: itel 1551 K letnico (i II obhaja letos (j W "Amerikanski ^Slovenec" A /%/s r^f Ia IVfy* V iT ^fflk,«/ M. ^ jAk -Ji^^!^ 4 L >1 jl^k. kJ LAJ ¥ ta ^ Uv PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (NO.) 60. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. MARCA — THURSDAY, MARCH 27, 1941 LETNIK (VOL.) L. Jugoslavija prist Pakt ne vsebuje vojaškega sodelovanja Jugoslovanska zastopnika in predstavniki trozveze Ber-lin-Rim-Tokio podpisali pakt v torek na Dunaju. — Nemirno razpoloženje se v Jugoslaviji še ni poleglo. Dunaj. — Dolgo odlašani, toda z gotovostjo pričakovani ^kt, s katerim se je Jugoslavs zvezala z državama osi-Nemčijo in Italijo, ter s totalitarno trozvezo Berlin-ttim-Tokio, se je podpisal v tem mestu v torek popoldne in s tem so totalitarci pridobili v sv°j tabor zadnjo državo na tvropski celini, od katere se J® nekoliko pričakovalo, da se utegne upreti. Izvzemši Grčije na skrajnem jugozapa-ki je v direktnem oboroženem odporu, ter Portugal-na skrajnem zapadu in Vedske na skrajnem, severu, kateri se krčevito oklepate Sv°je nevtralnosti, je zdaj vsa tropska celina pod direktno kontrolo osišča. Zgodovinski podpis pakCa Se ie izvršil z vso slovesnostjo. Belgrad, Jugoslavija.—Med '.em, ko so vsi listi prinesli v torek popoldne v posebnih izdajah poročilo, da je Jugoslavija končno podpisala pakt s trozvezo Berlin-Rim-Tokio, je pa bilo vojaštvo v vseh garni-zijah do popolnosti pripravljeno, da nastopi, ako bi kje izbruhnile demonstracije ali se kazali znaki vstaje. Iz cele države so namreč še vedno deževale v prestolico protestne izjave, in sicer tako ostre, da je obstojala resna nevarnost nemirov. Pred odhodom Cvetkoviča in Cincar-Markoviča, na Dunaj so se razširjale tudi grožnje, da bodo voditelji, ki so odgovorni za to "izdajo," kakor se žigosa podpis, plačali Sv o j čin s smrtjo. V' resnici so se ukrenile izredne varnostne 8e rj Jugoslavijo sta podpisala "len min. predsednik Cvetko-in njen zun. minister Cin-Cti|'-Markovič, katera sta pridela v to s vrh o na Dunaj zju-ra.i istega dne. Nemčijo je zakopal pri podpisu zun. mini-fit°r von Ribbentrop, Italijo minister Ciano, za Japon-pa je podpisal njen poslank v Berlinu, gen. Ošima. odpisale so pakt tudi štiri (Ji- Uge, male države, ki so že pristopile k trozvezi, llamreč Slovaška, Ogrska, Ru- in Bolgarska. n Qb tej priliki je prispel na . Jnaj tudi Hitler sam, ki je toel po končanih ceremonijah °*>ferenco z obema jugoslovanskima predstavnikoma. Kolikor je znano, se je Jugoslavija sicer obvezala, da sodelovala z osiščem in s r°2vezo, vendar le 'bolj na gospodarskem polju, nikakor ne vojaško. Pristala tudi ni lH to, da bi smela Nemčija J^nsportirati svoje vojaške ete preko njenega ozemlja, 0ndar pa je dovolila prevoz laškega materijala, in sicer ^ 2aPečatenih vagonih. Enako 0 dovoljeno Nemčiji tudi, porabljati njene železnice zu ranjencev z južne fron-lri za transpoi*t zdravniških trebščin. ^azne nažijske osebnosti v.?V(^arjajo, da ne pomeni pod-Pakta nikakih direktnih I. ledic glede odnošajev med v erfičijo in Jugoslavijo, mar-. c je to samo nekak diplo-v,.. ski čin, ki ima odstraniti i, Jugoslavija nasprot- 0 ''novemu redu," katerega jT.fe uvaja v Evropi. Von 1 ^bentrop pa je ob priliki l0jW izjavil: v Nemčija sama — in to slo-izjavljam — nima niti ^torijalnih, niti političnih in-i^GS0v v teh ozemljih (nam-cj.c na Balkanu). Njen sedanji je edino ta, da prepreči 1 velesili, pridobiti si kon- priprave na vlaku, ki je odpeljal oba diplomata od tukaj. Anglija pa je po svojem poslaniku v Belgradu, Campbel-lu, izrekla takorekoč zadnje opozorilo, ko je v posebni noti povdarila, da se Jugoslavija "vara," ako misli, da bo njen Čin britanska vlada prezrla. Grčija pa je, kakor že poroča-no, izjavila, da bo podpis smatrala za "sovražni čin." Kot že omenjeno, je več jugoslovanskih častnikov pobegnilo preko meje na Grško, kjer nameravajo vstopiti v tamkajšnjo armado. Jugoslovanski poslanik v Moskvi, M. Gavri-lovič, pa namerava, kakor se trdi, oditi v London in tam ustvariti separatno jugoslovansko vlado, nasprotno Nem čiji. BROWDER MORAL NASTOPITI KAZEN New York, N. Y. — Federalno sodišče je izdalo v ponedeljek ukaz, da se mora tajnik komunistične stranke, E. Browder, zglasiti drugi dan, da bo nastopil kazen štirih let zapora, na katerega je bil svoječasno obsojen zaradi napačnih podatkov, ko je zaprosil za potni list. -o- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. paktom k totalitarni i trozvezi FORD POKLICAN NA ZASLIŠEVANJE Detroit, Mich.— Od vladnega odbora za deiavske odnosa-je sta dobila zadnji ponedeljek poziv, da prideta na zasliševanje, avtomobilski industrijalec Henry Ford in njegov sin Edsel, ki je predsednik Fordove družbe. Zasliševanje se vrši glede peticije, ki jo je vložila CIO avtomobilska unija, da se v Fordovih tovarnah izvede volitev, ki naj določi, katera unija ima pravico zastopati delavstvo pri pogajanjih s Fordovo družbo. Druž-bin advokat je skušal doseči razveljavljenje tega poziva, a ni bil uspešen. Pri tem je izražal staro trditev, da je CIO kontrolirana od komunistov in, da bi bila Fordova tovarna ter njo celo narodno obrambno delo ogroženo, ako bi v tovarni dobila CIO odločujoč vpliv. - Advokat delavske unije pa je na to odgovoril^ da se Fordova družba ne obotavlja, posluževati se najbolj nizkotnih obdolžitev, da zakrije svojo pravo stran. Fordova družba, je dejal, se ne boji komunizma, marveč boji se vlade k*> je bila proglašena, da je že osemkrat kršila Wagnerjev delavski zakon. PROFESOR PRIPOROČA DALJŠE URE Chicago, III — Profesor II. W. Stone s chicaške univerze je v nekem