wi a dia, km Tak naroči	So. V Uk 6adh
pi	potrobu-
J» list Vato. t<Vije SkuiajU 719 plačano.
C. -.,	----
O * * !
GLAS
fC. o *
Hl
No. 54 — Štev. 5;
lisi sloTefisBIi ddaveenr Ameriki
nth Mm* iherm Ottfa« I N«W Iirt, N. Y,
XKW YORK, THTRKDAY, MARCH 16, 3944 — ČETRTEK, 16. MARCA, 1944
VOLUME Lil. — LETNIK LET.
CASSINO PORUŠEN DO TAL
Zavezniški letalci so popolnoma uničili Cassino z naj-silnejsim zračnim bombardiranjem v zgodovini. Ko so aeroplani dokončali svoje delo, je v mesto vdrla ameriška infanterija s tanki. Skoro vsak aeroplan zavezniške sredozemske zračne sile je bil v tem na-padu. Na mesto je padlo okoli 2800 ton bomb.
Po analom 1*»mbar«ii ran ju
Slovenije:
SESTANEK SLOVENSKEGA LJUDSKEGA
SVETA ZA OSVOBOJENJE
j«' artilerija nit merila na mo*to *trahovii ti^enj in ]nhI njegovo j«* iiifanterija vdrla, v »tfKte. l*rve mior^k<> četo so vkorakalo v mesto <»l> 1.5) |k»-]M»kkie.
Ameriška .'14. divizija. ki si ji* | h i bojih več tednov <mI ti i še do hiše Is stihi t rot i tie inoMa, j*- bila jmhwn"i tiho »mmknjena, da so ituiffii c1m»ii«1»niki motati tiomiie.
HonANiriiiraHjc se j«« tirreHo jggodaj zjutraj in zatem so ae-rujAmii val za valom tioiiilbard*-rali vsako |M»samozno ul'no in jo na površino komaj etie kvadratne miljo padlo /najmanj 1400 Am>!!■)>. ostale liomt*' so bile vri«e na krajo soverno in *>ovorozapadno od mosta.
O razdejanju fassiua poroča poročevalec Jamo*. K. R<>-|m T:
•'Starodavno mesto Cassino jo dan«- umrlo {><»«1 goikiui ]«» mladinskim soncem. I "mrlo je, ko jja jo ."i4lO Itomburkov tmirilo hišo za lii*-o in ko j** več s*o KavctniHKih topov razbilo «rn*-če razvaline <»|>«ko za ojH-ko.
oblačno bombardiranje j o trajata od jutra do poldneva. Houtbo so zakrivale modro ne-nato -so padal** na t'assjno s svet I in 11 plamonom, ki jo objel mesto, ko* tri jra kdo namazal z veliko po«odo barve.
{>ohb»eva se jo tresla <*ela dolina R;ipida pod grmenjem topov, ki ho ♦streljali z različnih •strani in jrazdaVje in kadrih streli so so razlita val i v <'as-sinn.
Ko jo veter odnesel otilakf sivega in črnega dima. j<» Cassino ostal kot najbolj porušeno niosto v Ttaliji. Ostal j*1 samo vel'uki Continentu! hotel.
Ignited Press poroča, da za-weniri ipri bombardiranj ti Cas »iiiio niso izgubili noltonoga ae-roplana. Nemški tanki so drvi-H proti Cassinu po Via Oasili-na, toda zavezniška artilerija jih jo obstreljevala in vstavila.
Po h udom artilorijiskom o-gnju so ameriške in angleške
čete zasedle porušeno mesto, kakor tudi razvafline gradu na jmhImn-ju hriil»a in tik za mostom.
Navzlic bombardiranju in artilerijskemu o-tni ju sovražnikov odpor šo ni bil zdrobljen in k<> j<« infaimtorija naskočila hril> iiiitl nu'>tom. >o Xom<*i š«* v«h1uo streljali. Ko prva a-iiH-riAka infanterija do>|M»Ia v nios-to. s<> Xi-nn-i stroljaJi na njo z možna rji izpod razvalin.
Bombardiranja nuista j<* o -pazoval I 1 j ^noriri Mark \\\ Clark in y«ni«*ral John K. Cannon, poveljnik zračno sile.
Moskva, 9. marca. (ICNq — Prvo zborovanje Slovenskega ljudskega ali narodnega sveta za osvobojenje, ki je prvi slovenski parlament, izvoljen v oktobru, 1943, ie bilo dne 19. in 20. februarja letos.
J«'«
<M izvoljenih elatiov sel... -	i „ .»
-1	vprašanje izobrazil«
je u«le|ežilo ^Kirovalnoga',,,; ^
x^stanka Ho, Sedmi jK»slawev
j<* iikhI tom časom padlo v !>oju
v:i o>volMMlit«'V.
Tfx^ke ?A»orova 1 nega progra-
in okono
lilije.
Xarodni svet je inloibril in sprejel delo slovenske dele^a-eije na drugem Zborovanju an-1 i-fašistieinei^a Xaro<lmek*a od-
ma so vključevale disknzi jc o l>ora za osvobojen ji*, zaključkih thu^egji z^-rovanja Sklenjeno je »bilo, da dokler antifaši<tični-ga N'an«hieira o-!ho4k) formiran polnomoeni Na-- vobodiliM-^a o«H«»ra J u gosi a | rodni odtoor osvotmjenja za Slo-vge, vprašanje nadaljiu- grad- venijo, il>o izvrševalni ali vrlio-
\]ira>anje na< nje Slovensko naro^hu- sile ter
" \<lainič<*\a kontrovrrza" \ Garvu razrešena
Ind. — l*is;it<-l j I>niis Adau»i<' Ho kameno vendarle! giovori! v Memorial avditoriju v	mestu, čeprav je
soNki odbor pr\i»t!io sklenil, da se priiediteljem shoda, .•a katerem 1 .»» glavni gov »mik Adami.-, m* dovoli ral>iti
dvonm^. ki jo
pfrtom najeta.
Šolski svet, ki je prejel #! n nogo |k»ti<ij <«| oiImmIi strani, one, ki je bila zato, da se Adamiču pusti govoriti v avditoriju in nasprotne,'ki je t rdila, da i*o Adamičev nastop povznvil nemire, jo na svojem končncini ,|K>svotovanju glede to kontro-verze cxllo«"i'!, <la naj priprav Ijaluemu (Mfboru Združenih ameriških Slovanov dovoli ra-t • i t i dvorano za Adamičev nastop.
Proti nastopu Adamiča v šol *kem avditoriju je 'bila predvsem lokalna /druže-na patri-jotir-ua ameriško-srhska orgsuii-zaeija, katere glavni voditelji >o <JIk»iw'im pristaši alj člami Srbske uan»dm* obrane in Srbske na milne federaoeije. fJ^a-vni predhodnik fedoraoijo jo C. Ohristo]x»)ir iz Gary, lokalni vodja Srhsiko narodne oihranno pa jo (iein-go Rapaieh.
Šolski svet jo izjavil, da dvorana ni bila odpovodaaa iz razloga, da bi >e hotelo komu kratiti s vol« m lo govora, pač pa le iz bojazni, da bi nastop Adamiča re- ut<*gnil izzvati kake nemire, kakor jo'bilo napovedano l>o nasprotnikih sluwla. M i
last nje šola in katera je Uila pravilnim
vin odlbor Xarodnega sveta n-pravljal zadeve tikajoče «=e dolžnosti rjudskega osvobodilnega odbora za Slovenijo.
Sprejet je bil zaključek o vpra šan ju f ina no za osvobojeno ozemlje, dalje o vprašanju pomladne sot ve in mo<dsH>ojno
skupne pomoči prebivalstva prvak v Ibortbi za pravw?e pri-raznib krajev in okrožij na o-j morskega Ljudstva, jo bil izvo-svoil>ojeiii zemlji. Določilo -se jo ljon v presidium Slovenskega
oiibora, katera jI«) ukrepala kar potroibno v zadevi vojaških zločinov.
Zbor<»vanjo je ■sprejelo pretl-logo nanašajfM*o >s<» na razpustitev oH)lastnih organov, ki so dosodaj obsto jali v Slovenskem Primorju ter na vzpostavo stikov iu dajatve direktiv odgovornim organom Ljudske osvo bodilne sile obstoječim v Primorju in imenovanim po Slovenskem ljudsikom osvobodilnem svetu ali Eksokntivnem od?>oru osvol>od:hie fronte.
Bivši načcfini>k "ljudskega o-svn»lx«lilnega sveta za Primorsko, Frain-e Rovk, poznani slo-venivsiki pisatel j jz Primorja ter
Tito pravi, da imajo cetniki pakt z Bolgari
Londonu, 14. marca. — Dokumenti, >ki so jih našli partizani, ki so zajeli Mihaj'Ioviceyc četnike pričajo, da imajo ti dogovor z Bolgari za sodelovanje v akei ji proti -Jugoslovanski osvobodilni vojski. Tako jo l»ilo danes navedenon po jugoslovanskem radiju.
Komunike, ki je podal to vest navaja, da so partizani prišli na sled dokumentom, ko so premagali četnike in satelitsko Bolgare v Macedoniji. Dokumenti določajo, da ibodo cetniki in satelitski Bolgari nadaljevali z iborbo proti osvo-
Poljski partizani redili mesto Rovno
Moskva, 13. marca. (ONA). — Rovno, mesto, ki leži na starem predvojnem poljskem ozemlju. je 'bilo rešeno popolnega poru sen nj a le od partizanov, ki so Nemce napadali od zadaj in jih ta»ko prestrašili, da si niso dali dovolj časa za izvedbo tako ofbsežnega pomšenja, kot. so ga pripravili.
Rovno jo eno središč lesne industrije v tej pokrajini. Časopis polj. patriotov, Wcftna iPolska, opisuje kako je bilo mesto rešrnio preteče nevarnosti, nakar so ga Rusi zasedli na dan 5. februarja.
V istem poročilu pravi omenjeni poljski list tudi, da so Nemci na svojem umiku odgnali s seboj večje število poljskih pHbivaleev.
VOJNI STROŠKI
Kot poroča War Production Board v Washingtonu, so znašali vojni izdatki Združenih držav v februarju vsak dan $31-',-300,000. Izdatki za ves februar znašajo ,$7,808,000.000, — od bodilnemu gibanju Jugoslavije 1. Julija 1040 do 29. februarja tudi po zaključeni vojni. ■ letos pa $108,000,000,000.
