hhaja vsak četrtek In »elja $ poštnino vred ali v Maribora s pošiljanjem
na dom za celolelo 12 din., pol iela 7 din., četrt lete A din. Izven Jugoslavije 25 din. Naročnina se pošlje na upravništvo .Slovenskega Gospodarja" v Mari-bo.u, ao^jjlu cesta št. 5. List se dopošiij i do odpovedi. Naročnina se pla-
. čuje v nap ej. Telefon interurban št. 113.
Posamezna Številka stane 2 kroni aH SO para. PoSfnina v driavt SHS pavÉalIrana.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UrednHhro: Koroška cksta M. 5. Rokopisi se ne «m-
čajo. Upravništvo sprejema naročnino, icserale hi reklamacije. Cene i navalom po dogovoru. Za v«£. krame oglase primere« popust. Nezaprte reklam«*; cije so poštnine prost«. Čekovni račun poštne»« urada Ljubljana ŠL 10.603.
Telefon interurban št. 115.
9. itev.
Maplbop, dne 9. mavca 1999.
66 lutnik.
Sinovi so prodali mater.
Propast tvoja iz tebe, Izrael. Te svetopisemske besede mi prihajajo ne hote na um, ko premišljujem usodo na še slovenske domovine.
Slovenija je od početka našega narodnega prej)oroda hrepenela po pol ničnem ujedLnjenju. Ogromni prevrat v Evropi jeseni 1018 je prinesel uresničenje našega skrbno negovanega ideala: -politič o zedinjenje sloven škili pokrajin. Ne samo optimisti — sveilogledci — marveč tudi taki ljudje, ki gledajo na svet skozi črne naočnike, so zatrdno verovali, da bo ta poii;ična tvorba vsaj tako trajna, kakor je trajna naša skupna država, v koja okvirju je bila ustvarjena zedin jena Slovenija.
In bila bi ta tvorba trajna, da je raso »propasti.i njeni lastni sinovi. 'Tvoja propast iz tebe, Slovenija I
Bridko bi mogla ter mora Slovenija potožiti z znanimi besedami: ¡Vzgojila sem sinove, oni pa so me zaničevali. Nadejala sem se, da bodo tisti, ki jih je moj narod poslal v pre stolico naše države, branili mene, mo jo svo ino in moje pravo, pa so me prodali.
Da, prodali! To je prava beseda. Prodali so lastno mater nehvaležni si novi. Demokrat, samoartojnež in soci-jaldemokrat — tako se pišejo ti trije slovenski bratje, ki so 'prodali prava svoje matere.
V sredo je bilo, 22. februarja je bilo V Beogradu je bila seja zakonodajnega pododbora. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o usodi nedeljene Slovenije. Cetiri sinovi Slovenije so zastopali pravdo svoje matere: dr. Hohnjec, dr. Kukovee, Rajar in Et-bin Kristan. Pa le prvi se je z vso vnemo potegoval za Slovenijo in njeno pravo, za politično, gospodarsko in kulturno pravo, ter je nastopal zoper vsako delenje in slabljenje tega prava. Vsi trije ostali so privolili v ono delitev in slabitev, ki so jo Sloveniji prisodili sedanji politični mogotci, ki imajo v svodih rokah vso vlast v naši državi.
Dr. Hohnjec je porabil tudi to zad njo priliko, kakor je upotrebil vsako prejšnjo, ki se mu je nudüa, da je z vso odločnostjo poudaril zahtevo slovenskega naroda po nedeljivosti Slovenije ter to zahtevo še enkrat podpri s stvarnimi in krepkimi razlogi. Dr. Hohnjec je tudi bil edini, ki je v seji glasoval za nedeljeno Slovenijo in zoper delitev na ljubljansko in mariborsko oblast.
Vodja slovenskih — pošteni Slovenci naj oprostijo, če take ljudi še imenujemo Slovence — demokratov dr. Kukovee se je na vso moč potrudil srbske, hrvatske in musl.manske poslance prepričati, da je slovensko ljudstvo popolnoma zadovoljno z delitvijo Slovenije in s tem, da'se njemu odvzame samouprava in avtonomija.
Grdobno, kakor navadno Jci bilo postopanje slovenskih samostojnežev. To Judeževe duše, ki so slovensko sa mosto.! nost prodale za ministrske stolč ke, podpredsedniška mesta in posla-niške službe ter razne druge dobrote denarne vrednosti, igrajo svojo izdajalsko vlogo dosledno in do zadnjega* Slovensko samostojnost so zanesli na pokopališče centralizma ter jo zagre-bii in pokopali z lastnimi rokami. — Njihov zastopnik poslanec Rajar je v imenu stranke izjavil, da popolnoma sprejoma predlog vlade, da se razdel Slovenba ter da se ljubljanski oblasti pridružijo ti le štajerski skraji: brežiški, sevniški in laški. Njegov štajerski tovariš Drofertk se je po Sloveniji širokoustil, da bo preprečil pri klopi te v štajerskega Posavja ljubljanski oblasti, ter je v to svrho kazal celo kopico protestov iz Štajerske. Na odločilno sejo zakonodajnega pododbo ra pa junak Drofenik niti prišel ni.
Ze prej je iž Beograda izginil, kakor kafra •
Tretji centralistični' bratec, ki je vreden obeh dveh drugih, socijalno-dentokraški vodja Etbin Kristan se je njima pridružil z izjavo, da je delitev Slovenije na dve »pokrajini in priklo-pitev štajerskega Posavja in premogov niškega ozemlja ljubljanski: oblasti pa me t na, ter da jo v glavnem sprejema kot edino zadovoljujočo. Da centralista Kristana zadovoljuje taka razde-liiev, radi verjamemo. Ne verjamemo pa, da bi centralistična ureditev drža ve in ukinjenje slovenske avtonomije in samostojnosti zadovoljila slovenske delavce in nekdanje socialdemokratske voliice. Večina tisfctíi ljudi ki so pri volitvah v ustavotvorno skup ščino glasovali za socialnodemokratič ne kandidate, je to storila za to3 ker je verovala socijaldemokratčnim a-gitačnim gesDom o republiki, sVobodi m samostojnosti. Ce bi se socialno-demokratska stranka pred volitvami bila pokazala taka, kakor jo dosedaj dokazujejo njena dejanja, kot centralistična in zato protislovenska in proti ljudska, bi ne dobila niti polovice tistih glasov, ki so bit oddani za njene kandidate,,
Pri prihodnjih volitvah pa bo slo vensko ljudstvo popravilo napako, kti jo je Lilo storilo 28. novembra 1920. Dalo bo socialnima demdkratom isto brco, kakor demokratom in samoitoj-nežem, tisto krepko in uničujočo brco» katero zaslužijo oni, ki so prodali pra vo svoje matere.
Nekaj krivic najhujšega bremena.
(Iz govora poslanca Janeza Brodarj^ v narodni skupščini dne 23. februarja pri debati o dvanastinah.
Omejiti se hočem samo na eno toč ko in sicer na izdatke sa vojsko. --ti izdatki so razmeroma največji in bremena, ki nam jih naklada vzdrževan,e armade, ne zahtevajo od našle samo mrtvega denarja, ampak mnogo več: zahtevajo od naroda to, kar mu je nailjUbše, njegove sinove. Zato je dolžnost vsakega narodnega zastopnika, da obrne na to točko vso svod pozornost in da nadzoruje s paznim očesom, kako se porablja.o velikanske de narne svote za našo armado, in dalje, kako se postopa z njihovimi sinovi ki služijo v vojski daleč od rojstne hiše.
Slabo postopanje z vojaki.
Prav nič ne pretiravam, ako tr -m, da vsi ti stroški, ki jih mora naše ljudstvo plačevati .za armado, ne boli o tako, kakor boli to, ako naše hudstvo sliši, kako krivično se postopa z našimi sinovi v vo ski. Zato so Le mo;i tovariši, kakor tudi jaz, že o-petovano obrnili na g. vojnega mini-cfra ter mu predložili razne pritožbe, kako naj bi se ne postopalo z vojaki, ako hočemo, da bodo res ljubili to našo državo tisti, ki morajo nositi težko vojaško breme in od katerih bo morebiti država še enkrat tirjala njih živ-I enje.
Rad priznam, da smo mnogokrat videli pri merodajnih gospodih dobro voljo, da hočejo popraviti nerodnosti, ki se dogajajo, Toda žalibog, v celoti moram reči, da je ostalo še mnogo ne-{'ostatkov in nepravilnosti, ki se dogajajo dan za dnem. Zato si dovolju -jem, obrniti se danes (ponovno na gospoda vojnega ministra. Obžalujem le., da ga ni tukaj, da bi čul pritožbe, ki mi prihajajo skorai dan za dnem, da bi tako čimpreje odpravil nepravilnosti, o katerih tožijo vo.aki. Dovolil bi si radi tega opozorili ga na nekatere nedostatnosti pri ravnan:u z vojaki v naši armadi, ki so v tem ali onem <y-ziru možu iz ljudstva bolje znane, nego samemu vonemu ministru, ki ne more imeti toliko stika s tistimi, ki tr-
pe krivico, kakor je to mogoče meni, ki sem na deželi in tako vedno v stilu z ljudstvom. Pri tem me vodi dvojni namen. Najprej hočem korist ti narodu, od katerega sem j oslan v Bel -grad. Drugi razlog je, da koristim državi, ki dela danes veliko krivice baš tislemu delu našega naroda, ki bi bil mogočna opora kržavi, če bi bil zares enakopraven in od vlade upoštevan.
