E V. 39.
L t T O 46.
18 Din a celo lata. Za Ino^itroM Dto. P<Nairaa številka 1 Din. ¥ Inaeratnam dela r.«k. drobna rntiea alt oje prostor 10 Din. Izb« j« i i reda Spisi to dof>W U| M HMfail Uredatftv« »Domoljub««! naročnina. reklam« olje (a interati Upravniltm »Domoljuba« * Ljubljani
loo arednUtvai 04»	telefon uprave: «92
Strašna Siba božia
Velika nesreča je zadela « vsčjem ali an|-obsegu te dni premnoge slovenske kraje, ki so se utrgali ia nalivi ao napolnili naše in hudournike. Podzemeljske jame oa na-kraškem svetu so pričele kakor ognjeniki ati iz sebe doslej nevidne množine vode. Iz vse Slovenije prihajajo strašne ve«ti o ejanjih pobesnelih voda. Mostovi padajo, «e rušijo, mesta in vasi so poplavljene, po vitnih poljih se razlega jok ia obup- Zlepa omni naša zgodovina tako obsežne nesreče. Na Kranjskem je nedvomno najbolj priza-dobrepoljska dolina. Vzrok je v glavnem v naših kraških tal, Jrf omogočajo, da so emeljske jame iahmhitr Og»sifcii mmošme . V vasi Struge stoji voda pooekod fcar po visoko. C*pn*H(Umi Stit^m ika, Planinska dolina in Ljubljansko bktje ti povodnji, vendar pa povodnjt v doseda-i obsegu skoraj ttiso porajale. Se dolgo bo v kem spominu živel občutek sedanje ogrom-es.eče. Enako velja za dotenjslie ravnine, i za ribniško dolino, za račeasko in grosu-jko kotlino in za ravnino od Kostanjevice do K, ki še nikdar ni bila tako podobna ogrom-■ jezeru kakor sedaj.
Na Štajerskem je najbolj divjala Savinja: [pri tej reki Bovitosti, s M tudi prehitra,
Z žalostjo se naše ljudstvo zopet zbira okoU likih žrtev, ki so p povodnji zahtevale »a nedolžna otroka Kamniška Bistrica, eno r pa Savinja. Nešteto pa je v Sloveniji ljudi, > si pri sedanjih povodnjih s težavo rešiti življenje. Nešteto V^etsUh družin je Iz-te vse pridelke in so tako obsojene na la-i iez zimo.
Mislimo na to, kako se bomo ognili ie nc-im žrtvam letošnje povodnji, na to, da nam •trada nešteto kmetakih družin, mislimo na Ibo novih mostov, brvi, na zgradbo novih nskih domov, ki so jih uničile povodnji. tele potem, ko se vode odtečejo, bo rao-spoznati nesrečo v Celoti. Ko to'pišemo, že vpadajo, le Drava še narašča — toda " vtis o nesreči bo po povodnji nedvomno Hi, kakor sedaj, ko škode Uiti pregledati moremo. Naj sledijo nekaterepOdrobnoftti. jubljanica je tako podivljatt, da je bU v »osti osrednji frančiškanski most, Id se ji posedati. Delavci to s tovornimi avtomo
biti naoMtali pred srednji pomik silne množine kamenja, da so odpornik zavarovali.
Žalostno sliko nudi ljubljansko barje, ki je popolnoma pod vodo. Družine so se preselile iz stanovanjskih aob v podstrešja, kjer za silo prenočujejo. Možje so vso noč reševali živino in imetje. Ob progi od Ljubljane do Borovnice je 16.000 hektarov zemlje pod voda Razen železniškega je skoraj ves promet ustavljen. tudi v drugih krajih ob Ljubljanici in Savi je napravila poplava neprecenljivo škodo.
Cerkniški potok je povzročil v Cerknici strašno opustošenje. Naenkrat je voda narastla za 2 m in je začela vdirati v stanovanja, šhram-*s, hleve in skednje iri> grozila, da odnese s seboj ljudi živino in pridelke. Kosu v Cerknici je voda dria oelo skozi eijno. Stanovalci as niso mogli rešiti na varno. Cela družina s številnimi otroci se je niotala zateči na peč, ti j« edina še bilanad vodo. Po razburkani vodi so plavali hlodi vseh mogočih velikosti, goli ostanki podrtih plotov in hlevov, krompir, slama, seno; priplavale SO cele skladovnice drv, pnUfi itd.
Posebno strašno razdejanje je zadelo razne rftmttke in kočevske Icraie. Voda ie zalila rib-
niško, sodraško, orteneško in dobrepoljsko kotlino. Tam, kjer je bilo preje lepo in rodovitno polje, kjer je čakala koruza na kmeta, da jo potrga in je krompir dozoreval, se sedaj prelivajo umazane vode. Povodenj je zajela Sodra-žlco, Zapotok, Vinico, Zlebič in drvela- preko Sušja čez Jurjevico naravnost proti Ribnici. Po žiralniki zlasti Tentera na Orteneku so požirali ogromne količine vode, a jo odvajale po neštetih podzemskih kraških luknjah naravnost proti dobrepoljskl kotlini in voda je začela bruhati dan iz vseh žrel zlasti pa iz podpeške jame. Skoraj isti čas pa je prihrumela voda tudi od vasi Ponikve. Prinašala jo je seboj Rašica. Voda je zalila vas Predstruge, Podpeč, Videm, Ratike, del Bruhanje vasi, Podgoro, Kompolje, Brezje, Kolančo vas, Podtabor, Pri cerkvi, Tržič, Rapbvo In Potisfcavec Na nekaterih mestih v Strugah je voda do 30 m visoka. Tudi v stružko cerkev je udrla voda in se dvignila do oltarne mize. Po sredicerkve plavajo stoli in klopi Zupaišče je do prvega nadstropja v vodi? Župnik g. Andrej Orebek se ne more ganiti iz hiše. Itd. Itd
Naj zadostuje za danes, zakaj 10 Domoljubov bi ne zadostovalo, da vsaj nekoliko opišemo strašno škodo, ki jo je napravila zadnja povodenj skoraj vsej slovenski zemlji in njenemu prebivalstvu.
Na brzojavnem drogu po deroči Savi
V Sevnici je dosegla Sava v soboto dopoldne višino mosta. Silno valovje je odnašalo že mo6tnice. Ljudje so upali, da bo Sava kmalu upadla, ko se pa to v soboto popoldne ni zgodilo, je bila velika nevarnost, da bo Sava odnesla most. Ker je pa čez ta most napeljana telefonska proga Belgrad—Ljubljana—Jesenice, ki bi bila s padcem mostu pretrgana, je poštna telefonska sekcija odredila telefonično, da se mora proga nujno premestiti od ogroženega mostu. Vendar se pa nihče od brzojavnih delavcev ni upal na roost, ker ga je zidovje le komaj še držalo.
Šele na osebno intervencijo poštnih usluž' bencev, ki so se pripeljali opoldne iz Ljubljane^ se je brzojavni delavec, katerega ime dozdaj še nismo mogli zvedeti, drznil na ogroženi most, da reši telefonsko progo. Previdno se je splazil do brzojavnega droga ter se povzpel nanj. Toda na grozo vseh očividcev se je most zrušil v trenutku, ko je delavec bil na vrhu droga — in brzojavni drog je z njim vred izginil v be-snečih valovih, šele dvesto metrov od kraja nesreče se je brzojavni drog spet prikazal na površju valov in njega se je krčevato oklepal ponesrečeni delavec. Bil je toliko priseben, da. je pri padcu držal droga. Kakor hitro je prišel iz valov, je začel klicati na pomoč. Toda vse zaman. Nihče mu ni mogel blizu. V divji brzini je plaval drog s ponesrečenim delavcem po umazanih savskih valovih
Iz Sevnice so nemudoma telefonirali v Kr-fko, kjer je prihodnji most čez Savo. Poznavalci krajevnih razmer so si bili takoj na jasnem, da je edino na tem mestu mogoče rešiti delavca junaka, če bi se vzdržal še toliko časa na brzojavnem drogu. V Krškem so gasilci tako} pritrdili na most mnog1© vrvi in nanje obesili svetilke, ker se je že mračilo. Na ta način je bilo
upati, da bo plavajoči delavec zagledal vrvi in se jih oklenil Okoli šestih zvečer, ko je bila ze skoraj tema, je res divje valovje prineslo v bližino mostu delavca na brzojavnem drogu. Bil je toliko prisoten, da je razumel klice gasilcev, naj se oklene vrvi, katere je zaradi razsvetljave lahko videl. Delavec je razumel klice in se srečno oprijel vrvi, nakar so ga potegnili gasilci na
Katoliška akcija prosi
Katastrofa poplave je unifila iivljenjski obstoj tisotev naših sobratov. Cele vasi in selišfa je uničila Toda. Na tisoie ljudi ie bres hrane, brei obleke, brei krme aa iivino, brei najpotrebnejšega. V človeških prebivališčih stoji voda, ki je biše in gospodarske prostore napolnila i blatom, prstjo in kamenje«. - -
Krščanska dolinost nas Tele, da takoj pomagamo.	' ,.
Nujno prosimo, da po Tgeh iupaiiah in delut-aijah organiiirate pomožno akcijo. Prosimo ta-druine •rganiiacije, karilativue »Maneve in odbere Ka, da takoj idruiijo vse moči *a pomožno delo.
Zbirajte predvsem denarne prispevke, živila, obleko in krmo. Vsaka pomoč je dobrodošla. Samo hitite!	:
Denarne ibirke in prispevke pošiljajte na pisarn« KA v Ljubljani, Miklošičeva e. 7 (Viajemna vavarovalnica). Na isto pisarne javite tndi ibirke živil, da bo ona javila naslov kamor boste ibirke odposlali.
Za škofijski odbor KA v Ljubljani dr. Krek Miha, predsednik.
V vsako hišo Domoljuba!
ali se zavedaš, da je *domolhjb«
Katoliški tednik, ti pa katoliški
KRISTJAN?
Nabavite »i takoj brošuro
Za občinske volitve
Brošura vsebuje:
zakon o volivnih imenikih zakon p občinah uredbo o sestavi kandidatnih lisi
Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane 5 Din brez poštnine.
Oataaki mestu' v Celju
PoSljite naročninol
Razkolnikov:
Godovanje
Gospodična Julka se je pripravljala za- svoj praznik, bližal se je namreč dan njenega godu, ki ga je vedno obhajala zelo.slovesno.
Na godovanje je vsako leta povabila nekaj svojih zvestih prijateljic, znanih maldmestnih klejpetuljic, da so pri siadii torti-vse 'skupaj obrale kosti/ubogih občanov. -... Letos se oi tako veselila tega dne.
Julka je bila šolska služkinja in je službo podedovala po svojem očetu, veselem Dolenjcu. Njene dolžnosti so bile vsekakor zelo važne. Skrbela je za vso iolo, poznala je vse otroke in se zanimala za njibov napredek, obrekovala je učitelje in učiteljice, pretepala male šolarčke pred poukom, če so bili preglasni. Sicer so ji' fantički vračali milo za drago, rvarili so se z njo in ji kazali jezike.
S skrbjo za *dIo je bila združena skrb za občane, če so bili otroci trdoglavi, se je jezila nad starii, da se ne brigajo za vzgojo svoje dece, če so se dobro učili, je obrekovala starie, češ, da imajo preveč pametne otroke, ki jih bodo kmalu stlačili v koi s svojo modrostjo. Vedno je pazila, da je v šoli izsledila vsako nerednost in napasla svojo radovednost
Julka je pa premalo skrbela za snago, dolge zastave pajčevine so krasile šolske kote in proslavljale služkinjo, ki je imela preveč drugih skrbi.
Pripetilo se je, da jo je pri njenem vzgojnem delu, ko je delila fantičkom zaušnice, presenetil gospod upravitelj. Ta flovek pa, če- |
prav je bil vzgojitelj,1 ni hotel razumeti skrbi za blagor otrok, ki jo je imela Julka. Kratko-malo ji je prepovedal vtikati se v stvari, ki je ne brigajo, svetoval ji je pa, naj se bolj potrudi za snago, a za paglavce bo skrbel že on sam.
Julka je bila užaljena in jezna. Se večji vzrok njene slabe volje pa je bil učitelj Andrej, kfse ni brigal za vroče poglede še ne stare Julke. Ostal je neobčutljiv in zaman ga je ljubila in čakala, da jo zasnubi.
Da, ta Andrej, kar nesramno ji je zagodel in si izbral drugo ter se sklenil z njo poročiti prav na dan Julkinega godu.
»Naj se!« je zaključila svoje žalostno premišljevanje in šla na delo. Deco je pridno bun-kala kakor preje, le bolj pazila je, da ni bilo blizu kakega učitelja.
Pa se ji je vendarle nekaj ponesrečilo, malega sosedovega fantička je v hitrici udarila na oko in deček je glasno tulil. Prišel je upravitelj in si vse zdpisal.
Zdaj je bila v resnih skrbeh in kar nič preveč se ni veselila svetega Julijana. Julkinega godu se je menda najbolj bal njen nečak Tonček, ki ga je imela v oskrbi in ga je raje krmila z udarci kakor s kruhom. , 2e nekaj dn« preje se je jezila, da mora kuhati tudi za tega paglavca in bo jedel predobro kosilo ker se ne izplača kuhati kar na dve strani, zmerjala ga je, da ji bo vse požrl m mu grozila,.da ga bo postavila pod kap. Deček je bil revček brez staršev, ki sta mu prehitro umrla. Trpeti je moral tetino jezo in molčal je
Dan godu je napočil. Na mizi je ležala torta, visoka in črna je vabila polna mračne in tihe sladkosti. Vse je bilo pripravljeno. Julka je skočila še po vino, da bi postregla z njim svojim gostom.
Tedaj je pribitel iz sosedne sobe Tonček» škatlico v roki. Stresel jo je. Dvignil je beH nazobčani papir okoli torte in izpustil iz škatle majhno miško prav pod torto. Preden se je miška dobro zavedla, je že ždela pod ogromnim hribom Črne sladkosti.
Gospodična Julka se je vrnila. Z njo so pri-capljale tudi njene prijateljice. Na torti je gospodinja opazila majhno razpoko, a ni se ozirala na to. V milem govoru se je zahvalila pri jateljicam za čestitke in že se je zabliskal bridki nož v njeni desnici in se zapičil v torto.
Tedaj je nekaj zacvililo, izpod torte je P"-lezla miška in švignila na tla. Prijateljic« so zavriščale in kar pobegnile. Julka je razburjena zgrabila kozarec in izpila na dušek kar vrhano mero vina.
Tedaj je nekdo potrkal. Vstopil je šolski vodja, ji vznešeno čestital in pripomnil, da )« šolski odbor spoznal, da ima ona mnogo preveč moči in talentov, in da je škoda, da bi jih tratila v taki službi, ker se lahko drugje uspešneje udejstvuje. In prav zato je nastavil odbor drugo služkinjo.
Upravitelj je odšel. Julka je žalostno godala za njim. Potem se je za strmela v torto in zazdelo se ji je, da je prav ta črna sladka g"10" kriva vse njene nesreče. Zgrabila je torto ffl 1° treščila na tla.
Nekaj čisto
novega za brinetke
ln" ®run®foftor je j„ „„ PO dolgo k0 il . °OVO- N® bo
"O 1° °d° bri"""
Ultnh»i» norovno ,„ "1 Ko»an|0„0 bQ ' 9° v ,.bi.
Sr,- jss
iT""*™ >»"
barvil.
I I I D A N |> J < 1 \ I S II A M PO O
BRUNETAFLOR
Volili bomo svoio listo
**" Votla in ogenj!
Mirno in potrpežljivo prenaša naj kmetova-iec breme trdega kmečkega življenja Dela in dela, I ma|0 kdaj se mu trud poplača tako, da bi se ' uro oddahnil. Za delom ga čaka zopet skrb, za Ikrbio mu pa preti ie vedno nesreča
Koža ie b01'1 Prizade'a vod«, ki |e kot zdivjana hitfala Prcko naiih pol'a' k(>t *mela- Njemu naj-! li je rušila domove, mu uničevala edino imetje
pridelke. In ni še dosti nesreče. Piide požar in „ !e ta druga neugnana sila požre, kar mu je ®(s|0 strašne so sile narave, ko planejo iz svojih meja; človek mora brez moči z lastnimi očmi Sedati, kako mu voda podira fundamente, kako m Ožervi požira krov.	...
Težke so posledice — gospodarske m socialne _ in ni človeka, ki «e mu ne bi usiljevalo mrašanje: kako naj se ubranim groznih posledic? Hi j ne bo gospodarja, ki se ne bi zavaroval vsaj proti požaru, ker le z zavarovanjem »i zagotovi Fapital, s katerim »i bo v najhujši nesreča mogel
^Domača, slovenska Vzajemna zavarovalnica Vam za male letne prispevke jamči za po-miitev škode, ki Vas zadene ob požaru. Obrnite it do njenega zastopnika, ki je v vsaki župniji,
Z 'ublianskega trsa
Tržne cene so večinoma nelzpremenjene, zla-iti cene goveji živini in mesu ter vsem domačim kmečkim pridelkom. — Borzne cene za iito so: aova sremska pšenica 147.50—150 Din, nova ba-rsnjska pšenica 147.50 do 150 Din, nova bačka plenica 155 do 157.50 Din,- koruza 112.50—115 Din, ne za 100 kg. — Moka; bačka nularica Din 270 do 275, banatska nularica Din 305—310 za 100 kg, vtgonske pošiljke, postavljeno v Slovenijo, plačilo 30 dni.
j Pri sestavi kandidatnih list je poleg paragrafov, kako se liste sestavijo, podpišejo in | vlagajo, najbolj važno, kdo kandidira. To ni le važno za one, ki kandidirajo, pač pa posebno za one, ki bodo volili.