govoru, ki ga je imel tukaj zadnji ponedeljek, povdarjal, da M se moral zakon glede delovnega časa iz-premeniti v toliko, da bi dovoljeval normalno zaposlitev 18 ali 54 ur na teden, ne, da bi moral za to plačati delodajalec za čezurno delo. Dejal je, da ni zdaj več nobene potrebe za krajše ure, ki so bile določene, da se zaposli več ljudi ter, da se dvigne kupna moč. — Profesor očividno želi, prihraniti kompanijam denar, ki ga morajo plačati uslužbencem za čezurno delo. VLADA NAJELA PARNIK ZA PREVOZ VOJAŠTVA Washington, I). C. — Vojni department je objavil v ponedeljek, da je od United States parobrodne družbe vzel v na-jem njen 24,000 tonski parnik Washington ter, da ga bo uporabil kot pomožno ladjo za prevažanje vojaških čet. Od-plutje parnika, določenega po voznem redu ta petek iz New \orka na zapadno obalo, je bilo preklicano. Podrobnosti glede tega koraka se niso objavile. Na parniku se lahko vozi okrog 5000 vojakov. KRIŽEMJVETA — Marseilles, Francija. — Francoska vlada je zadnji ponedeljek nenadno preklicala dovoljenje, po katerem bi se imelo 318 španskih beguncev izseliti v Mehiko, in sicer zato, ker so ti v vojaških letih. Begunci so bili že na ladji, da se odpeljejo, ko je prišla prepoved. — Atene, Grčija. — Kralj Jurij je prejel zadnji ponedeljek, na predveeer grškega praznika neodvisnosti, od tur-[škega predsednika Inonuja poslanico s čestitkami k junaštvu, s katerim se grške čete bojujejo. —r London, Anglija. — Vlada je zadnji ponedeljek izdala odredbo, po kateri se morajo moški, stari 37 let, priglasiti 12. aprila v vojaško službo. Uporabljeni bodo baje za vojaške policijske čete in za drugo podobno pomožno službo. TURKI VARNI PREDRVSU0 Zagotovilo dobila od sovjetov, da je ne bodo napadli. Ankara, Turčija. — Ako se bo Turčija zapletla v vojno z Nemčijo, se ji ni bati, da bi ji grozila kaka nevarnost od strani- Rusije. To zagotovilo ji je dala sovjetska vlada ta torek zjutraj, povdarjajoč, da bo v takem slučaju ostala nevtralna ter, da ji bo celo pomagala z materijalom. Baje je s pošiljanjem tega materija-la že pričela isti dan. — Ta izjava se smatra sicer senzaci-jonelnim, češ, da je z njo Rusija očitno pokazala, da je vse prej kakor v prijateljskih od-ncšajih z Nemčijo, vendar izjavljajo o njej opazovalci, da je popolnoma v skladu s, politiko sovjetov, namreč,' da se ne bodo direktno vmešavali v noben konflikt, ki njih samih ne ogroža. -o- PRESTOLICA PRED PO-IZKUSNO ZATEMNITVIJO Washington, D. C. — \ < lu so načrti, da se v bližnji bodočnosti izvrši poizkusna zatemnitev tukajšnje prestolice Zed. držav z vsem, kar spada iz Jugoslavije Težavno življenje slovenskih viničarskih družin v Halozah in Slovenskih goricah, ki jim vsega najpotrebnejšega primanjkuje. — Sitnosti s poplavami. — Smrtna kosa. — Drugo iz stare domovine. Obrpno stanje viničarjev J Haloze, 21. jan. — Dragi-' rija, ki povzroča vedno večje skrbi, najhuje ograža številne uničarske družine v Slovenskih goricah in Halozah. Znano je, da se viličarjem niti v normalnih razmerah ni dobro godilo, da so bili prečestokrat prepuščeni usodi in da so bili v teh razmerah po večini brez pravne in socialne zaščite. Razumljivo tedaj, da je njihovo stanje v sedanjem času na-i ravnost obupno. Lanska vinska letina je bila izmed zadnjih desetih ena najslabših. Nič boljše ni bilo z ostalimi pridelki. Malenkostne zaloge so po večini že pošle. Kdaj prej, ko je viničar več zaslužil in si vsaj toliko prihranil, da si je v času stiske nakupil nekaj moke, se je dajo ho mar-ikai prestati. Veliko r ; slabše je letos, ko viničar nima 2 i privarčevanega zaslužka, da i •'bi si zagotovil živež. Kdor pa t še ima kak prihranek, mu bo j ta kmalu skopnel pri nakupu! j Ravno je imel opravka pri razstreljevanju skalovja, ko je nenadoma eksplodirala dina-mitna patrona in pri tem je velika skala padla Pogačniku na nogo ter mu jo poškodovala. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Cernič, sprevodnik držiavnih železnic v pokoju star 69 let. — V Turju nad Dolom pri Hrastniku je umrl Jernej Orožen, oče zgodovinarja profesorja Janka Orožna star 84 let. — V Krčevini pri Mariboru je umrl Franc Saks, elektrotehnik. , Statistika V župniji Tržišče, ki šteje 2100 ta K je bilo v letu 1940 rojenih. " ot;\)k, 31 dečkov in 2(! deklic, un rlo je 16 moških in 18 žensk' i, skupaj 34 oseb. Najstarejša ose'ba ki je umrla je bila stara 82 let. Poročenih je bilo 22 parov, trije so se poročili drugje. ANGLEŠKI LETALCI PADLI BERLIN NA- NA POMOČ ARGENTINE NI RAČUNATI New York, N. Y. — Ob prihodu v Zed. države, kamor je bil povabljen za vrsto poučnih »predavanj, se je dr. E. de Gan-dia, profesor z univerze v Buenos Aires, zadnji ponedeljek izrazil, da Zecl. države ne morejo pričakovati sodelovanja ali vojaške pomoči od Argentine, ako se vpletejo v vojno. Večina argentinskega ljudstva je sicer na strani Anglije in Zed. držav, je dejal, toda neka dobro organizirana manjšina bo dovolj močna, da bc mogla držati deželo v nevtral- London, Anglija. — Med tem, ko nazijski letalci sipajo bombe n« London in druga angleška mesta, so bili pa tudi angleški letalci te dni aktivni, da so napade vračali. Kakor se je objavilo, je ;bil v nedeljo zvečer z uspehom napaden Berlin in enako tudi razna mesta v zasedeni Franciji, kjer imajo naziji svoje vojaške garnizije. zraven, namreč s simuliranim j zračnim napadom, z brnje-| njem "napadalnih" aeroplanov v zraku, žvižganjem siren in rjovenjem protizračnih topov. Predlog, ki ga je stavil poslanec Randolph iz W. Va., je to-časno v pretresu pred poseb-| nim kongresnim odborom, ki ima v oskrbi obrambo District j of Columbia. Randolph pravi, da so take priprave potrebne, češ, da bi bila prestolica "naravna tarča" za zračne T'na-,pade v slučaju vojne ter, da je v nevarni bližini oceana. Zatemnitev, je dejal, bi imela namen, da prebivalstvu vtisne v zavest važnost obrambnega dela, dbenem pa,da bi mu tudi predočila, kaj Anglija doživlja noč za nočjo in, kako je torej potrebno, da se nudi Angliji čim najhitrejša pomoč. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" trolo nad tem ozemljem z na menom, da najde tam možno sti za nadaljevanje evropske vojne." Kljub omalovaževanju dejstva pa nemški diplomatski krogi niso mogli prikriti zadovoljstva nad tem, da se je Jugoslavija končno podala. Izjave se slišijo, da je bila ta država zadnja ovira, da še ni prišlo do nazijskega sunka proti jugu, ter, da je zdaj tega udarca pričakovati v najbližji bodočnosti. SIJAJEN SPREJEM ZA JA-% PONCA V BERLINU Berlin, Nemčija. — Z vsem cirkuškim sijajem so se naziji pripravili, da sprejmejo visokega gosta, japonskega zun. ministra Matsuoka, ki je prispel semkaj v sredo. Vsi deli mesta, ki jih utegne Japonec obiskati, so zaviti v zastave Značilno je, kako 'je bil na sprotno Rus Molotov lani sprejet na vse bolj preprost način NEMČIJI ODPRTA POT NA JUG Zdaj, ko se je zasigurala, da ji od strani Jugoslavije več ne preti nevarnost, je pričakovati; da bo Nemčija v najkrajšem času izvršila svoj pričakovani sunek na jug Balkana. Grški grozi s tem, da bo postala glavno bojišče. najpotrebnejšega. Po viničarskih hišicah je hladno. Šoloobvezna mladina je slabo oblečena in premalo hranjena. Ni čudno, da take razmere povzročajo občutne nasledke, ki so že sedaj vidni v zdravstvenem pogledu. Zlasti po naših obmejnih viničarskih naseljih pa to tudi ne vpliva ugodno na razpoloženje revnega delovanja ljudstva, ki živi nekako od miloščine in dobre volje svojih delodajalcev. Priznati pa tudi moramo, da se v mnogih primerih nič boljše ne godi našim kmetskim vi-ničarjem, katerih posli so po večini navezani na plačilo v naturalijah. Ker se-v sedanjih razmerah malemu kmetu ne godi dobro, je po sebi razumljivo, da je usoda njihovih viničarjev tem hujša in to zlasti zdaj, ob brezposelnosti, ko počiva delo in ko je viničar navezan izključno na sto, kar si' je skozi leto poleg rednega opravljanja vinogradniških del mimogrede pridelal.. -o- Na meji Mejne vasi, ki leže na madžarsko jugoslovanski meji pri Subotici, imajo neprestane, sitnosti s poplavami, ki jih povzročajo neregulirane reke na madžarski strani. V pozni jeseni je več manjših rek na Madžarski strani preplavilo bregove, voda pa se je razlila tudi na jugoslovansko ozemlje. Pozneje se voda ni odtekla, pač pa je ostala na njivah in jih pretvorila v prava močvirja, kar je seveda v veliko škodo tamošnjih gospodarjev in kmetovalcev. -o- Eksplozija ga je poškodoval« V banovinskem kamnolomu v Kamni gorici na Gorenjsken; je bil med drugimi zaposlen tudi delavec Janez Pogačnik. Dve nesreči , Posestnikova žena Katrica Lukan iz Podgore, je doma tako nesrečno padla, da si je polomila nekaj reber.— V Komendi se je triletna delavčeva hčerka Rozika Peterlin toliko časa smukala okolu štedilnika, da je prevrnila na se lonec vrele vode ter se hudo opekla. — Obe sta morali v ljubljansko bolnico. -o—— Napaden V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 63 letni občinski revež France Cerne, katerega so pred neko gostilno na Križu pri Komendi napadli bojeviti pretepači in hudo zdelali. STRUP JE STRUP IN OSTANE STRUP Na podlagi raznih opozo> ril in naukov in premnogi iz lastne izkušnje vemo, da je protiverski tisk strup za katoličane in velika nevarnost, da pri nepremišljenih vero uniči. Tisti, ki ta strup poznamo smo v vesti dolžni na to svoje prijatelje in sosede opozarjati. Slabi prijatelj si, če vidiš, da kdo tvojemu prijatelju postavi na mizo strup, pa ga ne opozoriš na to. Morda rečeš,' kaj me briga. Prijatelj morda strupa ne pozna in ga bo pri nepo-znanju zavžil. Na tak način ie zgubilo na tisoče in tisoče slovenskih rojakov svojo vero. Mi vsi nosimo soodgovornost pri tem, ali hočemo ali nočemo. Katoliški časopis neprestano opozarja aa take strupene nevarnosti. Ali ni dolžnost nas katoličanov, da razširjamo katoliško časopisje? Premišljujemo malo! Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 27. marca 1941 I visnost in da ni take vlade, ki bi mogla podpisati kapitulacijo, dokler čaka milijon pripravljenih jugoslov. vojakov, da branijo svojo rodno grudo pred vsakim napadom, pa naj bi bil ta še tako silen in jak Na jugoslov. javnost so naredili globok vtis številni telegrami, ki so jih izselniške organizacije poslale odgovornim jugoslov. krogom, poleg brzojavk "Hrvat. Bratske Zajednice, "Srp. Narod. Saveza" in slovenskih Jednot. ■—Jug. Kurir. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski "^he first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Uftanovljen leta 1891 Established 1891. I shaja vsak dan razun nedelr, pone- issued daily, except Sunday, Mon-Mjkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANiŽL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: li celo leto_____________$5.00 For one year------$5.00 la pol leta_________2.50 For half a year------i---2.5(J ia četrt leta ______________1.50 For three months____________1.50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Celo leto__________________$6-00 For one year -------------------$6.0' 'a pol leta____________3.00 For half a year__________3.0< !a četrt leta___________1-75 For three months_____1.75 Posamezna šterilka___________ 3c Single copy--------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas lo četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-Iove.nber Ihrcago, Illinois, under the Act ol Uarch 3, lij/^. Jugoslavija žrtvuje za mir Jugoslovanska vlada dela velike napore, da ohrani de- j želi mir in da se izogne vojne. Od 14. februarja, ko je bila v bistvu predstavljena Jugoslaviji možnost vhoda v 'novi evropski red' s tem, da podpiše pakt z osiščem Berlin-Rim-Tokio po vzorcu Slovaške, Rumunije in Bolgarije, si vlada v Belgradu na vso moč prizadeva ohraniti svojo politično notranjo in zunanjo samostojnost kakor tudi zemeljsko neokrnjenost Jugoslavije. Pritiski, ki se izvajajo na odgovorne jugoslov. činite-lje v Belgradu, so jako veliki. Ali to niti najmanj ne vznemirja odgovornih krogov. Reakcija naroda in javnosti je najzdravejša, kar si jih more kdo misliti. Mobilizacija se je izvršila v najpopolnejšem redu. Ogromne množice naroda se odzivajo z navdušenjem. Javnost in ljudstvo stojita odločno na stališču, da se mora obvarovati državna samostojnost in neodvisnost kakor tudi zemeljska neokrnjenost. Zategadelj so se vlade, narod, vojska in polit, krogi odločili braniti neodvisnost in svobodo Jugoslavije, njene meje in njeno popolno samostojnost tudi z orožjem, kadar bi bile te velike vrednosti ogrožene. Jugoslavija ostaja verna ideji miru. Toda ona gre v tem s stališča, da ; va sme radi miru kapitulirati ali pristati h kompromisu, i bi ogrožal njenq samostojnost in njeno svobodo. Fogy Janja z nemško vlado se vršijo v duhu mednarodne strpndsti, kolikor je te še v Evropi. Italijanski tisk še posebno poudarja, da mora Jugoslavija ohraniti svoj mir. Italijanski tisk napada g. ftoosevelta in Združene države ameriške, da so menda te ohrabrile Jugoslavijo, njeno vlado in narod v odporu, ki ga Jugoslavija že več kakor mesec dni nudi na diplomat, polju. Brez-dvomno je, menijo v Belgradu, vpliv Amerike jako velik. Zanimanje za usodo Jugoslavije je med amer. odgovornimi krogi zelo veliko. Zadnje izjave preds. Roosevelta na časnikarskih konferencah, v njegovem nedavnem zgodovinskem govoru, kakor tudi' izjave vojnega tajnika g. Stimsona: kakor je g. Roosevelt govoreč o tem, da je Amerika pripravljena priskočiti na pomoč vsakemu narodu, ki se bo uprl Nemčiji, predstavljajo 'odprt in jasen namig na Jugoslavijo. Jugoslavija in Turčija sta zadnji državi, ki se morata na Balkanu odločiti za odpor ali pa za kapitulacijo. G. Roosevelt je zato v svojih govorih in izjavah posebno poudarjal, da se mprata ta dva zadnja balk, naroda upreti, ker bo od tega odvisna tudi usoda Balkana in angleškega odpora tamkaj. Važen činitelj v tem odločanju je izkrcavanje angL čet v Solunu, Jiugosla /:> Jc tem začela s svojim diplomat, odporom, podpiranim z mobilizacijo in koncentracijo velike vojske v dolini Vardarja, ker je menila, da je v vprašanju obramba njene državne neodvisnosti in njene zemeljske neokrnjenosti. Jugoslavija misli, da se more pogajati z Nemčijo vse dotlej in do tolikšne mere. dokler ni v vprašanju njena polit, in državna samostojnost. Toda pogajati se glede puščanja nemških čet preko Jugoslavije in glede dejanskega sodelovanja z Nemčijo in Italijo v kaki vojni proti Grčiji in Angliji pa proti balkanski neodvisnost: in svobodi, o tem pakt ne govori. Jugoslavija se ne more odpovedati svoji veliKi in sveti tradiciji. Ona ni Bolgarija. Ona ie bila vedno na strani čuvanja balk, svobode in neodvisnosti. Povsem je jasno, da je morala Jugoslavija tudi sedaj ostati pri tem principu. Poleg ostalih dejstev, ki se poudarjajo tukaj, je tudi sijajno držanje Hrvatov in Slovencev do celega obstoja Jugoslavije. Hrvaški narod kaže zelo veliko zanimanja za obrambo celokupne jugoslov. neodvisnosti in sodeluje s Slovenci in Srbi v vsej tej borbi. G. dr. Vladko Maček odprto in jasno poudarja, da ne bo nihče v Jugoslaviji dopustil, da bi se dotaknila neodvisnost in zemeljska neokrnjenost Jugoslavije, niti ne dovolil prehoda tujih čet in kršenja jugoslov. nevtralnosti. Cel položaj Jugoslavije se da po enomesečnem diplomatskem odporu označiti tako, da je Jugoslavija kar naravnost povedala tistim, ki so računali na njeno kapitulacijo, da more ona obvarovati svojo svobodo in svojo ueod- V bolnišnici Cleveland, O. —Zaradi operacije se je moral podati v St Alexis bolnišnico Mr. Anton ^ j Trbovec, urednik "Nove D0" be," ki je glasilo Amerišk« bratske zveze. Operacijo J6 srečno prestal in bo skoro ^ pet doma. . _ —- =•■>:K I Smrt rojaka pionirja North Chicago-Waukega11, 111. — V bolnišnici sv. TereZ'ie je umrl tukaj dobro poznal" in spoštovani rojak Frank Sve' te, v starosti 74 let, ki je bi''3' mi 901 Wadsworth Ave. Celi11 47 let je živel tukaj v naseli ni. Pokojni je oče Mr. Fra^ Svete-ta, Jr., ki je bil tukajw : alderman in zelo prilju'bljel1 S med tukajšnjim prebivalstvo^; Rajnki je bil tudi ustanovite" društva sv. Jožefa št. ^ KSKJ. Zapušča dve h»w Mrs. John Repp in Mrs. M drew Opeka, dva brata, tina in Antona, sestro Frances Jereb in sedem kov. — Pokopan je bil- zad"? petek s peto sv. mašo iz tuk;lJ' šnje cerkve Matere božje Ascension pokopališče. —- M H; kojnemu večni mir, ostalim ^ žal jej — l Nov grob v Cleveland« . Cleveland, O. — Pretep petek je preminula v Worne*1' . bolnišnici Angeline Vi*4^ | rojena Resnik, stara 2* School Ave. Zapušča ro^ šest letnega sina, očeta in ^ ter, pet bratov, pet sestra 1 veliko sorodnikov. Rojena J bila v Maynard, O., odko^ , se je družina preselila v Pa., kamor so tudi odpeli njeno 'truplo, kjer ga bodo P ložili k večnemu počitku. Vile rojenice Waukegan, 111. — Prijar vile rojenice so se mudile ^ nje dni na 1030 Adams St*? North Chicago pri družini * in Mrs. Louis Cepon in j',1! pustile v dar krepkega dec prvorojenca. — Castitke! ko se je zgodilo, da je neK dobil od svojega znanca iz ' lieta, Illinois, pismo, v k8 rem pravi, da je v Jolietu fl1' go dela, da vsakdo dela, hoče. Takoj se nas je P«5^ nekaj na pot v Joliet, si smo prišli tja, smo videli, je prav tako, kot v Clevela"1 — nič dela. Stanovali sW° nad prodajalno pokoj>It£ Ant. Golobica. (Dalje prihodnjič) -o- . p Vsak teden en dopis, n« geslo vsake naselbine. > OVIRA V BEGU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "THEN MS PICKED UP JANE AND FLED THROUGH THE MAZE OF STREETS LIKE A HUNTEP ANTELOPE. AS THE SWORDSMAN DASHED FOR- ^N^f ■ WARD, TARZAN TRIPPED HIM. HE FELL 3f-jstsr-r-J-^f wMORS GUARDS SPRANS UP. TARZAN SEIZED OWE AND « woTtTK PUUNS HIM IN THE FACE OF HIS FELL0VJ5. 