Ce govorim o napakah, ki se dogajajo v vo ski, moram razlikovati — med krivicami, ki jih dela naš« vojno ministrstvo samo s svo.imi povel i, in med krivicami, ki jih delajo razni častniki in podčastniki z zlorabo svoje oblasti. Pri tem pa moram j red vsem naglasiti. da ne govorim o častnikih in podčastniki v splošnem. Rad pri -znam in pritrdim, da se nahajajo v naši armadi čast tik i in podčastniki, ki se veliko trudi„o, da bi odpravili — vse nepravilnosti in nekorektnosti iz naše armade čimpreje. Od teh ne go-1 orim, pač pa o onih, kateri zlorab * ijajo svojo oblast.
Krivice našemu Orlu.
Začnem pri krivicah vojnega ministrstva. Tu moram predvsem ome -niti zloglasno povelje vojnega ministrstva z dne 1. se. tembra 19211 števil -ka 17.001, s katerim se prepoveduje vojakom, ki so člani orlovske -organizacije, vsak stik z njihovo organizacijo. Ničesar mi pa ni znanega, da oi bilo vo.no ministrstvo prepovedalo kaj fakega tudi tistim vo akom, ki so člani sokolske organizaci.e. Priznam, da tega ni storil sedanji gos od vojni minister. Tudi sem prepričan, da bi tega ne bi| nikdar storil niti n egov prednik, ako bi ne vladala v naši vladi in v naših vo.aških krogih tako velika nevednost in nepoučenost o raz -merah v Sloveniji. Kdo izmed Srbov se potrudi, da bi spoznal razmere v Sloveniji od blizu, kako stvari v resnici stoje ? Kdo izmed Snbov je zmo -žen, č tati slovenske časopise? Kaj še le, da bi jih razumeli! Jaz poznam le samo eno politično osebnost, ki se je potrudila, da s. oznava razmere v Sloveniji in ki jih je prišla, proučavat v Slovenijo na lice mes,a. To je edini go spod Stojan Protič.
Belgra'ska nepoučenost o naših razmerah je naš na^večjt sovražnik . Ta nepoučenost je zapel.ala tudi gospoda vo nega ministra do nekulturnega in protidržavnega čina, da ie pričel dejansko preganjati orlovsko organizacijo. Ali je gospodu ministru znano, kako postopajo v tem oziru kulturne in napredne države, kakor n., pr. Francija ali Cehostovaška? Kakor ie vam znano, so lansko leto katol ške te tovadne organizaci e vseh narodov pri redilo veliko slavnost v Strassburgu, katere so se udeležili tudi Orli iz Slo-< »nije ter dobili visoko odlikovanje. — Pri tej slavnosti sta bila častna predsednika predsednik francoske republike Millerand in generalisimus Foch . Na Cehoslovaškem pa se dovoljuje vo-,akom Orlom, ki so na dopustu, da sodelujejo pri svojih organizacijah. Ta-■fo se postopa v naprednih državah.
Brez prikrivanja izjavl amo, da smatramo vsako vlado kot škodi.ivko olovenskega naroda, ki preganja orlovsko organizacijo. Sramota Je, da ,e vlada nasedla intrigam in slepl'en]u od strani demokratskih in samostojnih obrekovalcev. Zakaj se vlada ni toli-KO potrudila, da bi bila dobila o Orlih pravilne informacije na licu mesta? dobila bi jih bila lahko že od Srbov samih, kateri žive v Sloveniji. Kajti mi imamo o Srbih še toliko dobrega mnenja, da mislimo, da ne derejo vsi slepo za lažmi in obrekovanji, katera trosijo razni obrekovaloi našega na-i oda.
Ker mi jo znano nekoliko slučajev, da se čisto po nepotrebnem in brez ka /ega pravega razloga nastopa surovo >roti našim fantom ki so člani orlov-¿Re organizacije, izjavljam: Ce to ne
* o prenehalo, bomo mi poskrbeli, da bo imena dotičnih vojaških predsiojni-i: )V izvedela vsa slovenska javnost in da bodo tako izročeni zaničevanju našega ljudstva in vseh dobro in pošteno mislečih. Prepričani naj bodo, da stoji za njimi velika večina slovenskega naroda. Dolžnost nas i oslancev Ju goslovanskega kluba pa Je, da bomo ¡.azno zasledovali način nastopanja vo Jaških oblasti proti našim vojakom in da ne bomo nikoli odnehali, dok-ler so pre: ali slej ne odpravijo vse krivice, ki se dogajajo našim fantom. Upam in .pre ričan sem, da bo zmagala poštenost in pravica, ne pa laž m krivica U am tudi, kakor že rečeno, da bo gospod minister ukrenil vse pofrebno, da se napravi termi škanda ¡oznemu počen an.u enkrat konec.
Samostojni proti branilcem slovenskih fantov.
Beograd, 23. febr, 1922.
Samostojni in demokrati iz Slovenije i»o se pokazali v pra\i luči! — Ko je poslanec Jugoslovanskega kluba in predsednik Jugoslovanske Kmel ske zveze Janez Brodar danes v raz* pravi o dvanajstinah go oril o armadi in vojaštvu, so poslanci Samostojne Kmetijske stranke in bivši mllnister dr. Kukovee s svojim nastopom branil vlado in one, ki so krivi, da se slovenskim vojakom v kasarnah godi slabo ZnaS lno je, da so se našli rav no slovenski poslanca, ki so s svojimi vpadi hoteli preprečiti, da ne bi skti])ščina in javnost zvedela za krivice, ki se godijo našim fantom. Samostojna in liberalci so s tem činom pokazali, da jim je trpljenje naših lju di deveta briga in da so se iz* strahu za vladna korita popolnoma prodali sedanji prot ljudski in nasilni vladi.
Poslanec Brodar je v s\ojem govoru, ki je vzbudil v zbornic« zaniman Je, na podlagi dokazov ostro prijemal vojnega ministra in celo vojaško upra vo radi nerodnosti, ki so se dogajale posebno v Sloveniji ob zadnji, mobilizaciji meseca novembra in ob vpoklicu rekrutov ob Božiču 1921, S pismi, katera pišejo slovenski vojaki iz mnogih garnizij, je Brodar pribil številne sekauire, trpljenje in preganjanja slo venskih in katol š!4 h voj.ikov.
Ko je govornik govoril o šikamran iti naših Orlov, so se samostojni poslano krohotaii. Brodar jim je, sklice vaje se na znani odlok nekega vojaškega poveljnika proti Orlom, dokazoval, da vse res napredne države, na primer Franctija^ »podpirajo kulturne mladinske organizacije, le v Jugoslaviji se preganja one organizacije, ki hočejo mladino kulturna in nravno dvtgniti.
Vojni minister je dne 22. februarja na neko interpelacijo V zbornici sam priznal, da Je ob priliki vpoklica rekrutov ob Božiču in Novem letu vsled mrazu na žejeznicah in V| kaj-sarnah zbolelo nič manj nego okoli 6000 vojakov, a 300 pa jih je celo -umrlo. Nek zemljoradnik je napravil medklic: ¡„To Je hujše, kot b'tka pri Kumauovem". V seji finančnega od-hora dne 1. februarja ]e sam demokrat Milan Pribičevič ogorčeno par padel vojaško upravio in vojno ministrstvo radi slabega postopanja z vojaštvom. Vsi pametno in trezno misleči ljudle obsojajo način, kako sie dan" danes postopa ponekod z vojaki. Le slovenski samostojni poslanci Mermol-ia, Majcen in drugovi so z dr. Kukov cera vred trdili da si to Brodar in njegovi tovariši izmišljujejo. Slovens' ki fantje in starši, kaj pra\i'te pa vi k lomu?
Poslanci Jugoslovanskega kluba so imeli prav, ko so klicali poslancem Samostojne in demokratom: Izdajtoel
Mi stojimo na stališču: Ce hočemo imeti dobro armado, morajo se vse Kri
2, stran,
SLOVENSKI GOSPODAR,
2. marca 1922,:
vlee, ki se v armadi godijo, odpraviti. To st ilšče je v imenu naših poslancev povdarjal poslanec Brodar.
Slovensko ljudstvo sodi samo: Ali Iinamo prav ali ne!
Dvanajstine in izoiišijtni proračun.