Ko boste kje sestavljali kandidatno listo, glejte na to, da boste postavili kot nosilca liste človeka, ki je res mož, dober in veren gospodar, ki bo mogel veliko delo v veliki občini vzeti v roke. Okrog njega zberite dobre zastopnike vseli okolišev in vseh stanovi Ne zanemarjajte posameznih delov novih občin. ne vlagajte list po okolicah, ker sicer ostanete v manjšini, ki ne bo nič pomenila, ker bo najmočnejša lista gospodar v občini. Ne odvračajte drugih stanov, vsi naj bodo pri-csrno svojemu številu v občini tudi zastopa-
ni, tako kmetje kot obrtniki in delavci. Svojim listam dajte le ime nosilca, svoj program pa povejte volilcern predvsem ustmeno od osebe do osebe.
Vsakdo je dandanes že toliko poučen, da ne podpiše vsakemu, da posebno ne podpiše onemu, ki grozi. Kdo grozi? Povejte ga nam in priče navedite in dani Nam je znana volja našega vladarja in volja vodilnih krogov v Belgradu, da se morajo občinske volitve vršiti povsem svobodno. Vsako dokazano nasilje bomo sporočili na najvišja mesta!
Je pa še nekaj drugega, kar moramo povedati. Marsikje ni nobene grožnje, samo vas samih je strah. Vidite bogatina, pa je strah vas, ki niste I Vidite človeka, ki ima >zvezec, pa se ga ustrašite. Ta zajčji strah
morate pri teh občinskih volitvah premagati! Vsi, ki sprejmejo kandidaturo, naj vedo, da so se s tem ponudili za javno službo v korist svoje občine in svojega naroda in zato naj s ponosom ter odločno delujejo v tem, da bo njihova lista zmagala.
Volilcern rečemo pa le to: Ni mogoče sestaviti list tako, da bi eden ali drugi ne imel pomisleka, da bi bilo bolje tako ali tako. Zato ne glejte pri listah na posameznika, glejte na to, če je večina na listi taka, ki bo mogla zastopati vaše mišljenje glede občinskih zadevi
Navodila
Pred vsakimi volitvami se pojavijo tudi taki agitatorji, ki hočejo z nedopustnimi sredstvi varati volivce ip jih pritegniti na svojo stran. Proti takim je najboljše orožje poznanje zakona. Poročajo nam, da nekateri taki agitatorji strašijo ljudi, češ, kaj pomaga, če bosta izvoljeni, mi bomo skrbeli, da bodo novoizvoljeni odborniki zopet razrešeni. Naj hodijo taki volkovi v kakršnikoli ovčji obleki in naj govore s takega ali takega mesta prešerne besede: »Zakon gori, zakon doli, mi bomo naredili,* vsem povejte, da govore prazne stvari.
Poudarjamo, da novi občinski zakon v 5 129 jasno pove, v kakšnem slučaju more ban razrešiti predsednika občine, člane uprave, poedi-ne odbornike ali ves odbor. V prvi točki govori ta paragraf o razrešitvi, če kdo ni mu pogojev, ki se zahtevajo po tem zakonu. Toda to je samo po sebi razumljivo, kajti pogoji so posebej našteti ie v I 28. odnosno 5 29. V drugem odstavku govori zakon o tem, da more ban razrešiti odbornike, ako ' /ojih poslov ne vršijo v redu. /roti tej odločbi bann je dopustna pritožba na upravno sodišče v roku 8 dni. Dokler ni_ odpust pravomočen, ostanejo na svojih položajih.
Iz tega je čisto jasno, da ne do mogel nihče po mili volji razganjati po novem zakonu občinskih odborov. Kdor govori kaj drugega, dela proti zakonu, pa naj bo to kdorkoli in govori neresnične stvari, ki morejo javni upravi in konsolidaciji razmer le škodovati.
Z grožnjami je tako kot z vsakim strahom. Pomeni toliko, kolikor se kdo pusti ostrašiti. Trezen človek pa se praznih groženj ne bo ustrašil.
Občina .............Vrhnika_______.__________________grei______Ljubljaniki__________________
Izjava
Podpisani irjavljam, da pristanem na kandidaturo za mesto občinskega odbornika (namestnika) pri rolitvah občinskega odbora občine Vrhnika	^
na dan 35- oktobra___________198 A
(Podpis kandidata)
inta
y______ Vrhnika ...................^ dne.........28. stptembra....._ 193 &
Tako-le bomo izpolnili svojo listo
Prinašamo formular kandidatne liste in izjavo kandidata. Občina ima 18 odbor-aikov, eno volišče in najmanj 20 predlagateljev.
Usta je sestavljena točno po volilnem imeniku.
Vsak kandidat in namestnik mora podpisati lastnoročno izjavo. Predlagatelji so na listah lastnoročno podpisani.
Občina : Vrhnika Srei: Ljubljanski
Kandidatna Usta
u volitve obCinskega odbora na dan 15. oktobra 1933.
	£ >K	Rodhirškf in rojstna , p ^... ime			Bivališč«	<D C	> C .X <r-	Rodbinsko ia rajstno ime	Poklic	r i Bivališče	'X R C n.
		kandidata						| namestnika			
	1	Iskra Zmasroslav	' kil . UN		Vrhnika	7	1	Plamen Gregor	i. mizar	. Vrhnikzi	96
	2	Dr. ^karja J. Zlatou-t idravnil		1 t	Vrrbnika Ligojna	9	2	Ob.ak Franc	f posestnik	Vrhnika	1
	3.	Brencelj Jože	i trgovec			11	3	Dobrovoljc Matija	f posestnik	Bevke	4
	4.	Grča Ignacij	ji posestnik*' Verd			II	4	Krašove.- Jurij j delavec		Vrhnika	130
	5.	Strela Antc.u	i kovač	; Sun friaii		8	5	Japelj Matevž : posestnik		Verd	2
	6.	-Vemanii An-trej	d?;ivec	! Vrhnika		A	6	Javoraik Vinko t krojač		Vrhnika	245 «)
	7.	Kuicvac Fr«nc	fžnpnik	Vrhnika		1 C9 250	7.	Benedik Anton	ačmij »1.	'Vrhnika	
	a	Cankar Isan	t delavec	j Bevke			a 9.	Zajec Hrabroslav	kmet	Ligo;na	24
	9.	Turšič I/e.irold	frpo-ertnik Verd			12		Petelin Franc j i::iawiai		Bevke	3
	10.	Ložar ..ernej	; asrdt'«	i 1 rhn ka		13 J	10.	Malček Jaka 1 otesar		iaa ici/i	18
1	11.	Peč kaj Janez	!u»Mstnik			7 III.		Klobasa Ferdinand	dimnikar!	Verd	62
	iz	Ver:ga Jsnea	mtoM.i	Vrhnika		31 ji	11	Hren Luka	ta;>etnik	Verd	19
	13.	Cego Ignacij	posestnik	ierke		O f!	13.	Jes h Anton f delavec		Vrbnita	213
	14.	Poi.išak Anlan f oo^estn k		Ligojna		2 H	14 15	Jei Marlin ] posestnik		lui r"M.ia	SI
	15. 16.	Se Jej Janšo	šoler	Vrhnika		S5 |		Le-j a h Franc	nisnrt Lipojna		12
		Koči jas Boštjan	posestnik	Verd J 17 !j			16.	Levstik Vinko	posestnik fiev ,e		16
	17. IS	Fer^na Srefko	•i®™« 1 Vrhnika			% a	17.	Arhar Mstevž 1	delavec ' Vrhnika		199
		S.eoerc Janez	posestnik Ligojna			20 il	ia	Jszeršel.- Jurij	posestnik: Vrhnika		171
	1«. 20.						19. 20.	t			
		I !				-j		t !			
		f '					>1.1	1 "			
		f	-h			r	4	t			
Tako se izpolni prva stran kandidatne liste
Iskra Zmagoslav bo v slučaju zmage župan.
Vrtovec in Svedrec zastopata listo Iskra na volišču.
Blisk in Grom izmed predlagateljev nese ta kandidatno listo in izjave kandidatov in namestnikov na sodišče v potrditev. Po 48 urah se zopet zg!asita pri sodišču, kjer dobita sklep, da je lista potrjena. Ce bi proti pričakovanju sodišče listo zavrnilo, morata predložiti sodišču novo listo, enako sestavljeno in podpisano, toda brez napake.
Kar je na lormularju tiskano z ležečimi črkami morajo predlagatelji in kandidati ter namestniki lastnoročno podpisati.
Vprašanja in odgovori
Katera občima se navede na kandidatni listi. nova ali dosedaaja? (M K. M.) Na kandidatni listi se napiše na obeh krajih samo nova občina, in sicer t mčtUi kandioatne lisie [na prvi etra ni levo zgor.aj pod besede »Kandidatna iieta<) in pri datnma na drugi strani (pred »Predlagatelji«), Ravno tako se navede na izjavi kaDdidaiov levo zgoraj samo nova občina.
Ali so nameščenci ia delavei tobačne tovarne v Ljubljani državni uslužbenci? Sedaj so se oblastva. kolikor smo mogli ugotoviti, soglasno postavila na stališče, da je vse t oba t-
Zadnji dan za vlaganje
kandidatnih liti za obe. volitce je
6. oktober 1933!
no uslužhenstvo in drlanstt« smatrati za dr/av. no namešrenstvo. tako da more voliti le v Ljubljani in ne tam. kjer prebiva.
I radniki OIZD v Ljubljani so tndi javni nameščenci po volivnem zakona. Morejo vohti in voljeni biti samo na sodcJu sla/brnega bivališča.
Notarji se smatrajo 7-a javne nameščenci, pridobe domovinsko pravico na sedern svoje službe 7 dekretom m ne morejo kandidirati na prvih šestih mestih.
Lesni trrovee je lansko leto občani dobavil drva. [ lačano še ni dobil. Ali je on dobavitelj, ali sme kandidirati? To našem mnenju to ni dobavitelj, če je račun .e zapadel v plačilo ia
ni spora o upravičenosti. uloraeljenosU in višini računa, \endar ne svetujemo. da kandidiraker so razna oblastra v lfm v>zirn različnih mnenj in hi njegova kandidatura lahko povzročila spor glede pravilnosti liste
Porazdelitev- mandatov. (I M. SJ V smisla $ 4, zakon* o občini dob. v vsakem s!uia;u uai-fflotnejii kandidatna Iku dve tretjini odbornikov.
• Ostanek odbornikih mest a, dodeli kandidatom tako-le: i Urilo (ilaaov vsake ostal« kandidata-!
kandidata. l*t* e« j, dobila absolutno večine
'tt.
glatov, i« deli z 1, 2, 3, in uko po ruti me z liat, ki «J»fo maj večji kotitnik, J en odbornik do potrebnega itevila.. v V r slučaja dobi prva Krta J31, drog« 239 ,1 '•*» dobi torej (£c je iS odbornikov) 12 oZ i* ostalih 6 pa h porazdeli med obe liti; „ 7^ način: 1	' H
311 : i. 2, 3 = 331. 155. !03 239 : J, 2, 3 = 23». J19 79 Prra lista torej dob: te 3 odbo-nik« » j ostale 3. C« bi bilo odbornikov 24, MUt, ..."f1
razntrii ?"» dobi
odbornikov v tem slučaju isto, 18 r 3 = 21, droga 3.
V Vašem dragem slnčaja z dvema lj,i. 280 in 270 bi bilo postopati tako-le: prt,8*? dobi 12 odbornikov, pri ostalih !t	Jjj
na isti način kol zgoraj največjih 6 itevfll ' 2» : 1. 2, 3 = 280. 140. 93 270 : 1, 2, 3 = 270. 135, 90 Prva lista torej dobi še 3 mardate ia ostale 3.
Opozarjamo pa ra lo. da bi v sračajn, [ 3 liste, »orala prva lista dobiti absolutno I(V glasov, če hoče priti do tega.da od d v ti (J2 preostalih mandatov it katerega dobi.
Preklic podpisov. (J. B. v K. Sv. B) Tujj. tako vprašanje je »Slovenec, že včeraj odg,-irs. Nikjer ni rečeno, da bi ne smel kandidsi dveh list in ravno tako namestnik. C« je 1 kdo zapeljan podpisal drago kandidatno namestnik odbornika, nai zahteva izročilu im in če tega ne doseže, naj takoj ari soiiift^ preklicnje rvoio prvo izjavo.
I»r. K. v S. Pri nas so tudi pravniki cm* da bo razen kandidatnih list in izjav treba prri žiti glede vseh kandidatov in tara^staib? I potrdila, da so isti Bani občine, da torej kft kandidirajo, nadalje glede vseh tudi potrdil J niso z občino v sporu, da niso občinski njjenjj sjMoh da ci slede rj:b nifcakib ovir za kandidata iz 27. 2f> io 29 zakor.a o občinah. Kcrasii treba predložiti tudi potrdilo, da prvih 6 odborafc ni med wboj v sorodstvu odn. evaštva in da osiiS kandidati m namestniki uto v sorodstva is» štv-o » pmai 6 kandidati tako. kak:: ziko®orn^ Ali to nazirar je drži?
Z izvirno kandidatno lisio v dveh izrodi) treba predložiti Se toliko list kolikor i» voliSi>|l lastnoročno podpisano izjavo rsakf rs tcnd>daU< "laiaestaika. da izvolitev na dotjfai ,.cti tprep Kaj drajreea v koali si treba, ker ukoa it utea Sodišče »e more zavrniti lisi«, če ste js iMSp zakola, brez prilog, ki jih v vprašanji unj* r>» imajo ksnd>4ct-e vse fmroie po zatona, »rat sodišče prepričati ia voliviM^a inirLik« u pa■ izjav predlagateljev. LMi b«r« isonu iMf dva pismena predlagalelja. Ko Ia dva fiHaiUj jih sodišč? zasliši in njuni izjavi pretskslm " priliki lahko f*vd;ši* dobi vsr t>c<reb* 1 datke. ki nm iz rolimfi imeniks r.iso itniM I Zato pa »arata bio prvdla^alei^ • ki»4W j dobro inlormiraaa. da bosta lahko dajala tift* Vsekakor pa je jasno, da za kaM)d«t«» potreben smo po?»j ir ff 27 ia Zt1 ne rs to® Pf iz | iS občinskega cakosa. Slednji i c: von aw o »ecu kdo nm bili od barak 0 tem. U« * bili odbornik, pa ae odloča sodišče, aapik V smMa 5 12» zakona o otKinih Razli&>j»! , kvalifikacija zs ksndjdata rn kvtL^tana n* tornika.
Pn vsem l»m pa moramo ime: pred et«* sodišče kandidatoo listo odobri ali w tavr«. N njegov i odločbi si pritožbe. Povsod je trela 1" izpolniti kar aajiočaeje vse. kar t«, raklfik* dh*e.	j
Kakapaik občinskega lova (P > v R.l šujete, ali more kandidirali nekdn. k; je sW otjčinskega iova_ Va^prej moramo :rao uf^tjra da razlogi iz § zakona o ob< ah iiiltop'» izključujejo od kandidature same na sebi, l«®"* od odbomiške funkcije Kdor ima >•» * brei nadaljnera lahke kaadid-.r*	t:
dirali. pt ik f ne morejo biti odboraita, doma $ ia>\ razreši. Toda saksprtk uradoma r»» V rar.rešen. ker zaki:-> ion a"? razlog, da k 6» i»e bi mtgei biti tA< nsti Občinski I07 Uti-m* pač opravlja, r.i pi "K®. ^ Torej mere zakupnik lova kand.: » w lorr.ik-
*
Za občinske volitve prip»ro<aw': ^ kandidatnih iist. kom:,d Dm 1. I»»T» ^Lmi* namestnika, di pristane na kandidaturcgt ^ občili odSora komad 30 par. Vse l.s«™'. takoj v JagnslovuBAi knjigam, v L^biju- • Hte jih lahko pismeno.
Predilimiki t« kandidatna Uate so:
Vrinit 1
ta mHCi L • m-	taMtetamk:	Zt VtBMii M.___
Mfrf teti.	Musta*:	
ZaMMtalL______	Pntotamlk:	Za mRH« IV.
	iMMSlftlk I	
Vrhnik*, dne 281 septembra 1933.
Predlagatelji:
Rodbinsko in rojstno ime ter bivaliue	N r	Rodbinsko i« rojstno ime ter bivali««	ŠT 2!	Rodbinsko in rojstno ime ter blveliŠče
Blisk Miha, Vrhnika 16	36.		71.	
Umnih Anton, Ugojna 9	37.		72.	
Pltveli Gtipsr, Verd 10	38.		73.	
~~Orom Anton, Vrhnika 17	39.		74.	
Oebevee Ignacij, Vrhnika 33	40.		75.	
~DoUnec Frane, Vrhnika 11	41.		76.	
Trbtlar Štefan, Vrhnika 5	42.		77.	
ffrdadoMk Joie, Vrhnika 7	43,		78.	
Jeriiut Frane, Vrhnika 8	44.		79.	
Smrtnik Tomal, Vrhnika 4 j	45.		80.	
Kumtl Janez, Verd 12	46.		81.	