Doyne, kj je govoril v imenu o<U»ora oz,ir. šols-kt^a sveta, je
de j*.i-!, da >e svet ni briga'1 ža1* '^'' ^ ustanovi še večje j 1 judskeira osvolw>dihiega sveta.
i ki
litično stj-jin kontrov
*rze
bil
je za i nteresi rann v ghivnem. *la dobr zairolovilo, da bo shod te-kel brez kakih neprilik in nemirov. — Adamičev govor na 10. marca se bo sukal okrog i »red met a : "Re>njoa *> Jugoslaviji m kako bodo doirodki na Ba i'ianu prizadevali življenje Amerike. ■'
število šol. katerih jo dozdaj bi lo ustanovljenih ttad tristo, tor da se v splošnem" zviša Izobraževalni nivo ljudstva.
Xadaljna določba, ki je bila sj>rejota, se tiče imenovanja le-gislativne komisije, ki 1k» imela v področju verska vprašanja i" komisije v območju Slovenskega narodnega osvotkodilnesra
Po zl»orovaiiju se je vršilo mnogo sestankov in konferenc po osvobojenem in n<»osvoboje-
nem zomlju v okolju T^jubljane, Trsta, Oelovea in -Marijbora, fear je še bolj utrdilo skupnost, slovenskega ljudstva,
Pnlblicijslri o<Wx)r ZOJSA.
TITO ZAHTEVA, DA SE "ZAMRZNE" JUGOSLOVAN. DENAR V ZAMEJSTVU
Iz zanesljivega vira v Lon-•donu prihaja porc»čilo, da je maršal Tito naprosil banko v dežolali zavezniških narodov in v n nevtralnih državah, da suimranejo vos <lenar, naložen na ime Jugoslovanske narodne banke. Tito pravi, da Vlada kralja Petra troši ta denar brez postavnega nadzorstva in ne za osvortxHlilno boje v notraj-njosti Jugoslavije.
Jugoslovanska vlada ima v ba>uika1i raznih dežel naloaone-ga denarja v vrednosti okoli $100,000,000.
Rusi blizu Rumunije
Armada maršala Ivana S. Koneva ie na 60 milj dolgi front: vdarila čez Bug in ko je na desnem bregu reke zlcrriila sovražni odpor, je napredovala 12 do 19 milj in osvobodVa nad 100 obljudenih krajev, med njimi Beršad, Trostiianec, Obodovko in Olgopol.
Polnočno poročilo
VOJAKI PRIHAJAJO NA FRONTO PRI RIMU
Vojne vesti iz Jugoslavije
Ixmdon. 14. marca. — Slovenski partizani so iztirili vlak nuni Kranjem in Škof jo loko.
V bo jib pri Novem mestu so bili odbiti vsi napadi sovražnika.
Pri Zagorju na Hrvaškem je bilo Ubitih 70 Nemcev, ko je prišlo do is popada mod partizanskimi ennotanii in nemškim regimentom.
Na ozemlju province Banja je skušal sovražnik prodreti na osvobojeno ozemlje, toda brez uspeha. Sovražne ediniee so bile potisnjeno nazaj proti Ivo-stanjeviei in na mestu spopada jo obležalo 2o mrtvih Nemoev, med temi en častnik.
\r Slavonniji je bil iztirjen vlak, ki je vozil sovražne čete. Trideset Nemcev je bilo pri tem ubitih in več ranjenih. Na progi med B je lova r jem in K rižev-ei je bil tudi iztirjen natirški ^ak.
V vzliodni Bosni je bil ]>o-raženn Mibajlovičev <nldeJek četniikov.
Tekom zavezniškega •zračnega napada na otok Korčulo je l»ilo Ubitih šest nemških častniki v, dvanajst pa je bilo ranjenih.
ruskega vrhovnega poveljstva jiosebno povdarja, <la je rdeča armada pnbila nemško utrjeno črto ob Bogu in da je na več krajih fronte osvobodila 328 obljudenih krajev. Isto poročilo tudi naznanja, da rdeča armada u-ničuje nemško obkoljeno armado med Bereznegovatoje in Snigirevko.	*
Rdeča armada je od rumum-ske inej<i odda'ljena -samo o0
milj jni CibulevkL Armada, ki •prodira proti Nikolajevo, važnem pristanišču Ob izlivu Bu^a v Črno morje, je osvolbodila nad 30 obljudenih krajev, med njimi tudi Kopani, 17 milj od Nikolajeva.
Višje proti /severu pri Pm-skurovu se Nemci srdito upira-! jo armadi maršala Žukova.
Ruska poročila ne omenjajo bojev v Tarnopolu.
Jugoslovani v Rusiji
pripravljeni za akcijo
'Moskva, 13. marca. — Prva jugoslovanska enota organizirana v Ritsiji iz vojnih ujetnikov in dezerterjev, jo bila danes pripravljena za vstop v akcijo na strani rdečo armade, ter je prejela, svojo zastavo.
Enota, katera je sestavljena iz o<lst. S ribo v, 45 odst. Hr vato v in IG odstotkov Sloven-iiina za ]>oveljaiiika Marko
cev
KAJ JE PRIČAKOVATI OD BOMBARDIRANJA NEMČIJE
London. (ONA) — Politični urad angleškega impe rija pravi, da bi zahtevalo popolno uničenje vseh nemških mest z več kot 50,000 prebivalci 6-letni pro gram bombardiranja, in sicer na podlagi napadov iz vršenih v največjem obsegu, po 1000 letal za vsak napad. Tudi v tem slučaju bi bila šele tretjina prebivalstva rajha neposredno prizadeta.
Kaj je pričakovati — TL
Slika k&ie prizor, ko se ameriški vojaki vkrcujejo na paraik, da se odpeljejo na fronto južno od Rima.
NAZNANILO
Star* zalacm iwljwMw (Atlas*v) Je poftla. Nev« zatoca btmm prejeli akrac IS. MARCA ^ ftfati, U m jih
\r svojem zadnjem "memorandumu infornuiicij" pravi ta urad, tia je večina izvedencev prepričana, da bo le popolna Kinaga nad nemškimi aruuula-mi prisilila Nfmce do te^a, da se predajo brezpogojno, kot je to definiral Churchill.
Vse številke, ki so objavljene potrjujejo, da sedanji na-|wuli 110 zadevajo več kot majhen del nemškega prebivalstva.
Poročalo poudarja, da je bilo na Ruskem več kot 30% vsega prebivalstva dojanfcko zajetih od Nemcev — kar je mnogo hhijšj udarec kot vse kar more storiti napad 17 zraka — in vendar so Rusi svojo borbo nadaljevali, in celo zmagovito nadaljevali. Memorandum prihaja do naslednjih zaildjuSkov:
vesti v Nemčiji do velikih spre ineml>, tudi političnih. Morda jo l-os, da bo malodnšnost nara-Sčaia, toda nacisti iso že začeli delovati proti temu s strašnimi slikami bodočega miru. Njih propaganda kaže mir bolj strašen in obupen kot vojno kljuib njenim strahotam.
"Rusi so bili vedno prepri-
Mesica, ki je vodil hrvaško ar-tiljerijako divizijo, katera je bila priključena ilalijan^ML armadi in je prešla v ce3oti na stran rdeče armade v decern brn 1942.
Zunanji korespondenti, ki so bili priča ceremonijam izročitve zastave, so dejali, da so govorili z jugoslovanskimi prostovoljci in so pronašli, da so vsi za Tita — nobenega pristaša Mihajloviča ali Purica v Kairu niso mogli najti. Večina prostovoljcev je prvič čnla o Titu v Rusiji.
Zastavo je enoti izročil V. Vlaliovic, Jugoslovan, ki je bil v španski civilni vojni član Mednarodne brigade. iZastavn je modra, bela in rdeča in na belem polju je rdeča zvezda— partizan siki zmak osvobodilnih borcev Jugoslavije.
Amerik an oi bombardirajo japonske otoke
Mornariški urad je naznanil, da so ameriški aeroplani včeraj (bombardirali atoli Oro-Ihik, sreili ]>oti med Trnkom in Ponape v Karolinškem otočju. Bombardirali so pristaniško naprave in male ladje, ki so bile v prKstaniiScu. Aeroplani so bombardirali tudi «edem dnt
čani, da nobena stvar razveni
t>opolnega poraza nemške ar-Vi h otokov na osrednjem Paei
made ne more zlomiti nemške volje do nadaljevanja vojne. To je eden vzrokov, da «0 tako vst'rajno zahtevali in še vedno zahtevajo, drugo fronto. R*usi ne verujejo v možnost, da ibi moglo ndarjanje iz zraka tako dalekosežno zrahljati nemško moralo, da (bi radi tega njene armade na frontah začele počasi razpadati. Prepričani so, da
44 Zračna vojna bi mogla pri- more le vpad na kontinent,
fiku.
drujga fronta, — prinesti zadostnih ms/pehov, da 'bi bila Nemčija p ris il^Grna podati se tako, kot to zahteva formula iz Kasalblanke. Posledica tega je, da nas venomer vprašujejo, kdaj se ibo oačel na& napad preko roikavske^jfa zaliva.

Vstopite ta mttec v članstvo Rdečega križa.
THURSDAY, MARCH 16, 1944
hhmtubi L
GLAS NARODA
99
rmk Mat,	VmBT lltt 8TEBBT. KIW TOKK U. 1. L	—. »ri m
tifl \		
	51st Year	
"lilu MM	«da" U ia—cd every day except Setordaya, Si Md HoUdaya. ■ Tearly fT. Adrertlaneot on Ar«	»daya
SA CULO L« 9* .—: l	) VBLJA UST SA ZDRUŽEN K DKŽAVS IN KANADO: fJL POL LETA tSJO; SA CETKT LETA «2.—.	
"Ota* Naroda"	Iitej« vmkl ta liTMia aodot, nedelj is	praaalkor.
%Lli NAJMM	HA". SM WEST ISIS STREET, NEW YOKE Tili|t in 11 CBiliw 1—IMS	U. N. Y
REŠEVANJE JUGOSLOVANSKEGA VPRAŠANJA
JEZERO V NEVARNOSTI
Širno 340,000 kvadr. km ob- zentje. V nadomestek priteka
le malo rode iz talne vode in iz reke Vaiko in* nekaj majhnih potok(iv — če je kaj dežja.. Te ga pa mora biti precej, da je-
segajoče Nežidersko jezero, ki spada po priključitvi Avstrije k ozemlju Nemčije, in čigar južni del leži na Madžarskem, je mjnit) Bodenskega jeeera največje jezera sedanje Nem-
zeno ne bi usihalo-
<Ce bi to jezero usahnilo, bi
čije. Poleg zeml epi snega in . _ ~ .. ,
klimatskega Domena ie na to to 21*>"ocno vPhvaio navSe 0,1 KiinuusKega pomena je pa , mitmlit* Tr^hn io
	•_ _ i j*	-i i - •• QUBiio (jBtaiujr. ireod je it?, u<i
jezero tudi eno najbolj zammi-	, J	*	•
•u * j -u - u	tozadevno znanstveno zauu-
vih tozjidevmh prirodmh po-;	,	,
•	I slinuo v enake pojave po dru-
Potaik. ki pride k Nežider-!"ih(de!ih ^eta. Najboljši ^ , _ .	. -	yatoie severna Amerika. Ker
£Kennu jezeru, ie <*?aran spričo	„ , ,, .