V oktobru praznujemo četrto leto, odkar smo si ustvarili svo o državo, m danes, ko se bliža ta oblet .La, nas obdajajo čudni občutki: kamorkoli pogledamo, boctsi na Češko, v Avstrijo, Bolgarijo, Nemčijo iti., jo,sod opažu jemo delavnost, vztrajnost, dviga.,jie občega blagostanja, utrjevanje denarne \rednosti; le pri nas gre vse mesto naprej — nazaj Nesposooui in sebični državniki so privedli našo domovino do vsega pomisleka vrednega gospodarskega stanja. V Curdiu plačujejo za naših 100 K komaj 1 Švicar ski frank in 55 santimov, inozemstvo nam prav ne zaupa in ne da za oo-novo potrebnih kreditov, s parlamentom postopa vlada samovoljno, v de-žeii valovi nezadovoljnost, korupcija in saincvoija pa sta zavze.i že to i , oj seg. da ju ljudstvo ne more več prenašati.
Glavna pravica vsakega parlamen ta jo dovoljevanje državuih izdatkov. .Te pravice si parlament ne sine pu-saii nikdar vzet.. Prr nas je seveda drugače; Paš.čeva vlada si je zame se« marec i.i april dovol la izredni kredH \ znesku 70 milijonov dinarjev pri tem pa odklonila kontrolo in „radovednost" Narodne skupščine. Najznačilnejše na tej stvari »pa je destv0 da bo vlada uporabljala ta ogromni kred t v neumest .<e in javi.osti neznane svrhe. Zagre ¡ški list so odkrito pisali, da bo vlada uporabljala ta kre dit za podkupovanja vplivn'n nasprot nikov sedanjega režima na Hrvatskem. Tako torej! Za obno.o razdra-panih prometiiia sredstev, za povzdi-go narodnega gospodarstva in za o-mil.ievan e socijaJne bede nimajo denarja, ker ga razmetuje.o za koristo-lovske, temne svrhe. In pri vsem tem se še javnost čudi, odkod silna draginja, nezadovoljnost in padanje denarne vrednosti.
Jasno sliko zavoženega gospodarstva vladnih strank nam dajejo razprave v finančnem odboru Narodne skupščine. Sedaj že tičimo v zadnji polovici meseca februarja in vlada še do dai.es ni predložila celemu parlamentu rednega budžeta ali »proraču ¡a za 1. 1022. Vsled s.lne nesiguruosli, v kateri se nahaja, se ni upala stopiti s proračunom pred zastopnike ljudstv«. Zatekla se je k opasnemu sredstvu: k dvanajstinam. Proračun, v koiikor so ga obdelovale in pretresov» le sekcije finančnega odbora, je glasom zatrdila uplivnih članov parlamenta — izmišljen, sai se je vendar ugotovilo, da ministri ne predlagajo točnih številk in natančnih podatkov. Številke se ne vemajol Ta leovrgji-va resnica se zrcali iz odgovora žel. ministra Staniča na interpelacijo nekega poslanca. Minister ]e sam priznal. da so številke, predvidene v proračunu za ministrstvo saobr čaja, napačne in ne odgovarjajo resnici. — O proračunu vojnega ministra pa je izrekel najboljše sodbo poslanec demokrat M'lan Pribičev.č, vpokojeui podpolkovnik m brat ministra Sveto-zarja Pribičeviča, ki je rekel, „da je budžet (proračun) vojnega ministra lažnjiv in izmišljen. Proračun »prosvetnega ministra Pribičeviča je bil ba,e t. ko [jOiua .jhl.ivO in površno izdelan, obei.em pa tako nejaser, da ga jo finančni odi or v katerem sadijo večinoma z:istupniki vladnih strank, vrinil vladi.
Jugoslovanski klub, ki se bori v vseh odborih proti nas lju večine, je spoznal vel ko nevarnost, katera »preti vsled brezglave lina čne po itike sedanjih vladiuovcev celi naši očet-ujavi. Zato je po.lal posl ineo Vlado 1'uše.tjak v i;ne ;u svojin tovarišev dne 21. t. m. v seji Narodne skupščine svojo možato in odkritosrčno „odvode' no ntiftl.e je". Jngoslov. klub zahteva č iff.Tejšnjo predBož tev rednega proračuna za 1. 1922. V današnjih kri-| onih časih je postopanje vlade, ki se vedno globlje pogreza v proračunske provizori e (dvanajstine =* dvanajsti del leta: mesečne izredne potrebe), neodpustljvo. Jugoslovanski
klub obsoja dovoljevanje dvanajstin na podlagi izmišljenega proraču a za leto 1920-21,kater»: se je v dvauajsti-nah za januar in februar zmanjšal za celiti 107 milijonov 051.031.00 dinarjev in 54 milijonov 400.025.30 K; posledica brezglavega zmanjševanja se i pokazuje v de.stvu, da najvažnejša ministrstva ne morejo z dovoljenimi \ krediti izhajati i.i da naknadno za-! htevajo vedno več. Na ta način se kljub zagotovilu vlade ne l« dalo prav r.ič prihraniti, nasprotno pa se bo moral oudžet »povečati. Nadal.e obsoja Jugoslovanski klnb način gospodar». va, ki se" je v zadnjih mescih u-veljavil v prometnem in gradbenem m.nistrstvu. V obeh ministrstvih ol-dajajo rasna dela, sklepajo pogodbe, pailament pa za vse to ui do»oiii kreditov.
Posebno pozornost je Jugoslovanski klub posvet.l dejstvu, da se vlada glede uržavnih dohodkov (davkov, čari e, taks i.i pr.stojbin) ne ozira na dejansne razmere in da še danes ne misli na izenačenje davkov po vsej državi. Zahteval je v imenu malih posestnikov, obrtnikov in delavcev, V imenu najrevnejših slojev v Sloveniji in Dalmaciji, da se eksistenčni minimum (davka prosti del dohodkov) poviša o.l 4800 K vsaj na 10.000 kro i. Da se ta kifvica vsaj nek^l.ko popravi, je potrebno, da se to izvrši že sedaj v dvaiiajstinah za marc in april, ker se bo v mescu marcu vršila od mera dohodnine in bi sicer poslala do ločua v lin. zakonu za" 1. 1022, ki določa znesek 10.000 K, brezpredmetna.
V znak protesta proti slabemu državnemu gospodarstvu, prut izžeman-ju in obdačevanju revnih slojev je Jugoslovanski klub glasoval proti predloženim dvanajstinam. S tem je padla značdna sodba o dvanaijstinah in izmišljenem "proračunu»
Samostojni in soc -demo-krati otiob/ili gospodarstvo sedanja vlade.
I u zopet se je pokazalo, da so ze-iOni samostojneži in rdeči socijaldemo krati tist., ki vladi dovol.ujejo davke in izdatkel kakor vlada hoče Ln vlada zahteva. V petek, 24. februarja se je vršilo v narodni skupščini glasovanje o začasnem proračunu ali dvajsetinah za marec i.i april. Jugoslovanski klub, v 'katerem so poslaiitt Kmetske zvere ozir. Slov. ljudske s.ranke le po svojih govornikih: Gosarju, Sku-Iju in Brodarju iz4avtt, da ne more planov ati za dvanajstine, ker sedanja vlada sploh pamet:.o vladati in gospodariti ne zna. Isto so izjavili tudi zemljoradniki, sodjalni demokratje, republikanci in narodni socdjalist. Ce bi vsi ti poslanci pred glasovanjem za pust'11 zborovalno dvorano, bi bilo na vzočih premalo poslancev in — vlada bi dobila brco. S tem bi v tej seji tu- | di padle dvanajstine. Tak padeo po- j meni nezaupnico vladi.
In kaj se je zgodilo. Samostojnim rdečkami so ostali v dvorani in so gla-rovali za vladni predlog, t. j. za po-e ran e in izterjevan e ogromnih davč nih breme« in za razmetavan e milijard in miliionov. V domovini vpiejo Mermolja, Droenik, Golouh, Kristan in drugi, da oni niso za nove in visoke davke, da niso krivi slabega vladnega gos. odarstva, a v Beogradu, — k er se odloču.e, .pa glasujejo za vsak vladin predlog, oziroma socialni demo krati s svo.o navzočnostjo pripomorejo do skle. čnosti
Z glasovan.em z^ začasni proračun so samostojni odobrili vladno gospodarstvo, odobrili, da se sme naprej guliti kmeta z neprimerno zvišanimi davki, da se sme na, rej postari napadi izmetavati mili.arde za vo.aštvo, a da se za sredn.e in niž,e stanove nima sredstev za zbol.šanje položa.a • Ministrom so dovolili j lače nad 800000 K vsakemu let o. Samosto.ni in socialisti so s svo im glasovan em in navzočnost o v zbornici odobrili pol'ti ko sedanje vlade, ki „o kriva, da vrednost našega denar.a vsak dan grozno pada. Te stranke so sokrive, da e vsled padca naše valufe draginja vedno huša in hu.ša. Ministrom, genera-' lom. visokim uradnikom se dajejo sto-iiso*kronske lače, kmet, delavec, o-brtnik, srednji in niž.i državni nasta-| vijenci pa s svo.imi družinami vred !
vsled razmer, ki vlada'o pri nas, ter vsled dragin e obupavaio.
In za tako vlado, za tako čedno gospodarstvo gredo i oslanci Samostojne in socialdemokratske stranke črez drn in strn.
Ko bodo agenti feh dveh strank zo pet prišli med naše l.udstvo, jih na-ženite, kakor zaslužijo.