Semerl Jakob, Verd 5	47.		82.	
Oblak Marko, Verd 112	48.		83.	
Pelkovlek Oatpar. Verd 87	49.		84.	
Plitko Ivan, Vrhnika 3	50.	■	85.	
Kralovec Junet, Bevke 5 j	31.		86.	
Mete Anton, Bevke 24	52.		87.	
Strubelj Ignacij, Bevke 2 ,	53.		88.	
Iihnil Anton, Bevke 33	54.		89.	
Jetenko Martin, Bevke 31	55.		90.	
Jerebic Jot«, Bevke 11	56.		»1.	
Klepet Frane, Ligojna 27	57.		92.	
Goitita Nace, Ligojns 14	58.		93.	
Molk Fraac. Ugojna 46	59.		l94.	
Prenk Vinko, Ligojna 39	60.	|	95.	
	61.			
	6X			
Tako se Izpolni druga stran kandidatne »Iste				
RAZGLED PO SVETU
Povest o rdečem
.n
V	Nemčiji, v Avstriji in drugod so prišli cialdeinokratje po svetovni vojni do vlad-
oblasti. Mnogo so s« borili proti veri in "rsikaterega pripravili v brezboštvo. V tem iru »o se hudo pregrešili zlasti nad mladino, ja, ki so ga obljubovali svojim privržencem zemlji, pa ni bilo. Voditelji so najbolj gle-llasf'. da so obogateli, proletarijat so pa istili v nadi na boljše čase.
V	Nemčiji, Avstriji in drugod so social-sniokratjo sedaj izpregli in z rajent je vsaj i enkrat končano. V Nemčiji je Adolf Hitler »metel t. marksisti obojega krila. Iu niso se )s'j branili, kar udali so se. Mnogi so pre-°I'ili k narodnim socialistom. V Franciji so > nekateri voditelji socialdemokratov sami 'Javili, da Marksov program ni več času pripeti in so prestopili k nacionalistom. Tudi »j til"fih državah so P°s,a,i marksisti že pre-
^ Knsiji p» imajo boljSeviki Se vedno
..raju
vso oblast v rokah. Tam lahko delajo raj, o katerem je rajni Bebel tako ganljivo prerokoval. A tam ni raja, tam je pekel, tam je glad, tam vlada še vedno nasilje. Nek gospod je prejel pismo iz Rusije, kjer dotičnik piše o tamošnjem gladu. Pravi, da rusko ljudstvo res gladuje in sicer najbolj v žitorodnih krajih, ker so državne oblasti vzele ljudstvu zrno, katero so pridelali. A komunisti po pisarnah, vojska in sploh vsi vodilni krogi ne trpijo gladu. Gospodje so siti, dobro oblečeni in obuti ter ■/. vsem preskrbljeni. Torej gospodje boljševiki so si sami napravili raj, a ljudstvo kateremu so ga obljubovali, je strgano, boso in lačno.
Meseca avgusta t. 1. je bila v Rusiji neka gospa, ki je bila rojena in vzgojena v Rusiji, a je zdaj ameriška državljanka. Z ameriškimi turisti je šla v Rusijo. Pogledala je svoj rojstni kraj, a ga ni spoznala. Ni slišala ne smeha. ne otročje govorice; vsi so boječe gledali
(M SoflbčoruL H ugoclja
Ne dopuščajte, da Vaši frpel Pri bofcznifi v sled prehfajenja in pri vseh bolečinah pomagajo hitro in zanesljivo Aspirin ta> biete. So popolnoma nešfeod' Ijive. V znak pristnosti imajo Payerjev krif.
ASPIRIN
V i lupft k. t. Uvi. L . Osi« K p>xj S W H07 «J I. IU
drug drugega. Vse misli ljudstva so obrnjene na kruh. »Kruha, kruha,« prosijo odrasli, otroci in starci. Vse so pojedli, pse, mačke, kosce kož itd. Vživajo celo človeško meso. Narod upa le na inozemce in ruske emigrante. Gospa je imela priliko slišati besede: Da bi slišali le en strel, da bi poslali le dva polka, mi vsi gremo ž njimi; vzamemo vile, kose, sekire in gremo vsi — kmetje, moški, ženske, otroci in starci. Tako poroča »Voroždenie in drugi ruski listi. To je boljševiSki raj. Ta raj opazujejo narodi zemlje že več let, zato zapuščajo množice marksiste ter se obračajo k fašizmu in nacijonalizmu. A tudi fašisti ne bodo osrečili narodov, ker vladajo s silo, Sreča je v bratstvu in ljubezni Kristusovi. Sreča je tam, kjer ima vsak človek svoje delo, svoje stanovanje, — svojo krščansko pravico in zlato svobodo.
Tako govore poročila. Mogoče so taka poročila namenoma preveč črna, toda eno Je gotovo: samo marksizem Rusiji ne bo prinesel sreče.
Katoliška cerkev
s Drobiž. Te dni je Vatikansko mesto uredilo telefonski promet z Filipinskim otočjem
Prvi je govoril papež z nadškofom Manilo. Na Filipinih je od preko 10 milijonov prebivalcev skoraj devet milijonov katoličanov. Filipini so prva večja pckatoličena azijska dežela. — Bivši predsednik španske vlade Azana je ob neki priliki vzkliknil: »Španija ni več katoliška.« Ugleden angleški list Morningpost je napisa! te dui članek nod naslovom »Katoliška Španija« In prav je imel, zakaj Spanci so baš po republi kanskem protiverskem zakonodajstvu zavednejši katoličani kot so bili preje. Cerkve so prepolne
Kako živahno širijo angleški katoličani
Prtd zborovanjem Zveze narodov in razorožitvene konference v Ženevi: Spodai (od leve na desno): francoski zunanji minister Paul-Boncour, angleški zunanji minister sir John Simon in francoski ministrski predsednik Daladier; na sredi: ameriški pooblaščenec Norman Daviš, predsednik razorožitvene konference Henderson, nemški minister za propagando dr. Goebbels; zgoraj nemški zunanji minister ar. Neurath in češkoslovaški zunanji minister Beneš.
Največja harmonika na svetu: akkordion v nekem pariškem cirkusu. Harmonika je visoka 2.5 m in njen zvok je tako močan kakor mogočen orkester.
Velik aeroplan je plul nad morsko gladino v bližini Neaplja. Naenkrat nekaj |K)Či, pilot ee /.pesni ter se obne do potnikov: »Ali je kdo izmed vas ie slišal pregovor: »Videti Neapelj, potem umreti!« — »Seveda nam je ta pregovor znan«, so odvrnili »koro vsi potniik. »Dobrof, pravi pilot, »zdaj fino nad Neapljem, na našem motorju pa nekaj ni v redu. Le dobro si oglejte mesto.«
<r
Mesto Corpus Christi v Teksasu — USA —, ki ga je ob strašnem viharju zalila voda. Povodenj je nastala na ta način, da je vihar hrumel po dolini reke Rio Grande navzgor in zajezi) vnde, ki so se nato razlile po ozemlju. Opustošenja so strašna.
Guverner »Angleške banke«: Montague Norman na vsakdanjem potu v urad. Kakor vidimo, se Norman tudi v dežju ne vozi z avtomobilom na delo, marveč si obleče nepremočljiv plašč in podviha hlače.
Slepa tipkarica — zmagovalka na tekmi: 14-letn« slepa deklica, ki je na pariških tipkarskih tekman dosegla prvo nagrado. Ni le tipkala najbolj hilro, marveč tudi najbolj točno.
Albreht Wallenstein
znameniti vojskovodja 30 letne vojne, 24. septembra t. 1. so praznovali 350 letnico njegovega rojstva
»Mojster, za božjo voljo vas prosim, ali ne 1" mogli daiati pouka v boksu — pismeno?«
V vsako hišo ..Domoljuba"!
• časopisje, nam je dokaz njih tednik »The ?Srse« Pred desetimi leti je štel ta časopis « tisoč zdaj pa ima že 101.700 naročnikov. Angleških katoličanov je nekaj nad dva mili-
,3 po tem računu bi moral imeti »Domoljub« £'50.000 naročnikov. Kaj ne, kar še ni, pa s, bo ko — mine kriza. — Zaradi ogromnega navala romarjev v Rim je sv. oče odločil, da cttemonijo poljubljanja roke odpravi. Da zadosti temu dosedanjemu običaju, je moral sv. oče obhoditi vse dvorane, kjer so čakali nanj romarji Nestrpni romarji se tudi tesno zgrinjajo okolu njega. Vse to je za sivolasega moža zelo utrudljivo. Poslej bo sprejemal sv. oče romarje |C v velikih dvoranah in govoril z njimi s prestola. — V kopališču Porto di /varmi pri Pizi je umrl kardinal Rafael Scapinelli. — Kipar Ja-cobs je začel v Bitsingenu na Belgijskem graditi križev pot, ki bo največji in najveličastnejši na svetu. Vsaka postaja bo 4 metre visoka in šest ton težka.
Italija
s Pravičen italijanski glas. Italijanski časopis »Tribuna« se v svojem uvodniku bavi s stališčem italijanske vlade, ki je v zasedenem Primorju zatrla vse kar je slovenskega in hrvatskega ter pravi med drugim, da se slovensko ljudstvo ne bo moglo nič več upreti, ampak bo moralo popustiti: samo v duši ljudstva bo tlelo ogorčenje proti oblastnikom. Dostojanstvo hrvatskega in slovenskega naroda se je s prizadetimi krivicami težko kršilo. Italija, ki vedno naglasa svojo zgodovinsko svobodo, je s tem mnogo zagrešila, »kaj morejo škodovati slovenske šole in slovenske knjižnice v Julijski Benečiji? vprašuje »Tribuna«. To je po mnenju slovenskega ljudstva samo znak propada velike italijanske države,« zaključuje »Tribuna«. Toda ta list ni pisal tako o naših bratih, ampak o svojih ljudeh na angleškem otoku Malta. Da ne bo pomote, naj čitatelji »Domoljuba« zamenjajo »Primorje oziroma Julijsko Benečijo z Malto, Slovence z Maltežani, Italijane pa z Angleži in naj premišljujejo o fašistični doslednosti.
s Albanija se je udala. Italijanska vlada je objavila kraljevi odlok, s katerim se še nadalje odreja izvajanje s tiransko vlado v letu 1931. sklenjenega sporazuma o finančni podpori Italije Albaniji. Za kritje proračunskega primanjkljaja bo po tem sporazumu Italija plačevala albanski vladi letr.o 10 milijonov zlatih lir brezobrestnega posojila. To posojilo bo uporabljala albanska vlada v prvi vrsti za napredek šolstva !n izvedbo potrebnih javnih del. Novi sporazum le dokaz, da je Albanija popolnoma sprejela vse italijanske zahteve.
Avstrija
s Nova vlada močile roke je zagledala luč sveta v Avstriji v noči od 20. na 21. septembra, »tavil jo je Dollfuss in se ne naslanja na nobeno stranko. Je torej nekako absolutistična I10 fašističnem receptu. Časopisje sodi, da bo ;'<>va Dollfuoaova vlada nastopala proti hitler-Jtvcem pa tudi proti marksistom (socialnim demokratom). Kot zavedni demokratje ne sogla-u"10 z n°benim samodržstvom tudi ne s kr-»cansko-socialnim, ker se taki poizkusi prej
od M- maščuiei°- Vendar tej vladi ne bomo Mrekli priznanja, če se ji bo Avstrijo posrečilo jjre«it| tako, kot je napovedal kancler Dollfuss svojem znamenitem govoru na zadnjem du-nd)skcrn katoliškem shodu, •as ^ ^azno" V Gradcu so morali orožniki z a)enimi bajoneti razgnati večjo množico
kmetov, ki so zahtevali zopetno imenovanje nekega okrajnega glavarja. Več kmetov je bik) ranjenih, med njimi eden na smrt. — V St. Lipšu je umrl Mlinarjev oče Jožef Urh. — V Dravi je utonil Valentin Hinspieler pd. Šuštar v 2e-lučah. — V Borovljah je odšla v večnost Berta Sušnikova. — Pogorela sta hiša in gospodarsko poslopje posestnika Oraša v Goričah pri Tinjah. — V nedeljo, dne 24. septembra so ob farni cerkvi v št. Jakobu v Rožu odkrili spominsko ploščo zaslužnemu narodnemu duhovniku župniku Francu Treiberju. — Isto nedeljo je praznovalo svojo tridesetletnico izobraževalno društvo »Kot« v St. Jakobu. — Šestmesečni gospodinjski tečaj otvorijo z novembrom šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Nemčija
s To in ono. Rudolf Mosse ustanovitelj »Berliner Tageblatta«, star šele 43 let, je te dni umrl. Kakor pišejo listi, je bil pred desetimi dnevi aretiran, nakar ni bilo o njem nobene vesti. Sedaj je bilo izročeno njegovo truplo rodbini v zaprti trugi. Pokojnik je bil v vojni petkrat ranjen in odlikovan z železnim križem. Bil je židovskega rodu. — Več nemških špijonov so zaprli na francoskih manevrih. Nemci so se zlasti zanimali za motorizirane oddelke francoske vojske. — V Leibzigu se je pričela razprava proti požigalcem nemškega parlamenta. Obtoženci so morali odkloniti tuje zagovornike Glavni obtoženec Van der Lubbe napravlja vtis človeka, ki nima inožgan v redu. — Hitler namerava odpraviti vse zgodovinske (pokrajinske meje v Nemčiji in razdeliti vso Nemčijo v 37 provinc (banovin)'.
Amerika
s Drobiž. En in četrt milijona delavcev je v 12 ur trajajočem velikanskem sprevodu manifestiralo v Njujorku na Rcosevelta in njegov načrt. Gledalcev je bilo 2 milijona. Predsednik Združenih držav namreč precej odločno nastopa proti kapitalistom. — Dr. Leonid Pitamic, naš ameriški konzul, je bil izvoljen za častnega člana društva ameriških odvetnikov. --- V Cleve-landu živeči Hrvatje so priredili dne 10. sept. 1933 svoj prvi »Hrvatski dan« z veliko parado po mestu. Sprevoda, ki je bil dolg nad 3 km, se je udeležilo nad 8000 ljudi. — V Clevelandu so umrli: Helena Cadež roj. Jane iz Križa pri Tržiču, Malt Struna iz Št. Vida pri Stični, Angela Prijatelj roj. Papež iz Ambrusa pri Žužemberku in Zofija Turšič. — Predsednik šolskega odbora v Clevelandu A. Benesch je uvrstil poznano Slovenko Vero Kandon kot redno učiteljico na chlevelanskih šolah. — V Jolietu 111. so imeli ono nedeljo velik »Slovenski dan«, ki se ga je udeležilo nad 7000 ljudi.
Drobne novice
Nad 20 milijonov vreč kave (po 60 kg) so
letos uničili v Braziliji, da bi ohranili visoko ceno kave.
24 milijonov mark čistega dobička so imele v preteklem letu vse nemške zavarovalnice.
V eni uri je bilo podpisano avstralsko notranje posojilo v višini 21 milijonov funtov. (1 funt 178 Din.)
5 milijonov šilingov vredna posestva sta darovala avstrijski državi znana milijonarja Alojz in Alfonz Rotschild.
Krasno palačo za opice je dal v Parizu postaviti bogataš Lemoin. Za ljudi pa ni strehe!
Kancler je govoril
Na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju je imel avstrijski kancler (ministrski predsednik) Dollfuss velepomemben govor o novi ureditvi Avstrije. Med drugim je izjavil sledeče:
Mi hočemo obnovo vse naše domovine. Mi moramo zato varovati red in mir v svoji hiši in paziti, da ju razna nasilstva ne motijo. Nas nikdo ne bo presenetil več z ničemer, ker smo pripravljeni. Časi, ko je vladal liberalni kapitalizem, so mimo, Časi, ko je gospodovala li-beralno-kapitalistična družba, so prešli. Časi, ko je diktiral liberalni kapitalistični gospodarski red so nehali. Tudi doba marksističnega zapeljevanja ljudstva se je preživela. Doba čisto strankarskih diktatur se ne bo vrnila več. Mi odklanjamo vsako strahovanje in vsako nasilno priključitev.
Mi hočemo ustanoviti socialno, krščansko in nemško Avstrijo, zgrajeno na stanovskih osnovah pod močnim vodstvom drž. oblasti. Toda moč ne pomeni samovolje, ampak urejeno oblast, ki je sama podvržena božjim zakonom ljubezni in pravice in ki čuti za seboj podporo na vsako žrtev pripravljenih mož-somišljenikov. Stanovska obnova naše države je naloga, ki nas čaka v bodočih mečih. Mi imamo čisto stvarne naloge. V prvo bo treba porazdeliti vsa socialna bremena na ramena vseh plasti avstrijskega ljudstva. Vlada bo pozvala vsa podjetja, da se prostovoljno priključijo tem socialnim prizadevanjem in tako pomagajo, da bo podlaga za stanovsko preureditev države čimpreje ustvarjena. Delavskih pravic ne bomo nikakor izoževali, nasprotno jim kot krščanska in socialna država ugodili. Vedno se bomo zavedali tega, da smo Nemci. Četudi nas veliki brat (Nemčija!) na-namenoma ne razume in obstojajo danes neka nesporazumljenja, se mi pred njim samo branimo, a ga nikdar ne napadamo. »Domovinska fronta« bo nad bivšimi strankami poudarjala samo to, kar je vsem edinega. Kdor se bo pridružil temu pokretu, bo s tem javno izpovedal, da hoče pomagati pri obnovi avstrijske domovine na krščansko-stanovski podlagi, da pokopljemo strankarsko in pogan-sko-nacionalno državo.