,. r, 7. , .. . ,, r. so offH.i vec desetletij nepre-vehkosti tega "morja. ' ki se .	,	, ^ .
.. . stano izsekavali gozdove, le v svoji brezmejnosti razteza , ,	,. j i - •
XT , - . , ondotna zemlja na dale« m si-pred FijMiL. Navdušen je tudi r0^0 j^o^.foi] - a rirod
zaradi rodovitnosti pokrajin o 10 °	1 a	P1^**
OKUPACIJA NEMČIJE PO ZMAGI
m
GLEDNIK
Piše Anna P. Krasna
Mimogrede	. na5ke jugoslovanske partizane,
Norman Thomas je proti'ki niso vPraš«Ji nikogar zakaj bombardiranju Xenirije, ker|"Hj sc* llPro» iullI,a,k	uprli
ineni, da bo utiša pflftitifca*bom--at°' k('r v "J'1' življenje in bardiranja končno koristila *a-' kl,c 1'° -^obodi. Oni »i>o vpra mo Jožetu Stalinu, ki 1k> s po-' . V,aM',jev».,iaj Jim	v*
močjo našega bombardiranju mogel vzeti pod svojo kontrolo Evropo.
krog jezera, ki so zaradi milih podnebnih prilik prave
(ONA.) — Različna nesporazumi jenja so se pojavila v.	. .
naziranjih glede povojne oku' ------------- * * * r--..^. ..	». - . . .. ko je 1 lionms kot «+o/*in istimi
nega regulatorja za m^o. Zato'™; ^Z^^Z ^ za panika ,ovo-
1 so zdaj ondi same puščavske ^^ Washington in London zaklad	_	-A.,___, ista razi lenega ------- -j-j-
Kot je bilo poro<"aiio, je prišel jugoslovanski kralj Peter II. z n lini* trškim predsednikom Božidarjem PurLeem in nekaterimi dragimi ministri v l^oiwlon. da se z anjrloško vlado «lo-«»\«»ri, kiiko bi mogel z maršalom Titom doseči kak političen
-Mini/.uui.
lVed«M» j mi 1m> prišlo <k> t<;ijai, }>o tr«4ia odstraniti še limono . , ir. Kralj do sedaj še ni odločil, <la bi pr^oni'1 s velesrb-, nti vwlitelji, ki imajo še vimIiio vso ofl>last v zamejni vladi jih maršal Tito in njegovi pristaši tako silno črtijo.
Krmi j Peter in Purič sta premier ju Ohurehillu izročibi ii-rt, |»«» katerem bi prišlo do skupnega delovanja med mar-ilotil Titotn wi trnieralom Oražo Mihajlovičem, tako ibi Ti-u dovolili 'Mihajloviču in njegovim četnikom vsto]> v frno-•_»<ii o i it d;i bi s«* vstanovili ob (ihali Jadrana, da hi <mogli d«-lnvati vojaške zaloge o*l zaveznikov rz Italije.
V-nkdo jm, ki pozna sedanji, položaj v Jugoslaviji, ve, da NmV uicnI Titovo osvobodilno fronto iti Mihajlovičevimi če-1 i ki pregioft>oka reka krvi, da bi bilo na taki podlagi mogoče priti do kakega sporazuma.
Iver (^mr^iUl velik realist, je mogoče domnevati, da i » Puriča ia Mihajloviča popolnoma izločil iz \^sakej^a poga» •ja i m'd kraljem m maršaKin Titom. Pri tem Ik> pa Chiirvh-v zeh* vnem položaju, kajti najprej lj<> moral mladca
nice sadja, zelenjave in vina. Tu dozori na leto več ko 200 milojonov kg sadja; 200,000 va grmov zelenjave o<lpeljejo o<l-tok vsako leto tu na reže j o na leto 400.000 ^.gonor trsja, da ne omenimo meizmernili količin vina. Lovei in ptičjeslovei n.'ij dek> tu svoj paradiž. Tn vse to je fcrlaj ogrožen, ker to jezero u.-iha. Ali more tako velikansko jezero tebi nič meni nič usahniti?
LVenjaki pravijo, da more
n menja glede ril tM,kn,t I>0 r;,<,ii11 ^
- _ razdelitve ozemelj, katera ima'11''1 stil l)llil v kle,'ki Dandanašnji pa .........~ ------ A postnji dva kanarčka, ki sta
pokrajine, prej pa je bila rodo; vi t na. zemlja.
skušajo tam z velikimi stroški zakaditi gozdove, da bi se podnebje spot zravnalo. .
<'v real a prav kakor demokratski in republikanski kandida-
jo zasesti Rusi, Brit a ne i in A-merikanei.
Tz T-ondona so prišle baje ve sti, v katerih je bila omejena *i11: vsak po svoje, n v resniei Tudi Nežidersko jezero je v ruska zona okupacije na ozem-M>n eil° i" 5-to. ker sta bila pač pokrajini, ki ima pustinjske ki sega od vzhoda sem do kanarčka . . . če se Xor-
THiake. Pwlnebni učinek jezera — pomislimo samo na vsakoletno izhlapevanje 700 milijo nov litrov vode odločilne važnosti za rodovit nost okoliee. Pa se nekaj dm
reke Odre, kar je zelo presenetilo nekatere kroge v Wash iiwdomi. kji so bili prepričani, je zatorej da predvideva sporazum mnogo bolj obširno okupacijo po ruskili četah — približno do reke KI be.
TVvhro informirani washing
gem je: tla Nežiderskega jeze-In tudi andotnii prebivalci vedo ra. vsebuj.jo rmiogo ležišča soli
o tem poročati. Ondi je šemmo!'n sode. ki dajejo tudi jezerski'fo^ki kroid —ki pa niso urad četrt stoletja ali s< go starih ljudi, ki se sponiiinjara vsebujejo mnoga ležišča soli prav kat 'niso uradni viri {napadla svojih slovanskih
.jo poslednje usihajoče dobe od Starejši okoličani, ki so bili londonskih vesti _ so prepri-'
leta 1855 do 1871. Takrat ni doživeli izsušenje jezera v le-osta'io v jezeru niti kaplje vo-jtih 1855 do 1871, Sf spominja-<le. Piarv bi se moglo pripetiti jo, da so bili na jezerskem dnu
ill
<i k a i»i
kralja prepričati, da je to potrdmo in morali mu lx> do-l>ovedaii, da se bo mogel vrniti na prestol edino pod pogojem,' da prid«* v sklad in sporazum z osvobodilno fronto, ki je s -v ojimi čini dosegla pri zaveznikih tako velik u^led in vsled tega tudi od njih d<*iiva vro pomoč.
In če kralj Peter, ki se dosedaj še ni mnogo zmenil za poulična a: t de ve, sftr^lnjie pristan« v pogajanjji s Titom, je še vediM» veliko vprašanje, aito ise 4k> Tito sploh hotel pogajati, I ajti do zamejite vlade ima že zaradi generala Mihajloviča ve-iko inr/njo. Pa sovraži j«> tudi zaradi njenili veleerbskih te-•/♦•iij.
l ito bi se še nmgoče |>ogo<lil » kraljem, kajtt za svoje gi-Uaiij«. mora pridobiti tudi večino srbsikega naroda, ki je še vedno naklonjen Karadžordževieevi kraljevi hiwi. V Italijo je |.«.>lal *vojctfa vmanjega ministra dr. Josipa Smodlako, da se (ioirvetuje z zavi-anišikimi predstavniki. Tito bi v namerni, da prklofci za seftie tudi Srbe, pristal na to, da sestavi vlado |»od kraljem Petrom saj za čas vojne. S tem bi dobila vlada priznanje Anglije in Združenih držav in <fl>e<netn bi dobil Srbe, *la bi se priključili njegovemu osvobodilnemu j^i-Vaiiju, Pa tudi v tem slučaju bi.najbrže zahteval, da bi jugo-lovanski narod, kadar bo osvobojwi, imel popolno pravieo • -»ločiti, ako Želi, da se kralj vrne na prestol.
A ko Ik) po vojni jugoslovanskemu narodu dana |»opo«na ■ viea, da »i izbere svojo vladno obliko, bo prav gotovo za-v rgi-l kralja in monarhijo. Celo preeej Si*>ov bi glasovalo proti kralju, dasi bi se po večini srb*ki narod izrekel za kralja.
O^vdbodidiia fronta gre za tem, da združi v federativni, demokratski Jugoslaviji v«e Slovence, Hrvate, Sr«>e, Maeedon-ee in Bolgare. V taki driavi bi imeli državljani prave demokratske pravice in svoboščine in popolno priložnost, <la «e udejstvujejo v kndui»triji m trgovini in na kateremkoli go^po-dai^em polju. Pred vsem -pa bodo zajamčen^ narodnostne j.ravice Slovencetn, Hrvatom, Srbom, Maeedoncem, ('rnogor-••ern in Bolgarom.
Taka demokratska, federativna država bi biila v popolnem nasprotju z bivšo Jugo«lavijo, v kateri so bili gospodarji Srbi, so več ali nuutj tikali k tlom Sloveaee in Hrvate.
Osvcixxlilna frontii se -bori za enake pravice vseh jugo-slovanskrh bratov in za njtfa popolno svobodo m pod tem na-e«-k»tii bo tudi -zrnagpaJa.
tudi zdaj. S hidrografičnimi napravim so strokovnjaki dognali, da se gladina Nežiderske g-a jezera v suhi letni dobi zniža vsak dan za dva milimetra. Seveda hi utegniti reči, kaj pa sta dva milimetra! A tu tiči zajec.: ta dva milimetra sta ve llkanskega pomena! Zakaj, to jezero ima, kar strokovnjaki že dolgo vedo, svojo posebno slabost: velikost, površine jezera ni v nobenem raamerju z njegovo globino. Površina 340 tisoč kvadr. kilometrov se »vendar ne more ujemati s 'po^preč no globino eneera metra. "Le na nekaterih kTajili je jezero globoko Irvečiemru 3 metre. TXaii za dnem more izhlapeti 700 m j lijortov litrov jezerske vode. Mimo tega pa se jeoero na južnem koincu odteka po poseb nem prekopu m a madžarsko o-
videti kristali sode in soli kot debela, bela plast.