Poslanci Slov. l.udske stranke so v znak ostrega protesta (roti slabemu gospodarstvu, velikim davkom in proti zapostavljanju Slovencev in krivic, ki se nam godi o od strani vlade, zapustili dvorano. Isto so storili tudi srbski kmetjO.
Vabljeni so vsi odborniki izobra» ževalnih društev, Mladeniških zvez in orlovskih odsekov itd.
ogled.
Kralievina SHS: Pred par par imevi je vlada predložila linanč-nera» oJboru zakonski pred.og o od-godilvi trgo.skih izplačil v inozemstvu. Ta predlog je vlada zasnovala ua pr tibk raz.lin Leograjskiu velekapita-listov, bankirjev i.i trgovcev, ki so v inozemstvu svojčas nakujlli velike m ožine raznega blaga, katerega pa nihče ni plačal. Vsled silnega padanja naše denarne vrednosti — v Curi-liu plačuje.o za 100 naš.h kron 1 švt' carski frank in 55 santimov — in naraščanja vrednosti i..ozemskih valut so p riši oneije.i špeknla. ti v s:.no zagato. Sedaj ne morejo brez izgube izpl .ftot. svojih dolgov in zato so se zatekli k li ančnemu ministru dr. Ku-inauudiju (demokratu), kateri jim je priskočil z omenjenim zako.om na pomoč. Odlaga .je plačil v inozemstvu ako je odrejeno s posebnim zakonom, imenujemo moratorij. Vlada, ki ,e z meratoriem zaščitila par verižnikov in Kapital.stov, je državo s tem sil o oi kodo vala. Vrednost di arja bo zo-".et jjuilla, ker inozemstvo upravičeno ne more več zaupati našim trgovskim krogom. Zakonski predlog o moratoriju je finančni odbor že izročil narodni skupščini. Kljub temu, da so vse gospodarske ustanove v Sloveniji al deioma na Hrvatskem odločno zavrnile vlad o uakai.o, ni upanja, da bi večina narodne skupšči .e zakon o moratoriju odklonila. Za nadaljno 'pa' danje denarne vrednosti in rastočo draginjo je soodgovoren tudi g. mini ter Pucolj, ker je vlnda, k tero pod pira njegova stranka, predložila par-lamenlu ta neumestni zakonski predlog.
11 al i a: Po dolgotrajnih pogajanjih med posameznimi pariamentar -nimi skupinami je vendarle prišlo do «estave nove vlade. Novi ministrski predsednik je Facta. Vlado so sestavki narodni demokrati in popolari (to e itali.anska 1 udska stranka).
Nemčija: Tz Pariza ^ornči'o, da je Nemčija plačala dne 27. februarja peti obrok vo.ne odškodnine v znesku 31 milijard zlatih mark.
Madžarska: Na Madžarskem se vrši o mrzlične priprave za vol tve v narodno skupščino. Volilni zakon je sprejet in ob.avljen. Po vsej deželi še vršijo politični shodi vladnih strank, ki ho*e o voditi zmerno politiko. Sho -de motajo takozvani „probujnjoči se Madžari", neke fašistovske tol >e, katerim smrdi samoodločba ljudstva.
Izobraževalni tečaj
mariborskega okrožja SKSZ se vršijo j)0 sledečem redu:
1.	za dekanijo Dravsko polje v H o č a h dne 6. marca ob J411. uri dopoldne.
2.	Za dekanijo Jarenina v S e n t I ] u dne & macca ob 10. nri dopoldne.
3.	Za dekanijo Ptuj v P t u j u dne
13. marca ob fciO. uri dopoldne.
4.	Za dekanijo Slov. Bistrica v Slov. Bistrici dne 9. marca ob 10. uri do. oldne.
5 Za dekanijo Velika Nedelja pri Veliki Nedelji dne 10. marca rb 10. uri dopoldne.
6.	Za dekanijo Maribor desni breg Drave v Rušah dne 22. marca, ob 10 uri do. oldne.
7.	Za dekanijo Zavrče v Z a v r. -č a h dne 27. marca ob Kil. uri pred-poldne
8.	Za dekanijo Marenberk v M a-renberku dne 15. marca ob 10. uri
dopoldne.
Gospodarstvo.
Iz seje odbora Kmetijske družbe. Predsednik „e ^oročal, da se je v Beo gradu najiravila v ministrstvih zopet velika neumnost. Sodi, ki pride.o iz Nemške Avsiri.,e ali iz Cehoslovaške k našim vinogradnikom, bi se mamil še oni nas na novo cementirati. S to naredbo bi se seveda uničila vsa trgovina z vinom. Ministrstvo se ;e va« prosilo, da. to naredbo ukine, ker bedasta. Ministrstvo se je sicer hitro zavarovalo .proti izrazu „bedast", 'o. da ukrenilo ni ničesar,
Kako lepo skrbi samostojni nvnU ster za nas Slovence. Kmeti.ska dm-.žbi „e že ponovno zahtevala od ministri- iva, da dobi 20 vagonov jare pšenice za Sloveni.o. Ministrstvo -p res ku' ilo 100 vagonov jare pšenice "a Cešicem, toda od teh je dobimo v veni i le 5 vagonov. 1 vagon l;oua <>■ razdelili zastonj, 4 pa po znižani :.e« ni Govorili ar bomo pozne e o ne ri-stranski razdelitvi tega semena.
Samostojneži na vladi lepo skrbi'o za kmeta! KmetijSka družba Za Sloveni.o ,e i ros la ministrstvo za o-la.šave glede tari ov na železnici za kmet „ske pridelke. Prošnja se je za -vrn.la, ker demokr tsko-samosto.ni ministri nimajo srca za kmeti.stvo, pač pa ponu.ajo sami olajšave pri vožnjah raznim sokolskim društvom.
Deiuokratsko-saiuostojna vlada nima srca za našega kmeta. Na poziv odbornikov Kmeti.ske družbe je družba vložila prošn o na ministrstvo po-Poprivrede, v katerem vlada sasnostojf ni mesar Pucel, da bi dobili živino-rOjCi od mono olske u rave živalsko sol j o znižani ceni. Ministrstvo gos,). Pucel a je javilo, da se prošn.i ne u-goru. Kar je torej za kmeta dobrega , se ničesar ne ustreže. Koru^ci.a se vrši le za stranko
Kje so sedaj gg. Mermolja, Urek in Droenik? Pred volitvami so odub Ijali samostojni kmetom sveta nebesa^ Sedaj so na vladi in odločuje.o o usodi kmeta in .im ničesar ne pomagajo* Kmeti.ska družba se je obrnila na po-1 edelsko ministrstvo s rošn o za ve-čjO pod. ore za i lemenske bike, mer -jasce itd Vse odklon eno. Slovenski kmete se zahval.u'e'o samostojnežem za nadaljno zasto. sf v o.
Kmetje! Cujte in strmite! V proračun .e oslavl.enih za govedore o le samo 80.000 K za varstvo koristnih ptičev pa 180.000 K. Kako bodo uporabili teh 180.00') K za varstvo ptičev, še ne vemo. Slišali smo na da hočejo nastaviti par samosto nih agentov» ki bodo lovili ptičkekaline.
Važnejši kmetski opravki v marcu.
Poljedelstvo.
Vozovi, plugi, brane itd. se pregleda.,o, vsi poškodovani deli se da o popraviti Deteljišča prabranuil. tudi travnike, k er je mnogo mahu. Zelo dobro za uničen.e mahu je umetni gnoj: ka0nit in kostna moka. V težki zemlj se dobro vraščeno žito prebrana, v lahki se povalja z val ar i. Krtine in mravljičnjaki | o travnikih se razkopl e o. Pri ugodnem vremenu se začne od srede mesca napre že se •ati oves in poletno žito; njive za oko-pavlne se nagnojijo in preorjejo. Vinarstvo.
Splošna rez v vi. ogradu. Trsje se csnaži od stare skor e . ovi nasadi se ta mesec , ri ugodnem vremenu že razsadijo, če ne, se pa vinograd vsaj izKoliči, po Te, pa zemlja znvna s la nira). Začne se tudi s pomladansko kopijo v vinogradu.
Kletarstvo.
Priprava sodov za drugo preta -kanje, zračenie kleti.
Sadjarstvo.
Začetkom mesca se reže.o še cepiči Ovita orevesca se koncem mesca od vi e o. stara s'or a, mah in liga i se ostržejo. Drev.e se snažj (er redči še v tem mescu.
Vrtnarstvo.
Priprava ured za spomladansko sa ditev, še e se salata, š >inača, zel e , v to. le grede tu li kumare.

Hmeljarstvo.
Hmelj se ta mesec odreže, postavka o se koncem mesca tudi že hmelo-vi drogi.
Ta mesec je pravcati spomladanski mesec. Kmet ima vedno polne roke dela, saj sta od pridnosti pomladi odvisna cel us. eh in letina. Posebno važen o pa ta mesec za vinogradni -ka, ki ima v tem mescu posla čez /la ro. Upamo, da bo njegov trud v .esc ni poplačan in nam bo Lubi Bog tudi letos podelil dobro vinsko letino.
K usta..ovLvi glavnega vino-gradnega 5awe*a v Jugoslaviji.