BANKA BARUCH
iS, Dne Lafavette. Peris
Odpremlja denar v Juooslavifo
najhitreje in po najboljšem dnevnem kunu.
Vrši vse bančne posla najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksera-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BKL6UA: No 3064-64 UruellM. FRAKCIJA: N« 1117-94 Pult. U0LAJ. DEJA: Ko I45M6 IMmirt. L0K3EHIB0RG: S« 5967 l.oieniboor*. Na zahtevo pošljemo brezplačne naše Ček. nakaznice.
5000 ljudi je ubil potres v dolini kitajske reke Min.
Fašistično stranko so ustanovili tudi v Romuniji. Predsednik je bivši min. preds. Ma-noilescu.
Angleška delavska stranka je z veliko večino odbila vsako sodelovanje s komunisti.
Veliko pomorsko vojno oporišče grade sov-jeti v bližini sibirskega Vladivostoko.
Kuga je začela razsajati v Mandžuriji.
Največjo radijsko postajo grade v Londonu; imela bo 400 do 500 K W.
Romunijo sta obiskal« naš in bolgarski kralj.
Stran 496
»DOMOLJUB*, dna 27. septembra 1933.
KAJ JE NOVEGA
Volitve v Delavsko zbornico
Volitve v Delavsko zbornico so prestavljene na 22. oktobra 1933. Zakaj so prestavljene, nam ni znano.
Slovensko katoliško nameščenstvo je za volitve dobro pripravljeno. Dne 22. oktobra bo zmagala katoliška socialna miselnost na vsej črti. Slovensko katoliško zaeebno in trgovsko nameščenstvo bo volilo listo »Združenih sasebnih in trgovskih nameščencev Sloveni-je«.
Slovensko katoliško nameščenstvo bo dne 22. oktobra 1933 pokazalo, da odklanja fašizem in marks;zem, posebno pa še tii-ti marksizem, ki skuša predirati pod krinko krščanstva. Naše katoliško nameščenstvo hoče odločnosti, jaL-nsti in načelm sti in se zato ne more navduševati za one, ki ga danes — pred volitvami — obsorajo, ki ga pa liodo jutri zopet vne'o razširjali.
V Delavsko zbornico ho?emo značajne in odločne m< že.
Lista »Zriruinnih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenijei:
Kandidati: Smersu Ru<'olf, uradnik OUZD, Ljubljana. Žciot Franro, zaslopnik
Vzajemne zavarovalnice, Maribor. Sitar Aloji, trg. sotrudnik pri Mayer I. C., Ljubljana, Kli-nar France, tovarniški delavec pri KID, Jesenice. Kadunc Lovro, rudarski nameščenec TPD, Trbovlje. Virant Kari, organist, Braslov-če. Munda Josip, ravnatelj Ljudske posojilnice, Novo mesto. Pelicon Leopold, industrijski uradnik pri >Peko< d. z o. z., Tržič. Masiž Vida, uradnica Zadružne zveze, Ljubljana. Hvale Jože, uradnik Zadr. gosp. banke, Ljubljana.
Namestniki: Vatovec dr. Fran, urednik Slovenca. Maribor Košir inž. Vinko, uradn;k Gospodarske zveze, Ljubljana. Šar-lah Jože, trg. poslovodja, Konjice. Zdešar Ivan, organist, Ljubljana. Pefkaj Anton, trg. poslovodja, Dol. Logatec. Resman Ludvik, poslovodja Kmetijske zadruge, Radovljica. Snoj Franc, trg sot.udnik pri Ant. Krisperju, Ljubljana. Nastran Lojzka, trg. sotrudnica pri K. Prelogu, L>ubljana. fudennan Vilko, knjigovodja Prvega delavskega konzumnega društva Ljubljana.
i<;na< i j narobe, tapkinik.
I.USCOSV KTSKA rfiKlA STKV I« (|'KI LKVH)
Oseh??« vp^tj
d Osebne spremembe med duhovščino. Umeščena sta bila: Anton Jerman, žup, upravitelj v Radovici, dne 18. septembra t. 1. na to župnijo in Anton Ravnikar kap'an-eks-pozit na Grosupljem, dne 23. sepiembra t. 1. na župnijo Šmarje pod Ljub'jano. — Podeljeni sta bili župniji: Preddvor Valeni nu Sitarju, župniku v Zagorju ob Savi, in Rob Ignaciju Skobetu, žup. upravitelju istotam. — Imenovani so za župne upravitelje: Ivan Drešar, ekspozit v Košici, za Sv. Planino; Jožef Zalokar, kaplan na Vrhniki, za Rovte; Franc Kirar, kaplan v Cerknici, za Cerknico; Franc Starman, kaplan v Sodražici, za So-dražico; Andrej Savli, kaplan v Smledniku, za Smlednik in Janko Oražem. kaplan v Starem loju pri Kočevju, za Stari log; za ekspo-zita pa Anton Pipa, kaplan na Trati, za Ko-šico. — Premeščeni so bili: Janez Jenko, žup. upravitelj v Robu, za kaplana v Žužemberk; Franc Cerkovnik, prefekt v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu, za kaplana v Tržič; dalje kot kaplani: Stanislav Skvarča iz Tržiča v Kočevje, Franc Frohlich iz Škocijana pri Mokronogu na Vrhniko, Anton Dodič iz Boh. Srednje vasi v Skocijan pri Mokronogu, Vikto-rijan Demšar iz Koroške Bele v Srednjo va«, Franc Hiti iz K rižev v Gorje, Feliks Grčar iz Cerkljan pri Kranju v Križe, Viljem Pipp iz Bohinjske Bistrice v Cerklje pri Kranju, Mihael Burja iz Dobrniča v Boh. Bistrico, Grego-rij Mali iz Žužemberka na Vrhniko, Ciril Zajec iz Rovt v Boštanj in p. Henrik Dam«, O. F. M., iz Mošenj na Vič. — Nameščeni so bili: Jožef Gregorič in Ivan Preželj za prefekt« v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu; dalje kot kaplani: Jožef Cvelbar v Borovnici, Anton Duhovnik na Koroški Beli, Franc Jeglič na Trati, Jožef Kunstelj v Trebnjem, Franc Novak ▼ Dobrniču, Jožef Oblak v Stari cerkvi, Ignacij Štrancar v 2irch, Filip Stular v 8'
Zagorju ob Savi; dalje p. Benvenut Vfinkler, O. F. M., v Mošnjah in p. Rafael Bogataj, O. M. Cap., v Škofji Loki.
d Novi upravnik ljubljanske splošne bolnišnice se piše dr. Marko Radman.
d Za novega načelnika glavnega kolodvora v Ljubljani je imenovan dosedanji pomočnik g. Franc Skof.
d Novoimenovani avstrijski minister Odo Neustaedter-Stiirmer je rojen Ljubljančan.
Domače novice
d Tombol in srečolovov imamo preveč. Po mnogih naših krajih ne mine mcsec, včasih še teden ne, ko prosijo razna društva dobitkov za tomboho ali srečelov. Drug za drugim prihajajo, vsak hoče biti »dobrodelen« hočeš nočeš žrtvuješ, da se ga odkrižaš, da ne bo zamere, ki je lahko tebi in družini v nemalo škodo. Proti tombolam in srečelovom piše tudi »Trgovski list« med drugih sledeče: Omejiti je zlasti treba število tombol in srečolovov. Nimamo ničesar proti tombolam gasilnega društva, invalidov, podmladka rdečega križa, ki pošilja z zbranim denarjem bolehno revno deco na okrevališča. Toda tri, štiri take tombole ro dovolj na leto. Bodo tudi mnogo več izdale, kakor če se vršijo vsako nedeljo in praznik. Ne moremo pa odobravati tombol raznih športnih društev, zasebnih organizacij, ki še niso javno pokazale uspeha v karitativ-nem delu in ne pri javni dobrodelnosti. Zato treba zahtevati, da se število tombol, srečolovov in stičnih »dobrodelnih« prireditev omeji in da se sploh neha to večno nadlegovanje javnosti za razna darila in podpoie. Tega davka je res že prevečl Dostavljamo: Druitvo, ki ne more brez neprestanega nadlegovanja r..wej, naj »stacuno« zapre.
d Par Itevilk o prebivalstva Jugoslavije. Splošna državna statistika objavlja v svojem najnovejšem statističnem letopisu podatke o
____ Stevan
številu prebivalstva v naii državi za 31 j cember 1932, — Po teh podatkih je štela nii" država 14,296.431 prebivalcev. Na dan zedi* njenja t. j. 1, decembra 1918 so cenili Število prebivalstva v naii državi na 11,621.026, Pri prvem ljudskem štetju 31. januarja 1921 jih je bilo 11,984.911 in je do prihodnjega Šteti« 31. marca 1931 naraslo število za skoro 2 milijona ljudi na 13,930.918. Letni prirastek je znašal zadnja leta okoli 200.000 duš. P0 zadnjih podatkih je bilo 31. decembra lani prebivalcev 14,296.431 ali približno 14.3 milijona. Če prištejemo prirastek v tekočem letu za približno 9 mesecev, lahko cenimo za konec septembra letos prebivalstvo naše države na približno 14,340.000.
d Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina pa se ne sme vršiti pred rokom, ki (a določijo za vsako občino občinska oblastva sporazumno z okr. kmetijskim referentom. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, pravtako podbiranje bolnega grozdja poznih sort, in sicer sporazumno z vinogradniki. Neupoštevanje določenih rokov se kaznuje z zaporom 1—14 dni ali v denarju od 25 do 1000 Din. Posebno letos, ko se obeta kvalitativno slaba letina, je potrebno, da se vsi vinogradniki točno drže določil vinskega zakona.
d Klub pravoslavnih Slovencev v Celju je poslal »Novi dobi« sledeče vrstice: Klub pravoslavnih Slovencev nam javlja: »V odgovor na pogubne punktacije, ki ogrožajo obstoj naše države in v znak protesta proti vatikanski politiki napram manjšini v Primorju so prestopili iz rimsko-katoliške v pravoslavno vero gg.: zasebnika Ivan Kranjec in Ivan Kra-pež, rudarji Dragotin Golob, Dušan Požene! in Martin Rome, pismonoša Anton Svagan, ključavničar Drago Preskar, učiteljica Tatjana Poljančeva in zasebnica gdč. Antonija Bastardijeva. Nadaljnje priobčitve sledijo.«
d Kako dolgo iivimo pri nas. Po najnovejši uradni statistiki dožive v Jugoslaviji največjo starost ljudje v Banatu, najkrajšo pa prebivalci Bosne in Hercegovine. Za Banatom je glede dolgega življenja prva Slovenija, nato Bačka, potem Dalmacija in končno Slavonija.
d Poljski parlamentarci, poslanci in senatorji so obiskali te dni poleg drugih jugoslovanskih krajev tudi Ljubljano. Poljska je katoliška republika in je jedro njenega prebivalstva tudi v verskem oziru zelo blizu. Ljubljanske uradne osebnosti, kakor tudi mladina, ki je v počaščenje slovanskih bratov za nekaj ur zapustila z zastavicam* šolske prostore, j< poljske parlamentarce lepo pozdravila. Ko bodo odposlanci poljskega naroda vnovič po-setili Slovence, naj se potrudijo tudi med kmetski del našega naroda, zakaj samo ti narod je podoben poljskemu po duhu in arco.
d Na naslov davčne aprave čitamo » Trgovskem listu tudi sledeče: V korist davS-ne uprave je, da skuša vsaj ohraniti davkoplačevalca pri dobri volji, če mu že ne more znižati davčnega bremena. Če mora že dav koplačevalec plačevati nov davek, potem naj vendar ukrene davčna uprava vse potrebno, da ne bo davkoplačevalec imel sitnosti, k° plačuje davek. Naj se mu pravočasno pošljejo vso potrebne tiskovine z jasno razlago in n»i se magari zahteva še plačilo za te tiskovine, toda preprečiti se mora, da je davkoplačevalec v zadregi, ko hoče plačati davek, ker ne ve, kako naj to stori. To pa vendar « preveč zahtevano, če pričakuje davkopU««"
ftlevjg _
I da se mu izvrienje davčne dolžnosti kolikor le mogoče. Naj bo prepričana 'na uprava, da bo to tudi za njo dobro, r ne bo imela več toliko dela z raznimi 'oiasnjevanji, a tudi sicer bo lažje poslovala, ' bo ^el davkoplačevalec zaupanje v njo. To zaupanje pa si more pridobiti le, če gre davkoplačevalcu pri izvrševanju njegove . vjne dolžnosti na roko. Naj bi ta poziv Tendarle že enkrat zalegel, da ne bo več ilaievanje davkov združeno še z nepotrebni težavami za davkoplačevalca, kako naj lavek pravilno plača.
d NaSi pragi za Perzijo. V Teheranu je
Bdcn naših vodilnih lesnih industrijalcev, ki e pofjaja z upravo perzijskih železnic za dobavo naših hrastovih pragov. Gre za dobavo [nega milijona hrastovih pragov, ki bi se do-javili v treh enakih letnih rokih. Pogajanja »tekajo ugodno in se računa s skorajšnjim ispešnim zaključkom. Dobavo bi izvršila ena naših vodilnih lesnih industrij,
d Tvornico za žensko blago in umetno vilo namerava v Ptuju ustanoviti neka češka ndustrijska skupina. Tvornica bi zaposlila 00 delavcev. Ptujska občina namerava baje ovi tvornici dovoliti razne ugodnosti.
d Zgodovinska lipa fe zgorela. Ko so ono ledeljo prišli ljudje v Stopičah iz cerkve, so zapazili, da gori stoletna lipa, ki je stala še iz turških časov tik pred cerkvijo. Ljudem je lilo žal za to lipo, zakaj njih pradedje so pri->ovedovali, da so v vrhu te lipe imeli sršeni ivoje gnezdo tedaj, ko je Turek pohajal v te raje, in so Turke opikali ter tako rešili va-čane. Pozneje so ob lipi sezidali cerkev. Ljud-e so si prizadevali, da bi ogenj pogasili, toda ipa je bila v notranjosti trhla in je gorela s lamenom. Na pomoč so prišli stopiški ga-ilcj, Morali so lipo podžagati, da so mogli igenj pogasiti in tako rešiti cerkev pred polarno nesrečo.
>DOMOLJUB«, dne 27. septembra 1938.
Jtran 497
Iz naSe prestolfee
d Z gradnjo nove Tellke cerkve »v. Petra
»o pričeli belgrajski jezuiti. Sedanja kapela je premajhna za potrebe te župnije.
d Slovesno so odkrili spomenik velikemu srbskemu pesniku in kulturnemu delavcu Jo-vanu Jovanoviču Zmaju 21. sept. 1933 v Sremski Kamenici.
d Zaprli so, obdolženega številnih goljufij, dr. Andreja Druškoviča, slovenskega odvetnika v Skoplju.
d Leteče šole za pobijanje nepismenosti. Prosvetni minister je na podlagi zakona o narodnih šolah predpisal pravila o takozvanih letečih šolah. Po teh pravilih se naj leteče šole odprejo v slabo naseljenih krajih, kjer ni dana možnost redne šole. Naloga teh šol je dati učencem temeljne nauke po posebnih učnih načrtih, ki jih predpiše prosvetni minister.
d Pišejo da se bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v imenu Male zveze pogajal z Italijo.
d O sestanka naše kraljevske dvojice z bolgarsko pišejo zelo obširno bolgarski listi, in med drugim poudarjajo, da ni treba med jugoslovanskim in bolgarskim narodom nobenega posrednika. Nekateri sofijski listi pa razpravljajo o možnosti novih odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo. Brez izjeme vsi listi pa pripisujejo sestanku velik pomen.
d Belgrad dobi veliko radio postajo. Ker so odobreni vsi načrti za novo veliko radio postajo v Belgradu, se bo ta začela v kratkem graditi. Nova postaja bo delala s 57 kilovati, dočim dela sedaj le z 2 in pol. Imela bo pod-postaje v Subotici, Somboru, Skoplju in Sarajevu.
d 15.000 nčencev je letos na ljudskih šolah v Belgradu.
Med brati Hrvati
d Raje ima klobuk kot glavo. Ko se j«
te dni vozil neki Ličanin na drvečem vlaku, <nu je odnesel veter klobuk. Ličanin ni dolgo premišljal in je skočil iz vlaka za klobukom. Hudo ranjenega neprevidneža so pripeljali v zagrebško bolnišnico.
d Ko sta zasledovala razbojnike, je bil nevarno ranjen orožnik narednik Sušek, ubit pa podnarednik Radivojevič. Napad se je izvršil blizu Belgrada.
d Ne smejo vršiti trgovskih poslov. Število nemških emigrantov (ubežnikov) v Jugoslaviji je primeroma zelo majhno. Nekateri od njih pa imajo velike terjatve do naših ljudi in hočejo na podlagi teh pričeti v Jugoslaviji tudi s trgovino. Kakor pa se poroča iz Belgrada, bo dovolila naša vlada nemškim be-žencem samostojno gospodarsko delovanje samo v proizvodnji, ne pa tudi v trgovini in svobodnih poklicih.