Vse je treba torej poskusiti, da jezero ne usahne, sicer bi se v-a. ?edaj ta-ko rodovitma okolica spremenili v pustinjo. Ali pa je to p H tej obsežnosti sploh mogoče? Mogoče je, saj je bil tudi človek tisti, ki je — mimjo mnogo drugih — zgra dil tudi jezove v Nilu, ki urejajo Vf»dno gospodarstvo te živ ljenjske sile Egipta in neneho-mia nuja jib . ol>sežnim pokrajinam rodovitnost. Pri Nežider skem. jezeru pa so te stvari raz me roma se bolj preproste.
Z umetnini urejanjem od to ka in z ureditvijo dotoka tistih voda, ki zdaj se ne tečejo v jezero, bo moči doseči« ravnotežje v vodmem gospodarstvu tega, za vso ondotno ozemlje pre važnega .jezera. .
čani, da je bil dosežen v Tehe-
maii Thomas ne bo pazil, kadar gov<»ri o Nemčiji in bombardiranju Nemčije, ho tudi sam vzet za tak<» sorte kanarčke, ki danes ni priljubljen med progresivnimi ljudmi, ki hočejo vi deti Nemčijo premagano in pošteno premairano, da ne bo čez Ja?I,Jono, n prav
pre i zopet vzrok ta, da nima (i. brmie britve.
sedov, katere si hoče docela podrediti jih kolikor -mogoče
jesti, ampak so jih začeli biti od vseli strani po glavi, tovar ne pa so poškodovali kjer >o mogli in to je stavka, ki je e fektivna, ne ]>a razglašanje j>o listih, ki komaj čakajo, da pri nesejo kako se-ngaejjonalnost •» italijan-4cem junaštvu — "ki
nič nej^a, pa jra ne more doti." *
Bradati krali Matjaž
Pred kratkim je prišla na svetlo slika zelo zaraščenega kralja Matjaža iz jugoslovan škili gor in šum, kjer kuje svo načrte za napade na Osvo bodi I no vojsko. Zakaj se j(. liki vodja pornatja'zil, 'kot ši/ka, in si pustil ali morda le nataknil gosto j-n precej košato brado, ni bilo dozdaj nikjer po-got*»vo nI pri rokah
Ce bi je pa tudi ne imel bi mu jo lahko posodili angleški ranu sporazum, ki daje Rusiji	j Thomas, kot star soei- i" ameriški zaupniki, ki so pri
mnogo /več vpliva v NemČijiJnlisn morn] Ve<leti, da	kot govore poročila.
Iz teh krogov prihaja naslednji m(Kfoarodnr .kapitalizem i*ijel Poslali bi mu jo lalrko tudi na
naciste za klanje in ne Stalin '«'iji s katerimi se skupno bori *	J proti sovražniku matjažev-ke
Italijanski Štrajk	Jugoslavije — jngoslovanske-
Zadnjič je zašumelo po listih, da le kaj. Italijanski de-
načrt, ki baje obstoja za zasedbo Nemčije:
iRuska črta bi šla od pristanišča »Kiel na Balkanskem mor ju do Elbe, potent oh reki "Ffl'hi
do (Vhoslova'ske meje, nato ob t	.. ....
češki meji do Avstrije, katere a™ v ^^n ltah.,. so zastav-
^hodni del bi po tem načrtni^1 kar v ,1u,h•!OI,,1,• pripadel ruski okupacijski zo-h° h]]o «*«vkarjev šest milijo
j nov, potoni štiri, kasneje je pa-j
mu ljudstvu ... in bas to za 11 nje daje človeku misliti, da jo brada na Matjaževem licu po gnala bas iz strahu pred tem 1 iudstvom.
par
sto
11 soc j
Amerikanci bi po tem maer-1 številka tu zasedli zahodni del Avstri-'mož iu pozneje na okrog V20i je, -zahodni del Saške, ter Po- *'soč stavkarjev. proti katerimi
renje, z južnimi predeli N-em-nije. Oflnsom omenjenih lon-<lonskili poroči! pa bi pripadla Amer i kancem samo zahodna Nlemtčija in Saška. .
Tjondonski načrti predvidevajo, da pripade ves del Nem>-čije zahw>no od Odre pa do
so menda šli Nemci s tanki in j še drugimi strahotami nemške-' ga AVehrmaehta.Nekdo je hotel zavezniški svet prav debelo potegniti za nos, pa je že tako,! kakor je rekla stajerska mama,' ki ni hotela lačnim vojakom prodati kruha, ker so bili i7.
tŽT NOVO ZALOGO PRIČAKUJEMO SREDI MARCA
KOVA IZDAJA '
]l \ M Al 1» N •> v
II M Kil) \M \< f
SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega rata, ki 00 tako po. trebai, da morate »lediti da-našojim poročilom.
Zemljevidi «o v barvah. Cena 60 centov NaraAUa pri: LASU NARODA", 216 W Street, New Toit II, N. T.
v ■
ZKLENJADNI VRT
imora biti posebno skrbno pre- pa jo pognojimo s primernim kopan in pognoJ^1-- Kazen umetnimi gnojilom . glavnih poti, ki jih nalahno u- Nia manjši, četrti del vrta pa trdimo, ne delamo nobenih dni nasadimo šparglje, rab a rb aro gdh, ker so nam pota pozneje vrtne jagode, kuhinjska zel*-pri prekopavanju in preureje- šča, majaron, timijan,, kratko vanju vrta le v oviro. Po»vrši- vse, na istem mestu več let ras no skrbno izravnalno in če je toče zeli.
'prevelika in -neprimerna, jo Zelenjadni vrt pa mora imeti razdelimo v terase in v brezi- tudi prostor za kompost. Kom-ne. Tako lahko vsako ploskem post postavimo v čimbolj odda wavnamo in pripravimo za lj<m kot vrta, predenj pa zasa-saditev. Posamezne površine dimo grmovje, da tako krije-welenjadnega vrta razdelimo v mo nelepi- a zelo potrebni pro-prinuemo široke grede in pota stor. Tnidi topla greda spada fzaliodimo. Ob straneh pusti- v zelenjadni vrt, kjer 'lahko se-1110 majhne gredice za cvetje. Ijcmo £0 v rani pomladi 7?elen-
rw , - j .	j	javo, čez zimo pa hranimo v
ZelenJadmi vrt raadelamo na . ,	J
o • ^ •»•ji i • njej razne pridelke. 3 večje m 1 manj« del, kjer
pridelujemo vso zeieajavo men [Neobhodno potrebna za žeja je. S tem prihranimo mno- lenjadni 'Vrt je vodna naprava, go na gpnojFU in do dobra *zTa-,kad ali baaen. Vodo iz vodo-bimo zemljo. Vsako leto po- voda na točimo najprej v poso-gnojimo en del vrta, nanj pa bo, da se nekolifco ogreje in šel nasadimo v prvem? letu rastli- le nato jo smerno uporabiti za'
Pena izključno britanskim oku Primorja doma in jjli je zato pacijskim četam, dočim omeju-1 imela za Italijane ter jim je zajčjo Washington ski načrti an- brusila: "Prokleti Toljoni, kaj gleško zono okupacije na sever hi zmerom t racali, če ga nično obrežje, obenem z važnimi nej^a, pa ga ne more dati. jaz velemesti kot. Hamburg in Bre- jbi'sama jejla, če bi mejla.',~ mon, ter pokrajine Hanover in Xtali"« pravijo, da bi se Westfalija. Tendon tudi poro- liaro<1 Ttaliie lT,prl (V so
mel zakaj, so hoteli -s to stavko pokazati neka.i, kar bi zadi svet, da l»i pozabil celo na ju-
ča, da bodo zasedle kombimi-
rane mglo-arneriške čete gar-	"nekai kar bi zadivilo
ni^ije v Porenju, doeim bi 1 k^mtbinirane angleške, ameriške in ruske čete zasedle Avstrijo brez nadaljnega deljenja-
Washington! ski krogi na glasa jo, da so načrti objavljeni v Wafshmgtnnu bolj primerni in loirični. ker dajejo Rusiji precej več nemškega ozemlja, toda samo eno veliko industrijsko središče, namreč, ftlezijo Industrijski centri, ki so večje važnosti, v Porenju in na Saškem, pa bi se nahajali v rokah zahodnih velesil.
PRIČNE SE DANES! Pnir po na^ih ljudskih cniah
/.A H K S V KIil K A PRKI»ST.\V.\ NV|(remairljivii 1 jni«*/«-n IManiliivi «lfj:ni,ia SiVna vjutfiiiirj«Mija NjilinA ii Ijiilhiceti j«' kijnlu>\ :tln tswb strnhotaui .Majslrsko tlelo SainitHa (iuldw)na
"Th« North Star"
kjor nastopaj«. WaJler flf'STOX. ANXi: P. A X T K fi, Walfi-r RRITXXAX, Krli-h T. STROHKlM ANN IIARIMX«;. f» :t n
ANI »U i:\VS in Wally 11 row n " Alan ('a rn«\\ \
COOKIES in BURMA'
V VSEH RKO GLEDALIŠČIH V BROOKLYNU IN QUEENS
posLznmn kamen
PARIŠKE bastije
Poslednji kamen pariške ba-
ne, ki potrebujejo mnogo hra-|zalivanje. Zelenjadni vrt zali- Utije,^"ki je bila leta 1789 napa nilnih snovi. To so: vse vrste vamo le zvečer, ko sonce zajde.|dena in razrušena so našli v zelja, isolate, kumare, paradiž- Čez noč rastline ne nasrkajo vo1 zidr,vju nelce stare hige v St
'	' J de in osveže. Na 1 bvadaratnij jni;en Sault, blizu Sensa
meter porabimo 1 škropilnico Xa kar-.nu je latinsko in fran-vode. Talko zalivanje zadostn-1^]«, napisano, da izhaja ia ru je za več dni. S tem, da vsak 3ov;,n bastije. Dva dni po na-večer ali pa §e ceb dvakrat padn na bastijo je narodni od-dnevmo zalivamo gredice in po bor soglasno sklenil, da se rao-rabimo, kot je v navadi, le eno'ra bastija do t»ll poruMti. Naj-

nike itd.. V naslednjem leitu pridelujemo na tem prostoru, ne da bi gnojili, radie, špina-iSo, repo, peso, zel ono. por, polj sko solato in črni koren, V tretjem ftetu pa kuitiviraino na tem mesrtn rastline ki ne potrebujejo srvojega. gnojenja: fižol, grah, čebulo, češenj in dru ge.
Pri takem menjalnem gospo darstvu ne pridejo bolezni tako do veljave, porabi se mfriogo manj gnojila in se kar najboljše itzikorieča zemlja. Prihodnje leto gnojdmo dVagi del, trenje leto pa tretji del vrta. Ce je zem!lja bolj sflaba, ji primešamo v drugem in, tretjem letu po gnojenju še malo komposta ali
časa.
škropilnico tza vso gredo, raert-'ve£ kamenja so uporabili za linam nič ne koristimo, sebi pa zadnjo Republikanskega mo-vaamemo mnogo dragocenega Ptu. jz mnogih kamnov so izklesali miniaturne poddbe bast ife, ki so jih po razli&iih pro vincah Tazdelili kot znak svo l>ode. "Drrrge kamne ženske nosile namesto draguljev. Ko je pa Lud^ig XVIL zasedel pre stol francoskih kraljev, so vsi kamni te vrste izginili; ostal je le omenjeni sj ominski kamen.
Jiurosloranaki pomožni od bor ▼ Ameriki. — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebnie podporo vsakega rojaka, da labko iz-vrši svoje tako nuino potrebno delo ▼ pomoč našim v domovini.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE R ADT TZRfKIIJ SOSEDIT. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. mer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Kwr Je zaloga teto knjižic *elo omejena, je priporočljivo, tla po5IJR«» naročilo prej ko mogoče. K naročilu prfloSRe t dobrem zavitku gotovino o*, znamke (Združenih držar). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING C O M P A N T
216 Weal 18th Street	New York U. N. V.
THURSDAY. iURCH V>44
-^sssxz&s- -I Vesti iz slovenskih naselbin
vm naie titatelje taMi njlasl na*l rejaki tnke-
O IZIDORJU CANKARJU
Preirtinul je 21 letni John Go mesto. ^edn-ik leposlo, »itga li-
jdeša, si<n rodbine John Godeša i* Imperial, Pa Bil je do kakih dveh let nazaj zdrav in
--ta "D.»m In Svet/'
Bil ^e siar menda kakih 40 !ot. kc je pustil dunovniatvo
SHOD V CHICAGU
•Kot je že znano iz poročil, je bila tukaj ustanovljena organizacija Slovanov z imenom 44 Tlie Central Committee of South Slavic Amercans of Chi
čvrst mladenič ter radi svoje-jicr «■■« o?ciiil. Po kak.h potih South Slavic Amercans of Chi ira živahnega značaja ter vljud je potem pnsel v dipion aeijo'caS° an<* Vicinity," katera nega obnašanja zMo priijub-1 mi ni ?n:ino. No, seda i j*, opu ' "1La nalQft0. da pomaga Zdru-Ijen mladenič. Takrat je začel i 1 tudi :«,. ker >e n" strinja lenemu odboru južnoslovati-
rinJa
bolehati ter sedaj podlegel bo z /avo/eno diplomacij j in re^kih Amerikancev in tako na-Jezni i evniai iTmega »rca v ve-'akt i jo nameni nazori jugoslo-j^ stari domovini do osvoho-iko bolest -tarišev, sestre in vans k p zar. cjne vlade. Da, to (Mve izpod tiranije. Na zad-hrata tor v sočutje prijateljev j«1 Izidor! Mož krepke a zna-|nji sc-i' Je 1,1,0 sklenjeno, da so in znancev. .	j čaja, kadar se za kaj odloči .tPi'iredi velik shod združenih
V O.asn Naroda je bilo zad-|w shda vm nikake obziio ter,Jugoslovanom v tej okolici. S a ji i*«« po-ebno od Xewvor&kih stopi pr.ko ^ seh zapre::. 1'paj posredovanjem tega odbora bo f>orcWYva]oev nekaj z^lo dobrih* mo. d;, bomo dobili nol'v Ada-M° 113 shodu nastopili go-«* an ko v o jugoslovanskih rae- mičn in dragih tudi v njem komiki, katere bi moral slišati ru«-rah in tozadevnem našem krepkegi borca za vavično vsak Jugoslovan: Ixmi? Ada-- taliju Po^ehpo Matija O-l stvar.	mič, Ethin Kristan. Rov. Stra
\A v ra-7>pr®vi: '"Kakšna naj Ka; p-*mle, kakšne posebne'hinja Maletič, Zlatfco Baloko bo Jugoslavija** nas je koreni j zvioznr.stj n ora človek imeti.|v'č Žarko Bnnčič in Sava Ko to prfcenil delil zgodovino sin vi ji ter rzrok
• • • ■ r/jF! ir< ■ ,	■llin-.lin ■ 1 ti,I
Jugoslavija'* nas je koreni j zv
precenil ter izvrstno »a/.pro- «!a po>tano ljubijansk. škof ?^anovic. likalnih govornikov rnzme" v Jngo Ko ji- bil "kof Rozina^ pred ne ker °dbor želi, da se da kov, ki «o do-J let i na nhiskn v Ameriki, co mu vws omenjenim govornikom
antpak bo par kratkih pevskih :n glazbe-nih točk med govori in pa nastop jugoslovanskih žena ir. deklet v narodnih no
Ali «e bi bilo mogoče u-(k.i h: k
_ . . . * i
nil
mestni, da bi se tj» spis izdal v obliki brrrsnre. da bi lahko v-akdo ob priliki temeljito m Tieotril . Bila bi lahko zelo v veliko prmioč p-i rnapravah o leni pre<bne4u
Videl sem, da je Tzidor Cankar od-topil -kot .fiwrosiovanski l«»*lanik v Kanadi. Jaz sem nekaj takega že nekaj časa pričakoval. Da tega ni prej storil, so najbrž* kr«vi jrmotu: obziri. \fidva» sva bila dobra znanca v deških letih. No. morda koga za n mi *r;o, ako nekoliko več noročam o tem ne navadnem rodu. kolikor m* >no m in jam iz one dobe. .
Cankarji --o bili rod o na kro jačeiv doma vz Vrhnike. Bili so trije bratje: eden je ostal na d (»mm in to je b'H oče Ivana, pinatrija in «vobodomi«!eva ter Karola, kanonika in klerikalnega politika v Sarajevu Druga dva sta se izselila. Kden se jo ustanovil v mestecu ftidn v Slavoniji ter se poročil s JTr-vaitico. To je bil oče Izidorja. Drugi je imel svojo L roja kk o obrt v Sabacu v Srbiji ter je bil poročen s Srbkinj>. Po nje •.rovi Mvii-ti je njeema vdova v dvoma nčorkama pi lila v Ljnbljj-no. kjer se je prvrvlja-ia < tem da je imela oi .ake na wtanovanin Pri nji /ta bila lyiManjer.a Karol in fxiiior in tudi Tvan, kadar je prišel za nekaj «V;n z Dunaja v Ljubljano. .
Izidor jc priSel v Ljubljano iz Slavonije kot dijak drnsrebra eimmazijskega raareda Ta krat serr- aa ja* poznai. Kazal ,ie m lalrrat, da bo nekaj it-van red nega. Radi prmotnlh rta. nver je bil pri^ljen da je kot petoSolec stopil v zavod Aloj-rijeviSče, kjer so inK?" dijaki brezplačno oskrbo, toda so se morali zavedat*! da bodo po koti ranih ghfmazijskih ?*udija!i stopili v s*meni5če ter poatali
Tz dol>e T^effovega duhovni-štva mi n znano dnigf^a, kot da je nekoliko «pisatel^rral ter powtal,	mlad ra tako
vedli do klanjih ram*ojrv. To- je m.^nda « skupaj tu.v..j zde-da je piv.* tako. Človek v raso-J lo nemniio. Saj izjavit so je. pi«u tako tvar no na hitro pre-Jda v Ameriki so sicer ^elikan-leti ter mu radi tega le malo ske st\ari loda Američani da <..1 v-eira teura ostane v oporni- »»i ^e š« laako marsikaj naučili	vodstvom Helene Ku
šar.
Uvdor je že poslušal enega ali drugesa teh liiaž, bode gotovo zopet liavKOri. kateri pa še ni->ie in:e i te prilike, bodite za gotovi jeni, da Ivodete imeli uži tek izvedeti o delu tega odbo-la in r, hrabrrYu bojevanju na-
iki
jim pii.šli. ^Jtdaj iz-jiivfja je koiUrunii.ru. naj-ve,";a ii»-sreTa za slov^n>ki narod Mi navadni zemljam smo vedno m-slil*. da fašistični in naci,i>ki krvoloki morij » krade .io, požisraio in pustošijo po Sloveniji, i/^la po škof »\i izjavi m^.rnio biti to naj1 v. holj-j^'^ ljudi — partizanov v stari
domovini, polo$r tega pa vas veže narodna dolžnost, da ste združeni. Tn shod se vrši to nedeljo 10. marca r American Bohemian dvorani. 1440 TVest Iftth St., toe«no ob 2. uri popo-dne. Vstopnina je pro«ta vsem —• to<"no ob 2. uri topot pomeni točno, ker v«i on>enjeni govor ni'ki nastopijo istega dne zvečer -na enakem -hodu v Garv Ind. Zatorej pridite zgodaj
MISLI O VOJNI	i
Namenila sem se napisati postaji. Seveda matere so jo-par vrstic in opijati na>e do kale, me dekleta, kar nas je! brate, ki se pa kar cede zdaj bilo, sn*> pa oh strani stale. Io[ kot d*:«: pada, kakor tarski pride tam med nas ena s svo-med, so dejali včasih ljudje v jim fantom, pa pravi: 4'No, kaj| •starem Kraju. Tukaj v uaži kaj tako vse ki=lo drii in naselbii L se dela dobro s pjlnu kisa? Km, kaj če biti hudega, paio dan in uoč kakor povso-J. f.e sc bo vojska začela, saj je Piace i»o še tudi, ali kaj je vero in cesarja!" Seveda pa vse tabo drago. Xo, pr kaj brez cesarja, smo mislili, se ne hočemo, vojska in dra&Inja jm» more živeti in kaj je biio po si sest i.	,štirih letih tepeža? Izginil je
V vojaško službo ji« je že cesar, domove so razbili, vero tudi do.-ti š!o o*i tuka> Ste- j0 pn tisto nuvieo, kar jo vila nc vem. Daj Bog, bi	kdo imel. zapustil, ali je ve-
vrnili \ >i nazaj, prej k*, prej ra nas, — ne vem. Ta
i d'Hne Bnsije. V P Coraopolis, Ha.
SMRT KOST.