Pravila za ustanovitev velike or-gamzucje vi ogradni.ov so do.iskana m so na razpolago vsem i taresentom proti vpošiljatvi 1 din. v znamkah pri posip sani „Glavnizea: jug0bl0.a..skiu vi-.ouradnikov v Mariboru",
Vinogradniki! Kakor vsem st ino-^■ora, treba je tudi nam, velikle, močne organizacije; treba je tudi nam zastopstva in vodstva, da si zasiguramo naš obstoj! Ne dajmo se od trenut iih na videz dobrih vinskih cen prevari-ti! Ne drž.mo rok križem in ne čakaj mo, da nas zaloti usoda nepripravle-ne! I omislimo, da pridelamo v normalnih časih več vina, nego ga sami rabimo, !n da moramo skrbeti za izvoz nrvdprodukeije! Pomislimo nadul.o da Italija, Madžarska in druge prijateljske in neprijateljske vfnorodne države komaj čakajo rednih trgo skih odnosajev z nami, da -preplavijo naš vinski trg s svojimi \l\ui, ki jih vsled ugod..ejšili klimatičuih in drugih raz mer veliko cenejše vbodne rajo! Omo-gočitev izvoza naših vin in prepoved uvoza tujih vin ste sigurno dve vprašanji, o:i katerih je nadaljni obstoj na šega vinarstva v največji meri odvisen ! Kdo nai ščiti naše interese pri trgo. i-s ih pogajai j h, Če smo raz-treseui in eden za dragega ne vemo! Kdo na5 vpliva na vlado, da ne pri-pu ti uvoza tujih vin? Kdo jo naj pod uči, da bi bila naša propast, če se iz .07, našega vina ne omogoči in uvoz tujega ne prepove, ozir. ne zabrani? Vse to zamoremo le mi sami, ozir. naš zastopnik „Olivni Savez .lugoslavens kili Vinogradara", Če se strnemo v močne vrste, ki stoje za n^m in tvorijo neprodirljivo falango do najzad-niega sela v državi, kjer žive vinogradniki. Zatore", 'tnograd l!d, or-ga uziiajmo se! Ustanovimo si v vseh vinorodnih kraj h svoja krajevna \i-narska društva! Vsa krajevna vinarska društva ene pokrajrne se strnejo v pokrajinsko zvezo vinogradnikov in vss pokrajirske zveze vinogradnikov tvorijo glavi o z ezo vinogradnikov — Glavni Savez Jugoslavenskih Vino-gradari, — ki je e saku4\ni organ organizacije in zastopnik naših interesov napram vladi in vsem javnim faktorjem.
P u to še ni vse! Vsled nastalih no vi!i razmer, se mora tu li naše vinar-st o. če hoče obetati, temeljito pre-ori,eniii at". Treba bo preustrojiti naše ' i iarstvo malodaue v vseh pokrajina!: i , ga postaviti na čisto drugo stališče, nego ga je zavzemalo pred sveto, dc vo.sko. Da se ta preustroj pravilno izvrši, treba nam je enotnega |*>siopanja, razdelitev vlog in dela, Krati.omalo vodstva v celi akciji, ln tudi na tem po'ju je „Glavna zveza vinogradnikov" poklicana, da igra najvaž ejšo vlogo. Zatorej vinogrndnC ki, podpirajmo to zvezo! Vstopimo v njene vrste in ustvarimo si organiza^ cijo, ki i as lo ščitila in vodil • in ki nas bo v najkrajšem času provedla do žaželjenega uspeha! Maribor, meseca februarji 1022. — Privremni odbor „ Clivnog Saveza Jugoslavensk.h \ inogradara"."
lu glede galice, da jo je bilo v zalogi še 20 vagonov in samo 8 vagonov so jo še dokupili. Predsednik Pire je izjav.!, da je izposloval od „Ekonoma" še tri vago.ie. Ta množina seveda ni-kako ne zadošča. Vnel se je buren razvovor, v katerem so odborniki Slo venske kmetske zveze gg. Stablovi.L-, Brenčič, Košar in Jan odločno nar stopaii proti omalovaževanju tega ve-levažnega vinograd..iškega vprašanja ja ou tet. ani predse stva Kmetijske Kmetijske družbe. Odbornik Jan je zahteval pojasnila zakaj se ni za ga-dog zadostno poskrbelo. Odbornik Brenči.*- zahteva natančne številke, ka i ko se je gaiica dosedaj razdelila. G. Košar zahteva, da se da zadoščenje t i vsemu predsedniku Kmeaske uruž' be g, Janu in g. dr. Verstovšeku, katera se je svoječasno po časopisih, letakih in celo „Kmetovalcu" napadalo racli nabave po 20 do 22 K kg. Ce 1 bi ne imela sedaj Kmeti.ska družba te zalogo po nizki ceni, bi morali člani plačevati galico po 30 do 40 K. Odbornik Stjblovni.i je zahteval pojasnila, kaj je z gal co v Celju, katera je bila pu svoječasni izjavi predsednika Pirca, vsa kupljena. Kam je izginila ta g al >ca? O tem predmetu se bode razpravljata še v prihodnji odborovi se.i. Ce ne dobijo čiaij Kmeti ske di nžbe zahtevane potrebne množine galice, potem je bol.še, da obrne,o Kmeti, ski družbi hrbet in se sami organizirajo. Štajerski vinogradniki trepeče^- vsako leto in so v skrbeh, če dobijo pravočasno galico ali ne. — Zahtevamo odločno pojasnila, kako je to. da je Kmetijska družba dobila tako malo število galice na razpolago, dočim so isti ljudje, ki delujejo v „E-koiornu" napolnili zaloge „Ekonoma" z pabeo. Torej, to ie zopet jasen dokaz, da jim je strankarstvo več, kakor Kmetijska družba.
Obrezovanje korenin pri sajenju sadnega drevja in trsja.
Rrez primernega obrezovanja korenin i ri sa„en;u sadnega drevja je rast istega zelo ovirana, če ne popolnoma onemogočena. Ravno isto je pri rs„u. Poskušalo se e vse mogoče načine: kratko in dolgo obrezovanie, a danes se • a uporabna skoraj povsod sredn a pot, t. j. korenine se srednje kratko obreže o Pri sadnem drevju — •irikra šamo vse poškodovane korenine oo poškodovanega dela in prirežemo tako, da e rana kar mogoče majhna, Kar dosežemo, ako odrežemo navpično na os korenine. Marsikateri sadjerejci prirežemo korenine zelo poševno, tako, da pride o koreninske rane celo na zemi'o. Ta način je zelo napačen, ker nastane tukaj zelo vel ka rana, katero mora drevo zaceliti. Obrezu mo sadno drevo kakor trs vedno tik pred sa en-■em. Sveža rana dosti hitreje zaceli, kakor pa že izsušena. Ako dobimo v roke že obrezana sadna drevesca, moramo vsako korenino sveže pricezati. 1- rav dobro ie ako koreninice pred sa jemem .omočimo še v zmes vode, ilo-\'ce in kravjaka; tako se koreninice, ako jih prirežemho po več skupai in potem sadimo, ne izsuši o preveč, razen tega pa dobijo že takoj nekaj hrane za prvo s lo.
Pri trs u prirežemo spodnje, to je glavne koreninice, na 4—5 om, sned -n:e pa ali popolnoma odstranimo, ali pa prirežemo na 1 cm dolgosti. Marsikomu se zdi velika škoda odrezati lepe korenine, temu bodi v tolažbo, da j koreninice, katere so prirezane nič ali, le na kratko, navadno odmrjejo ln iz začetkov istih požene o zo et nove. To i i,e lahko vsak vinogradnik nre- riča sam. Obrezovanje korenin je torej posebno a ravilo, katerega moramo pri vsakem sajenju izvršiti!
j.
maksimalne cene z 2 K za komad. Ko bodo pri volitvah zopet prišli agiticat med kmetske ljudstvo s svo.o Kmeti ko-delavsko zvezo, takrat si zapomn mo, da so tisti, ki bi radi „edli unst-po 5 K .n jajoa po 2 K, za svoje osem urno delo pa zalueva.o malenkost 200 K Pa nazaj, k tudi od socialnih demokratov priljubi enim kurjim jajcem. Nobena hrana menda ni tako priljubljena od starih kol od mladih, kakor jajce. Ako spoznamo vrednost !ajca bomo videli, da ie to tudi docela upravičeno, ker ¡a re ni samo dobro, on-> je tudi zelo redilno, pa najsibo pripr« vljono na eden ali na drugi način
Jace ima v sebi toliko bel.akovin in maščobe kakor ol ki.ograma govejega mesa ali pa fričetrt litra mleka Nadalje ima v seb: precej losfornih <n železnih snovi, ko.e so za razvo. naših možgan in krvi neobhodno DOtreb-ne. Osebe, ki trpijr na slabokrvnosti, so se večkrat že zdravile z za-živa i jem rumenjaka, kor ta ima na.več od omenjenih snovi Zelo izvrstna hrana j6 a ce, oziroma tudi sam rumeu!ak , za do enčke Osebam, katere okreva'o po katerikoli bolezni, je jajce neobhodno potrebno in ima najboljši učinek te-d"- ako ga zavži„emo mehko kuhane-
lva] Je z modro ga i o? 2e v pred zadnji seji meseca decembra a:i novembra 1921, je stavil odbornik dr. Vorsovšek na. predsednika Kmetijske družbe vpraša i je: Ali .e predsedst.o si '-' elo za zndost'O mno/.i o modre grlice za leto 1922? Ted ij je predsed-nik Pire izjavil, da je gaiica oskrblje i;a v potrebni množini. Odborniki, zla st1 iz Sta erske ki največ potrebujejo m dre gala-e, so bili v s L-d te iza.e IHjnnneni, ker se jim je dal točni od-{-0 or, tla je Kine ij.ska druž >a oskrl>e Ia ,,'itMo za vse vinogradnike. V zadnji sej je tajnik Lah omenil v poroči-
Jajce.