Nesreče
d Zopet velik požar. Ono nedeljo dopoldne se je pojavil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Karla Vuruika na Spodnji I.užnici pri Makolah pri Slov. Bistrici. Goreti je pričela šupa, polna sena ter slame in se je razširil ogenj z bliskavico na sosede in je pogorelo petim posestnikom 19 poslopij, vse žito in živinska krma. Posestniku Vurniku je požar uničil gospodarsko poslopje, vse seno, svinjak ter dve svinji. Vurnik je ob štiri poslopja. Karlu Hajšeku je zgorela hiša, gospodarsko poslopje, parma, kolarnica, šupa z vso krmo; skupaj pet poslopij. Janezu Motalnu je upepelil ogenj hišo, gospodarsko poslopje ter parmo. Temu revežu niso mogli oteti ničesar. Matiji Ritonju je pogorela hiša, gospodarsko poslopje in parma. Skupna škoda znaša nad
RAZNO
Ženine sanje so rešile ■oi«. Angleški časopisi tO poročali, da se je ženi lonservativn. kandidata Cooper Ramsona na dan ped volitvami sanjalo, da je prejel njen mož ttatljico čokolade,' on j« Wel košček čokolade iz ikatljice in ga použil, a ■om'i l> to storil, <e j« "Mil mrtev na tla. Na-ilednjega dne j« jospod kandidat res prejel po P«"i škatljico sladkarij, 1 iena mu jc povedala !*°1* s»nje m mož ni ni-(«ur pokusil, pač pa j« poslan« mu slad-kl"i« v preiskavo, ki j« dojnala, da je blago '"tnipljeno. G. Ram.on {» I« bil v tvojem voliv-»m okrožju izbran t
•lanca"0 Vefino " po" le vzel seboj za Neki Amerika-5* *' I« Prebival v Pa-
uV8 V*' " i® »mil
" »tare dni v ev0jo do_
5"fc i-H V i.
Mol i. »spomin«. Z > "»mre« zahajal . p »voj.ga bivanja
L.v.tno »id.?0'. k'w i« h. Jd f" h mi"
litai. • op"ov«1 «»-'"»I« "> vrvenj« v.l«m.-

Naš gospod župnik
Spisala Helena Haiuschka. Iz nemščine prevedla Marija Kmetova.
>0, gospod nadzornik, zakaj nel Veste, otroci so napravili dolgo pot po mokrem snegu, nato jih je pa ?e ploha dohitela, kar se pozimi večkrat pripeti. Pa nI, da bi jih ..ar pustila. Zato je ustanovila moja mati nekakšno okrepčevalnico s posteljami, kopelmi in potrebnim. Seveda je časih kaj smešno vse skupaj, a kaj, sila kola lomil«
Nadzornik se je spet osvestil. Celo razveselil se je skrbne ljubezni lepe vladarice;' vse je pohvalil: znanje otrok, disciplino, red. A Šolskim oblastem je kar naravnost zabrusil, da je to kulturni Škandal; vas brez šole, majhni mučenci, ki morajo pozimi v svojo pogubo kilometre daleč hoditi v šolo ...
Iz te svete jeze se je izcimilo povelje za mlado učiteljico, ki je morala naravnost iz zavoda kar koj na služr beno mesto. Občani so bili hudi. Zlasti župan je bil osebno užaljen In je že hotel poslati tako pismo višji oblasti, da bi ga prav zares ne bila vteknila za podobo.
Župnik jih je miril, dasi tudi ni eoglaišal z novope-čeno učiteljico. Zakaj neki? Ali ni bila vladarica dobra za vse?
Ta pa je bila vsa v skrbeh za svojo pomožno učiteljico. Ona je bila tista, ki se je naglo začela bojevati s starim Šolskim poslopjem. Dala je obnoviti okna, popraviti streho, podpreti zidovje, zagatiti luknje. A čeprav se je zgodilo to In ono: stara stavba je bila videti vendarle še zmeraj strašna in zdolgočasena. Le tedaj je vsa oživela, kadar je žvižgala burja po podetreflju. Takrat 6e
je zdelo, da besnijo vsi strahovi vsega okraja ondi in celo zvon na slemenu se je začel mrko in žalostno oglašati.
»Ubogi dekličk je mislila vladarica.
Ubogi deklič je prišel.
»Salaboltk je rekel Sebli, ko jo stopila iz avta.
»Ubogi dekličk je zamrmral tiho župnik, ko je bil kar žalosten, ko jo je zagledal. Zupan ji je obrnil hrbet; prav nič mu ni bila všeč.
Mlada učiteljica je bila lepa, kar prelepa za grdo hišo, kar premlada za staro gnezdo.
Skoraj tako lepa je bila, ko naša vladarica: plavo-lasa, kakor le more biti kaka Francozinja plavolasa, skoraj ko opaljeno zlato. Oči so bile velike in vlažne, bržkone »o bile modre, a tako temne pod temnimi vejicami, da so bile videti črne. Lica so bila široka, nos kratek in raven, a najljubkejša so bila njena, malo preveč velika usta.
Res je bila skoraj tako lepa ko vladarica; ne sicer tako do dna nežna in pražnja, ne tako kraljevska in s ponosno ljubkostjo oduševljena. Živahnejša je bila, toplejša, bližja. Neprestano se je glasil njen jasni smeh, ki ga je bilo slišati ko žuborenje pomladanskega potočka. Ce se je ona smejala, so se morali smejati vsi!
Njen pohod v gorsko višavje se je spremenil v norčavo pustolovščino. Vtepla si je namreč v glavo, da bo takoj vzela s seboj vse svoje pohištvo. In česar ni razbil predpotopni avto s proge St. Hypolit—Bremonoourt, to se je sesulo na strahotnem, hribovskem potu. Samo gramofon, čigar zvočnik si je neki šolar zmagoslavno poveznil na glavo, je srečno prestal vožnjo.
Nova učiteljica se jo vsemu smej«]«. Sola se ji je zdela poetična, vas pa za čuda kmetiška.
Jeseni je bilo.
Gospodična Suzana ai je udobno uredila stanovanje in znala je staro šolo spremeniti v Učno gnezdo. Sebld je
850.000 Din, skupna zavarovalnina pa le samo 82.000 Din.
d Parna iafa, last Ivana in Milan« Klan
je zgorela v Črnem vrhu v župniji Struge.
d Skedenj in hleve je uničil požar posestniku Francu Osenjaku pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
d Zgorel je skedenj posestnika Fabijana Leopolda v Žužemberku.
d Ogenj je npepelil stanovanjsko hišo posestnika Franca Pihlerja v Gruškovcih pri Ptuju.
d V Krki je utonil 20 letni Resnik Silvo iz Dolenje Straže.
d Lokomotiva je raztrgala na celjskem kolodvoru 79 letnega nosača Martina Jerin-šeka, pristojnega v celjsko okoliško občino.
d Granata se je razletela. Dne 22. septembra okoli 6, ko so se pričeli zbirati delavci v belg rajski občinski opekarni »Pionir« v bližini novega pokopališča, se je pripetila velika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, 5 delavcev pa je hudo ranjenih. Nesrečo je povzročila monitorska granata, ki so jo prejšnjega dne izkopali delavci in je davi eksplodirala vsled neprevidnosti nekega delavca. Do nesreče je prišlo na sledeči način: Ko so delavci posedli v bližini barake, kjer so imeli spravljeno orodje in pričeli jesti kruh in slive, ki so jih prinesli s seboj v robcih, se je pojavil na vratih barake delavec Hološčan, ki je nesel v rokah napolnjeno granato in jo pričel kazati delavcem, ki so ga takoj opozorili na nevarnost. Delavec Andrej Eseš je zato vzel temu delavcu granato iz rok in jo spustil na zemljo. V tistem trenutku je granata eksplodirala s silnim pokom in so se železni drobci razleteli na vse strani. Prizor, ki se je nudil po eksploziji, je bil strašen. Na mestu nesreče je ostal mrtev z razmesarjenim prsnim košem delavec Franc Thot, 5 pa jih je
bilo težko ranjenih. Nekemu delavcu je granata odrezala obe nogi, In mu odtrgala desno roko, drugi so zopet ranjeni na glavi, prsih in nogah. Truplo mrtvega delavca je bilo prepeljano v mrtvašnico, ostale ranjence pa so prepeljali v bolnišnico.
Novi grobovi
d Umrla je v Kostanjevici pri Št. Ruper-tu Terezija Abuiiar, stara 33 let. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke in žalujočega moža. Bila je dobra in skrbna gospodinja in krščanska mati. N. v m. p.l
d Umrla je dne 19. septembra na Klancu pri Komendi Marija Jenko, žena posestnika in mlinarja. Bolehala je že par let in veliko
trpljenje zelo vdano prenašala. Stara i„ ki šele 43 let. Zapušča več nedoletnih otro' Doma je bila iz Rupe pri Kranju. Možu i puščenim otročičem naše sožalje.
d Dolino solza so zapustili: v lovori
79 letna Antonija Aljančič roj. Ribnikar, mil g. župnika Vincenca na Goriškem in m. Anto' nije v Ljubljani; na Dunaju 75 letni Julij Brf! lak, bivši dolgoletni glavni ravnatelj Trfoi veljske premog, družbe; pri Sv. Juriju ob Taboru dr. Viktor Slamnik, mornariški štabni zdravnik v p.; na Bledu ga. Giannind Mys2 v Mekinjah 61 letni Jožef Hrovat, finančni nadzornik v p.; v Oregonu v Severni Ameriki Jožef Selak, doma z Dolenjskega; na Črnučah posestnik in obč. svetovalec Mihael Pod.
Poplavljeno »semlje pri Celju
popravil pohištvo, gole stene je lastnoročno prevleitla s pisanimi tapetami iz blaga. Ob dolgih, samotnih večerih si je s čudovito spretnostjo napravila na ducate preprog, blazin in zastorov.
Kakor je zunanje lice hiše zagrizeno zrlo v zimsko pokrajino, tako je bila njena notranjščina topla, vesela in domača. Seveda, vladarica je pomagala, kjer je le mogla. Predvsem pri poučevanju, ki mu gospodična Suzana spočetka ni bila kos.
Kmalu so imeli ljudje že zelo radi novo učiteljico; dasi ne tako radi kakor našo vladarico, vendar jako radi.
Jeseni se je še vsemu smejala: ljudem, krajini, živalim — vse je bik) tako žpasno. A prišla je zima. Manj in «n*nj je bito gostov iz doline, pota so bila zametena, živina ni nič več hodila na pašo ob jutrih in večerih, umolknilo je pozvanjanje zvoncev na planini. Sploh ni bilo ničesar slišati, le škrpetanje vetrnic In požvižgavanje vetra v kašči.
Pa je na večere hodila Suzana k svoji prijateljici, osamljeni vojni vodovi, ki se je po materinsko zavzela ®anjo. Po tire in ure sta sedevali pri ognjišču in Suzana je govorila in se smejala. A velika, tiha kuhinja, polna težkih občutkov, je kmalu zadušila tudi ta smeh.
Suzana je ostajala doma in skušala s klavirjem in gramofonom odstraniti zimske strahove. Cez tri mesece ee je pa izkazalo, da so močnejši in revico je začelo dužlti domotožje. Pa se je domislila nečesa, kar se ji je Bdelo pametno: ob dolgih večerih je povabila vaško mla-»ež, ji postregla s čajem in jo razveseljevala z gramofonom in so plesali pri njej. A Suzana ni računala s kmečko fMunefjo. Odkar so pomnili, so na kmetih plesali le ob posebnih prilikah: če so bile cerkvene slavnosti ali o praznikih, pri krstu in na svatbi. Da bi obhajali praznike brest povoda, to se jim je »delo greh. Ples brez vzroka
jim je bil ko zakon brez ljubezni: dekleta morijo, fantje pa niso za nobeno delo.
Suzana si je s svojo pregrešno godbo pošteno zagodla: skoraj bi bila ob vse spoštovanje in ves ugled vaščanov in morala se je ukloniti in se vesti po kmečkih navadah.
Pa je ob dolgih zimskih večerih spet samevala v družbi svoje duše in prisluškovala njenim pravljicam, a zgoraj v tašči je vabil le veter nočne strahove na ples, zdaj šepetaje zdaj burneje. Njej se prav za prav ni več tožilo po domu in tudi strah je ni bilo več. Njeno same-vanje, zavito v sladke sanjarije, je »ličilo čarobnemu spanju Trnjulčice.
Ce sta le mogla, sta prišla k njej župnik in vladarica. Taki dnevi in pa nedelje, ko je smela biti Suzana spodaj pri vladarici, »o ji biLi veliki prazniki. Tedaj je bila spet vedra in špasna, smejala se je jasno in zveneče, nI prisluškovala sama sebi, in tista Suzana ki je v hribih živela v pravljicah, se ji je zdela neumna.
Še nekaj dni po takih praznikih je vedro odmevalo v njej. A čim so spet zavihrali snežni meteži je že sanjarila pri plapolajočeni ognju.
Pomlad pa je bila tako lepa, kakršna more biti le tam na planini: lahni oblački ko ovčice, nežno-modro, pravkar umito nebo, zlato ozračje, cvetoči travniki in plamteče trate. Neprestano so pozvanjali zvonci čred, in na po divji konji so svobodno dirkali navzgor in navzdol po rebnh. Nihče ni pazil na živino. Sleherna žival je vedela za svoj naslov in je zjutraj sama prišla ua planino in se zvečer kadarkoli vrnila v hlev. Krave so molzL kar zgoraj na planini, iu če so kje potrebovali konja, ga je prišel iskat kak fant in ponosno prijahal na njem domov.	* J
Suzana se kar ni mogla nagledati teh reči. S šolarji I
sta. Te mize se je tako navadil, da jo je pred svojim povratkom v A-meriko od kavaraarji kupil in jo vzel s seboi za »spomin«.
Star* ičube. Najpo-žrešnejia izmed sladkovodnih rib je ičula, ki s* poleg drobnejSih rib, žab, podgan, loti tudi domačih in divjih rac ot gosi. N» Ruskem je celo zabeležen žalosten konec 4-letnega kmečkega de!-ki, ki ga je pri kopanju zagrabila ščuka za noj« in potegnila pod vodo-Ribiči po različnih >lo-vanskih deželah so celo prepričani, da lahko ob; sede staro Ščuko vrag, k' potem zalezuje ljudi ob reki. Te pravljice so nar brž nastale zaradi te*i, ker učaka ičuka kot edina izmed naših domačih rib neverjetno visoko sta;
rc : Dokazano je, da i'« Ščuka v posameznih primerih do 300 let ali večl Prol. L. Sabanejev v klasičnem delu »Ribe Rusije«, pripoveduje, da «» ujeli 1. 1896 v Moskvi p» snaženju ribnika v Ca"-cinu 2 metra dolgo ščuko z zlatim obročkom » Škrgah. Na obročku I« ;tab v starinski »Spustil car Boris«. J° se i« moralo zgoditi t"" 1, 16111 Največjo do s«'
JtevJM_______
b rsek- v Marenbergu blvia posestnica Ma-
rij« nov
Drofenik roj. Plotschj v Ložu hčerka ba-inckeiia zdravnika Marica Raznožnik; na "'S mama učiteljice Minke Markizeli;
Planinci pri Preserju Marija Kavčič roj. p" jkvar: v Cerknici posestnik in mlinar An-
Logar; v Radečah Marjeta Lovšin, mati Ti, ii župnikov. — V Ljubljani so umrli: Stalni Bernard Perko viš. želez. urad. v p., , Merala, mati znanega sodnika, glavni Lik ljubljanske borze dr. Maric Dobrila in Greta pl- Schoeppl. — Naj počivajo v miru!
Razno
d Vsem bivšim članom llratovskili sklnd-
nie! Delavska zbornica opozarja vse bivše čla-ne Bratovskih skladnic, ki so izgubili vsled odpusta ali redukcije svojo službo v rudnikih in s tem pravice, ki so jih imeli pri Bratovskih skladnicah, da jim bodo te pravice propadle, ako se ne prijavijo najkasneje do BO. sept. t. 1. pri Bratovskih skladnicah rudnika, kjer so bili zadnjič zaposleni ter plačajo prijavno pristojbino 20 Din. V slučaju, da ne morejo plačati te pristojbine, naj napravijo prošnje na (Slavno bratovsko skladnico, da se jim preloži plačilo priznalne pristojbine na kasnejši čas. Vse delavstvo se naproša, da opozori na to obvestilo zainteresirane sodelavce, ki ne čitajo časopisov.
d Gospodinjam priporočamo posredovalnico Kolodvorskega misijona v Kotnikovi ulici št. 8.
d Slike izleta rajhenburških romarjev so
zelo lepe in sicer trije posnetki iz Rajhenburga in dva posnetka iz Zagreba. Slike v obliki raz glednic so po 5 Din in se morajo plačati v naprej (lahko tudi v znamkah). Dobrodelno dru-šlvo .Varstvo-, Ljubljana, Dunajska c. 17.
d Za šest mesečno dete, srčkano, zdravo deklico, hčerko invalida-vdovca, očeta osmih ne-
PO DOMOVINI
Mladina mora biti naša
V mesecu avgustu so imeli nemški škofje posvetovanje v Kuldi. Daljšo spomenico so predložili tudi sv. očetu. Papež je odgovoril med drugim sledeče:
Proti zlom današnjih dni obstoja U eno odrešilno sredstvo, namreč da se ljudje z Bogom zopet spoprijaznijo, delajo pokoro in od Boga izprosijo milost, ki edina celi rane narodov, državam jamči svobodni obstoj in jih vodi k resničnemu napredku in blagostanju. Da bi pa to tolikanj zaželjeno spreobrnitev človeštva pri vas v Nemčiji izpeljati mogli, ste se v smislu mojih navodil odločili, da boste z vsemi močmi podpirali delovanje Katoliške akcije, ki nikdar ni bila človeštvu bolj potrebna kot je dandanes, in ki je ničesar ne more nadosteti. Katoliška akcija je, kot sem to že večkrat poudaril, sodelovanje neduhov-nikov (laikov) z duhovniki. Ce se bo pravilno izvajala in vodila, če jo bodo nosila ljubezni žareča srca in če se bo udejstvovala v polni
preskrbljenih otrok, ki živi z družino v skrajni bedi, iščemo usmiljeno mamico, ki bi jo sprejela v odgojo za božji Ion. Prosimo, javite se na: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 17.
d Ob lepem ali slabem, toplem ali mrzlem vremenu, vedno smo izpostavljeni nevarnosti pre-hlajcnju eKr je isto večinoma v zvezi z neprijetnimi in zdravju škodljivimi posledicami, se moramo potruditi, da ie v kali zatremo to nevarno bolezen,- V ta namen poznamo sredstev. Najbolj popularno sredstvo, ki panetiptfo ozdravi prehla-jenja, so že nad 30 let znafte '»Aspirin«" tablete *Bayer«.
zvestobi do škofov, potem bo za vas postali nova velikanska reka svežih sil, ki se bo plo donosno pretakala med vašimi v revščini živečimi verniki.
