niče, ki je največja ornitološka knjižnica v Evropi. Pred od- hodom so nas velikodušno obdarili z duplikati iz knjižnice po naši izbiri. Sami smo jih želeli obogatiti še s slovenski- mi publikacijami, pa se je izkazalo, da med temi v njihovi knjižnici ne manjka niti revija Svet ptic! Kot zanimivost pa še to: Inštitut Vogelwarte si je z dolgo- letno tradicijo varstva ptic in narave v Švici pridobil ugled ustanove, ki jo ljudje cenijo zaradi velikega prispevka k družbenim vrednotam. Njegovo izjemno široko delovanje na področju ornitologije in naravovarstva v občudovanja vrednem finančnem deležu podpirajo državljani sami, ki s tem postanejo t.i. »prijatelji Vogelwarte«. Naziv, ki v danes pretežno degradirani Švici izkazuje zavest, da je pestra na- rava tudi v tej »mitični« deželi, urejeni in gospodarsko iz- koriščeni do zadnjega koščka zemlje, še vedno pomembna vrednota. Ali pa ravno zato še toliko večja. Strokovna delavnica o kozači v narodnem parku Bavarski gozd //Al Vrezec V narodnem parku Bavarski gozd v Nemčiji že od leta 1970 poteka program ponovne naselitve (reintrodukcije) kozače (Strix uralensis). V več kot 30-letnem obdobju so v naravo izpustili prek 200 osebkov, a do danes brez večjega uspeha. Nekaj več uspeha so imeli na Češkem v gozdnem komplek- su Šumava, kjer so z naseljevanjem začeli šele v letu 1995, v Avstriji pa se trenutno soočajo s prvimi poskusi reintro- dukcije. Projekt, ki ga je v 70. letih zastavil dr. Wolfgang Scherzinger, je zašel nekako v krizo, saj neuspele reintro- dukcije kažejo, da s programom umetnega naseljevanja ne- kaj ni v redu. Zato so se v parku odločili, da na pobudo zna- nega strokovnjaka za sove v Evropi, dr. Theodorja Mebsa, skličejo strokovno delavnico o kozači, kjer naj bi skupaj s strokovnjaki iz vse Evropi skušali v prvi fazi dobiti pregled nad statusom vrste v Evropi, v drugi fazi pa preučiti težave reintrodukcije kozače v Srednji Evropi. Organizator delav- nice, dr. Jorg Miiller, ki je trenutno strokovni vodja parka, je k sodelovanju povabil strokovnjake s Finske, Poljske, Slovaške, Češke, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, iz Slovenije pa sva se srečanja udeležila z dr. Davorinom Tometom. V uvodu delavnice, kije potekala med 25. in 26.11.2006, je dr. Scherzinger predstavil ozadje projekta reintrodukcije. Na območju Bavarskega gozda in Šumave je nekdaj živela izo- lirana populacija kozače, ki pa je izumrla. Zadnje gnezdenje je bilo potrjeno leta 1875, z letom 1926 pa naj bi kozača na območju dokončno izumrla. Izolacijo vrste je najverjetneje povzročila človeška roka s fragmentacijo gozdnega prosto- ra, s čimer je bil prekinjen stik z matično populacijo. Ni jas- no ali je bila bavarska populacija povezana s slovaškimi ali s slovenskimi kozačami, ki so Bavarskemu gozdu najbližje. Eden od zaključkov srečanja je zato bil tudi skupni pristop k projektu, ki naj bi razkril genetsko ozadje različnih popu- lacij kozače po Evropi. Med njimi tudi bavarskih kozač, saj je od nekdanje originalne populacije še vedno ohranjenih nekaj muzejskih primerkov. Pri tem se je izkazalo, da je bil eden večjih problemov reintrodukcijskega programa tudi poreklo sov v gojitvenih centrih, saj so bili pri tem pome- šani osebki iz različnih virov in podvrst, tako skandinav- ske Strix uralensis liturata, zahodno-sibirske S. u. uralensis, kot južno-evropske S. u. macroura. Končno skupno stališče udeležencev glede reintrodukcijskega programa je dobro povzel dr. Pertti Saurola, ki je strnil, da same introdukcije niso ustrezno orodje za varstvo vrst. Kljub temu pa je pred- lagal, da se ob morebitnem nadaljevanju introdukcije kot gojitveno bazo uporabi sove iz Bavarski najbližje populaci- je (morebiti glede na genetske raziskave tudi najbolj podo- bne), pri čemer bi bilo poleg introdukcije nujno poskrbeti tudi za naravni most oziroma stik z matično populacijo, to- rej iz Slovaške prek Češke in iz Slovenije prek Avstrije. Ob tem se je izkazal kot velik problem varstva ptice v Nemčiji in Avstriji tudi lov, saj je bilo precej izpuščenih sov nelegal- no ustreljenih. Živahna razprava je dala tudi nekaj novih vidikov na raziskave te ptice v Evropi zlasti prek primerjal- nih ekoloških študij med južnimi in severnimi populacija- mi. Dobro izhodišče za to bo zbornik referatov srečanja, za katerega so se zavzeli vsi udeleženci. In Slovenija? Kot kaže gre pri nas za dokaj pomembno jedrno populacijo kozače, ki lahko služi kot točka, od koder bi se kozača po naravni poti razširila v Srednjo Evropo, najprej v Avstrijo in Italijo, lahko pa tudi dalje, saj fosilni ostanki pričajo, da je bila ko- zača v preteklosti precej bolj razširjena na zahod. Vsekakor ostaja kozača posebna tema evropskega varstva ptic, pri čemer imamo tudi Slovenci s svojo relativno veliko popu- lacijo te ptice pomembno vlogo. 4: Udeleženci strokovne delavni- ce o kozači (Strix uralensis) v narod- nem parku Bavarski gozd med vročo debato. Od leve pro- ti desni: dr. Davorin Tome, dr. Theodor Mebs, Ulrich Augst, dr. Wolfgang Scherzinger foto: Al Vrezec 5: Eden izmed še preostalih prepara- tov kozače (Strix uralensis) iz izvirne in danes izumrle populacije, ki je živela na območju Bavarskega gozda in Šumave. foto: Al Vrezec 12 Svet ptic //letnik 13, številka 01, marec 2007 13