JajČja trgovina se je tako močno razvila na Slovenskem vsled nizke na še valute, da izvažamo za naravnost ogromne svote v inozemstvo. Ko so so v 'eseni osnovala sodišča za oobijanje dragin e in so ista nastavila maksi -mamo ceno za a'oa, e nastilo med krnetskimi gospodinjami u ravičeno o-gorčen e Treba si bo kmetskemu prebivalstvu za omniti, da so na več za to maksimalno ceno storil, socialni demo* rate, ka.ti povsod, koder so se se stavila omenjena sodišča iz večine socialnih demokratovl so se določile »e
Kata> voliva jajce na glas, menda ni otreba oosebei razlagati, ker znano ,e gotovo vsakemu, da veliko pevcev pred nastopom spije surovo jajce, aa podeli svojemu glasu potrebno nežnost in krepkost. Dnevno zjutraj ter zvečer zavžito ;a ce, stepeno s sokom treh citron, je enostavno, a večkrat že preizkušeno sredstvo zoper zlatenico.
Tudi v lepotič„u igra jajce veliko vlogo, za dobavo lepih las si mnogo ljudi maže vsak mesec lase z rumenjakom,
Za opekline se mnogokje rabi be-i akovina, ki se poklada na opekline, ter deluje proti napravi mehurjev in hladilno. Bel.stkovina nadomesti tudi arabsko gumo in prav dobro drži, če se iino s čopičem namaže, Jajčje lupine, pomešane in stolčene med kurjo pičo, preprečijo da ne neso kuro jajca brez lupin.
Aico je kje kaka steklena posoda ali okno še tako onesnaženo, odrgne naj se temeljito s stlačenimi luščinami in vodo in bo postalo tako zopet čisto.
Po leti, ko je dobiti dovolj svežih, in za tiste, ki kupujejo tudi cenejših lajc, je kai umestno si jih pripraviti za zimo. Najbolj priljubljeno :e vlaga-n e jajc v apneno vodo. Položi se jajca v prsteno posodo ter jih zalije z raztopino: 1 liter vode, K kg apna in 1 žlico soli. Tako shranjena jajca se nrži o še eno leto in beljak se še vedno lahko stepe v sneg. Preiskati pač moramo ja^ca, predno jih vložimo, gle de svežosti. Sveža jajoa se potope ta^ h.oj na dno mrzle vode, Jajca, katera ostanejo v sredi, niso ne sveža in no pripravna za shranitev. Sveže jajoe, držano k ognju, mora dati mokroto -d sebe. Pripravne za pregledovanje so tudi že večkrat preizkušene svetilke , nalašč v ta namen pripravljenel z 6-lektričnimi baterijami. Mi „navadni" zemlani bomo pa tudi po prejšnjih — znakih spoznali, koliko je jajce sveže,
Mariborsko sejmsko p&ročilo. Na
zadnji sejem se je prignalo: 9 bikov, 127 volov, 227 krav, 3 teleta in 6 konj skupaj 372 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 26 K do 32 K, poldebeli voli 18 do 25 K , plemenski voli 17 do 25 K, biki za klanje 18 do 22 K, klavne krave debele 18 do 22 K, plemenske krave 18 do 20 K, krave za klobasarje 13 do 16 K , molzne krave 18 do 20 K, breie krave 18 do 20 K, mlada živina 17 do 24 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsk') meso 1. vrste, II. vrste in meso od bikov, krav, telio 1 kg 40—48 K. — Telečje meso I. vrste 48 K, II. vrste 40 K. Svinjsko meso, sveže 1 kg 60 do 80 K.
Hmelj. Po nekaterih dnevih popolnega mrtvila je na hmeljskem trgu v Zatcu postalo zopet nekoliko živahnejše gibanje in {»vpraševanje po hmelju. Hmelj so kupovali po 3200 do 3300 čeho. kron za 50 kg. Tudi se je •'.»okupilo precej tujega hmelja letnika 1921 po 2600 dc 2700 K za 50 kg. Za hmelj srednje kakovosti so ponujali do 3000 do 3200 K toda ljudje držijo blago, ker je dobro znano, da bo mo-
rala Nemčija ki^ti svojo potrebo glede hmel;a predvsem v Zatcu.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 310 do 314, francoski irank stane 5.86 do 5.87 naših kron. Za 100 avstrijskih kron Je plačaii 5.08—a. 10, za 100 čehoslovaških kron 586 do 587^ za 100 nemških mark 144 do 146 in za 100 laških lir 1720 do 1730 naših kron. Vrednost naše krone v Curihu znaša 1.55 centima (1 centim =• 1 vinar). Od zadn ega poročila je Vrednost našega denarja padla za 2 točki*
Tedenske novice.
NaSlm cenj Čitateljem in naročnikom. Cirilo tiskarna je začela po' stavljati nove stavne stroje, radi tega jfi izšel „Gospodar" tokrat prikrajšan za 4 strani. Več dopisov in novic, ki so bile poslane za „Gospodarja", smo odstopili „Straži", sicer bi zastarele. Odslej zanaprej pa bo „Gospodar" izhajal v lepšem tisku na 8 straneh in se bo skrbno oziral na vsak mu do-poslan dopis, in notico. Za tokrat pa prosimo nekoliko potrpljenja.
Delokrog poslancev triov, ljudske stranke. Izvršilni odbor SLS za Ma-ersko, Prekmurje in Mežiško dolino je sporazumno z načelstvom Jugoslov« kluba odredil našim poslancem nov delokrog. Dr. Josipu Hohniecu so dodel.eni sodni okra.i Vransko, Or -nož, Ljutomer in Prekmurje: poslancu Vlado Pušenjaku: Gorn.igr..id in Šoštanj, Slovenjgradec, Marenberg in Mežiška dolina; Davorin Kra.ncu Celje, Smar-e in Rogatec; Jos. 8 k o-erne: Laško, Sevnica, Brežice in Kozje; Ivanu Roška T; Gor. Radgona, Sv. Lenart in Maribor levi dr. breg; Franio Zebot: Maribor mesto, Maribor desni dravski I reg, Ptu;-Slov. Bistrica in Konjice: J. Klekl Prekmurje. V važnih zadevah se naši somišl.eniki lahko obrača.o do tistega poslanca, kateremu je dotični sodni ekraj dodeljen. Na ta način botlo vo-lilci svo ega poslanca vedno lahko obveščali o gospodarskih težkočah in o drugih stvareh. Naše zaupnike i rosi-mo, da se v danih sluča.ih ozira o na •o razpredelbo. Poslancu dr. Antonu Korošcu ni dodel.en noben okoliš, ker je itak preveč zaposlen z vodst -vom Jugoslov. kluba in stranke.
Kmetske zveze celjskega okrožja. Nekatere Kmetske zveze ponovnim po zivom še do danes niso poslale ne seznama članov, ne novoizvoljenega od bora, ne članarine. S tem povzročajo tajništvu SLS v Celju mnogo nepotreb nega pisarenja, stroškov ter zamude časa, ovirajo napredek organizacije in s tem škodujejo celi naši stranki. Vse Kmetske zveze, ki tozadevno še niso spolnile svoje dolžnosti, pozivam, da pošljete vsaj do 15. marca: 1. seznam članov Kmetske zveze za leto 1922 (prepis), 2. novoizvoljeni odbor Kmetske zveze, ki ga mora izvoliti ob 6ni zbor Kmetske zveze po danih na vodilih. 3. članarino (po 4 K od vsakega člana)» % pošljite tajništvu SLS v Celju, y* obdržite za svojo krajevno organizacijo. Opozarjamo na sledeče: 1. Kmetske zveze, ki nam ne sporoči o svpjih novoizvoljenih odborov, ne bodo zastopane na glavnem zboru „zaupnikov, ki je vrhovna oblast stranke. Pošljite torej kar najhitreje novo-izvoljeni odbor. 2. Od 15. marca naprej bo naše tajništvo posredovalo samo za tiste, ki so pristopili h Kmetski zvezi, plačali članarino 4 krone t-r so v niišiem taloiiištvu vpisani. Zato nam pošljite vsaj do 15. marca seznam članov za leto 1922 in V* član >ri ne. Do 15. marca mora biti vse v redu. Tajništvo SLS v Celju, — Marko Krajno, tajnik,
Shod KZ v Kamnici pri Mariboru. — Preteklo nedeljo po rani maši smo imeli političen shod SLS (KZ)). Predsedoval je g. Lorber kot predsednik krajevne organiz icije. Poročal je prol. Vesenjak o notranji politiki, državnem proračunu in posebej o nameravani razdelitvi države n i oblasti ter o organizaciji vojske. Za niim le govoril še domači g. župnl v in posestnik Hlebič. Zborova ci so so glasno odobnli stališče Jugoslovanske ga kluba in stranke. Izrazili so tudi željo, da bi se na enem sestanku govorilo izključno le o davkih.