1 • ......... 1 ........ 1 ' ................ i " «' ..........i • i Ko je oni $ turžko hWjo skočil n»- $« ,v«$ ft'razijikpv- je prihitelo. Tar. prej, ga je Tarzan i?p ob tej priliki dajali tudi vsako-- vrstne injekcije ter nas pola- • goma spuščali naprej. Prišedši i na Elis Island, so nam pregle- dali prtljago in morali smo tudi pokazati primerno količino denarja ter potniške liste. To je bilo vse to v redu, pa hajdi na vlak, ki nas je že čakal in tako smo prispeli drugi dan v Cleveland. , \ i Na postaji so naju pričakovali sestra in svak. Takoj smo zasedli konjsko železnico in se odpeljali po Woodland Ave. na stanovanje precej daleč do sesternega doma. — Takoj smo tudi sklenili, kako bo treba naskočiti tovarne. Neki Nemec me je priporočil enemu nemškemu tesarskemu mojstru in tako sem dobil delo. Seveda, se v tej deželi lesene hiše drugače postavljajo, kakor pa v starem kraju in sem se moral šele učiti. Ko sem dobil prvo plačo, pomislite, prejel sem celih $1.25 za deset urno delo in vendar se je moja žena veselila. Ona je bila iz-učena šivilja in je dobila delo j v neki judovski prodajalni. Seveda, to je trpelo le nekaj časa, nakar sem začel oblegati tovarne. — Na Woodlandu • smo hodili v nemško cerkev k sv. maši, popoldne smo pa *li na St. Clair Ave., obiskat sv:v je znance. Tam smo tudi izve- ■ deli, da bo pri majniški pobož- • nosti navzoč neki slovenski bo- ■ goslovec v cerkvi sv. Petra in . smo šli tja. Po službi božji ■ smo šli v šolsko dvorano, kjer • se nam je mladi gospod pred-i stavil kot g. Vitus Hribar, to je - današnji preč. g. kanonik Vi- • tus Hribar. V omenjeri dvo- ■ rani smo imeli potem ob nede-i Ijah popoldne slovenski govor, t potem smo se pa razgovarjah - z omenjenim gospodom ter ga i spremili clo semenišča. Enkrat , smo imeli tudi velikonočno ■ spoved v omenjeni cerkvi, spo- ■ vedoval je neki slovaški spo- • vednik. V omenjeni dvorani i smo tudi ustanovili prvo slo- ■ vensko katoliško društvo Ma- - tere božje ali "Marijin Spo-t lek." Tako se je pričelo slo- • vensko versko življenje v Cle- ■ velandu. Kako velikanska raz-; lika je med onim časom in se- • danjostjo. Jaz sem še naprej hiše de- - lal, potem je pa prišlo, da sem , bil odpuščen. Začel sem iskati i drugega dela, a ker ga nisem - mogel najti, sem se še jaz pri- - družil slavnim "štaparjem," i ker sem videl, da bo zelo te- - žavno dobiti kako delo. — Ta- (168) ipjff > mmmmm U.itl**Ui<>A TRPLJENJE MISIJONARJEV V VOJNEM ČASU Zaradi vojska, ki divjajo po vsem svetu, so hudo prizadeti tudi misijoni. V teh strašnih časih preživljajo misijonarji še hujše preizkušnje kakor sicer. Vojska je izčrpala tudi vse vire dohodkov, ki so potrebni za vzdrževanje misijonov. Razni denarni prispevki, ki so jih evropski narodi s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo zbirali in darovali za misijonske namene, 8« presahnili. Zaradi vojne so nastale motnje tudi v trgovskem in bančnem poslovanju, kar občutno ovira delovanje mladih misijonarjev, ki so se pripravljali za svoj bodoči poklic, obleči vojaško suknjo. Veliko število misijonarjev je moralo zapustiti svoje postojanke; bili so internirani ali pa so se iz drugih vzrokov morali vrniti v svoje re dovne hiše. Seznam nedolžnih žrtev med misijonarji, še ni popoln. Ni še ugotovljeno, koliko misijonarjev je izgubilo življenje pod ruševinami, ki so jih povzročile bombe; ne vedo za število žrtev podivjanih vojaških tolp, ki so po fazsulu armad ropale in morile med prebivalstvom, ki ni bilo zaščiteno. Tudi v krajih, kjer so koljševiki naščuvali ljudstvo proti veri in duhovščini, je padlo veliko število duhovnikov in misijonarjev. Zadnje poročilo Agencije Fides navaja smrt dveh uglednih misijonarjev iz Pariškega zavoda za širjenje svete vere, ki sta postala žrtev vojnih grozot. Njima sledi dolga Vj,sta imen misijonarjev, ki so Zgubili življenje, izvršujoč svoj težki poklic. Ves pošteno usmerjeni tisk Poveličuje junaško zadržanje katoliških misijonarjev, ki se žrtvujejo na bojnih poljanah in v zaledju in pomagajo ranjenem in beguncem; skrbe za zapuščene otroke; strežejo bolnikom; pomagajo starim in onemoglim, skrbijo za razbegle varane, ki so ostali brez strehe in k'ez sredstev in so morali zapusti svoje porušene domove. Mi-s'jonarji se žrtvujejo za vse, ki So v stiski, ne glede na vero in harodnost, S svojim nesebičnim Postopanjem in nadčloveško požrtvovalnostjo so si pridobili ve-'k ugled in spoštovanje. Ljud-®tvo jih občuduje, pa tudi Cer-*ev> ki je vzgojila take sinove. Ugleden član Agencije Fides fciše iz Šanghaja: "Ni moč popisati poguma, vztrajnosti in ču "ovite požrtvovalnosti in ljubez-• m do trpečega bližnjega, ki jo 1;;kazujejo kitajski misijonarji-aomačini in tuji misijonarji žrt-Vam vojne. Njihov pogum, neu- strašenost in prezir smrtnih nevarnosti, kadar gre za rešitev bližnjega, je nepopisen. Junaštvo katoliških misijonarjev je veliko upanje kitajskega ljud: stva, ki občuduje delo teh Bogu posvečenih mož." O priliki zborovanja v zavodu za širjenje vere je opozoril msgr. Constantini na besede sv. Avguština, ki jih je zapisal o svetni Ambrožu, milanskem škofu: "Živa in ganljiva je bila skromnost sv. Ambroža, ki je bil najlepši zgled vsem tedanjim škofom in misijonarjem. Škof in misijonar sta svetovalca, zaščitnika in zaupnika vseh, ki so v stiski. Kakor so bila vrata milanske škofije odprta za vse, tako so odprta vrata misijonskih postojank vsem, ki se zatečejo v njihovo zavetje. Misijonarji so iznajdljivi, kadar je treba pomagati nesrečnim. Sv. Ambrož je najlepši zgled misijonarjem, TURČIJA SE PRIPRAVLTENA BRANITI zgled svetosti in ljubezni^ do bližnjega." Današnji vojni časi so oster kamen preizkušnje za uboge misijonarje, ki v daljnih tujih deželah trpijo pomanjkanje, medtem ko se žrtvujejo za svojega bližnjega. Msgr. Constantini je v imenu kolegija za širjenje vere izrekel misijonarjem pohvalo in priznanje. Posebno pohvalo in zahvalo, da so vzgojili tako junaške mi-sijonarje-domačine, ki bodo vodili vernike, kadar bodo naši misijonarji onemogli in bodo morali zapustiti ki-aje, kjer so sejali božjo besedo, kraje, kjer je tekla njihova mučeniška kri. (Fides.) TO IN ONO IZ DOMOVINE Turška vlada je poslala nove čete in druga ojačenja na svojo evropsko mejo, kjer grozi nevarnost od nemških čet. Gornja slika kaže turško armado in zračne sile ob nedavnih manevrih. KAJ SE SUSI PO SVETU? Nova nalezljiva bolezen svinj N.a raznih krajih v Sloveniji se je v zadnjem času začela pojavljati nova nalezljiva bolezen svinj. Je to nalezljiva ohromelost, ki se kaže po posebnih znakih. Ta bolezen se j3 zlasti pojavila v celjskem okraju, kot v Dramljah, Sv. Juriju pri Celju, Škofiji vasi, Teharjih in Celju. Pa tudi pasja steklina se je v celjskem okraju zelo razširila, zato so bile oblasti prisiljene odrediti strogi pasji kontumac. -o- Staro kopališče odkrili V Hrvatskem Zagorju, v vasi Donji Semnici so odkrili staro rimsko kopališče z zdravilno vodo. Strokovnjaki so po različnih najdbah dognali, da so te najdbe ostanki nekdanjega rimskega kopališča. Kopališče je zdaj last trgovca in posestnika Petra Kondresa iz sosednjih Sutinskih toplic, ki pravi, da bo dal, na mestu zgraditi moderno kopališče. Kapital je že zagotovljen. -o- ANEKDOTA V neki igri je le^al igralec Kainz "mrtev" na odru. Zgodilo se je, da se je ob koncu dejanja zavesa zataknila in obvisela na pol poti, mož, ki jo je upravljal, je ni mogel spraviti dol. Kainz, ki ga je dolgo leža-njfc na mrtvaškem odru dolgočasilo, se je končno dvignil, stopil počasi in dostojanstveno k zavesi ter jo potegnil dol, pri čemer je dejal z grobnim glasom: "Niti po smrti nima človek miru!" NAROBE OBRNJEN KRUH Število 13 smatrajo mnogi za nesrečno število. Ponekod pravijo, da ima tudi narobe obrnjen kruh svoj pomen, češ da prinaša zlo in nesrečo v hišo. Mnogo vraž izvira iz starega in srednjega veka in ljudje se jih prav težko otresejo. Zakaj smatrajo mnogi obrnjen kruh za napoved nesreče? V srednjem veku je imelo vsako večje mesto svojega krvnika ali rablja. Ker je moral tudi on preživljati sebe in svojo družino je vsak dan pošiljal koga k peku po kruh. Tisti pek pa je imel tedaj navado, da je postavljal za rablja določen kruh narobe na polico, da se je ločil od drugih. V»i ljudje so se bali, da bi uživali kruh, ki je bil določen za krv-nikovo družino in zato ni niti berač vzel ali kupil narobe ohrnjega kruha pri peku. - —o- NAJSTAREJŠI RUDNIKI Najstarejši rudniki na svetu so rudniki bakra in turkizov na Sinajskem polotoku. Te rudnike so izkoriščali že Egipčani pred 3700 leti, kakor je razvidno iz starih napisov. Za ganjalcev. Vožnja s takšno ladjo povzroči, da se laiku jezijo lasje na glavi. Angleži pravijo, da se dado te ladjice vzporediti z letali tipa "Spitfire". V majhnem prostoru za stroje delujejo motorji, ki povzročajo oglušujoč hrup. Proizvajajo na tisoče konjskih sil in povzročajo nemir za pol tucata ekspresnih vlakov. -o-- UMETNO SRCE Francoski zdravnik dr. Be-cart, specialist za prenos krvi, je izumil majhen stroj, ki obstoji iz neznatne črpalke, dveh cevi, dveh kanalov ter stojala s števcem in regulatorjem. Ta stroj je baje sposoben nado-mesitovati človeško srce. Priprava poganja kri v srce, in sicer z rednim ritmom 60 do 100 utripov na minuto. Prehudega navala krvi se ni bati, a MR. W MRS. 36 LET da bi bil starejši, čeprav je znano, da so pridobivali rude že prazgodovinski ljudje.' Tudi sloviti rudniki srebra in svinca na gori Lavrioni na Grškem so prastari. O njih grška zgodovina mnogo govori in Ksenofon je zapisal 1. 355. pred našim štetjem, da so jih izkoriščali že v pradavnih časih. Tudi Feničani so bržkone že 1500 let pred našim štetjem pridobivali v Španiji kositer. ----o- MODERNE TORPEDOVKE Kakor poroča neki angleški novinar razpolaga Anglija z najhitrejšimi malimi ladjami na svetu. Te ladje so najnovejša konstrukcija v 'britanski vojni mornarici in predstava-jo zaenkrat še tajno orožje. Kadar brzijo po vodi s hitrostjo 50 milj na uro, se tako približajo valovom, da jih sko-rc ni opaziti. Kadar plovejo z največjo brzino, jih ne more dohiteti noben strel iz'vrst pre- noben drug rudnik ne vemo, tri vključila modro, belo in rdeče, omogočajo točno odmerjanje števila utripov, ki se po potrebi zviša ali zniža. Znano je, da se se prof. Carrel v New Yorku s polkovnikom Lindbergom dolgo trudil, da bi zgradil umetno srce, dr. Becartu pa je to sedaj uspelo. Njegov izum bo imel gotovo velik pomen za obravnavanje rčnih bolezni ter bo omogočilo nove raziskave o vprašanju življenja in smrti. NAJTRŠA KOVINA Zveza ameriških kemikov je javila v svojem glasilu, da sc je nekemu njihovemu članu posrečilo iznajti nov način spajanja kovin, ki da najtrdnejšo kovino na svetu. Cc ima v lestvici trdote diamant št. 10, se ta spojina označuje 9.8. Ta umetno pridobljena spojina se po trdnosti torej najbolj približuje diamantu in je z diamantom ni mogoče rezati ali deliti. O postopku, ki BRZOJAVNO pošiljanje denarja v Jugoslavijo in Italijo je zdaj edino priporočljivo in svetujemo vsem, da se zdaj le tega načina poslužujejo. V ta namen tu navajamo cene jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni. Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To je po 100; 200; 500, itd. kakor so cene tu navedene. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: jc že patentiran, povedo samo to, da sta glavna dela spojine premog in element titan. Strokovnjaki pravijo, da bo iznajdba postavila na glavo vse dosedanje pridobivanje jekla in vse industrije s tem v zvezi, zlasti izdelovanje modernega orožja. MODRA PRIMERA Avgust Močni je imel dvornega norca Kyaua, ki s svojim dovtipom nikomur ni prizanašal. Nekega dne ga je kralj pri mizi vprašal, kako je mogoče, da donašajo številni in visoki davki kraljevi blagajni vendarle tako malo dohodka. Kyau je vzel kos leda in ga izročil svojemu sosedu s prošnjo naj ga da spet svojemu sosedu in Tako naprej, dokler ne dospe led do vladarja. Tako je sel kos leda skozi roke vseh ministrov in visokih uradnikov in samo neznaten košček je prispel do Avgusta Močnega. "Tu vidite, veličanstvo," je dejal Kyau "na kakšen način postajajo vaši davki voda." -o-: NI RAZUMEL Rekrut je bil zelo nezadovoljen z uniformo, ki so mu jo dali pri vojakih. Ker je bila premajhna, se mu na ndben način ni hotelo posrečiti, da bi zapel gumb pod vratom. S tem zapenjanjem jc imel toliko vo-pravka, da ni opazil častnika, ki se jc nenadno pojavil pred njim. Zato ga seveda tudi ip mogel pozdraviti. Častnik pa ga zato ni kaznoval, kajti za vedal sc jc, da ima pred seboj novinca, pač pa mu je ljubez nivo dejal: "Ce ti je premajhna, pa pojdi po drugo. Tak ne smeš hoditi okrog. Ali ne veš, da nosiš uniformo vojaka Njegovega Veličanstva kralja?" "A, ttttakooo," jc zajecljal rekrut. "Jaz sem pa mislil, da je bila narejena zame." -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Nesreča Na novega leta dan je šel kapucin p. Rafael Bogataj ma-ševat na Bukovico, selško podružnico. Odpeljal se je z rednim avtobusom, ki pa zaradi poledenele ceste v Praprotnem ni mogel več naprej. Ker se je mudilo, je duhovnik izstopil in nadaljeval peš. Na spolzki cesti pa mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil roko v rami. Imel je še tpliko moči, da je šel ljudem v cerkev povedat, da ne bo sv. maše. Po zdravnikovem nasve- tu je moral v bolnico. Nesreče Pri smučanju se je ponesrečil 13 letni krojačev sin Fric Znidar s Ceste na Dobrovo pri Celju. — Prav tako se je ponesrečil pri sankanju 5 letni sinek postajenačelnika Rvald Carman v Šmarju pri Jelšah. V Trnovljah pri Celju se je pa doma polil z vrelim čajem triletni dninarjev sinček Alojz Cilenšek. — Vsi trije so morali v celjsko bolnico. -o——— \ Nova maša Na Štefanovo je v Zagorju pel novo mašo g. Ivan Križaj, sin rudniškega nameščenca. Bila je to redka slavnost za zagorsko dolino, samo hud mraz je nekoliko zadržal, da ni bilo še večje udeležbe iz doline in okoliških krajev. Novomašni-ku je govoril kanonik Dr. 2ei*-jav. Zmrznjenega so našli Ko so šli ljudje na sv. Treh kraljev dan k prvi maši v Borovnico, so našli na potu ki pelje iz Borovnice v Pristavo, zmrznjenega moža, v katerem so kmalu spoznali posestnika Franca Koširja iz Laz pri Borovnici. Vsekakor je Košir moral prejšnjega dne ponoči iti proti Pristavi in ker je mož že star, pot pa na nekaterih mestih strma, mu je najbrže spodrsnilo, da je padel. Zaradi oslabelosti se ni mogel \eč pobrati in je zmrznil. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" KNOW YOUR MONEY And Avoid Loss Due ta Counterfeits .SE^sžsshi Za $ 3.20................100 Din Za $ 5.00.,..............200 Din Za $ 6.75................300 Din Za $ 8.55................400 Din Za $10.00................500 Din Za $12.00.............. 600 Din Za $13.75.............. 700 Din Za $15.50.............. 800 Din Za $17.25.............. 9p0 Din Za $18.50..............1000 Din -s s 'r®d?sdnik Roosevelt in njegova žena praznujeta na dan sv. Patricija po-ka 0f,Q'tn'na irskega patrona tudi obletnico svoje poroke. To leto je bila 36. tati"^ Rica in slika kaže Mrs. Roosevelt, ko pripenja ob tej priliki svojemu so- "lsno cvetlico. Cene italijanskim liram: Za $5.85....................100 lir || Za $10.20..................200 lir ,. Za $22.75.....-.;.................500 lir Pri višjih cenah poseben popust. Vse pbšiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO, ILLINOIS V NAJEM dam prenovljeno stanovanje s štirimi sobami. Elektrika, gas in gorkota, ali brez> tega. Cena nizka. Vprašajte pri Josephu Kukman, 1837 W. Cennak Rd Chicago, 111. ■iBiiiininaniiiaiiiiiBiiiiiBiiiiuiiBniwiiViiiir DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Aveuuo Tel. Canal 0533 Uradne ure: vsak ■ Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena vsem 4 knjigam ...........................................................................$1.50 SATAN IN IŠKARIJOT <12 Mig) s slikami 1704 straža ni. Vsebina: — Izseljenci. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. Yuma Šetar. — Na sledu. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50 SOBOLJAR IN KOZAK slikami 592 stra-— Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse (4 knjige) s ni. Vsebina: 4 knjige ....................................................................................................5150 SUŽNJI (12 knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. J—- — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. —- Ugnan. Vseh 12 knjig ....................................................................................................§3.50 V CARDILLERAH knjige) s slikami 625 strani. Vsebina: — Gran Chaco. — Puščavnik. - Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 (4 knjige) 576 strani s slikami. rr= Vsebina: — Kovač Šimen. — V golobnjaku. — Mohamedanski svet-..........................................................................$1.50 Bolgari so se odločili za Hit-lera, toraj za Nemčijo, kjer so že dvakrat izgubili. Morda ni bilo drugega izhoda? Ne vem Gotovo se bodo na to sklicevali, kakor se sklicujejo Slovaki. Nočem soditi, še manj obsojati. Po mojem bi se morali ustavljati, dasi bi bilo brez Spanja. Nemško nasilstvo še bo zlomilo, cTasi morda še he danes. V kakšnem položaju bodo tedaj Bolgari? Ko bi se bili ustavljali in podlegli, bi bili pri končnem obračunu nr. boljšem kakor bodo, ker so se udali. Kakor rahla sapica je tu pa tam zapihalo, ko se je omenjala neka s 1 o v a n s k a skupnost, omenjal "veliki slovanski stric ali brat" tam v Moskvi.Well,v .sedanji Moskvi lip težko kak stric ali brat, dasi je celo ta Moskva eno rekla,'ki stokne Bolgare pod nos. Bolgari so dobili svobodo po drugih, po carski Rusiji, zdaj bi bilo 11a njih, da sami nekaj pokažejo in doprinesejo nekaj žrtev, dasi morda brez upanja, to bi jim bilo pomagalo, upanja na Nemčijo, da nekaj dobijo, jih bodo varala. * Kmalu bodo pretekla tri leta, ..odkar je bil aranžiran v Pittsburghu tisti slovenski dan. Vsaj "Proletarec" stoji dogmatično na stališču, da je bila le komunistična roba. Morda. Razmere v domovini so bile pa tedaj take, da so nujno zahtevale skupen nastop, ako naj pride do nastopa in z nastopom do neke pomoči. V slovensko skupnost spadajo tudi komunisti. Gospoda okoli "Pi oletarca" se je držala proč. Nevarnost se je malo polegla, in slovenski dan je le komum--tičen dan, in gospodje se na morejo dosti prehvaliti, da so stali proč. Morda, pravim zo- pet. Jaz bi bil ves za skupen n8' stop, pa sem prišel s shoclofl1 v zvezo le, ker se je nekaj P1' salo o "trunkovcih." Povedal sem svoje mnenje o skupni n* varnosti, obenem sem pa tudi — Lov na Sendadora. V GORAH BALKANA Zaroka z zaprekami, nik. Vse 4 knjige ... WINNETOIJ 02 knjig) s 1753 stranmi s slikami..Vsebina: : — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. —■ Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win- netou roman. — Sans Ear. smrt. — Winnetoua oporoka. Pri Komančih. — Winnetoua Vseh 12 knjig ..............................$3.50 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 knjige) 624 1 strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................j.............$1.50 Ž UTI (4 knjige) s medvedom. slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 - Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo Skupno z vsemi zvezki ali knjigarni, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena 45c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ccneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim 'naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina, za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois svaril pred nevarnostjo, da ^ munisti skušajo napeljati vot'° na svoj komunistični mlin. ;'e bilo^vse. Pozneje pa je >7/ gledalo, kakor bi bil jaz f dan aranžiral, in bi pri tem ^ na račun komunistov ne odP*' dlo dosti. In po treh leti" "Proletarec" še vedno tava * strahu pred fajmoštri in "J1 zvezi s komunisti. Proč ste stali kot Slovel1' in to grize. * Radi nekega postopanja W garske policije, je angleški z® stopnik povedal p a r gori" Bolgarom. Smatral, da jih za zapadno civilizirane, pa postopajo po zapadno civili^ ranih običajih. Well, danes J težko določiti, kje se ta zap3"' na roba pričenja ali jenja. se ?ačne kaka manj zapad"' roba. Morda je še zapadu0, ako Hitler poživlja na raZjr vore v svoje gorsko gneZ" Zapadno "bi ne bilo, ako hi kdo ne odzval. Ce sta odšla Beograda v Berchtesgade dva ministra in je zadnje oclšel tja tudi sam regent le,je to le znak zapadnih i® nir v politiki in diploma^ Ako pa se komu zastavi P, "razgovorih" nož na prsa, 1,1 kdo drugi odloči, ali je to padno — civilizirano. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in n starejšo ju^oslovapsko dio uro od 9. do 10. ure poldne na YVGES posta. i 1360 kilocycles. i Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo nas pogrebni zsvod. Dobite nas podnevi in pono& Imamo tudi vsakovrstno poh'i'tvo po zmernih cenah. 704-706 North Sth Street, Sheboygan, Telefon: 35 — Res. 40S0-W "Z 1 V f IZVIR »»»»»MOMMtHiMmMMMl ......- je krasna knjiga, ki govori o trdnem r —•;—:— -tre* Brjanov. Zanimiva povest, ki more ga zanimati. Spisal jo je znani sloveH®* pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na knjižnem papirju, platnice klasično no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1049 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena /v j* in stane samo: h^AihV^ Naročila sprejema Knjigama Ameriknski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois H •tal Dri W kat Da %) »Ma ti v «kr 50 K hi s ca blii le Dri Ki I i ^ l!?tc Ji, 51 s »01' * Pa % S h 1 D N H fc-e t % I6 v s S S S s