Sporoči m vam, da je v mestu Eureka. Cal., umrl Joseph Shine star 53 M. doma iz »vasi Knežak na Notranjskem. Tukaj zapušča več sorodnikov, v «tarcm k iti ju pa sestro.
V Denver, Colo., je pred nedavnim' umrl John (Vligoj viv?'* kontur jo le moiroče!
starosti 50 let in doma iz vasi Knežak na Notranjskem. Tukaj zapušča več sorodnikov, *v »tarem kraju pa mater, če je še živa.
V Tjcvden Mine, Colo., je bil ubit 6. marca Matt Glažar star 55 let. Doma je bil iz vasi Sla-vina na Notranjskem. Tukaj v Colorado zapušča sestro in
brata, v Cleveland Ohio brata, v starem kraju sestro in več drugih sorodnikov. Pokojnemu	1 L
V West Virgin i ji jo bil ubit pri letalski nesreči John tSlab-ko. Njegovo truplo je bilo pri T*eljar.o w Oak Crook. Colo kjer jo bil pokopan. Pokojni zapu-šea ženo in skna, starše brata in sestro ter več drugih «o'odri kov.
Vrktor Slavec.
Tjafavotto. Colo.
Za odl>or
John Turk,
Chicago. Tli.
SLOVENCEM IN Sd.O^N KAMI V CHICAGU IN OKOLICI. (Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev v Chic-agu
in da bi prišel mir n i	ko
si ga žei ufo..
Tn ne vem, zakaj so te neumne vojsike. Saj bi narodi vseeno lahko živeli, ne da bi se po svetu pretepali, no, pa mora že tako biti na tem pnklas-tem svetu.
Spominjam se najrajše na ona leta, ko >o socialisti pra-vili in predlagali po svetu, kako bo dobro za našo mladino in da bodo kar na knof prit i s-kali. pa bo »vse prišlo. Ja. pa oe p:omislimo, pa je res prišlo, da pritiskajo na puškine pete-iine. Možaki >o niso motili, no, pa bodi Bogu položeno. Kaj hočemo, kar pride, to sprejmi, pa na i bo dobro ali slabo. Spo mini uri uhajajo nazaj na ono vojsko, ki sc jo začela 1. 1914. Oh. kako jo bilo vse vneto in ko >o prvi fa<ntje odhajali, pa je Hib. tako potjo in jok, vs-p skupaj in smječa na borovniški
4 S - LETNO PREISKUSNJO
IMA
vojna
pravijo, je za demokracijo. Ja. na le kakšen vrag je ta demokracija! Ne rečem nič, samo prosimo Boga. da nam jo ne pokopljejo angleški lordi-! Potem bomo pa <e bolj razočarani kot sino bili, ko smo prišli v Ameriko, ko «mo mislili, da bonv> precej bogati, pa bomo šli -nazaj bogati. No. pa eni so srečni, da so bogati, a največ nas je pa ubogih, tako da se svet zenači na obe strani. Pa naj zadostuje zaenkrat, pa še kaj ob 'priliki.
Žel i m vsem .Tožetom in Pep-cam vse najboljše da bi bili in bilo zdravi in zdnvve na mnoga leta! Glasu Naroda pa do-(' sti napredka in dosti novih na ročni ko v.	j
S pozdravom uredništvu in čitatoliem tega lista
Ivana Rupnik. •Cove rd a le.
Pa.
PTJONTRK A 1 'MiRLA.
Zdi se mi potrebno s kratkim opisom naznaniti, da je 10. marca v Clo»velandu umrla mnogim potznana pionirka z imenom Johanna Gašpari, ki je dož«vela SO let starosti, in se je nahajala tukaj v Ameriki nad 50 let. Razven enega brata. -ki so nahaja nekje v Penn ylvam;ji, mogoče v Moon Run nima nikogar drugega; naslov Vhata ni znan.
■Njjec soprog Frank Gašpari doma iz Vrhnike, ie nmjrl že le in okolici sklicuje veliki javen ta 1919. Rajna je bila tako-shod vseh .Jugoslovanov na ne-Vama 'Gotova Johanca'* do del.io 19. man a in sicer v Ame- ,na lz V,hnike. Poročena sta i lean Bohemian dvorani 1440 bila v fari sv. Barbara v nu naj ho lahka ameriška	St. ob 2. uri popol Bri«tgevilK lota 1901 po Rov.
ja!	dne. Kot glavni govornik je Joseph Zalokarin. Več let sta
na pro grami i< Mir. Louis Ada | živela v Aroon Rnn kjer sta 1.MČ v/. New Torka in poleg nje	boarding house. Dospev
<ra nastopijo tudi Kosanovič,
V8I do moremo it! na bojišče se vojskovati proti sovražnika osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovernika, ako Irapnje WAS BONDE in ZNAK KE redno.
VABTLO NA POJEDINO IN PLES
Yf soboto zvečer, 18. marca, 1944
PRIRF.ru
SLOVENSKI DOM NA 36 DANUBE STREET LITTLE FALLS, N. Y.
POJEDINO ter PLESNO ZABAVO
IJLJITDNO KTE VABURNI v«l Htovrarj ter XmU priJ^HJi, da sr kole Mriwwe.
ZA
PWMii oil ft. vri ivtf«. VKTOPXIXA Z DAVKOM VRED JE:
sa odrasle $1.—, sa otroke pa 50 centov.
PLES BO IGRAL TFKAJŠNT ORKESTER
HMftt IN JHJML M DOVOLJ NA RAZPOLAGO.
V* M TU) E .H JE ! Za Otfhnr FVank \UkU-, tuj.
Balokovič. riunčič in Rev. Maletič. CŽlode glazbenega programa mi oh času. ko to pišem še ni znano, ampak gotov sem, da bo prvovrsten, tudi slovenske točke bomo imeli. Vstopnina je popolnoma prosta.
Slovenci in S>loveuke! — To bo prvi shod, ko bodo združeni no snnio Rlovenei, Hi-vaii in Srhi, ampak vsi Jugoslovani, tudi Bolgari. Zatorej pokažimo, dri srmo tudi mi z njimi in smo za svobodno združeno in demokrat i eno Jugoslavijo. Ude ležimo se tega shoda vsi, ko mur lo dopušča eas!
Z rodol jubu ioni ZTiTfvA
John Oottliob, pomož ta j Chicago, Tli.
ši riovelaud, sta si kupila biA>. Zl>olel je soprog in po dol^ri bolezni je podleirel. kakor zaroraj omenjeno; za tem jo sledila depresija, 'ki jo povzročila da je rajna vdova izgubila, hišo in morala k dobrim ljudem.
Naj bo omenjeno, da sta bila oba verna zagovornika verske ga prepričanja in podpornika katoliškega časopisja. Po moževi smrti je pokojnica nadaljevali z dobrimi deli za sv. misijone, zbirala je redno o-krog dobrih družin in pošiljala za 3*viŠOTii .namen do zadnjih Jdni. TV>živela. je ftO le-t, le par
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar se danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
Angleški
Molitveniki
IvliiuiiiittiiiiiiHiiiniiiiiiitiiiiii
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem iLsnju $1.50
"KEY OF HEAVEN " v irnitiranein usnju —1
Naroeite pr»:
SL0VENIC PUBL. C0.
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
AMEW^	ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :r KLY. MINNESOTA
KI IMA
25.000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je druStvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota.

S KNJIGA, KI STE JO VEDNO ŽELELI i Štl. «. ,	i. g
4 Knjigarna Slovenic Publishing Company 2
ž	216 West 18th Street, New York 11. N. Y.
8-—--^
^ TO KNJIOO BL MORAL IMKTI TTTDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
ŽENIM
Stov^nec jz Penr ^vlvanije, se želi se7naniti s Slovenko srod-nje starosti; lopa »bodočnost. — P'^it^ na: "fcENIK", e. of Glas Naroda, 216 W. IStli St., Xew York 11, X. Y.
pozdravi za ^^ Holehala, imnrla je za iplju^nioo. Sedaj naj se sy>oei-je pri Bogtu, za kar je v veri storila neizmerno veliko dobre ga. Naj ostane v blagem spominu. naj vživa plaeilo pri Bo 2^1!
tAnton Grdiua, Cleveland. Ohio.
RtVMM\CME BOltCt
DOBITE
PAIN-EXPEUER
Od let* 1867 . . .	J
Zaaeefjlv lini men i u družine I
Andrej Ternovc
SpLmJ Iren Albreht
Gens N
BaMe in MTnflnw>
3. izdaja — A. Aškerc
M
DOLGO BERE GJJlB NARODA
^Priloženo pošiljam money order v znesfan -7-00 za celoletno naročnino. Ne morem biti brez njega. Berem ga ves moj eas, odkar sem v Ameriki, ali ves čas nisem naročnik na njega. Prej sem bival pri ljudeh, kateri so bili naročniki in s tem »e md je priljubil, da sem postal naročnik.
Z rojaakim pozdravom
Frank Vidervol, Los Angeles, Cal.
Ko smo šli ▼ mor Jo bridkosti
Spisal Rev. K. ZakrajAes
Knjiga, pripoveduje, kako Je Hitler BoetaTljal Umnloe is aanjke in pripravljal "»trap" •e Jacoetomne in njihovo dr-• dol«o prej lrot Jo J«
Knjign Je ▼ platna t«um in ima 207 strani.
Ona $2.—
Živi izviri
Spianl Iran Mnttfli
Knjiga Je erojerntea pojav ▼ riorensM hoJUemoetl, kajti ▼ t nji Je t trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov ▼ starem alovanetvo do danaflnjega dne.
18 poalavlj — 413 strani
V platnu veaano
* Cen It.—
Duhovni boj
(Isdala družba sv. Mohorja) L. Sknpoli
Oeua 50c
Ake narotite knjige, priloiite k «ln U. & mirmmm Candim Order an «■*■!«« svote. Manjše ivoto, lahke peiljete v C. S. mamkah — X S eeate.
1 HOW TO BECOME A tTflUR
or nt DNlilO «TART f tej knjigi an vaa pojasnila ta
Državljanaki priročnik
POUČNI SPISI
Pohorsko poti
Spisal Janko Glaser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kara) — Vasana knjiga
Brezposelnost
Spisal Fran Erjavec
Cena 50c
Problemi sodobne filozofije
Spisal Dr. France Veber
Cena 50e
Mlekarstvo
8piaal Anton P«tc. 8 sUkaaaA. 1«» strani. — Knjiga an mlekar-Je in Csnnerje v sploflnem.
M
daje poljudna navodila, postat! ameriiki drisvijan.
Obrtno knjigovodstvo
268 strani, esnna. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti aa stavbno. umetno in strojno kUnfiav» ■iCarstvo ter laleaulltaisl 1 o.
•m.ln S4KIIUA* nv 10—
THURSDAY, MARCH 36, 1944
WVAMTUIR B.
P
OD SVOBODNIM SONCEM
_ BO MAN — Spisal: P. a FTNŽGAB._
----141	--
liottika je tri gnev. iS stolpa je motril neprenehoma v daljavo in čakal novih čet barbarskih. Ni jih bilo. Hipo
ina m* jo odločii. Ročno je izginil njegov zlati šleni s stolpa,) 10. stoletju >po Kristu
KRAKOV, NAJLEPŠE POLJSKO MESTO
Med poljskimi mesti, ima večjo nnoč, bivali poljski kralji
Ivratkov izjemen položaj: niti prestolnica Varšava se ni ino-
— tu so pokopani njihovi kra lji in "kmezi duha." Na Wa
gla meriti z njegovo Flavno welu je dvonadstropni kraljev
preteklostjo in .kulturnim po- ski grad, ki je po razdelitvi
imenom. Ime je dobil p© legen Poljs-ke doživel podobno usodo
darnenn Krakusu, očetu Vande'kakor grad čeških kraljev.
ki o nji pripovedujejo ^tare] ... .....	...
, 1 . - , w , r> lAJvstrnci so ga spremenili v poljske pesmi in legende. Ze v . „ . . °
»vojašnico in x>renesh na Dunaj
n-a m* jo ooiocii. noor.o jc izginit njegov ziau siem s sioipa,jm. stoletju >po ivnstu je mi k . r-. . • . zattveneie so salpingo in tube, z ropotom so 2iazevala vzhodna Krakov važno mesto, sedež o	01	° V ?jeiu c"
—- =---«......- ------>='- —-------------- '..... fije. A' 11. stoletju it	1 ° .v"-|m
vrata in proti Slovenom j'? navalila strogo urejena legija hop-litov. Z ozidja so se umaknili vojaki, vsa po sadika je udarila na izpad.
^Stotine sekir in kopij je zažvižgalo po zraku in se zarilo med legijo, da je za trend ek omahnila. Ali zazvenele so t rombe, mogočen klin, odet v jeklo in železo, se je zapodil pro tj barbarom.
Tedaj se jo zaobrnila tolpa in bežala kakor plaha zverjad na vse strani. Bizantinci so jih gnali navdušeni, pehali za njimi kopja, kjer se jiinf je ustavila četa, jo naskočili, porazili nekaj torba rov, druge zapodili v beg. Z ozidja jih je spremljal zmagoslavni krik meščanov, vikanje žen>k in otrok. Rustik pa je gonil srdit in ponosen stotine barharoiv vedno dalje in dalje v tesne soteske, upajoč, da jih zgrabi tam} stisnjene in poseka do zadnjega nioža.
Toda nenadoma so zndoneli rogovi Slovenov In Antov. Od vseh bregov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk je za grmelo s silno jeko. Rustik je okamenel obstal. Niti za hipec ni premišiljal, kaj pomenijo li glasovi.
Smeli prenesel iz Poznanja v
ga Poljaki sku-šali restavrirati
Krakov prestolnico Poljske, a ;
po stanju v 16. stoletju, stroške
-rr ■ ■ tt -i, • /-.ooo in-n\izii to obnovo so krritz javnnixi Kazimir \ oilki (1333—lofO)1 , .	, , , . ,
j., vit i i • !'zbirkami. AYawelska katedra-je zgradil na Wawelu kameni- , -	,,, , .	. ..
.. , • _ ,	, ila je prava zakladnica pol »skih
tt grad in v mestu \ec cerkva! , - .	, ,.	.
tor ntornrtjil lota 1S46 paljeko'starm »	Obdaja jo
-» . v m j (osemnajst kapel	z grobnicami
univerzo, ki se se dandanes , , /..	. tt v
. t • ii i TT-* i • »poljskih kraliev	in velikasev
Spoznal je ukano barbarov. .
4	* Nazaj, v Toper!"
To povelje so glasih- troblje. Legija se je strnila in v hežečen. koraku hit"la pr< ti mestu. Toda bilo je prepozno. N:\jveeja sila Slovenov z l/tokom <na čelu jim je udarila1 v bok in razklala vr>1e. V obraz je legiji planil Rado. za hrbet jo narvalil Jarožir s tolpo, ki se je vrnila z bega. .
Po ozidju se je raalegel jok žen<4k in otrok. Mesto je poplavila zmešnjava. Neka« bogatih družin je nbežalo na ladje za njimi so hiteli reveži ali bogatini so jih pehali iz čolnov v morp. da se ni>o potopne preobložene šajke. Stotine ljudi se je borilo z valovi, klicalo na pomlrx' toda bogati jadrnici sta prejeli samo svojec. J>vigmili sidro in odpluli proti Solun n.
Pred Topernm je medtem ponehal bojni mete ž. Od use legije je zbežalo, nekaj de< i orie»\ojakov brez sniot .. in Še te so gonili drzni HI o ven i do trd«- noči. Vsi drugi so obležali mrtvi ali mri:, mi vzdiha I i z bololjo na okrvavljenih licih. Sioveni in Anti so bili izmučeni, da se po boju niso oglasile davorije in da sam Iztok ni upal gnati borcev nad mesto, katero bi spočiti zlahka zajeli v splošne ni strahu in znjedi.
Zagoreli so>icer ognji, pa naglo pogasnili. Vojska je po *a>pala kakor ubita.
Iztek je bil*vesel zm-ige. <v'ndil se jc četam in njegovo zaupanje v moč naroda i:- doseglo vrhunec- Sklenil jo, da t ikoj drugi dan lazru^i nu ^to — in potem--
V	sanjah je ol>jel Irenr m »vatoval sladko svatbo v Solunu.
V	zgodnje jutro >o /brali vojščaki krop Iztoka. Dttisi ko pogrešali mnogo tovariš v. so bili vendar veseli in so čutili zidosti moči. da zgnibijo in razsujejo Toper. Spieli takoj lest vice, nasekali debel in naskočili ozidje na vzhodni strani, •oda Tojier j<> liil priprav.jen. Meščanska legija je jasno sTx»znala, da si mora pomagati sama. Zapahnili so skrbno m rata in se postavili na utrdbo. .
Ko je prihrumela prva četa Slovenov in začela plezati po ozidju, se je ulila reka vr/ega olja na gole barbare, eunki go-i»V-e smole so jih obnzgnili, da so se cele gruče tuleč in ri"aioč rnl liolečin zakotaiHe pod zidov jo.
"Nazaj!" je kriknil Iztok .
Vse je bežalo, a- tem ko so >i najbolj opečeni v strašnih mukah suvali nože v prsi in si s-aimi zadajali smrt. .
5	va run i čii je bilo jas^o, da na ta način ne sme več napadati.. Zal mu je bi.o ljudi. Zato je poslal ta»koj tesačev v gozde, da so podit ali drevesa. Iz hlodov jo postavil nekaj
♦olpov nasproti mestnetom zidovju na vzhodni strani. Hkrati je dal graditi dve piemfcnjoei se strehi v podobi bizantinske žolve. Ko je bilo v treh dneh delo dovršeno, je razpostavil po stolpih najboljše lokestreh'e, ki so začeli « silnimi loki sipati i oliko s* relic na stolpe m rzjdje, da so slabo oboroženi meščani Kežali in se skrivali pre«l -mrtno ploho. Zaeno so pririnili na valjih "ž^lvi" do vrar In naslonili streho k zidu. Z mest nih .dol po v so branilci valili debelo 'kamenje, ulivali kropa, toda streha je bila iz delx- .h brun in <e ni vdrla. Tn«!i so stre-neo pregnale branitelje z (zidja in sekire pod žel-Mnu so ?e /.ače> stresati in dolbsti t. Žka, okovana vrata. Vso noč so de-: di vso noč kopali in sekali. V jutro je. zazevala rana vrata so dnehala, tečaji so se podrli, zapahi odleteli, vojska je dobila vhod v trdnjavo. Izrtok se je umaknil, tolpa je vdrla skozi zid in zaeno pleza a po le tvah od vseh strani »v mesto Brani-telji so obupali in se poskrili po hirali Sloiveni so divjali in do noči so pomorili ter razdejali vso, -kar so dosegli, na večer <»a v pretoii.pi zapalili v« like ognje ter darovali Peritnu-
To noč so Sloven i slavili prvič bojno »slavje na obali Egej-skeara morja, pm>' so poskrsali ^petanje valov in v jutro
imenuje Jagiellonska Pod nje f govo vladmvino so bilo zgrajene tudi znamenite Sukionnice (tržnice sukna) v katerih je bi velik muzej z galerijo slik
Najvišji vzpon jo doseglo to poljsko mesto v 15 in 16. stoletju, ko fo v njem vladali kralji Poiiske in Litvo. V tem ča su je nil Krakov na glasu enega najlepših evropskih mest Ko je požar uničil grad na Wa welu, je dal kralj Siegmund ITI. prenosti sed»r-ž kraljev v Varšavo in mexto je začelo propadati, tako da ga jo doli-itev Po'jsike zatekla žo v precej zaostalem stanju, čeprav so to like krasne Ftavbe še vedno pri če vale. o niegovem nekdanjem sijaji«.
Ob delitvi Poljske je Vrl Kra kov najprej rlod<»ljen Avstriji nato lota 1*07—1815 velikem« vojvod si vu varša vskemu, ml
poljskih kraljev in z umetnostnimi spomeniki. Mod najlepše grobove štejejo grobni or i Kazimira Velikega, ki je un^rl leta 1370. V sreeli-ščtt katedrale je grob sv. Stanislava. iposobno krasna rene-san^'na, kapela je zgrajena na -grobovih dveh kraljev iSigies-ntnndov. Mnogi kralji in kraljice so pokopani v kripti. Tu so tudi grobovi narodnih junakov Kosciuszka in poljskega r.Kiršala za Napoleonskih ča-ov Poniatowskoga. dalje pesnikov Miekiewioeza in SloAvackega. ustanovitelja poljske republike Pilstidskega in drugih. V zvoniku tega poljskega Pante-ona visi največji zrvon Poljske, ki ima v promem 2.KS m in je bil vi »t v prvi polovici lfi. sto-5'et ja.
leta ISIj »pa je bil neodvisna repubi'ka, dokler ga niso leta 184T> zopet z^ise<lli Avstrijci. Tako je bil vse do leta 101«. Fedež galiških deželnih oblasti In ker so imeli Poljaki v Av-striii dokaj ugoden položaj, je intogol rakov nadaljevati svoje kulturno poslanstvo.. V času narodnostnega preganjanja Poljakov v Prus:ji in Rusiji, «e
Onkraj AVawela je židovska četrt, imenovana Kazimierz.
ki je l ila nekoč neodvisno mesto. V pavlinski cerkvi je pa kripta s krstami nekaterih Fla-vnili 'poljskih znanstvenikov in umetnikov. Tzmed krakovskih muzejev jo na glasu zlasti Muzej kneza Ozartoivskega. v ka-toiom najdeš tudi slike Rafaela, Leonarda da Vincija i" dru gib velikih mojstrov.
l)iva kilometra
RDEČI KRIŽ
0
Vsakdo pozna važnost Rdečega Križa v oskrbi naših Oboroženih čet, kjerkoli je potrebna.