Gospodinjska Šola v Ljubljani. V kuratorij kmeta ske gospodinjske šole v Ljubljani, katero nad vse spretno
vodijo šolske sestre v Marijanišču in ki je last Kmetjske družbe, je izvolil v zadnji seji v odbor g. Košarja pri Sv. Uolfonku.
Nekaj dišečih gpomladansM h vijolic iz zadniega „Kmetijskega lista: ■„peiieirarata", „Slovenski slepar", slepar", „vrtoglavi P.", „župnik dela sovraštvo", „o,;a ikar iz Naz^reta" itdJ In to v komaj nekaj vrstic vsebujočeoi dopisu iz Zavodujega. Castitr|no on-dotnim samosto;nežem na oliki, ako jim diSe take cvetke.
Velikanski požar v Mariboru. -4 Preteklo nedeljo nekako ob 2. uri popoldne je izbruhnil v »paromlinu Lu» tiovika Franz v Melju požar, kakor-Šnega Maribor že več desetletij ni videl. Na kraj nesreče je razven mariborske požarne brambe prihitelo še več drugih sosednih požarnih bramb, kot iz Hoč, Zrkovc, Peker, Pobrežja in Kamnice. Grozen prizor je privar bil na kraj nesreče gotovo blizu 20 tisoS oseb. V kratkem čas'u je bil pa-ronuin, velikansko poslopje, v pla-menu, goreči ogorki so padali daleč naokoli in povečali nevarnost, da se vnamejo tudi druga 'poslopja. Vročina jo bila neznosna. Na kako gašenje gorečega poslopja ni bilo misliti, pač pa so požarne brambe napele vse svoje sile, da se požar kolikor mogoče omeji. Ko je bil še paromlin v polnem pla menu, se je požar razširil še tudi na tovarno testenin, ki je bila kmalu v plamenu. Vsled velike vročine je obstojala nevarnost, da se vname še tudi na nasprotni strani ležeče skladišče. V veliki' nevarnosti je bilo tudi skladišče za moko. Vzrok požara še ni dognan. Velika nevarnost za oelo mesto ie bilo 7 cistern petroleja in 2 Cisterni bencf-na. Le ogromni požrtvo' valnosti gasilcev se je zahvaliti, da se je zabraii la nesreča. Povzročena Skoda se ceni na 100 do 120 milijonov kron, ki je pa le deloma krita z zavarovalnino. V tem mlinu je bilo zaposlenih 150 delavcev in 20 uradnikov, ki so sedaj brez zaslužka.
Dalmaciji preti lakota. Iz srednje Dalmacije, zlasti z otoka Brač in
iz makarskaga primorje prihajajo obupni glasovi. Ljudstvo je ogroženo od lakote, nima živeža, nima denar.a, le samo vino in ol;e, edini pridelek je v kleteh, ker se vlada ne briga, da bi uredila izvoz ter s loh oskrbela, da tudi dalmatinsko 1 udstvo spravi svo-e pridelke na kak način ali v zamen-avo, ali pa v denar. Z ribolovom tudi ni nič, saj celo mrež in drugih priprav ni nikjer dobiti. Oblasti se brigajo samo za politiko, drugo jim i" pa deveta briga, Dalmacija je odrezana od drugih delov države. Trgovci, ki so pred 4 mesoi naročili živež, zlasti moko na Hrvatskem, blaga še do danes niso sprejeli. Vagoni so se sicer odpeljali, pa so nekje obtičali ali pa se izgu-iili. — Narod z obupom gleda v bodočnost, po mestih pa trupe po-stopačev, ki živijo po večini na račun bednega naroda, po vzoru itali.anskih fašistov proslavljajo centralizem ter nadlegujejo mirne in trezne dr.idv Lane.
Rop državne pošte v Črni gori. — Črnogorske šume in planine so polne raznih odmetnikov, ljudi, ki so so ognili političnemu preganjanju, in pa tudi lakih, kii mislijo samo na rop in nasilje. Razbojniških beguncev ali od-metiiihov Je seveda pretežna večina :n zato je tudi javna varnost v Črni gori da nas bogvaruj. Roparji navalijo več krat na vasi in na glavno cesto ter oropajo vse, kar jim pride pod roko. Sedaj so že drugič oropali državno pošto. Tokrat na cesti, ki vodi iz Pod gorice v Nikšič. Rop je izvršila tolpa roparja Mile Boškoviča, pobrala je ves denar in tudi potnikom, ki jih je bilo devet, ni prizanesla.
Živ pokopan. V Vrdniku v Vojvodini je dala neka delavčeva žena svojemu dveletnemu otroku skledico čaja, \ katerem je skuhala večjo množino maka. Ta pijača je kot strup otroka tako opojila, da so vsi mislili, da je umrl. Poslali so po zdravnika, toda zdravnik ni prišel, pač pa je mesto njega prišel mek bol d ki uslužbenec, ki je izjavil, da je otrok umrl. Otrok je bil pokopan, toda grobar je kmalu
k. i
na to slišal jokanje iz so grob odkopali, je bil otrok že mrtev, kajti zadušil se je. V smrtni borbi v grobu si j"e dete, žrtev lahkomiselnosti, izgrizlo vse prste.
Zločin, ki ima malo primer in se je zgodil 19. t. m. v Spodnji Idriji. — Neznan in doslej še neodkrit zločinec je vdrl v Gostiševo hišo, ki stoji na samem. V njej sta prebivala 85 letni starček in žena pokojnega gospodarja Gostiše. Ko je prišel Anton brat pokojnega gospodarja v nedeljo popoldne na obisk, je dobil hišo zaprto. Skozi okno je zagledal pri peči svojega očeta z vrvjo za vratom in vsega v krvi. HoteČ poklicati gospodinjo, jo razbijal po vratih, a ker se mu ni oglasil nihče, je Šel po sosede in o rožnike, ki so skozi okno vdrli v hišo. Starček je bil zadrgnjen z vrvjo, na glavi (pa je imel vse polno ran in udarcev. Gospodinja pa je ležala v kuhinji s preklano glavo, poleg nje pa krvava sekira. Zločinec je dopol-ne med 10, mašo umoril očeta, prebrskal vse za denarjem, a ker ni dobil ničesar, je počakal še gospodinjo. Le-ta je prišla od desete maše in našla v kuhinji grozno smrt. Morilec je zaklenil od znotraj vsa vrata in odšel skozi stranišče. V snegu je najti eno samo sled, ki pelje proti jugoslovanski meji. Iz tega sklepajo, da je izvršil zločin kak tihotapec, ki je pri Gostišovih prenočeval. Vse dosedanje poizvedbe za storilcem so ostale brezuspešne.
Železniška nesreča v Srbiji. V ponedeljek proti poldne je skočil iz tira s premogom obbžen vlak med serijskim rudnikom in Cuprijo. Lokomoliva in dva vagona sta se prevrgla, od vlakos remnega osobja so ran.em tri-. "0 med njimi tudi vlakovod a. Proga se je radi te nesreče do drugega ;at-ra zaprla, vzrok nesreče bodo na brž zoaet pereli pragi ali kak drug nered ki pade edinole na rovaš zanikerne železniške uprave.
Usmrtitev na smrt obsojenega. V j Monako vem na Bavarskem je 1X1 za- i
groba. Ko radi večkratnega hudodelstva umorov ol>sojen na smrt neki gozdar Hermaa Polivfka. Na smrt obsojeni mor leo j a trdovratno odklonil vsako pomiloščfin je, vsled česar so ga morali na lastno zahtevo pondeljek dne 20. februarja zjutraj ob 7. uri ustreliti. Obsoeneo je tudi trdovratno odklonil vsako duhovni kovo tolažbo, vsled česar njego« va usmrt.tev ni ganil-i niti enega o* čividca. čeprav je bil on in večina navzočih protestai.tovskega veroizpo. vedanja.
Eksplodiral največji zrakopjov . Ameriška poročila pravijo, da je edeo
največ.ih zrakot lovov na svetu treščil na neko vojašnico v Nor/olku in eksplodiral 35 oseb je bilo mrtvih, le iO oseb so rešili, zrakoplov je pa popol -noma zgorel.
Žena — protestantovski duhovnik. V .leni na Nemškem se je pripetil prvi slučaj, ko je postala žena 'protestantovski duhovnik. Protiest|antovs-ka obči ia v Jeni je namreč izvolila neko gospo Jero Sehaffer za svojega duhovnika.
Neznosna zima v Rusiji. V Rusiji vlada tako strašna zima, kakršnje ne pomnijo niti najstarejši ljudje, kajti na mnogih krajih je padel toplomer na 02 stopinj pod ničlo! Grozna z», ma in lakota se navajata kot vzrok, da je na mnogih krajih Rusije izbruh mla skrajno nevarna in nalezljiva takozvana „spalna bolezen". Cloveli vsled onemoglosti zaspi tako trd.io, da se ne prebudi več! Ta bolezen za' liteva ponekod do 70% človeških žrtev!
Mlini na veter. Na svetu ni države, ki bi imela toliko število mlinov na vefer, kakor jih ima Nizozemska, sai je ta dežela za take mline kakor nalašč ustvarjena, kajti v nobeni drugi deželi na svetu ni toliko vetrov kakor na Nizozemskem. Seda' so pa nizozemski mlinarji obsodili svoe mljnt na veter na smrt, kajti nadomestili jih' bodo z moiorj, ker mlini na veter jim meljeo prepočasi.
L E P O T A v
kože, obrata vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„EL8A" lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše «milo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K,
,,ELSA" obrazna nomada odstrani
vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore i. t d., naredi kožo eadhko rožnato-belo in čisto; 2 porce-anasta lončka z zamotom in poštnino K 52 -.
„EISA" Tsnnchina pomarfa za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano o-rivelost i. t d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštn. K 52
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega
predmeta dobijo popust v naravi. Q9-nn . Lilijno mleko »5 K.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega RaZlfU • puder dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah *D K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljab 30 K.; puder za gospe v vrečicah 5 K.; zobni prašek v škatljab 7 8.; ▼ vrečicah 5 Sachet dišava za perilo h K.; Schampon za lase 5 E.; rumenilo t2 listkov 24 K.; najfinejši parfem po 40 in 50 K^ •ločna voda za lase 58 K. Za razne predmete «e zamot In poštnina posebej računa.
EV6EN V. FELLER, lekarnar, Stubica danja, Eisa trg 341
Hrovaško.	2—20 74ib
Na drobno
TRGOVINA
Na debelo
emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posoda se priporoča cenj. občinstvu
ALBERT VICEL, Maribor, Glavni trg 5.
||aX|S I*fif4n#n z» lastno uporabo in DARILA,
RdSII DUuClC predmete v zlatu, srebru, nakitu, «re, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
MALI OGLASI.
TT^Atlfril P««*»» 111 P»"«aa Llcuaíl w sprejme » trgo-
tíoo meianega blsga Z-tuolo v
Vrt m.	3—9 106
»prejme se
pri Jen in poŠte. fant okoli 20 l»t •ur, ra m»«eino plato la hrane pr> Alojs Zelenko, trg. vrtnar, Celje,■ Ji—S	lit
Trn vn it """ T ■»»•■«
1 ravnin aH Srapi u^ija Obran Maribor LcSka ulica 15, 7—10 S
POSeStVO iitojeSe^i«' stan o vsnfa sa družino, noro gospodarsko poilojje 16 or«lov tstcljs, lese nji»e, t-»»niki, lahko redi troj« goved Tadl bosta j« pclrg U trafiki zasajenih ■ brajdtmi la sadnim drvvjem. Posest to je tU farne cerk-e Sv. Miki*«!* nad Lsikim. Ceia 120.000 K Več se ii*e v trgoHai Ulaga pri 8r. Kar jeti poleg Rimskih toplic. 3—3 '00
ZAHVALA.
Vsemogočnemu je dopadlo, da je dne 20. februarja zjutraj poklical k Sebi predrago 84 letno ženo, oziroma mater, staro mater prababico m teto, gospo
Marijo Kamenšek, pd. Vinski
ki smo jo dne 21. februarja soremili k večnemu počitku. Za mnogobrojne dokaze iskrenega s< čutja, povodom njene d >lge bolezni izrekamo tem potom prisrčno zahv lo <se"i prijateljem in znancem. Posebna zahvala bodi izrečen* č gg. domačima duhovnikoma in dekletom III reda sv. Frančiška katere s > spremljale drago pokojnico z zastavo Koičao bodi zahvala vsem sosedom ter sploh vsem, j ki so tako mil' gobrojno od blizu in daleč prihiteli ter nji izkazali Zddnjo čast Nepozabno pokojnico pa priporočamo v rool.tev in blag -potuin
Na svidenje nad zvezdami. B.'g plačaj Vam ves trudi Počivajte v miru, lahka Vam žemljica!
V1NEC pri ROO. SLATINI, dne 23. februarja 1922.
Žalujoča rodbina Kamenšek, pd. Vinški
M HUte
Trte šmamice!
Imam ca prodaj 8000 ¿maničnih tit bol)t» rrite. oglaiiti se Je pri Vinko Vnak, 8enč»k, JorHccl pri Ptuju,	2-1
Pridaodoklo^'
ika hita pri dobri postr ibi !<i dotrl plaii Pretetno dalo je krmljenje 3 irinj, delo al 1 četrt or»la polj» in sodeloranlt t h'SI " Vpraša se na Stan. Sokmtd, Btra«,' (Ue »rrogto), Btmk. 3-8 97 j
Proda se ^KC«
meri 4 orale, bliiu c»rk*e ob »e-Uki cesti, lep prostor ca tta>bo, pol are od 001 *je Slo» Bistrica. <4tstnlk «t. Franiiika R<ber, L»-porje it. 10.	108
133
Izjava.
Sladno kal
(belarje) pi*a, n»)<ie-ne ie ia najboljie Hio«eo krmilo ta d j se krave, širino, piunje rvisj, isborn» konjsko krmilo, te d*o sr>ie prodaja pirorarnt T. Oflts, Ifarbor:	1—8 81
Malo posestvo
Podpisana obžalujeva svoje ravnanje napram g. Francetu Kodela, oskrbniku na Resi Videm, v gostilni Podjed na Vidmu, z dne 11. prosinca 1922, ter se ma zahvaljujeva, da nama je odpustil in ni vložil obtožbe.
Anton Juvančič	Kajetan Jnvančiž.
Naznanilo.
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike Ltd. vsebuje sijajni katalog s slikami od
TVorniike tvrdke H SUTTNER, Ljotrijana št 992.
Bene nmotorje
domače,udjerae in snailhM mline, kornsotrebce reporesoe, knnoreine (troje, •rmo*;plitce, ml «tilae stroj«, gepelja., preše » sadje, o ločne stsalfee, doms'e L t. d. doba-vlia takoj Stan Ssksdd, Btrass, (üot rvogaa) Strak. 3-8 08
Kot kolarski mojster
bi se rad nase li * vsak kolarskih po i lih dobro is*ežban tolar Pnr ■ame tndl ie obstoj.fo kol«rs*o obrt Vstopi tudi v večje pod j« je
Glavni zastop banke «S lavi j a'» se nahaja od 1. februarja 1922 v Mariboru, v Slovenski ulici št. 36, 125 čez dvorišče v 1. nadstr. pri stranki S ranko. Podpisani se cenj. občinstvu priporoča, da — - •
4 orale ieslja te proda v Skokth
10, pri H<WUfc.
■ ■	se cenj. občinstvu priporoča, da zavarujejo proti po-
rroda se g! jako,ecS»dI®	žaru' v,omski tatvini« š'Pe in življenje ri zanesljivem
ceni: trgoraka cpr»va," ledenic»,	slovanskem zavodu svoje imetje. Uradne ure v sredo
frčal mlia ia fcdrobjjeale mle-	in četrtek od 8. do 12. ure dop.
tje, slikarski stroj, pisalni st oj. Parko, Rtóje, pri kolodrorn. 116
Mlin na prodaj.
ObMnski clin v Trbotljah se proda na Javni dražbi, ki se bo vrl la dse 13. marc» t 1 ob 10. url dopoldne ua lica mosta v Lrbavlj»h. Notranja oprava, ■ 8 ksmai in
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Veraa.
Razglas.
V pondeljek, dne 6. marca 1922 ob 9. uri dopoldne se bode vršila prostovoljna sodna dražba gozdnih
______I _____ J — Is-iAal* «v firilli^in^ oaU U^vlr •« m^M» M A
kot delaree. OMiaskl oradi in ss	st ^o, je v dobrem stsnjn. Poteg parcel spadajočih v zapuščino pok. Ferk in sicer na
Mbniki, ki vedo «a prime .a fas|	mlina «e prota »^'«««' te licu mesta pri Sv. Barbari. Natančnejša pojasnila
in proitor, blagovolijo naj to sp»-	tabo. Vskhma oeea »0000 D n.1! , .VJ ■	w ct r-nartn in nri nH^tnika
(•«ti na Jasiov: irirtj.a Hrtom-	Morelltni po>a«il. je dobiti pri Jf ¿oblt? P" ?odlŠČU V &tl-enartu m Pn °dvetnlM sik, kdar r S&oeobergu. 8-8 86 žapaartvn r Drbnvliah. Iv9 dr. FranjO Kosma	124
ttíítátítl) ub	tisk. «rngtvo
(?fí7fra»rgr «cMniJT; Í;A»QC í?as?:vat.
tmr t$rMF>+ iiKnisr»« v Mant/ow