Katoliška akcija pa bo s pridnim, vztraj tlim in premišljenim delovanjem dosegls uspehe, ki jih tako želimo, če bo znala zajeti mladino. Ako hočemo, da obdrži katoliška cerkev danes in jutri in vse čase pred nami in ob vsaki okoliščini one pravice,, ki jih je dobila od Boga, moramo imeti mladino. Ako želimo, da bo zavladal Kristus v srcih človeštva, pridobimo mladino. Ako naj človeška družba ostane krščanska, neglede na oblike vladavine, bo to delo in zasluga riladine.
Proslava 1900-letnice
(Konjice)
Brez vsakih posebnih priprav in zunanjih slo vesnosti, smo v naši župniji obhajali spomin Kri-stusovega Odrešenja, od četrtka 14. do nedelje 17 septembra. Bil je naravnost ganljiv prizor opazovati trume pobožnih vernikov, ki so vse tri dni ob času največjega poljskega dela pustili vse, samo da so se odzvali verski dolžnosti. Nadvse prisrčen in očarljiv pogled na rimsko procesijo v soboto zvečer. Izredno mirno in milo vreme je še povečalo vso slavnost. Nepregledna množica glasno molečih, s svečkami v rokah, je morala ganiti ?e tako zakrknjeno srce. Posebna čast našim malčkom, saj se je domala vsa šolska mladina in to brez. vsakega nadzorstva udeležila sprevoda, katerega kar ni hotelo biti konca, čez eno uro je trajalo, da je bila zopet vsa množica v cerkvi. Nad vso to 7. lučkami obdano trumo vernikov, je pa visoko na skali konjiške gore žarel velik križ Zaključek v nedeljo — zopet ena sama slovesnost Skupno sv. obhajilo pri 6. maši je bilo znak, da
daj poznano Ščuko je zaznamoval na isti način cesar Friderik H. Rdeic-bra^eu v nekem jezeru blizu Heilbrona 1. 1230. Ujeli sj jo z mrežo leta 1497, torej 2b7 let pozne,- Ta Ščuka je bila skoraj bela od starosti, merila nad 6 m in tehtala 128 kg. Na gradu v Ulitemu je ohranjena svoječasno naročena slika, dočim sta okostnjak m zlati obroček v mestnem muzeju v Manheimu.
Napoleonovi dolgovi. O Napoleonu so zgodovinarji napisali že dosti *ni'(J in ni je skoro podrobnosti iz njegovega življenja, ki jo ne bi bili lu<li tam omenili. Nihfe Ra ni še povedal, da je Napoleon umrl, ne da hi "I poravnal neki mali 60 frankov. Te dni Fa ie 'rancoska vlada odlikovala gledal, igral-Vorms-Barettc z re-častne legije. Ta !,"llla pa je vnukinja ti-'•J<a moža, pri katerem s le Napoleon zadolžil !a M frankov. L. 1793 ie jamreč igralkin stari oče "ette odprl v mestecu 'lv'«nonu malo kavarno.
P« ie tedanja Rancoska vlada ooslala v
oddelek rCi'°, m&"iŠi
«a zatre upor, te ie začel pojavljati
je hodila na pašnike, iskala konje in tekala za njimi ko fantje, še bika se ne boji,« so rekli kmetje. Spet jim je bila všeč. Celo stroga županja iz Bremoncourta je pila čaj pri njej. Župnik in vladarica sta si »lej ko prej prizadevala, da ji čim bolj olepšata življenje v sam iti. Dajala sta ji knjig, dela, note.
Suzana se je hvaležno smehljala, a se ni doteknila ne knjig ne not, S srcem in dušo je bila pri lepi pomladi. V šoli ji je odpirala okna in vrata. Vsak dan jo je prinašala s krasnimi šopki rož domov. Vriskaje se je veselila, jo o beroč objemala in se časih razjokala, ko da ne more več prenašati njene prevelike lepote.
Pa je prišel lepi princ. Sicer je bil slikar v Parizu. Navdušen za svojo umetnost, je stradajo prebil svoja leta ondi. Ko bi bil že skoraj omagal v borbi za vsakdanji kruh, se mu je zagnusjlo človeštvo in razstavil je tako sliko, ki je bila ko žalitev dobrega okusa in kjer se je norčeval h umetnosti. Svet pa je pokleknil predenj, mu podelil najvišje odlikovanje in odkupil sliko za veliko vsoto. Nato se je mladi mož otresel pariškega prahu in odšel s svojo razkačenostjo v samoto gora.
Na pobočju pogorja Jura je stopila pomlad predenj in ga olajšala. Slikar se je napil lepote in hodil po teh krasotah, čopiča se ni doteknil. Cemu neki? Te barve, ta luč, ta vonj cvetic: saj mu ne bi nihče verjel, da je ta pravljica zares taka.
Nekega dne pa je jezdilo vitko, svetlo dekle težkega konja po rdečih tratah, ki so v nežnih, vijoličastih barvah izginjale na obzorju. Z roko se je držala goste grive ki je v frfotanju tekmovala z lahno dekletovo obleko. Čim je nagnila glavo, so se liki svetlim, zlatim pramenom usuli razpleteni lasje naprej, tako da jih je morala venomer spravljati nazaj.
Tako je jezdila mimo tujca in si v zadregi skušal« pokriti noge s frfotajočo oblekico.
Tujec je stal ko vkopan, dokler je mogel le mal« videti to prikazen
Nato je ko nor stekel za njo.
A tega dne je ni več dohitel. Ko je mogel čez vet dni dati ime tem sanjam, ki so ga omrežile, je menil, da je ime Suzana polno čarobnosti in more z njim odpreti vrata za v paradiž.
Komaj da si je upal izgovoriti ga. Oddaleč je videl Suzano večkrat, a ne več na konju, marveč, ko je skromne hodila peš ko drugi ljudje. To se mu je čfdno zdelo.
Šla je mimo njega po ozki stezi med mejami, kjei se je šopirilo cvetje oparnic, in je bila pot preozka za dva. On je ves vdan brž planil med trnje.
•Oprostite, gospod!«
»Na uslugo sem vam, gospodična!«
lil je čez in čez zardel. Ona se je smehljala. Pariški slikar hi bil skoraj objel oparnice. Odtlej jo je videval vsak dan na istem kraju, ondi, kjer je bila pot preozk« za dva človeka.
»Oprostite, gospod!«
>... gospodična ...«
Nekoč ji je spodrsnilo na mahovitem kamnu. On jI je ponudil roko. Plašno ga je pogledala, zgrabila za kril« in stekla.
Drugega dne ni bila saina. Vladarica in župnik sta šla z njo. V pozdrav mu je lahno prikimala, on pa je tuje odzdravil in se nalašč ozrl na vladarico, ki je preko njega gledala v nebo.
Cez nekaj dni je po vsem pogorju Jura zaman cvetele pomlad: Suzane ni bilo več na stezo med vejami oparnic.
Oparnice so cvetele.
Zato so pa v vasi prelestno zadehtela sadna drevesa.
e*
*o v*t vipodbujevtlne besede govornika nail« pravi vKtmev. PApoMaufe« cerkrco« ptMno« p« l> aopet pokanla zvestobo mladine 4o Mbe*ke
Matere. Procesija, ki m je rila lukor v »oboto svečor, je zdruilla v sebi to enkrat tako veliko mnoiioo. To pot je posdravila vso slavnost godba Marijine kongregacije, kt j* igrala primerne cerkvene skladbe. Nato je bil slovesen sprejem v Marijin vrtec, pridiga, lilanije ter slovesni >Te Deum<. nakar smo zaključili na zunaj to proslavo. Spomin nanjo — bo pa ostal neizbrisen v srcu vsakega vernika.
Ota bojevnikov.
(Oev. Marija v Polju.)
Spominski dan v vojni padlim bojevnikom pri redi v nedeljo dne 1. oktobra naša skupina bojevnikov. Ob 8 zjutraj bo sv. maša za padle v svetovni vojni, s pridigo in darovanjem, kar opravi (. g. vojni kurat Fr. Bonač. Po cerkvenem opravilu li-bera pred s(X>menikom. Pevci zapojo »Vigred« in *Oj Doberdob«, vmes zaigra godba žalostinke, dve siroti pa bosta deklamiraTi. Po končanem sporedu bo sestanek članov pri tov. Hladniku. Popoldne ob 15 bo prijateljska zabava pri tov. Fr. Anžurju v Vevčah. Pri prireditvi igra godba našega prosvetnega društva in domači pevci. Vstop prost. Ker pa je čisli dobiček namenjen za podporo brezposelnim bojevnikom, prosimo obilne udeležbe.
(laporje)
V veličastno manifestacijo slovenske katoliške misli se je pretvoril društveni praznik naše mladine zadnjo septeinbersko nedeljo. Pokazali so, da znajo biti ravno tako resni kot veseli. Izredno pravilno so razumeli ljudje težnje nas mladih. Mogočno število tristoterib, ki so se kljub dežju in blatu udeležili slavja 30-letnice prosvetnega dru-Jtva, priča o tem. Najlepša hvala vsem vain; ki ste nam ta dan poklonili ter vam, ki ste prišli. Hkrati naznanjamo, da bomo igro >Pri kapelici«, ponovili na istem prostoru in času drugo nedeljo v oktobru, t. j. osmega. Prosimo, da pridete vsi, ki sedaj niste mogli. Na svidenje!
Mictnica lobkifc sester.
(Rspnje.)
Drugo septembersko nedeljo smo Repenjci praznovali 50 letnico delovanja Šolskih teater na nali Soli. Poklicala jih je Katarina Šporn — Jerajeva mati — ustanoviteljica repenjike šole. Pričele so
, poukom deklic, kat«* j. Mo «P"a 76. Sestra toaačel« < e*or>tr«kico ,deset i« pa aa loti " MtTassdov. Raz« omvr.. toU .■to «M tudi zavod za o-ovnaiolsks deklice od l«t» 190» dalj. pa tudi km»tijeko-<o»P<x««i!«l<o šolo. Prodava 50 letnice je bila preprosta, a zato tem boti prisrčna. 2« prej na praznik .o rep«i|»ka deklet, ves dan in ie zvečer med petiem ve.ehb pesmic martjivo pletle vence za proslavo, neKa) fantov in moi je pa v »oboto ves dan in «e v noC postavljalo mlaje in napiavljalo slavoloke, da bi bil »prejem prevzv. gosp. iinezoškofa prihodki <lnn bolj slovesen. Zjutraj pri prvi mftii je vsa cerkev navdušeno slavila Boga z ljudskim petjem.. Vsi otročički so po šolski maši pričakovali gospoda škofa. PrevziSeni je imel ob 10 krasno pridigo in •v. mašo.
Najlepše je pa bilo popoldne pri petih litanijah. Vsi možakarji pod korom srao gospodom pred oltarjem pomagali peti litanije, pa tudi pri odgovorih in odpevih smo krepko pritiskali. Tako navdušeno smo peli, da se je marsikateremu poslušalcu oro-silo oko. Celo po hodniku v zakristiji in na cesti pred cerkvijo so ljudje glasno prepevali, ko niso mogli v cerkev. Po litanijah so priredile šolske dektice kratko šolsko proslavo v telovadnici. Rajale so in pele, pri čemer so se vse zelo potrudile. Okr. šolski nadzornik je v kratkem, jedrnatem govoru ljudstvu orisal požrtvovalno delo učiteljic in ieiil, da bi šola rodila lepe uspehe tudi v prihodnje. Ljubi Bog nam daj ie veliko dobrih otroških src, ki bodo dajali našim domovom sonca, šoli in domovini pa ČMt in oporo.
(■M u Kri*
< RakUna)	,
l*i» 17. m*. * arlr««» pro^v«,*,
i; r
ciaqh. uwo wiKen t vritDskc planot* iu do iUoskik ravnin slovenja narodna pZl T ie ona: Vteoko vrh planin stojim, v venifo J? skem tu živim! — Društvo je pod vodstvom tednika tudi markiralo pot na Krim, tako dVi£i omogočen vsakemu turistu dohod na vrh In r, kitno In obratno. — Koncem meseca oktobra r"ri redi društvo igro >Domene, za katero m f,e sedaj skrbno pripravljajo.
i|WW
Spomin na davae nesrrfu
(Gora pri Sodražici) Nedavno je »Društvenikc opozarjal, naj t« „ Slovenci bolj brigali za »vojo zgodovino in Mj y skušali vse pomembnejše dogodka iz pieteklosli ohraniti v živem spominu. Danes hočem jaz ofc. noviti spomin na strašno nesrečo, ki je zadela sici .Inneži in Pctrinci 20. julija 1882, torej prti dobrimi 51 leti. Na svete Ane dan ob 11 7,vej« ravno po košnji, ko je bilo seno domala ž« ^ streho, se je pokazal rdeč plamen v Petrincih pri Ozalovih, št. 13. Hipoma je bila v plamenih Urtu-nova hiša v sosednjih Janetih. Ni trajalo dolg«, pa je nad obema vasicama valovalo straino ognji! no morje, ki je devetnajstim kmetom uničilo na poslopja; gasiti niso mogli, ker ni bilo vode. U s težavo so rešili živino. Vse drugo je zgorel* Majčeva mati je hotela iz goreče hiše rešiti tour, pa se je tako opekla, da je čez par dni umrli. Spomini na take nesreče naj bodo za nas opora«, da bodimo z ognjem vedno previdni. Največ sreč povzroči neprevidnost. — K. .T.
Noviie
(Prefgnnje pri Litiji)
V Miboto 9. sept. je bil pogreb Marije Zupančič p. d. Pangretovke iz Volavelj. Rajnica je 1 Jobovo potrpežljivostjo prenašala dolgih pel M — priklenjena ua posteljo — »vojo bolezen. Strpnih muk jo je rešil On, katerega je prejela lik pred smrtjo kot zadnjo popotnico. Ob njenem grobu plakajo moi in šestero majhnih otročiier. Pri omenjenem pogrebu smo prvič slišali pogreta« molitve po slovenskem obredniku in so nuni katerega do solz ganile. — Poročil se je v Viitji
Kakor zavržena duša je taval krog šolskega poslopja in bil ves srečen, če je mogel le za Irenotek zagledali belo obleko.
Spodaj v vasi je cvetelo sadno drevje. Na Suzaninem vrtu pa so se odprli težki cvetovi lilij v svoji zreli prelesti.
Ob vrtnih vratib je slonel mladi slikar in je gledal, kako so se odpirali cvetovi in se obračali k solncu. Žalostno je vdihaval njih vonj, ki je obdajal hišo ljubljenke ko oblak cerkvenega kadila. — Zdelo se je, da se mu Suzana izmika. Malokdaj je šla iz hiše. Le na večere je prihajala k vodnjaku po sveže vode. Tedaj jo je videl, kako je sedelg 9 kakim šolarjem ua kamnitem obrobku vodnjaka. Gleuai je, kako je spuščala vedro na verigi in ga lahkotno vlekla navzgor. Če so tedaj Široki rokavi razgalili njene močne, bele lakti, se je mlademu umetniku zazdelo, da ni videl še nikoli takih izredno lepih kretenj. Še na misel mu ni prišlo, da bi ji pomagal.
A ko je bila nekoč sama pri vodnjaku, se je ojunačil in jo nagovoril.
Z globokim pogledom sta se resno zazrla drug v drugega in kakor da je ves svet izginil krog njiju.
Pomlad je odhajala.
Neke noči se je i znorela v krasni, divji vihri. Kak'.r v sveti jezi je vroče in mogočno zapihala v vsa dreves«, jim potrgala poslednje cvetove, polomila slabotne vejice, stresala debla, besnela po nežnem listju, žvižgala v pečinah, drevila čez trarte, grmela iko mogočne orgle v mrekal in pela — pela tudi v krvi vseh mladih, cvetočih človeških otrok.
To je bila noč! Kmetje so se prekrižavali, zaklepali ■duri, zapirali okna in škropili postelje z blagoslovljeno TOdo.