JNTKICXATU »NAI. Jtl'SlNIISS M VI'lll.Mls ('< ittIN»KATION
od mesta je
je tu os red of o<*ilo poljsko ikul- holm (Kopiee) Koscieska u-
inotno nanošena mo^la v spomin na poljskega vstaŠa, ki je tirnih leta 1817. S te<ra m visokega holma se odpira razgled m\ Krakov. Ob lepili dne vih se vidijo v di'ljrvi ?a>De ženi vrhovi Ta ter in I\ai7>atov.
turno življenje.
Ob Visi i ležeče mesto napravi fpo svoji legi po mnogih Fta-rih kVasnih palačah in cerkvah na t.iricn dober vti>. V poljski rerxubliki. ki je razdeljena na 10 nrovinc ali vojvodstev, je
tudi Krakov sedež ene izmed Takih kopiec je okrog Krako-štirih provinc, ki obsegajo ne-|va	T predmestju
kdanio avstrijsko ozemlje. Tu J Poi<J-orzo "Kopiec Krakusa"
io tudi sedež nadškofa, univerza ie zelo rawvita in na naj-bolifem crlasu med profesorji ie bil Slovenec dr. Voje^lav Mole, nji pa se pridružujejo razne znanstvene ustanove, izmed katerih je najznamenitejša A)kademiia znamo-ti. V Kra kovn delujejo nadalje akademi ia za oblikujoče umetnosti, tr-ffQjvskn visoka šofla. visoka Šola za »nol ie<lolstivo in rudarska a-kadeiniia.
Krakov ie štel nad 200,000 prebivalcev, med katerimi je bil ??nrteji od>totok Židov. T/z med niegovih znanuenitosti naj bo omenjeno predvsem Rvnek. (Glavni trg) največji in najlepši na Poljskem. Obdajajo ga stare palače, nekdanje rezidence poljskega plemstva. Tu .-o že omeniene Sukienniee iz leta 1558. stavba, ki ji je dal kalijaiski stavbenik Maria Pa
legen dar. ustanovitvijo tega mesta, v kraju Mogila pa jo grob njegove hčere Wande. o kateri pripovedujejo -tare legende, da se je rajši vrgla v Vi?4o, kakor da bi >e oni ožila 7 Nemcem Rud iger jem. Tam io tudi samostan cisteroijancev ki ima,5o stalno stike s slovenskimi l>olimi menihi Stični THvnnajst kilometrov daleč o<l Krako*--a pa jo Wioliezka z zna menitimj solarnami.
nvoJčKi
Z dvojčki je tako, kakor z v.-emi izrednimi stvamii na s\etu. Ko se začneš zanje za-niniati, spoanaš, da ta izredno st ni prav mč izredna, ('e bi, na prianer zapisali, da sta ta in ta dva dvojčka dosegla 98 let in da sta pa najstarejša dvojčka v državi, h: s i koj kdo-oLflasil. češ, da sta ta in ta, dvojčka še starejša, namreč 99 let.
V Ameriki, kjer je veliko dvojčkov, pa so tekme in veselice dvojčkov in še več. takih -prismodarij. Svoječasno je bi lo v Oliieagu zborovanje 10,000 dvojčkov — knkor so tedaj pisali ameriški licti. Kongres je
sklica! klub dvojčkov "Cefir" ki sta ga ustanovili dve lepi dvojčici. Najstarejši par kluba "Cefir" je star 76 let. Vsi us-livžhonci kluba so dvojčki, kar je dobro zategadelj, ko nih če nikoli ne ve a! i je kaj naročil temu ali onemu dvojčku.
V Nemčiji živita dve sestri dvojčici, ki sta skupaj stari 17(> let; v bližnji vasi pa sta dvojčka brat in sestra, od katerih ima vsak po 91 let.
O dvojčkih je slišati, da si izberejo večidel iste poklice.
Spomladi sta bila v Franciji irpokojona generala Teodor in Fe' tks P»rot — dvojčka istega poki ion in istega čina. V Ha-
noverju sta umrli dvojčici sestri, ko sta bili stari 95 let — obe šivilji.
ANEKDOTA.
'.Bach pomeni v nemščini potok. N»; oč so prosili skladate Ija Beethovena, naj bi dal kakš no izjavo o Bachu. Tedaj je Beethoven rekel-: "Bath ni potok
zapomnili
si. on y —
morje. *
•Ko se je hotel znameniti klinik F red« icks spet poročiti, jc zaprosil svojo izvolienko za roko na si» doči nač n :
"flo-'rt.di&nc, al', vas smem vprnšs*;, da li bi h »t« 1» postati moja vd>vn?"
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
I O R E
KAKO 0SNA2IŠ DEŽNIK.
•Tliuiazanega dežnika ne smeš nikoli suhega osna žiti. Ko je •3e moker, ga takoj razpni in ga umij « čisto, mlačno vodo, v kateri je za žlico salmijaka. Po tem ga dobro izjperi z jesihovo vodo, da se barva ne izgubi.
ji m je vz<.lo sonce tako zmagovito in veselo, kakor njih dedom 5e nikoli prej..
Begunci iz Topei a so pripluli v Solun in z grozo govorili o barbarih, .ki imajo urejeno vojsko, silno Ln številno, da uteg-• ejo prebaviti vso O.ško. Stainovalei so se razburili, posadka je razposala oglednike, ugledni meščani so zakopavali drago-ceticMti v lrleteh rn zapuščali mesto..	'
Zaskrbelo e<lino enega ri v vsem mwstu in ta je bil Epa-r rod it. "VsotU vrii sn o.»e deao!" je prendarjal, zavit v filozofsko oglavnico.. "Prišla je ura! Dopolnjena je mera Bilanca!" In šle enega je razveselila novica. Radovana, goden, ki je resnično prišt? v Solun in se preobjodei ob Epa-tro<litovem bogastvu. Zihiepenel je po zmagoslavjem hrupu |»o m ju deklet, po slovenski pesmi, .ki je molčala v vSolunu.
Zato je oprtal plunko in m napotil v Toper.. Vedel je, da ZrJ^^SSS "I T jvsrt s seboj novo, ve^lo skrivnost za Izttoka in Rada. Onala "We1' k| »	tako
ga j« tla po časti m hodil je spočit .kakor mladee	hveto mesto, kakor Cehom
Prav stari dežniki navadno
d o van o značilen "slog '^fjsike Vfv/' no	vod" A
renesance. Na tem trgu, ki >-0i T^ejnocljivfL postanejo, če po-nonaša s spomenikom Adamai™^®5 žliof> parafina s ?>0 žliea Mickiewiecza, sta mn<ristratno,Im Petroleja. To mešanico do poslopje in maihma cerkev iz'br?	dolder ni pararm
11. stoletia. Posebno znameni'11.1/' voS''	in f^anik teme-
J--- *••	* nail.ito izplakneš z to raztopino.
Za to delo moraš imeti majhno gobo, ki je pa ne smeš preveč
ta pa je Marijina cerkev Poljskem. V nji so mnoge k1! asiie umetnine. Večji stolp visok 81 metrov in ima posebno uro, ki s t roben t an iem fanfar o<z,nanja ure. Traned o-atalih zn anioni tih stavb staro davnega Krakova naj omenimo še Jagiellonsko knjižnico Na dvorišču nwgoene stavbe sitoji s»tari kip pO'iskenra astronoma Kopernika. .
Mestno središče se razprosii ra okrog apnenčastega hriba
(Nadaljevanj® prihodnji«)
_____nn-
hovi Hradčanv v Pragi. Tu so v dobi, ko je imela Poljsika naj-
IZDAL.V SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
S|»i«al T»simlr FpIk<*1
Kreutzerjeva sonata
Spisal I.. X. Tolstoj
18
Mladim srcem
Prusi zvezek. Zbirka /a slovensko mlartino. Sfrfsal K«aver Mefikn
28
1 Magda
(Icral — Alojzij Upiih*
29
Peterčkove poslednje sanje
<I}in»> — Pavel Gulln
Sto ugank
Spisal Oton Znivanri^
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Sftillman
8
Pravljice
Zatiisal II. Majar
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Friflolin Žolna
22
Slovenske baladie in romance
l*redil C. Oolar
23
Zbrani spisi za mladino
Spiral Ftic*>U»ert Cangl
9
Popotniki
Spisal Milan PurHJ
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Sladak
zmočiti. Nato daš razpet dež-ni-k na zrak, a ne na sonce.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročne da ae poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
fl
Korejska brata
Spinal Jos. Splllman
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal Ojnro PandurU*
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
16
Spisi Krištofa Smida
Poslovenil P. P. Hrovat
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila 1'tva
14
Pravljice in pripovedke za mladino
spisal Silvester KoSntnik
15
Suneški invaJid
SpiHiil Silvester Ko^nlnik
25
Poletno klasje
Izbrane pesmi — Spisal C. Oolar
26
Denar
30
Potopljeni zvon
(l£ra t — Gerbart Ilnnptuiann
31
Revizor
(Igral — Nikolaj Vavlljevi«*
32
Spodobni ljudje
(Igrat — I.. I.iitoveo
33
Črne maske
(Ijrral — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil C. Oolar
35
Pol 1/tra Vipavca
(Ieral — I>amlr Felpel
36
Sveti Just
(Ijrra) — Spisal ilr. F. Petronlo
37
Fabiola in Neža
(Iffra) — Poslovenil J. PodbevSek
38
Tončkove sanje na Miklav-
Dr. Kari Enclis — Poslovenil Dr. Z6V VOČer
Albin Ogris_(Igral — J. Erhežnlkin F. Roje
!JWKer Je zaloga teh knjig zelo omejena, je pri naročilu priporočljivo ome-IdE^nitt več zbirk, da nam ho na ta naiMn mogoče vmkega zadovoljiti.
KNJIGARNA SLOVNIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. V.