Vsi poaetnaki duhovi so bili osvobojeni. Kdor se 'e upal na trate, jih je slišal, ko 90 vriskali A nihče 30 V
ni upal iti tja. Niti čevljar, ki je videl uekoga. kako je v vihrajočem plašču tekel po cesti, in je vedel, da bo moral čez leto dni umreti. Tudi neke klice je zaslišal, ubogi starček, in to je bilo najhujše. Le kaj je zaklical duh zemlje?
Tudi učiteljica je brez dvoma zaslišala klice, ker je odprla vrata. Soseda jo je videla, ko se je /.»bliskalo, kako je stala na pragu in je bila vsa bela, bosa. vihrajočih las. ki jih je veter podil k vratom.
To je bila noč!
Poslednje cvetove je ugrabila.
V bledem siju novega dne je cdhajal pravljični princ po lilijski preprogi 7. vrta učiteljice Suzane.
Niti ozrl se ni na vso to uničeno krasoto.
Suzana se je jokala.
Resno in moreče sta prišla poletje in jesen. Kraljevska otroka se nista videla nič več.
Nobeni e pravljice ni bilo več. samo življenje, blagoslovljeno življenje polno boja.
PriSla je jesen in prišla je zima.
Nekoč pa se je neka stara ženica komaj pretolkla skozi sneg ua poti s hribovske vasi doli do Lamotta. Prinašala je skrivnost, skrivnost nečesa najhujšega, kar more zadeti žensko. Z odločno voljo je mogla ohraniti stara žena prav do župana to skrivnost zase, ondi pa je bilo konec njene moči.
»Pomagajte - takoj - kakega človeka v St. Hypolit - vpreztte sani — brzojavite najprej staršem - ne. zdravniku — ali orožnikom! — Strašno je...«
Ko je županja slednjič razumela, kaj hoče starka povedati, je morala kar notri. Zupan je tako zardel da so se zbali, če ga bo zadela kap. Sopibal je: >Ta sramota, ta sramota I« je rekel.
»Fant je,< je povedala starka.
v teh krajih. Med čut-niki tega vojaškega oddelka je bil tudi mM Napoleon, ki je takrat poveljeval 4. lopn pol ku. -- Nekega rine jt m letel Napoleon na tri uporne meščane, ki jil je začel kar v kavarni poučevati o njihovi doli-nosti do države in vlade, in molje so ga ubog«"-Od takrat naprej p« i' začel Napoleon obiskovati kavarno g Baretl* kol stalen gost, bil p« i« vedno tako .sulu, o« 01 nikoli nič naročil, ali P« na up. Ko je iz Avignoni odšel, je zapustil v varni 60 frankov dolp Mladi Napoleon si i'' tovo ni nikdar mislil. se bo za njegov neplačani dol« kedai izvedel« in sicer baš ob odlik"1"' nju potomke ni egn»«<; upnika z redom, ki <> I* on sam ustanovil.
Kako hitro plavajo ribe? Mnogo ljudi « i"«1 trditvi, da plavajo ril>< približno tako hitro, "' kor hitro letijo ptiči-Irost ptičjega leta so " dostikrat merili, inalo P« so še proučevali, hitro plavajo ribe. angleški opazovalec ' poskušal ugotovili poitr vi s tem, da je metal ' vodo kamenčke, da so ' postrvi vse prephif
C
.......... cestar g. Jože Jam/lik iz M. Tre-
f} ^ Omen[eni je bil svoj {as delaven član Hrustov kasneje pa prednik mladeniške »s"l. „ ,ir,iibe Novoporočencema želimo obijp hlamslova. - Semenj, ki je bil v Trcbo-
w8Bik seot ie bil bolj klaven,. Bilo je malo
Ijevem 1». ""-i"' C ________i___ 1,1__».„	__
tem
več kramarjev, ki bo pa tudi na-
jjamrali«. Denarja nam manjka. ~ Za e volitve je tudi pri nas nič koliko zani-. Sedaj se lahko svobodno udeležiš volitev
občinske
volji izbiraš osebo, Vi bo najbolj spo-
za župana, oziroma odbornike. Pri nas"bo Smo, da bi kar gospoda Galeta izvolili, ki ga [si je dobro poznamo.
Treska in hudega vremena ..,
(Primskovo.)
Lepi dnevi so že vzeli slovo. Dne 21. in 22. S zopet lilo kakor iz Škafa. V kratkem času ■ njdkt nad 1025 mm dežja. Grmenja in bliskanja j^lo biti ne konca ne kraja. Po dolinah pa je tU noplavljeeno, da ni moči priti do drugih vasi. Kaj bo z vinogradi, tarnajo kmelje, ko vidijo, da im zadnje upanje jemlje konec. Potrebni bi bili ie lepi in topli dnevi, da bi grozdje dozorelo. — >red durmi so občinske volitve, za katere vlada irccejšnje zanimanje. Posebno hude borbe pa nemla ne bo, ker v naši občini Se ni tako razvita (rankarska zagrizenost. Pa mnogo sreče I
Razno
(Št. Jurij pod Kumom)
Xov. 1207 kg težak bronast zvon smo dobili. Si bilo lahko spraviti v teh težkih časih skupaj ji jurjev. Pa je vendar šlol — G. Jos. Knez je v ivoji novi hiši odprl novo gostilno, prav moderno, tako da bo prav gotovo privlačna točka za izletnike, ki prihajajo pogosto v naše kraje. — Do tal j« pogorel skedenj posestnika Milana Boštiča. — Zadnje čase je smrt imela bogato žetev. Uinrli so: 18-letni Mat. Giolati, 23-letna Ana Očkov, krojaški mojster Leop. Strniša, ki jo bil v 2 dneh zdrav in lurlfv; pos. in mlinar Janez Knez, ki ga je smrt zalotila v bolnišnici, starega 35 let, in Ana Knez, soprosa gostilničarja in trgovca, ki je umrla v bolnišnici zaradi slepiča. Bog naj bo rajnim bogat j/ačnik! Žalujočim izrekamo sožaljel — Naš očak .Klim se letos postavi. Okusno smo preslikali cer-
kev sv. Neze. Ce bo šlo po sreči, bomo drugo leto se kaj prenovili. — Letina je bolj pičla; sadja ni niiS pa tudi na polju ne bo tako, kot smo upali. — Na novi cesti dela veliko delavcev. Velika korist bo ta cesta za nas. Zelo pa smo potrebni tudi zveze z Zagorjem, ki je sedaj skrajno slaba.
Hitra smrt izvrstnega lanta.
(Trebnje.)
V torek 4. julija letos se je na travniku pri sušenju sena nenadoma zgrudil neumorno priden m-miren fant Jakopičev Jože. Začetkom smo mislili, da ga je zadela v veliki vročini in njegovi pridnosti solnča-rica. Hitro so ga domači pobrali ter nesli domov, poklicali duhovnika in zdravnika, ki je ugotovil možgansko kap. Vsi po-s&usi ježi ti in ohraniti ga, so bili zastonj. Med tem ko je gosp. .dekan molil molitve za umirajoče, je zdihnil dobri Jože svojo blago dušo, ki je bila predobra za ta svet. Bil je rojen 19. marca 1894 v Pueblo Co v Ameriki, kjer so njegovi starši bivali. Že s 13. letom je začel s težkim delom preživljati sebe in s svojo plačo podpirati svoje starše. Tudi v ondotni naši organi-zaciij je bil delaven član, dokler ni leta 1923 odšel s starši in tremi sestrami v staro domovino na Račje selo pri Trebnjem, kjer je bil glavna opora svojim domačim pri gospodarstvu. Odlikovala ga je tiha, mirna, a neugnana skrbna delavnost, ljubezen do domačih je bila skoraj brez primere, globoka vernost ga je pa pripeljala vsako prvo nedeljo v mesecu k obhajilni mizi. Zato ga vsi domači prav zelo pogrešajo, katere n 'j Bog iolaži in misel, da je njihov Jože ves srečen v nebesih.
PoTodenj
(Račna)
Spomladi nas je zadela ena največjih povod-nji zadnjih let. Mnogim je uničila skoraj vse pridelke in izpridila vso mrvo. Upali smp, da bomo imeli vsaj z jesenskimi pridelki več sreče, pa smo
Be motili. Cela dpjina je sj>e; eno samo veliko jezero, a vode Še vedno naraščajo. Povodenj jo mnogo hujša, kot je bila, spomladi in «pet bo mnogim uničila vse pridelke. — Cujemo, da je bila za oškodovance vsled pomladanske poplave že določena neka podpora., Radi M izvedeli, po čcgavj krivdi se še zdaj ni izplačala?
Na novo del«!
(St. Peter pri Novem mestu)
Kar nenadoma se je spet oglasila jesen s svojimi dobrotami. Da jo tudi mi primemo sponiaino, vprizori dramatični, odsek K. A. v nedeljo, dne 1. oktobra ob pol 3 popoldne igro: >Mikknva Zala«. Med odmori sodeluje zbor tamburaišic iz Trebcja. Okoličani, pa tudi domačini, vljudno vabljeni. —t Na svidenje.
Podivjana Raduta
(Šmarjeta)
Človek bi si ne mogel misliti, da ta naša jx>-hlevna in sem ter tja se vijoča Radula, ki kot srnica priskaklja iz trebelanskih hribov, more kot bizon podivjati. Odnesti jo hotela na novo preurejeni klevev&ki mlin, Debevčev mlin je zalila in odnesla krompir; preplavila ves Zaboršt kot še nikdar ne, namočila vse obisti Klančarjevega in Smrekarjevega mlina 1 Hvala Bogu, da se je zaenkrat zadovoljila samo s krompirjem in škopniki, čeprav je zemlji in vinogradom tudi precej škode prizadejala. Ker pa venomer dežuje, ne vemo kaj bo še. Pri vsej razburjenosti so le otroci ostali hladnokrvni. Koder se jim je zdelo, da so vami, 90 pa »karjolo« porabili za čoln in se med živahnim vriščem prepeljavali po vodi.
k Ljudskim odrom in društvom! Vomberger-
jeva kmetiSka komedija »Voda«, ki je lansko leto žela povsod toliko uspeha, izide v kratkeme v drugi, predelani izdaji. Cena izvodu 28 Din, za člane založbe 20 Din. — V zalogi je še nekaj sto. izvodov Vombergerjeve drame »Vrnitev«, kmečke drame iz povojne dobe. Kadi božičnih običajev in ker se drama vrši. na božič, je zlasti primerna za božični čas. Cena izvodu 22 Din, za člane založbe 15 Din. Oder, ki kupi 4 izvode, je prost avtorske tantjeme. Knjige se pošiljajo proti povzetju. — Pišite obenem po informacije za članstvo založbe »Drama«. Naroča se pri: Založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10/1.
riMežile. Ugotovil je, da plavajo postrvi približno s hitrostjo 45 km na uro. V splošnem pa plavajo ribe toliko hitrej-I«, čira večje so. Sulec plava zelo naglo, tudi ie se je vjel na trnek in mora vleči vrvico za seboj. So pa tudi ribe, zla-iti morske, ki plavajo po 10—120 Km na uro. Med »jhitrejše plavače spada lom, kita pa ne moremo primerjali z ribami, ker e sasavec.
Priložnost. Gospod in Na Piškur udobno selila v svoji majhni, srč-aai hiši. Zunaj je strai-10 vreme. Črni oblaki se ;'kor gladne pošasti po-"to po nebu, bliski 5vi-laio kakor ognjene kaCa, pa treska in grmi, j«kor da se bliža soJni a»- Nenadoma nekaj "Jhovito zatuli in za-l0l">' - in preden si °«Pod in gospa Pilkur »«ta, sedita med iti-stenami svoje hišice " Pod milim nebom. Vi-ar i« posnel streho ka-" ibca smetano in jo °»«el daleč proč. Ta 'P «e gospod Piškur «Uo zavzet obrne k v°l' boljši polovici in lo J*"'; »Kajne, Nežka.
,ko, ima zrak tako olii'lH.mi pa ie do-™ ' da " prižgem ciga-
»Naj ga hudič vzame 1« je zavpil župan. >Meni, meni se zgodi kaj takega, meni, ko že trideset let najzvesteje upravljam občino!«
»Saj vi ne morete nič za to,« je vneto zatrjevala
starka.
»Kaj bo rekla vladarica?« je jadikovala županja. »Nikar ne maži vladarice s lakim drekom! Še tega je treba k je sopihal župan.
»K župniku grem,< je odločila starka. »Ubogega čr-viča vendar ne moremo pustiti kar takole!«
»Najprej bom poročil staršem,« se je hudoval župan;-»naj lc pridejo in vidijo... Takale...«
»Da, takale... In pri taki sem morala jaz celo čaj piti, tebi na ljubo! Zdaj pa imaš, ti župan, s svojo ,ljudo-milostjo'!«
Župniku so po ovinkih sporočili vso zadevo. Kar osivel je v obraz.
»Ubogo dekle!« je zamrmral. »Ali ste očeta že obvestili?«	„ , ,
»Ze že; že gre nekdo v Si Hypolit. No, ta se bo razveselil: bivši častnik, ugledna družina, dvakrat ranjen, namestnik prezidenta veteranskega društva!«
>Ni mogoče!« je vzkliknil župnik. »Ta, ta je oče otroka?«
»Ah — mislite na tega? Jaz govorim o njenem očetu! Sicer pa, kdo je pa listi?«
Modra ženica je skomizgnila z rameni. »Gospodična ne reče nič. Morda še ne ve ne.« »No, kaj takega, da niti očeta ne pozna!« je spet
sitnaril župan.
»Ubogo, ubogo dekle 1« !je zamrmral prečastiti in
zmajal z glavo.
»Res,« je rekla starka, »res se mora človeku zasmiliti. Kakor kaka dekla na njivi, je morala sama samcata
prestati tisto težko uro. Nikomur se še sanjalo ni. Poleti je skoraj ni bilo na spregled in kadar je šla ven, jo bila zmeraj v plašču. In že ta nesreča, da je prav tistega dne prišel nadzornik! Uboga reva je vstala in se mu sredi razreda zgrudila v naročje. Ta tepec, oprostite, BO je pa tako prestrašil, da je vso vas zbobnal skupaj. Ubogo revše smo dobili, ko je še ležala na tleh — od strahu 80 bili zbežali vsi šolarji. Odnesli smo jo v njeno kamrico in našli tam malega, ki je bil komaj nekaj ur na svetu in je skrbno zavit ležal v košari za perilo... Saj nas je pozneje nadzornik rotil, naj molčimo. Jaz bi bila tudi molčala, ali drugi!«
Ni čuda, da jo dobil župan čez nekaj dni pisanje od šolske oblasti, da je Suzani odpovedana služba. Uradno so jo odstavili: .Francija je stroga glede pouka.'
»Prav,« je dejal župan. »Pojdi po moj patriotični trak, žena; služba je služba, kar precej grem gor!«
Županja je bila od vzburjenja kar modra v lice in je spoštljivo prinesla široki" modrobelo-rdeči trak, ki je dišal po sivki in bencinu. »La Pepie«, ki je bila slučajno zraven, je odhitela k župniku. Uradnih zadev ni mogla prenesti. »Hvala Bogu, kakšna sreča, da ni naša vladarica, ta čisti angel, ničesar vedela o tem!«
Našega župnika je zelo pretresla ta vest. >Xnž božji, župana moram pa prehiteti!« je rekeL Nato je stekel brez klobuka in suknje ven. »La Pepie« je odštorkljala za njim in mu vrgla klobuk, palico in suknjo...
Zupan je bil za četrt ure naprej. Prečastiti je tekel za njim. Zupan ga je videl in stekel hitreje. Se na mi3el mu ni prišlo, da bi svojo sramotno nalogo opravil vpričo drugih.
Župnik je podaljšal svoje korake; moral je prestreči sunek, fci je pretil ubogi revici. Nasprotnik Je začel te{t in bi bil tudi dirkal, če bi ne imel svojega traku tako
v časti.	J*
Radio
ud 28. sept. do 5. okt. Ilct.i.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 IWi
—	13 Cas, plošče — 23 Konec. — Četrtek 2s temliru: IS Otrok v predšolski dobi _ i« ■J,?' govor s poslušalci — 19 Radio orkester — lu™ Plošče po željali poslušalcev — 20 — l'reiiM > Belgrada — 22 Cas, poročila, Radio orkester " Petek, 29. sept.: 18 Plošče — 18.30 ltadio orliMiI". _ 19 O sokolstvu - 19.30 Izleti za nedeljo !! 20 Prenos iz Zagreba — 22 Cas, poročila ta orkester. — Sobota, 30. sept.: 18 Ploiče,'sUo2 cest — 18.30 Zabavno predavanje — 19 'uudgM nauk o dobrem in zlu — 19.30 Pregled zunanjS političnih dogodkov — 20 Prenos iz Bratislave, 22 Cas, poročila, liadio-jazz. — Nedelja, 1. 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika — 9 Versko m davanjo — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz |raB{ cerkve — 10 Predavanje za delavce — 10.30 Sl». venske narodne pojo: gdč. Korenčanova, gg. |>t trovčič Tone in Derniota s »preinljevanj< ni RaHi orkestra — 12 Cas, plošče — 10 Kmetijska un
—	16.30 Fantje na vasi, vmes šramel kvin'et it Hrastnika — 20 Prenos operete iz Ljubljane -22.80 Cas, poročila. — Ponedeljek, 2. okl.: 18 0», spodtnjska ura: Pridobitnost kmetske gospodinji
—	18.30 Koristne metuljnlce — 19 Plošče — H.Jj Poročila za inozemstvo — 20 Plošče — 20.30 IW nos opere iz Belgrada, vmes čas in poročila. -Torek, 3. okt.: 11 ftolska ura — 18 OtroJki M ček — 18.30 Plošče — 19 Francoščina - 19j) Koroška — 20 Plošče 20.30 Komunski "ečer, prenos iz Bukarešte — 22.40 Cas, poročila. — ,Xr>di, 4. oktobra: 18 Komorna glasba. Kadio kvartet -19 Religija pri prvobitnih narodih — 1H.30 l.ifc rarna ura — 20 Orgelski koncert gosp. Arnii Blaž, vmes samospevi g. 1'etrovčiča Toneta -21.30 Slovenski vokalni kvintet — 22 Cas, poro čila — 22.30 Angleške plošče.
Ustnica uredništva
Stari trg: .Je vse »voda« odnesla. Pozdravljen Pero!
St. Jurij: Dopis, ne vem iz kakšnega vzroki, šele 21. »ept. prejeli.
Za smeh
Zaročenec: »Toda, ljuba moja, saj sva vemlu »kleuila, da bova najino zaroko prikrivala drugim*
Ona: >Ze res. Pa al nisem mogla pomagali Včeraj mi je namreč sosedova R>za rekla, da ml notx-n te p«- ne bo maral in tako »eni ji ilokaiall, da sem ie zaročena.
Strežnica: »Bolnik se neprestano pritožil;«1 ridl hrane; kako je to?<
Zdravnik: »Predpisal »<-111 mu najbolj preproste jedi in kolikor mogoče ma!o.<
Strežnica: »ln mislite da mu bo to pomagalo?«
Zdravnik: »Tega ne vemt toda tako bo pri-hranH denar in lahko plačal moje račune.«
V ljubljanskih predmestjih
Vsakemu slovenskemu otroku —
.Vrtec" in ..Ange ?ka
h 1
»Vrtec«, ta naj najstarejši, najplodonosnejši Vi najizrazitejši slovenski mladinski list »topa v 64 teto svojega obstoja. Njemu Da stopa zvesto in nerazdružljivo ob strani list za najmlajše — »Angelček«, ki tudi ie lepo vrsto let vzgaja, uči in zabava svoje mlade prijatelje. 41 let bogate tetve in žetve ima ie za seboj in še bo oral in eejal po slovenski zemlji, dokler bodo slovenske matere čutile potre-bo vzgajati »voje otroke v duhu, v katerem so bile same vzgojene in v duhu, katerega »in narekujejo — vest, srce in razum.
»Vrtec« in »Angelček« sta bila vedno izrazito katoliška mladinska lista in bosta takšna tudi Ostala, kajti zavedala se odgovornosti, ki jo imata kot oblikovalca otroških duš do slovenskih staršev ia domovine. Ni pa mišljeno pod označbo »katoliška lista« zgolj prinašanje strogo enostranskega nabožnega čtiva, marveč je pod to oznaibo mišljena predvsem osnovna težnja in smernica listov. »Vrtec« in »Aigelček« nista in nočeta biti sloven-*ki mladini katedersko suhoparna pridigarja, ampak v vsakem ozira dobra, iskrena prijatelja, ki ji ne bosta bogatila srca samo z večnimi verskimi reuiicanri, ampak tudi z veaelim smehom in žida-ao volio. Pot. po kateri jo spremljata od praga domače hiše skozi življenje, je polna sonlca in mladostnega hotenja ter se varno neha tam, kier se Mesti njun končni in edini cilj.
Prva številka »Vrtca, in »Angelčka« za novo toiako leto 1933-1934 sta pravkar izšli in (yina-iata polno pergišče dobrega in le-pega svojim mladim naročnikom.
»Vrtec« ima tole vsebino: 1. Vaclav Beneš Trebizsky — Orožen Janko: Zakaj so postavili cerkvico na Libnšinu. To je legenda, ki jo bodo otroci brali z rastočim zanimanjem. Pisana je stla živahno in kratk »časno. A ta živahno«! in kratko-časnost sta samo zunanji lupini, ki otroka privabita, da sam ne ve, kdaj stične sočno jedro iz njiju.
2.	Joža Vovk: Ob trdi cesti človek epi. Občutena socialna pesem — težko prebavljiva sicer, a močna in klena — o človeku, ki je omahnil pod iivljensko pezo na cestni tlak in pobožno zasanjal — o skorjici kruha.
3.	Janez Rožencvet: Lažibaba. Pravica. Rožencvet je otrokom že znan in priljubljen pripovedovalec (lani je Mohorjeva družba izdala uspelo zbirko njegovih pravljic). Pripoveduje lahkotno in igraje, kakor bi orehe stresal. Vzgojni nauk v njegovih pravljicah nikoli ni vsiljivo izrazen in je pi-•aiteij med mladimi čitatelji prav zato tembolj za-željen in iskan. Pravljica Lažibaba je ena njegovih najboljših in bo otrokom še posebej ugajjala.
4.	K. V.: Govoreče jabolko. Tudi ta pravljica, čeprav pisana v duhu in ianru starih pripovedni-Carjev, ima mnogo vrlin in jo bo otrok s pridom tital ter prebavil v sebi.
5.	Venceilav: Gor jonska pesem. Venceslav W«nkler, ta najplodovitejši »Vrtčev« in »Angelčkov« sod rudnik, vidno raste z vsakim letom in si iedalje krepkeje utira pot in uveljavlja v mladinski Irteratu-i ^Irherna njegova pesem in zgodba
se odlikuie po močni notranji dinamiki in doživetju ter ima kot izrazilo osnovno potezo sočutje do bednih in zatiranih slojev.
6.	Leopold Podlogar; Zgodovina naših trgov in mest. Poleg vzgojno-zabav ne ga tudi nekaj poučnega, ki bo obogatilo znanje mladih čitateljev.
7.	Ksaver Meško: Večer. Pesem, v kateri je s preprostimi sredstvi mehko razgibana verska struna. Zazibala bo dovzetno, pobožno otrokovo dušo v blagodejno razmišljanje, ki v toploti materine besede najde svojo obliko in božajoč odmev.
Sledi nova rubrika, ki jo je uvedel sedanji urednik »Vrtca« in »Angelčka«, g. katehet Vinko Lavrič: Mladi stražarji. Ima mnogo posrečenih in primernih prispevkov, ki mladim stražarjem ne bodo samo ugajali, ampak jim tudi — koristili. Preželi jih bodo z ljubeznijo do našega lepega Jadranskega morja in z mladostno voljo, da ga branijo pred vsemi sovražniki, ki prežijo od zahoda in severa, da bi ga nam ugrabili.
Prav tako peatra in bogata je vsebina prve številke letošnjega »Angelčka«. V enem smo si
r'sem na jasnem: mnogo novih mladinskih listov bilo zadnja lata poklicanih v življenje, 1 nobenega od nfio na morejo slovenski starši g tako lahkim irccm ln tako mirno veatfo Uročiti svojim otrokom v roka kakor »Vrtec« in »Angelčka«. Dajte jim v roke ta dva lista — in daite jim zlato!
»Vrtec« stane za vse leto Din 15.—, s prilogo »Angelček« pa Din 20.—. Lahko pa naročite tudi samo »Angelčka«, ki stane za vse leto Din 5.—. Naročila je poslati na naslov: Vinko Lavrič, Sv. Petra cesta 91. Ljubljana.	M. K.
K i
Bolniki, berite!
Mnogo ljudi boleha vsled živčuib molenj, toži nad prerano utrujenostjo, nad trganjem in bodljaji v glavi, rokah in nogah, na vratu ali na obrazu, dal;e nad utripanjom srca trzanjem in Irganjem v sklepih, upehanostjo, nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo težko sapo, razdražljivostjo, raztresenostjo, pomanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanja in brezštevilnimi drugimi pojavi nervoznosti.
Najhuje pa je pomanjkanje volje za delo ter energijo pri živčno bolnem človeku, ki se čuti popolno nesposobnega za delo, brez odpora se vda usodi, nerazpoloZen in ojnejevoljen je in v življenju re more doseči več nobenih uspehov.
Ako občutite katero izmed navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpomoč svoji bolezni,
pišite ml fattol Vam bom brezplačno
poučno A jF|wff]||| K|Ali>7nill ki Vnm 1)0 pni3«"'1«. <ja i0 predhodni razpravo 1» £.11	UUIvtlllll vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev
telesne odpornosti. Prepričali se bodete, da se življenje v resnici more podaljšati in se bolezni morejo preprečiti.
Treba |e samo hoteli ?
Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje slike-Nekatere teh objavljamo lu spodaj:
Gosp. Nikoln S. Bremkovič, učitelj iz Tuzle v Jugojlavji, pile:
Gospa Ani? Schrnied iz Ginundeno, Frcygasse 5, w Gornji Avstriji, jc zelo zadovoljna:
G. postni uradnik Ab aham Georg.lz Tiimsoare I v Rumu-niji, piSe:
Po mnogih poskusili z raznimi sredstvi, ki ml niso pomagala, sem zasledil Vale odllfno sredstvo, ki ml je (zborno koristilo. Oolgiijem Vam veliko hvaležnost.
Kje bi danes že bila, ko bi se ne bila poslu2ila VflScgo zdravljen|a. Učinek je bil tako zadovoljiv, da ne potrebu|em veC nobencqa zdravljenja. Naoravill ste. ml veliko uslugo in zahvaljujem se Vam iz srca.
že po kratki porabi Vale metode tem opazil nepričakovano dober učinek. Izrekam Vam zasluženo zahvalo In porabil bom
vsako priliko, da Vas priporočim.
Zadošča dopisnica! Zahtevajte Se danes brezplačno poučno knjižico! Zbiralno mesto za pošto:
Erosi Pasfernack, Berlin SO
nichaeiKlrchplaiz IJ. AW 124
lopcf inifanc ccite!
Veselje in korist boste imeli, če si bodete nabavili za zimske obleke in plašče sukno v
171 NA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri CEHTRALN! VINARNI v Ljubljani
Izšla je Izšla je
in se dobiva t Jugoslovanski knjigarni, Prodajalni
Nifman,
vseh dragih knjigarnah in boljiih trgovinah

za leto 1934
Z zelo bogato vsebino in krasnimi slikami, ki so same vredne nabavne cene
Din 5--
za izvod, po pošti 50 par več.
J
SUHE GOBE
kupuje po najvišji dnevni ceni
SEVER A KOM I*.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 5.
Najboljši šivalni stroji in kolesa
so edino ADLER-GRITZNER za dom, industrijo In obrl v vseh opremah.
Itloiem Ivi carski plelUal •trol DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen, — Nizke cene.
iosip petelini;
LJUBLJANA
Telefon 2913 su Prelentovega spomenike (ze vodo). Večletna garancije. Tudi no obroke.
Znlosn t Kranln: Trgovina Levlčnlk._
Novo Črno brinje
oddaja po ugodni ceni Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska !
0VAM1A PEjUlA ■ HI' 08LEIC
Celie $t. 19
Dobro sukno .... Din 40 — Trpežno sukno . . . Din 60'— Modni kamgaru . . Din 80'— Velika izbera češkega, angleškega in domačega blaga. Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik jn vzorce Obleke se poceni in hitro
izdelajo po meri v lastni tovarni. l	Cenik in vzorci zastonjt
>Pomisli, France trdi, da se je v dveh mesecih gladko naučil nemščine.« »Tega ne razumem.« »Saj ga tudi Nemec ne razume.«
Da si prihranilo stroške
Razni so vzroki, ki napote trgovca; obrtnika, poljedelca in druge, dai natočajo oglase v časopisih. Tal hoče kar najbolje vBp.včjti blage, i:, delke ali pridelke, oni prav ugodno kupiti predmete, ki jih nujno rabi pri gospodarstvu ali gospodinjstvu, tretji želi potom oglasa dobiti čimprej ranesljivo, izurjeno pisarniško moč, hlapca ali deklo, pomočnik ali delavec zopet že dolgo zaž»-ljeno službeno mesto itd. Vse te pa' vodi ista misel in telja, da si potom cenenega oglasa prihranijo znatno večje stroSke, dolga pota in trud
O
s
N
.. iss dosežejo siguren uspeli
Snubec: »Moja ljubezen do tebe je gorečo, kri mi valovi požilah kot vroča lava bruhajočega ognjenika.«
Franca: »Vzemi ta toplomer v usta, da bom videla že je rea.«_
Naročajte »Domoljuba«!
Stran 30*
»DOMOLJUB«, dne 27. septembra 1933.
Kmetovalec
Mi nimamo konkurence in vendar
znižujemo ceno
našim gumijastim škornjem.
Neprestano si prizadevamo, da prilagodimo cene obutve cenam Tvojih pridelkov
Poprej Din 129-
Sedaj Din 99.
Volnene nogavice Din 15*-Lufov vložek Din 5-
Za dež in blato ter za vsako delo, ki ga vršite po mokrem terenu na polju, Vam najbolje ustrezajo gumijasti škornji, ki ne prepuščajo vode.
največja tovarna obutve v Jugoslaviji.
Za smeh
V nekem kraju eo imeli sejem in priiel je v me»to tudi vrtiljak, ki te je utaboril na veaelič-nem prostoru. V nedeljo popoldne so ljudje opazili, da se z vrtiljakom vozi Štibernik, ki je ves bled in zelen sedel na lesenem konju. Ko pa se je vrtiljak ustavil, pa ni niti poskušal, da bi stopil doli. Ker se je to le prevečkrat ponavljalo hi so ljudje i. mislili, da bo Štibernik padel t konja, je stopil k njemu Dobcrnik ter mu rekel: »Ja, glej ga no, meni se zdi, da ti je slabo, ali ne. Mar te tako
veselj voziti se s tem »ringalšpilom«? »Se malo ne,« je komaj sliSno odvrnil ubogi Štibernik, »ampak tale lastnik vrtiljaka mi je bi! petdeset dinarjev dolžan, ker pa denarja na noben način ne moreni' dobiti od njega, moram, ako hočem, da bom kaj imel od tega, vseh teh petdeset dinarjev zavoziti.«
Mnti (sinku, ki je kadil cigaro): »Ja, Mirko kaj pa je to?<
Mirko: »Čisto v redu, mata. Oče so pa igrajo z mojim konjičkom.c
KvffMuser-Technlkum
BAD FRANKENHAUSEN (KYFFU.) Za inlenerje in mojstre I Ur.dnja S|roi„ , Elektrotehniki I Gradnja aotomobilot , />, i delaki »troji / Gradnja letal , l-rojram,
Lastno letaliiče	1
Gospodinja: »Boli me, da vam moram upom, Siti dolg, ki ga imate pri meni.<
Študent: »Pa raje nikar. Jaz tako težko »U dam žensko, če jo kaj boli.c	*
Mali oglasnik
Vsaka drotma vrstica ali nje prostor velja u enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske po trebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomcčnlko nli vaieneev In narobe
Kadio-apint,
štiricevni Hartley s prvovrstnim zvočnikom in akumulatorjem prodamo po smešno nizki ceni. Kje, pove uprava lista pod št. 11363.
Posuto i najem!
V Smarjetni gori št. 18, pol ure od Kranja, za dobo 6 let obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, 6 obdelanih njiv,sadnega trta travnikov in gozda. Redi se lahko 8 glav živine in 4 prašiči. Ponudbe na upravo Domoliuba pod štev 10.701.
Obliki PBri'°- usDjate UUIENI, guknjjče najceneje pri Preskerju, Ljubljana, Sv. Petra 14
Ni PFOdli
darskimi poslopji v Žvirčah št 43 p. Hinie pri Žužemberku poželo u -.odni ceni. Velikost 17 ha.
Krajem zastopniki
agi !ne, za pro lajo >Pr». vandein-a< redllnegi praška za prašiče, i&če-mo. Primerno za krnel-ske sinova kot [>ostran-ski zaslužek. 1'išilena. »Provandein«. Junc Josip, Ljubljana. Dvofi-kova ulica 3.
Sihi phKS
čuje čim višje. M. Ger-šak & (Jo., Ljubljani, Prečna ul. 4.
Pmdan *" l'am v n'" rPCuolfl jem mal0 j«.
sestvo ker se lahko redi 2 kravi. Prodan tudi 1000 kg detelj«. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 11210.
Dnteaia 14 let staro rSililljB, »prejme Jernej Sitar,Smihel pri Novem mestu
Bobri tnlji
dobite pri Jerneju Jeraj. Zapoge 10 Smlednik.
Pruski kralj Friderik je imel izvrstnega M-iaža, imel pa je to napako, da je bil neizmerno surov in tudi napram kralju ni izbiral besedi. K« je bilo ob neki priliki kralju vendar le preveč, ga je odstavil ter poslal, da je opravljal hlapčer-ska dela. Po nekaj mesecih ga kralj sreča, ko i« ravno peljal gnoj na njivo. »No, kako ti je M« všeč?« ga je nagovoril kralj. »Meni je vseeno, aH vozim kralja ali pa gnoj,« j« odvrnil kočija! p«' drzno. Kraij je izprevidel, da se ta ne bo niko« poboljšal ter ga je spe* vzel v službo kot kočijaU.
ZAHVALA
Za takoj izplačano eelo zavarovano vsi to se posmrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice »KARITASt najlepše zahvaljujem.
Zg. Senarska, 22. septembra 1933.
SUTA FBANC, I. r.
Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak.
Urednik: Jote KnSiček.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei.