SLOVENSKI Izdaja ćasopfsno-založn t&ko podjetje SZDL »Naš tisk« / Direktor: Rudi Janhuba I Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-522 do 23.526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-322 do 23-526 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 26-663, na zunanje 21-832 / Poštni predal 29 I Tekoči račun Narodne banke 601-*T«-163 / Mesečna naročnina 200 din LJUBLJANA, SOBOTA, 3. APRILA 1954 Izvršni svet LRS sprejel vazne uredbe med njimi: uredbo o zasebnih gostiščih, uredbo o pogojih za uporabo sredstev republiškega kreditnega sklada za investicije, uredbo o pogojih za uporabo sredstev sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski ter uredbo o načinu in rokih vplačila deleža LRS na dohodkih okraja in mest — Ustanovljena je republiška finančna inšpekcija Dne 1. aprila je bila pod predsedstvom tovariša Borisa Kraigherja seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Izvršni svet je sprejel uredbo o zasebnih gostiščih, ki določa, da morajo vsa zasebna gostišča do 10. avgusta t.l. prilagoditi svoje poslovanje določbam sprejete uredbe. V bodoče obstojajo zasebna gostišča, kjer je to potrebno zaradi zagotovitve gostinskih storitev in razvijanja turizma, vendar ne v mestih, mestnih občinah s posebnimi pravicami in industrijskih krajih. Zasebna gostišča so lahko samo gostilne, ki morajo nuditi gostom hrano in pijačo, prenočišča in pa gostilne s prenočišči. Vinotoči in bifeji ne morejo biti zasebna gostišča. V zasebnih gostiščih ne more biti zaposlena tuja delovna sila. Nadalje je Izvršni svet sprejel uredbo o pogojih za uporabo sredstev republiškega kreditnega sklada za investicije. Zakon o družbenem planu LRS za leto 1954 je ustanovil poseben republiški kreditni sklad za investicije. Izvršni svet je s to uredbo odredil, da se dajejo posojila iz tega sklada onim gospodarskim organizacijam, ki izkazujejo po svojem investicijskem programu najvišjo rentabilnost ter dosegajo največji gospodarski uspeh, in katere investicije so v skladu s smernicami družbenega plana LRS za leto 1954. Za kmetijstvo je namenjeno 150 milijonov dinarjev kreditnih sredstev. Rok za odplačilo posojila ne sme biti daljši od 10 let Obrestna mera je najmanj 3%, za kmetijstvo in elektrogospodarstvo pa najmanj 2°/o. S sredstvi tega sklada bodo predvsem podprta tista podjetja, ki bodo ves ali pretežni del kredita izkoristila za nabavo domačega investicijskega materiala. Predračun za objekt, za katerega se najema investicijski kredit mora presegati 5,000.000 din. Roke, višino sredstev in namen uporabe posojila za gospodarske investicije bo razpisala Narodna banka FLRJ — Centrala za LRS v soglasju z izvršnim svetom LRS. Uredba prav tako določa pogoje, kdaj se dodeli investicijski kredit iz tega sklada. Posojila bo odobraval upravni odbor Narodne banke FLRJ — Centrale za LRS po predhodni preve- — ' iini' -i — Sporočilo iz zvezne ljudske skupščine Beograd, 2. aprila. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje pri zveznem zboru in odbor za vprašanja dela ter socialnega zavarovanja pri zboru proizvajalcev sta izvolila na svojih sejah 1. aprila šest anketnih komisij, sestavljenih iz članov teh odborov, in sicer z nalogo, da naj obiščejo nekatera središča v republikah ter skupaj z republiškimi anketnimi komisijami, zainteresiranimi ustanovami in organizacijami ter ljudskimi poslanci iz teh središč izvedejo anketo o problemih zdravstvenega zavarovanja. V kolikor imajo zainteresirane ustanove, organizacije in posamezniki določene sugestije predloge ali pripombe k vprašanjem zdravstvenega zavarovanja, jih morejo poslati odboru za socialno pohtiko in ljudsko zdravje pri zveznem zboru in odboru za vprašanje dela ter socialnega zavarovanja pri zboru proizvajalcev zvezne ljudske skupščine. Jugoslovansko sindikalna delegacija potuje v Stuttgart ritvi strokovne komisije pri tej banki in v soglasju s smernicami izvršnega sveta LRS. Izvršni svet je sprejel uredbo o pogojih za uporabo sredstev sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski, ki ga upravlja Uprava za investicije LRS. Sredstva sklada se dajejo in-dustriji, turizmu in gostin- KUD »Joža Vlahovič« v Parizu Pariz, 2. aprila. (Tanjug.) Pod pokroviteljstvom francoskega ministra za prosveto Andrč Maria in veleposlanika FLRJ v Parizu Srdjana Price je kulturno umetniško društvo »Joža Vlahovič« iz Zagreba sinoči priredilo v veliki dvorani Sorbone večer jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov. Mehiški veleposlanik v Jugoslaviji umrl Beograd, 2. aprila. (Tanjug.) Mehiški veleposlanik v Jugoslaviji Edouardo Morillo Safa je umrl 30. marca v Mehiki. Morillo je zastopal mehiško vlado v Jugoslaviji od 24. avgusta 1953. Beograd pa je zapustil pred nekaj meseci, ker je bil bolan. Svoj polažaj je tedaj obdržal. Namestnik šefa protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Vladimir Mari-novič je obiskal danes odpravnika poslov, mehiškega veleposlaništva Jorga de la Vego in izrazil sožalje v imenu predsednika republike, zveznega izvršnega sveta in državnega sekretariata za zunanje zadeve. stvu kot posojila, vsa ostala sredstva sklada — tudi sredstva, določena za študij za novo industrijo — pa se dajejo kot dotacije. Kredite iz tega sklada daje Narodna banka FLRJ — Centrala za LRS v sporazumu z upravo za investicije LRS. Obresti ne smejo biti nižje od 2%, rok odplačila pa ne daljši od 20 let. Uredba o načinu in rokih vplačila deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest določa, da se štejejo vsi dohodki mest in občin na območju mesta za skupne dohodke mesta. Delež ljudske republike se izračunava in plačuje od skupnih dohodkov okrajev in mest po progresivni lestvici, upoštevaje dohodke na enega prebivalca. Ta delež ljudske republike se vplačuje in obračunava četrtletno, odplačuje pa v višini 8O'Vo mesečnih akontacij. Dokončni obračun in vplačilo se opravi po potrjenih zaključnih računih gospodarskih organizacij in na podlagi dejanskega vplačila vseh ostalih dohodkov, ki gredo med skupne dohodke okrajev in mest za leto 1954. Za državnega podsekretarja v drž. sekretariatu za gospodarstvo LRS je bil imenovan dr. Mirko Hočevar, dosedanji pomočnik javnega tožilca LR Slovenije. Z odlokoma je določil zavode in organizacije, ki delegirajo člane v svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, in enako zavode in organizacije, ki določijo svoje zastop- nike v svet za prosveto ln kulturo LRS. Izvršni svet je ustanovil republiško finančno inšpekcijo, izdal navodilo za ureditev gozdarske službe v okrajih in mestih in z odlokom določil, da se smejo posamezne vrste gospodarskih podjetij in obr-tov v gozdarstvu ustanavljati samo s privolitvijo drž. sekretariata za gospodarstvo LRS. Izvršni svet je postavil komisijo, ki naj v skladu z dosedanjimi ugotovitvami fin. pregleda poslovanja Triglav filma stavi ustrezne predloge glede dodelitve dotacije temu podjetju. Mladen Ivekovič pri Walterju Hallsteinu Bonn, 2. aprila (Tanjug). Veleposlanik FLRJ v Zahodni Nemčiji (h*. Mladen Ivekovič je obiskal danes državnega sekretarja v-jafaodnonemškem ministrstvu za zunanje zadeve prof. Walterja Hallsteina. V razgovoru sta se dotaknila bivanja kanclerja dr. Adenauerja v Atenah, Ankarj in Rimu. Govorila sta ‘udi o tekočih političnih dogodkih. Obisk delegacije JLA grškim oboroženim silam in turške delegacije našim enotam Skoplje, 2. aprila. V prv; polovici tega meseca bo delegacija JLA, ki jo bo vodil generalni major Nikola Karanovič, obiskala poveljstvo 3. armadnega zbora grških oboroženih sil. General Karanovič bo s skupino oficirjev gost generalnega podpolkovnika Semisto-klesa Kaceasa, ki je bil sredi prejšnjega meseca z grško vojaško delegacijo v naši državi. Konec meseca pričakujejo v Skopdju delegacijo turških oboroženih sil, ki bo vrnila obisk poveljniku skopljanške vojaške oblasti generalnemu podpolkovniku Hamoviču. General Hamo-vič je prejšnji mesec z delegacijo JLA obiskal 1. turško armado. Pogled na gradbišče tovarne časopisnega papirja v Vidmu pri Krškem. Graditelji in monterji imajo časa le še 13 mesecev za izpolnitev plana. 1. maja 1955 mora namreč tovarna že začeti s proizvodnjo tako zelo pogrešanega časopisnega papirja. Šestdeset vagonov opreme je že prispelo. Prvega maja letos bodo začeli montirati prvi del nove bru-silnice. Montažna dela morajo biti končana do avgusta letos. Gradbena dela letos še niso dosegla tistega vrhunca, ki bi ga morala spričo kratkega roka za dograditev tovarne. Novi predpisi o kreditih so nekoliko zavrli priprave za gradbeno sezono, ki sestoje med drugim tudi iz nabav gradbenega materiala. V tem primeru nam vsakodnevna manjša storilnost na gradbišču prinaša veliko škodo. Tudi v tovarni celuloze in papirja (tako se od 1. januarja t. 1. imenuje bivša videmska »Celuloza« skupaj z novim gradbiščem tovarne rotopapir-ja) so za distribucijo celuloznega lesa, ki ga primanjkuje. Sedaj potrebuje tovarna okoli 150 kub. metrov celuloznega lesa na dan. Ko se bo zavrtel tudi veliki papirni stroj, bo tovarna potrebovala dnevno 450 kub. metrov celuloznega lesa. Trenutno predelamo v Sloveniji kemično okoli 11% letnega poseka. Glede na strukturo naših gozdov bi morali predelati kemično 67% lesa, da bi najbolj ekonomično izkoriščali gozdno bogastvo Slovenije. Potem, ko bo začela obratovati tudi tovarna časopisnega papirja v Vidmu, se bo povečala količina lesa v kemični predelavi na 14 do 15%. Razumljivo je, da se strokovnjaki videmske tovarne celuloze in papirja zelo zanimajo za naše gozdno gospodarstvo, saj so pomembni potrošniki celuloznega lesa, čigar pomanjkanje je občutiti bolj in bolj. Ugodne perspektive za razvoj medsebojnih gospodarskih zvez Beograd, 2. aprila. Ob obisku jugoslovanske go- večavanja njenega prebivalstva in spodarske delegacije državam Južne Amerike, je bra- lahko v veliki meri zainteresira zilski ambasador v Beogradu gospod Ruj Ribičiro državo, kot je Jugoslavija, ki ho-Kouto dal uredniku Jugopresa izjavo, v kateri je med če poleg kmetijstva najti novega ostalim rekel: »Obisk te važne gospodarske delegacije v Braziliji predstavlja pomemben dogodek na polju USTANOVLJENO JE STROKOVNO DRUŠTVO ZA GOSPODINJSKO IZOBRAŽEVANJE Naše gospodinjstvo bo prešlo iz zaostalosti le s pomočjo skupnosti Ljubljana, 2. aprila. Na pobudo Zavoda za napredek gospodinjstva in Zveze ženskih društev Slovenije, je bil danes v dvorani Centralnega higienskega zavoda ustanovni občni zbor Strokovnega društva za gospodinjsko izobraževanje. Občnega zbora so se udeležili član izvršnega sveta Franc Kimovec-2iga, predsednica Društva prijateljev mladine Ada Krivic, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije Angelca Ocepek, direktor Zavoda za napredek gospodinjstva T .R TT rvatclrck. Mania niardia iai. »mdlnn ..XUnlri». človek dnevno potrebuje in se ukvarjajo le s pripravljanjem dražjih in težje dosegljivih jedi. Vendar to ni vprašanje prehrane samo posameznih gospodinj, štev. temveč tudi naših menz, dinjstva LR Hrvatski Marija Djerdja ter številne učiteljice domov in iwinh.no «ilerh ra’ raznih strokovnih šol iz vse Slovenije in okrajne zastapni- ao™fv m Podobno. bkrb za ce raznih društev, v katerih delajo žene. Uvodni referat je Imela tov. Milena Kortetova, iz katerega posnemamo nekaj misli: Beograd, 2. aprila. (Tanjug). Delegacija sindikata delavcev razbremenitvi, in uslužbencev komunalnih podjetij Jugoslavije bo odP°" tovala jutri v Stuttgart. Z Zahodni Nemčiji bo ostala 10 dni kot gost nemškega sindikata javnih služb, transporta in in prometa. Žene Jugoslavije so enakopravno sodelovale v ljudski revoluciji ta v naših zakonih ni ostalo niti sledu o neenakopravnosti žene, vendar je v njenem vsakdanjem življenju še mnogo tega, v kar jo postavlja nerazvito in silno zaostalo gospodinjstvo, ki jo veže na dom. Istočasno jo to odteguje od njenega sodelovanja v organih ljudske oblasti, v družbenih in političnih organizacijah. Zato je treba ženo razbremeniti, o čemer je že razpravljal plenum Centralnega odbora AF2 pred dobrim letom v Sarajevu in kasneje IV. kongres AF2 Jugoslavije. Osnovne misli teh dveh organov so bile bojevati se za razvoj naše. ga gospodinjstva v napredno gospodinjstvo, za prosvetlitev naše žene, za njeno razbremenitev zaostalega in utrujajočega dela ter jo povesti kot svobodno državljanko v javno življenje. Dejanska enakopravnost žene pa je mogoča samo pod pogojem, da postane skrb za otroke družbena skrb. To naj se kaže v usta. navijanju najrazličnejših ustanov, ki bodo omogočile vzgojo otroka. Gospodinjstvo pa naj se razvije v družbeno industrijo In postane javna družbena funkcija, kar pomeni osvoboditev žene tistega dela, ki ga lahko racionalnejše, ceneje in bolje opravi industrija ali mehanizirana delavnica. Uvesti v stanovanja pridobitve, ki jih nudi tehnika na današnji stopnji razvoja, je prav tako doprinos k njeni Za reševanje vseh teh širokih problemov gospodinjstva, ki so v bistvu ekonomsko.družbenega dek gospodinjstva v vseh republikah, sporedno z njimi pa tudi višjih gospodinjskih šol, kakršne že imamo pri nas. Bil je ustanovljen lani v oktobru in je za njegovo delo izredno zanimanje. Ljudje že danes pričakujejo odi zavoda mnogo več, kakor jim to lahko nudi. Njegov uspeh pa ni odvisen le od njega samega, temveč od pripravljeno, sti in sodelovanja širšega kroga organizacij, društev, šol, ustanov in inštitutov ter posameznikov. 2ivljenje v družini bo spremenilo gospodinjsko prosvet-ljevanje, ki je del splošnega prosvetljevanja. Ko govorimo o tem, se moramo nujno dotakniti našega strokovnega kadra. V Sloveniji se gospodinjsko šolstvo razvija počasi, vzrok pa je v silno občutnem pomanjkanju gospodinjskih učiteljic. Tudi gospodinjsko šolstvo, ki je dokaj neurejeno, zahteva še mnogo dela in študija. Vsakdanja prehrana naj bo preprosta in pravilno pripravljena Eno izmed osnovnih vprašanj v gospodinjskem prosvetljeva-nju je prehrana. Zlasti na vasi je to vprašanje pereče, ne mor. da zato, ker bi kmečka družina ne mogla imeti boljše hrane, temveč zato, ker je znanje o pravilni prehrani in njeni važnosti za zdravje družine slabo. Naša naloga je predvsem v tem, da uvajamo v prehrano zelenjavo, sadje in mlečne izdelke. Boriti se moramo za zboljšanje preproste vsakdanje prehrane, ki naj bi bila pravilno sestavljena ln pripravljena. Največja značaja, je potreben že poseben napaka večine naših kuharskih organ. Tako je bil sprejet sklep tečajev je ravno v tem, da po-o ustanovitvi zavodov za napre- zabijajo na tisto prehrano, ki jo zboljšanje kolektivne prehrane, njene higiene, za razvoj teh kolektivnih ustanov, je prav tako naloga Zavoda, ki dela v tem smislu, skupno z drugimi institucijami. Gospodinjski pripomočki razbremenjujejo žene utrujajočega dela Najpogostejša želja žena so razni električni gospodinjski pripomočki, ki jim pomenijo najboljša sredstva za njihovo razbremenitev. Pri nas smo v izdelovanju takih predmetov še novinci in naši prvi proizvodi niso vedno najboljši. Vztrajati bo treba na tem, da čimprej dobimo posebna podjetja, ki bodo izdelovala take proizvode za naša gospodinjstva. Prav tako tudi z opremo, zlasti kuhinjsko. Osnovna naloga Zavoda za napredek gospodinjstva je v tem, da praktično preizkuša industrijske in obrtne izdelke, ocenjuje njihovo kakovost in uporabnost ter daje pobudo za izdelovanje boljših, oziroma novih gospodinjskih pripomočkov. Posebna in zelo važna naloga je pomoč ta propaganda za razvoj ustanov za kolektivno po. moč družini. Sem spadajo razni biroji ln uslužnostna podjetja. Svoje naloge pa bo Zavod za napredek gospodinjstva lahko reševal le s pomočjo raznih društev, zlasti novega strokovnega društva za gospodinjsko izobraževanje in pa množičnih društev, zlasti novega Strokovnega ki jih že ustanavljajo. Da bodo društva živela ln dosegla svoj namen, je potrebno, da jih ustanavljajo tam, kjer je določen problem, ki ga je treba rešiti. Tako bo eno društvo skrbelo za šolske in mlečne kuhinje, dirugo se bo odločilo za domačo obrt, tretje za razne oblike uslužnost-ne pomoči, za vrtnarstvo itd. Zavod za napredek gospodinjstva si mnogo obeta od Strokovnega društva za gospodinjsko izobraževanje. Njegovo sodelovanje in pomoč bosta lahko pripomogla k razbremenitvi žene, kar pomeni osvoboditev utrujajočega dela, ki jo še vedno s tisoč nitmi veže na preteklost manjvrednega in izkoriščanega bitja. Po poročilu tov. Koržetove so številne udeleženke občnega zbora v razpravi iznesle težave, ki jih imajo z raznimi gospodinjskimi in kmetijskimi tečaji na terenu. Težave so predvsem v pomanjkanju strokovnega kadra, zaradi česar tudi rezultati tečajev niso takšni kot je zaželeno. V Ribnici n. pr. so ustanovili odbor za’ napredno gospodinjstvo, ki je organiziral tečaje in razna predavanja. To delo je zdaj v zastoju, ker ni strokovnega kadra, ki bi ga vodil. Na biro za gospodinjstvo v Mariboru ta Ljubljani pa prihajajo mnogi ljudje, ki povprašujejo po tovarišicah, ki bi bile pripravljene pomagati družinam v času bolezni v družini, ali pa v času, ko je mati na porodu. Tega kadra biroji ne morejo preskrbeti, ker še ni izvežbanih tovarišic. Društvo za gospodinjsko izobraževanje bo te probleme v marsičem rešilo. Med drugim bo skrbelo tudi za ustanovitev strokovnih šol in tečajev, iz katerih bodo izšli strokovni kadri. Dokler ne bodo te šole ustanovljene, pa bo treba najti druge možnosti.' Predvsem bo treiba v času šolskih počitnic organizirat* gospodinjske tečaje In tečaje za šivanje ter ročna dela, ki hi jih obiskovale mlade učiteljice, ki se na učiteljišču niso lzvežbale v teh predmetih, ker jih ni na učnem programu. Po sprejetju pravil društva je ustanovni občni zbor izvolil upravni odbor društva, ki «e bo konstituiral na svoji prvi aeji. Novoustanovljeno društvo bo imelo tudi svoje podružnice s sedeži na okrajih. medsebojnih naporov za razširjanje trgovinskih zvez - med tema dvema državama. Gospodarstveniki in visoki predstavniki jugoslovanske industrije, ki sestavljajo to delegacijo, bodo imeli priliko, da se na kraju samem prepričajo o velikih možnostih, ki se odpirajo Braziliji in Jugoslaviji na tem polju.« Govoreč o današnjih trgovinskih odnosih med tema dvema državama, je ambasador izjavil, da so se ti razvijali na osnovi sporazuma iz leta 1948, katerega perspektive so bde skromne. »Danes pa* — je nadaljeval — »so perspektive Za razvijanje medsebojnih gospodarskih odnosov zelo ohrabrujoče. Brazilija ima 52 milijonov prebivalcev in ima že s samim tem tržišče, na katerega lahko računamo. Napredek, ki ga je dosegla Brazilija, na primer v pogledu gradbeništva, je posledica nenehnega po- potrošnika za proizvode svoje nove industrije. Sicer pa je nerazumljivo, da bi se država, s takim prirodnim bogastvom, kot ga ima Jugoslavija, zadržala vedno na kmetijstvu in na izvozu surovin. Mi Braziljanci spremljamo z največjimi simpatijami napore jugoslovanskih oblasti in podjetij, katerih smoter je prirođen razvoj tiste industrije, s katere surovinami razpolagajo. Tudi mi sami vodimo vedno borbo za gospodarsko osamosvojitev. Francoski obisk v Beograda Beograd, 2. april. Jugopres je zvedel, da bo skupina 30 absolventov francoske šole za civilno letalstvo dopotovala v Beograd v torek, 6. aprila. Skupina, ki jo vodi direktor te šole, gospod J. Machenaut, se bo pripeljala s posebnimi letali. Gostje bodo ostali v Jugoslaviji 2 dni in obiskali nekaj objektov jugoslovanskega civdnega letalstva. Nove delavske demonstracije v Trsta Zaradi zadnjih odpustov v ladjedelnicah je prišlo danes do ogorčenih demonstracij tržaškega delavstva, ki zahteva delo in kruh Trst, 2. aprila (Fb telefonu). Danes popoldne je nad 1000 ladjedelmiških delavcev ponovno demonstriralo po tržaških ulicah. To so bile v zadnjem času najbolj ogorčene in borbene demonstracije. Prišlo je — ne po krivdi delavcev — do manjših incidentov s civilno policijo, ki je spremi jala demonstrante v 2 gostih kordonih. Vendar hujših incidentov ni bilo. Med demonstranti je bilo tudi precej žena- Tržačani so na razne načine izražali svojo solidarnost z demonstranti. Demonstranti so se ustavili pred palačo direkcije Združenih jadranskih ladjedelnic, kamor je odšla delavska delegacija. Po-slopje je bilo zastraženo z dvema kordona civilne policije. Delavci so vzklikali »Hočemo dela, dovolj je obljub«. Med njimi so se pojavili tudi šapirografirani letaki brez podpisa, ki pozivajo delavce Združenih jadranskih ladjedelnic, naj nadaljujejo borbo, delavce pa, ki so jih poslali na »dopust«, naj nadalje hodijo v ladjedelnice, da bodo ostali združeni z ostalimi delavci v borbi za delavske pravice. V letalcih tudi poudarjajo, da je borba ladjedeJniškSh delavcev, ki jo vodijo že dalj časa, vzbu- dila med prebivalstvom velike simpatije ter da je to dokaz borbene sposobnosti tržaškega delavskega razreda. Ko poročamo, demonstracije še trajajo jn delegacija delavcev se še ni vrnila. S. Lenardič Nesreča italijanskih ribičev Pulj, 2. aprila (Tanjug). Na italijanski ribiški ladji »Nuovo Antonio« iz Chioggie, ki je 31. marca lovila ribe v bližani otoka Susak pri Pulju, se je pripetila izredna nesreča. Ko so dvigali mreže, so ribiči skupno z ribami potegnili tudj magnetno mino iz druge svetovne vojne, ki je eksplodirala na ladji. Težko ranjeni so kapitan ladje, neki ribič in strojnik. Na kraj nesreče je priplula nekoliko pozneje jugoslovanska vlačilka »Heifcules«, ki je prevzela ranjence in jih spravila v puljsko bolnišnico. Hudo ranjeni ribič Olivio Ze-naro je tanil sinoči po operaciji, taiga dva ranjenca pa sta büa hitro poslana v reškra bolnišnico, kjer jima bodo napravili posebno operacijo na očeh, ki jima ju je poškodovala eksplozija. Dobrna naj ostane odprti tip zdravilišča Sefa sveta za gospodarstvo 0L0 Celje-okollca V četrtek je bila pod vodstvom podpredsednika okrajnega ljudskega odbora Franca Lubeja četrta redna seja sveta za gospodarstvo OLO Celje - okolica. Med ostalimi točkami obširnega dnevnega reda so člani sveta sprejeli predlog, da se vsi državni obrati in sicer tudi oni, v katerih je zaposlenih od 3 do 5 delavcev prepustijo v upravljanje delovnim kolektivom. Poleg tega je bil sprejet sklep, da se pri vseh privatnih obrtnih obratih, v katerih dela mojster sam ali pa največ še dva pomočnika, uvede davek na pavšalno davčno osnovo. Po določitvi pavšalnih davčnih osnov, ki se bodo uvedle tudi v manjših obrtnih delavnicah socialističnega sektorja, bosta obe vrsti obrtne dejavnosti izenačeni. Ne glede na število zaposlene delovne sile bo pavšalna obdavčitev uvedena še pri vseh uslužnostnih obratih. Stopnja pavšalne obdavčitve se med letom ne bo smela spreminjati, razen če v obratih ne bo prišlo do bistvenih sprememb na račun mehanizacije eli pri povečanju števila delovne sile. Prednost pavšali-ziranja davčnih osnov, ki bo v glavnem izvedena na podlagi zadnjega triletnega pov-prečka prometa, bo v tem, da bodo tudi obrtniki že v naprej vedeli za celoletno davčno odmero. V razpravi o uvedbi pavša-llzirane davčne osnove se je rodila misel, da le-te ne bi kazalo uvesti zlasti v obratih prehrambene srt rok e, ki imajo tudi neposredni vpliv na standard naših delovnih ljudi, ''■’sprava je pokazala, da bi ^všalizacija davčne osnove za nekatere stroke lahko imela negativne posledice na cene najosnovnejših življenjskih potrebščin. Zato se je svet za gospodarstvo odločil, da velja Docent dr. V&dimir Trampuž petdesetletnik Tovariš dr. Vladimir Trampuž 6e je rodil 4. ap.rila 1904 na otoku Kricu. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral 31. 10. 1928 v Zagrebu. Ko je odslužil obvezni vojaški rok in opravil staž, ni dobil plačanega mesta sekun-darija v bolnici in je zato vstopil začasno kot zdravnik v jugoslovansko armado. Delo v armadi se pa ni skladalo z njegovimi smotri in lastnostmi. Prvo priliko je izkoristil, da je zapustil korumpirano armado in uspel, da je bil 2. 6. 1933 imenovan za zdravnika — uradniškega pripravnika v Državni bolnišnici za žen- n. pr. pavšalna davčna osnova v pekarijah le za one obrate, ki imajo največ dve zaposleni delovni sili. V celoti pa so od pavšalizacije davčne osnove izločene mesarije, oziroma klavnice. Izrabljanje teh sklepov je možno zlasti s prikrivanjem zaposlene delovne sile. Zato bodo morali oblastni kontrolni organi ter organi družb, organizacij temu vprašanju posvetiti veliko pozornost. Razprava o nadaljnjem poslovanju privatnih gostiln je bila odložena in sicer do takrat, ko bodo republiški organi izdali zadevne točnejše predpise. V razpravi okoli dela privatnih gostiln je prišlo na dan nenavadno dejstvo, da ima n. pr. v Slov. Konjicah veliko privatno gostilno človek, ki mu je bilo privatno premoženje zaplenjeno zaradi sodelovanja z okupatorjem. To meče dokaj čudno luč ne samo na tamošnje organe ljudskega odbora in tudi na OLO Celje - okolica, marveč še posebno na politične organizacije v Slov. Konjicah. Poleg razpravljanja in sklepanja o odstotku sklada za plače v trgovskih podjetjih se je razvila okoli priznanja zdravilišča Dobrna v zdrav- stveni zavod socialnega zavarovanja zelo živahna debata. Na nedavni skupščini zavoda za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani je bil sprejet tudi sklep, da naj zavod pokrene vse korake, da se del zdravilišča v Dobrni proglasi za zdravstveni zavod. Korak naprej pa Je šel republiški svet za zdravstvo in socialno politiko, ki je v dopisu OLO Celje - okolica predlagal, da se celotno zdravilišče Dobrna prepusti v upravljanje zavodu za socialno zavarovanje. Člani sveta za gospodarstvo so oba predloga odločno zavrnili. Analiza izkoriščanja nočnin v Dobrni v preteklem letu je pokazala, da so zavarovanci od skupno realiziranih skoraj 72.000 nočnin porabili le nekaj nad 11.000 ali okoli 15%. Nadalje je zavod za socialno zavarovanje v kritičnih mesecih zelo slabo pošiljal v Dobrno svoje zavarovance. Dosedanja zasedba zdravilišča v Dobrni po zavarovancih je potrdila, da zavod ni sposoben zagotoviti niti v glavni sezoni zadostnega števila bolnikov, kaj šele v mesecih izven nje. Poleg tega dejstva ni prezreti še okolnosti, da ima Dobrna in skupnost neke koristi tudi od prihajanja tujcev v to zdravilišče. Inozemski gostje so lani n. j», izkoristili okoli 3000 nočnin. Uprava zdravilišča pa se trudi, da si tujce zagotovi tudi v letošnjem letu in je v tem pogledu že storila prve korake. Dobrna pa je tudi turistični kraj. Uvedba zdravilišča v zaprti tip, to je samo za zavarovance, bi imela za kraj tudi v turističnem pogledu neugodne posledice. To tembolj, ker si občina in zdravilišče prizadevata tudi turistični pomen kraja precej izboljšati. Med drugim nameravajo zgraditi v spodnjem delu Dobrne odprto športno kopališče, v katerega bodo napeljali termalno vodo. Zahteva po uvedbi zaprtega tipa zdravilišča je kaj čudna tudi iz tega razloga, ker uprava zdravilišča doslej ni nikoli ovirala prihoda zavarovancev. Nasprotno, uprava celo želi, da pride sčm čim več zavarovancev, samo treba je določeno število mest zagotoviti s pogodbo že v naprej. Zaradi teh in še nekaterih drugih razlogov, med katerimi je bil pomemben še ta, da se tudi v Laškem že kažejo napake in pomanjkljivosti, odkar je postalo zaprto zdravilišče, so se člani sveta odločili, da bodo predlagali zavrnitev predloga republiškega sveta tudi na seji OLO Celje - okolica. M. B. DRUGI DAN POSVETOVANJA METALURGOV V SISKU 0 storilnosti dela v naši metalurgiji Iz govora predsednika Djura Šaleja — Nezadostno izkoriščanje kapacitet — Na 1 milijon delovnih ur 72 oziroma 77 nesreč — Nezadostna usposobljenost naših »bageristov« 0d naSega posebnega dopisnika nakazan na j val- Prva skupna konferenca Zveze komunistov v Celju Potrebna je večja aktivnost delavcev v Socialistični zvezi Celje, 2. apr. Danes se je začela v dvorani. Narodnega doma v Celju prva skupna okrajna konferenca delegatov organizacij Zveze komunistov iz CeLja in okolice. Konferenco je začel sekretar začasnega okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič, ki je vedno ob strani komunisti iz proizvodnje, ki mislijo, da se jih delo na terenu nič ne tiče. Njihova premajhna aktivnost se kaže v tem, da ,je v odborih Socialistične zveze v Celju komaj 25 odstotkov delavcev, kar je spričo industrijskega značaja mesta dosti premalo. V tem pogledu je poleg 205 delegatov pozdravil nekoliko boljši položaj v vaseh " člana izvršnega komiteja celjskega okraja. Nezadovoljivo pa je delo komunistov v nekaterih večjih središčih, kakor v La-rovsakovo, republiškega po- škem, Polzeli, Vojniku, Konjicah, Žalcu itd., ker ZKS Viktorja Avblja, zveznega poslanca Heleno Bo- ške bolezni v Ljubljani. Od takrat je s tremi presledki neprenehoma zdravnik državne bolnišnice za ženske bolezni in po vojni ginekološke in porodniške klinike v Ljubljani. Odkar deluje dr. Trampuž kot zdravnik, Je z njegovim imenom zvezana poosebljena natančnost, vzorna redoljubnost. kritičen duh sistematično delo, ganljiva obzirnost, blaga plemenitost, neprenosljiva resnicoljubnost ln nepopustljiva strogost do osebja in co sebe — kadar gre za blagor slanca Mico Ma.rinkovo-Sla.n-drervo L dr. Med poročilom tovarišice Olge Vrabičeve je prišel v dvorano tudi član izvršnega komiteja ZKJ Franc Lcskosek-Luka, ki so ga delegati pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Iz poročila tovarišice Olge Vrabičeve je razvidno, da se je uspešnost dela članov Zveze komunistov v zadnjem času odražala na vseh področjih družbenega udejstvovanja in da so bili ti uspehi v veliki meri rezultat požrtvovalnega in predanega dela večine komunistov. Toda obenem, ko ugotavljamo nenehen napredek, moramo priznati, da obstojajo še resne slabosti. Medtem ko so naše organizacije delo VI. kongresa ZKJ temeljito proučevale, je izvajanje sklepov VI. kongresa prišlo do izraza predvsem v organizacijskem pogledu. Se več! Vrsta naših organizacij se pri delu ni več znašla ■in zato je prišlo tudi do primerov demoralizacije posameznih komunistov. K omejitvi teh in še drugih negativnih pojavov je zlasti pripomoglo pssmo II. plenuma, ki je imelo pomembno vlogo v okrepitvi in političnem uveljavljanju organizacije. Osnovne organizacije Zveze komunistov so zlasti po VI. kon-gresu_ usmerile težišče dela na razvijanje in krepitev Socialistične zveze. Ta aktivnost se ne kaže samo v povečanem številu komunistov v odborih Socialistične zveze, marveč tudi v tem, da je postalo politično delo Socialistične zveze kvalitetnejše. Tega us- se le majhen odstotek komunistov udejstvuje v odborih Socialistične zveze. Najvažnejše področje dela, kateremu Zveza komunistov doslej ni posvetila dovolj pozornosti, je uveljavljanje žene v javnem življenju. Kljub temu, da so žene večkrat aktivnejše kakor njihovi moški tovariši, opažamo, da se jih polagoma izriva iz javnega življenja. Vzroki tega niso v pasivnosti žena, temveč v reakcionarnem in primitivnem gledanju na vlogo žene v javnem življenju. Rastoča aktivnost delavcev v delavskih svetih se vidno odraža v gospodarskih uspehih podjetij. Nasproti temu pa je še mnogo slahosti, partikularistične težnje, pojavi birokratizma, premajhna budnost do gospodarskega kriminala itd., ki ovirajo uspešnejši ■razvoj delavskega samoupravljanja. Te škodljive težnje se zlasti odražajo v tem, da ni dovolj zavesti za potrebe skupnosti, temveč nasprotno, da se skuša doseči čim večja korist za podjetja. V dopoldanskem in popoldanskem delu razprave so delegati razpravljali o delu komunistov v podjetjih in na terenu ter ugotovili. da se zlasti komunisti iz podjetii v veliki meri izogibajo dela. Na drugi strani pa se v podietiih kaže še ena slaba stran, namreč podcenjevanje starejših komunistov nasproti mlajšim. V ostalem so diskutirali še o delu osnovnih organizacij na vasi. o vzgoji mladine, o problemih študija, šolski in idejni rasti mladega človeka, ter o problemih delavskega upravljanja o socialnem zavarovanju. Konferenca se bo jutri nadaljevala. M. B. Sisak, 2. apr. V nadaljevanju razprave o delavskem upravljanju so danes razpravljali še nekateri delegatu Govoril je tudi predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Djuro Salaj. Dejal je, da ne bo podal mišljenja centralnega sveta, ker niso utegnili zaradi preobilice dela proučiti referatov in zavzeti stališča glede vseh vprašanj. Predsednik je mnenja, da bi bilo koristno, če bi podjetja uvedla delavske svete tudi po obratih, toda obratne delavske svete je treba uvajati pazljivo, čeprav je nedvomno, da bi to stimuliralo kolektive obratov. Da bi delavski sveti po obratih imeli za posledico kakovostnejšo proizvodnjo, bi morali biti vsi samostojni z notranjim gospodarskim računom. Prav ta osamosvojitev zahteva temeLjitejšo analizo pred uvedbo obratnih delavskih svetov. Po mnenju predsednika bi lahko uvedli obratne delavske svete tudi manjši kolektivi, kaijti pogoji za tako interno kooperacijo so povsod. To bi bila bolj spodbuda za tekmovanje med obrati, vendar je mnenja, da ne bi kazalo teh organov upravljanja predpisovati ali celo zahtevati, da jih kolektivi uvedejo. To je treba prepustiti pogojem v posameznih kolektivih. Ponekod so uvedli stalne komisije, ki rešujejo posamezna vprašanja. Mnenje predsednika je, da take komisije večkrat rešujejo stvari, ki spadajo v področje uprave, ponekod po rešujejo celo delavski sveti zadeve, k;i bi jih sicer morala reševati uprava. Zato je vprašanje, če so stalne komisije koristna oblika dela. Končno je tovariš Salaj govoril o nekaterih členih zakona o delavskem upravljanju in zaključil, da bi bil potreben glede na zastarele postavke (višja gospodarska združenja itd.), ki niso v skladu z novimi gospodarskimi predpisi, nov zakon o delavskem upravljanju. V razpravi o povečanju storilnosti v črni in barvni metalurgiji je že doslej sodelovalo več delegatov kakor v razpravi o upravljanju. Razumljivo je, da so govorili o mnogih vprašanjih, ki bodo osnova za koristne zaključke, čeprav so delegati razvrščali probleme, ki vplivajo na storilnost, različno, pač tako, kakor so razmere v podjetjih, kjer delajo, REDNI LETNI OBČNI Z BOR DRUŠTVA KMETIJSKIH INŽENIR] IN T EHNIKOV SLOVENIJE Kmetijski strokovnjaki naj čimbolj pomagalo izgrajevati nov gospodarski sistem Kmetijski inštitut naj vodi celotno pospeševalno in raziskovalno delo v republiki, pri okrajnih zadružnih zvezah pa naj se ustanove grupe agronomov — Kmetijska posestva naj pregledajo, če so vse zmogljivosti posestev polno izkoriščene ima pri najmanj Ljubljana, 2. aprila. Dopoldne se je začel v dvorani Doma sindikatov redni letni občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki mu prisostvujejo delegati vseh podružnic v naši republiku Uvodno besedo je imel predsednik društva prof. inž. Jože Levstik, ki je v za- lovca zahvalil društvu za pomoč, ki jo je dalo pri ustanovitvi tamkajšnje kmetijske šole. Nato je bilo precej razprave o gospodarjenju na državnih kmetijskih posestvih. Nekateri so predlagali, naj se posestva ne smatrajo kot pridobitna podjetja in naj zato pridelujejo kar največ selek- -- --— — nuuu, c ca uiagui « o— — - — — - ■■ - bolnflca. Vse to so lastnosti, ki P eh a pa ne moremo posploševa- četku svojega govora, nakazal cioniranih semen. Omenjali so posebne grupe agronomov, jamčilo vsakomur- ki i ih v e. . . Zahodni diplomati v sovjetski prestolnici smatrajo, da je sovjetska zahteva za sodelovanje v Atlantskem paktu iskrena. Po analizi sovjeiske note so prišli do zaključka, da ne more biti nobenega dvoma, da hoče Sovjetska zveza končati hladno vojno čimpreje, pri čemer pa bi rada ohranila čimveč svojih sedanjih po zicij. Vzroke za željo, da bi se hladna vojna končala, vidijo zahodni diplomati d dejanskem strahu pred nemško agresijo in o strahu pred atomsko vojno .. .< M DAILY EXPRESS; r.------—--—---------- >. . . Zelo je verjetno, da je cilj zadnjega ruskega predloga razbitt enotnost zahodnih držav, vendar ni nobenega suma, da je zadnji ruski diplomatski manever rezultat strahu: Rusija se resno boji ponovne oborožitve Nemčije. Sovjevska nota je o bistvu dober znak, ker kaže, da se Rusi bojijo vojne ...« THE TIMES >. . . Sovjetska diplomacija je ie v nedavni preteklosti delala mn i ' « skoke, vendar pa bi bilo treba kljub temu o zadnjih ruskih predlogih resno razmišljati. Avtomatična odklonitev, na katero# je nota naletela v zunanjem ministrstvu ni nadomestilo za posvetovanje med vsemi zainteresiranimi vladami.. .< VtANCHESTER GUARDIAN >. . . Drugi aspekt sovjetske note zasluži vso pozornost. To je predlog, da bi zahodne države še nadalje razpravljale o sovjetskem predlogu za sporazum o kolektivni varnosti. V noti pravi Molotov, da bi se mogli predlogi, ki jih je dal o Berlinu spremeniti. Zakaj o tem vprašanju ne bi razpravljali? .. .?< ». . . Sovjetska nota je načela ključne probleme mednarodnih odnosov, katerih rešitev bi bila zelo važna za okrepitev svetovnega miru in preprečevanja vojne, ki bi v sedanjih okoliščinah predstavljala hudo nevarnost za vse narode. Stališče sov-jetske vlade izhaja iz dejstva, da so še druge neizkoriščene možnosti za krepitev miru ...« »ogromnih italijanskih ozemelj« — 7659 kvadratnih kilometrov, — ki jih je Italija izgubila. In ko nato naštevajo številne naše predloge za rešitev tržaškega vprašanja, nadaljujejo: »Kakor smo videli so za stališče jugoslovanske vlade v teku nedavno minulih let značilne vse večje zahteve za dosego rešitve trža. škega vprašanja, medtem, ko je na italijanski strani vedno obstojala dobra volja, da se doseže sporazumen kompromis. Nobena tajnost ni, da je Italija pripravljena sprejeti gotove žrtve za dosego rešitve, ki bi zadovoljila osnovni minimum njenih zahtev.« Italiji nikakor ne gre v račun, da ima sedaj opraviti z drugačno Jugoslavijo, kakor v času Rapalla, toda sprijazniti se bodo morali s tem dejstvom in drugače presojati položaj, kajti drugače se res ne bomo mogli nikdar sporazumeti. »Popustljivost«, ki jo sedaj uporabljajo samo za propagandne namene v tujini, pa bi morali pokazati v praksi. Maršal Tito jih je že večkrat pozval: Vsedimo se za mizo ln se pogovorimo. Toda kaže, da jih tak pogovor nič kaj ne veseli. — To pa je tudi dokaz, da jim niti ni za spora, zumno rešitev tržaškega vprašanja, niti za boljše odnose s Jugoslavijo, ampak za vse kaj drugega, za nekaj, za kar res ne bi mogli trdi da nima nobenih zvez z lm^. ializmom. A. Semič , Spet je pričelo pripekati! (Karikatura: J. Grabovac) miroljubnost za izvoz „Dullesov način mišljenja je Bevan o vodikovi bombi in spremembah, ki jih narekuje njeu obstoj I sfr. ? SLOVENSKI POBOCZVSLEC 1 St. ra — 8. aprila 1994. *&!TtB5r* „■JI'. Preužifkar in dedič premoženja ¥ vrednosti več milijonov - 3*2sl Nekoliko čuden naslov, ali ne? Posebno dokler se ne vemo zakaj gre' Za davek na dediščino gre in za odločbo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, tajništvo za finance št. 89/11-54 z dne 4. 2. 1954 po kateri naj preuzitkar plač 42.000 din davka na dediščino, dedič posestva samega s komfortno stanovanjsko vilo, vsemi gospodarskimi poslopji in potrebnim orodjem, z vprežno in molzno živino ter skupno 13 ha prvovrstne zemlje in gozda pa — 12.997 din. • Zgodba ki jo mislim opisati, bi bila sicer nekaj čisto vsakdanjega in celo tipičnega za življenje po naših vaseh v stari, predaprilski, za kapitaliste zlati Jugoslaviji in pred njo, vendar je njena posebnost v tem, da se je odigrala po osvoboditvi, glavni njen del pa celo prav te dni ali bolj natančno povedano v zadn jih 4 mesecih ... Janeza Lamovca, človeka, ki je bil dolga leta v Ameriki, so leta 1944 zverinsko umorili belogardisti, pred tem pa si je s svojimi prihranki iz Amerike uredil v Martinji vasi št. 35 pri Mokronogu krasno posestvo ter si sezidal vilo, znano danes pod imenom »Vila Amerikance«. Njegova vdova Jožefa je ostala sama s svojim edinim nezakonskim sinom Francem Venetom, ki pa že od leta 1939 ni bil več na posestvu, ker je takrat dezertiral iz tedanje jugoslovanske vojske in pobegnil v München. Z okupatorji vred se je nato vrnil v Ljubljano, se oženil in si tam uredil svoje življenje. Vdova Lamovec se je ponovno poročila. Vzela je pridnega in gospodarnega Janeza Lindiča, po domače Žana, doma iz Srednjega Lakenca. Z njim je nato živela v sreči in zadovoljstvu, saj je bil po svojem srcu dober, zraven pa delaven in skrben gospodar. Devet let je Janez Lindič nato gospodaril na tem posestvu. V najlepšem redu je odrajtoval tudi vse obveznosti do skupnosti, saj je bil med drugim tudi zaveden državljan, ki je šel sam skozi italijansko internacijo, njegov brat pa je bil celo partizan in so ga ustrelili fašisti, ko jim je padel v roke. Na ženo in posestvo je bil tako navezan, da si 1 2 3 * 5 6 Zap. it Ime la priimek dedič* io njegovo bivališče Sorodstvo s ts- ptutaikoa VIŠ4 n. davka as dohodek dediča čuta podlaga za odmero davka Davisi stopaj« Odmerjati davek diaatjn / -fi- j. Jt y£a,t3C’cyfei' tAxLfaction dramatique anine ce lieu de communion hu-maine et le genie theatral, $* člčoant vers Ja beaute, forme batne publique.* Te besede so vklesane o obok nad dvajset metrov širokim odrskim portalom Vilarovega Thčatre National Populaire (za naprej T. N. P.), kjer sem gledal Shakespearovega RIHARDA II. v režiji samega Vilar a in z Gerardom Philippom v glavni vlogi. J. Vilar, ki je prvotno sam igral Riharda, a ga je pozneje (ne vem, zakaj) zamenjal G. Philippe, je to Shakespearovo tragedijo zrežiral preprosto, umirjeno in umerjeno, z jasno težnjo k realizmu in psihološkimi nadrobnostmi — kot bi režiral kako notlobno psihološko dramo. Celo tista mesta, tirade, ki naravnost zahtevajo pridih liričnega patosa (Rihardooa vrnitev iz Irske, slovo od kraljice itd.), so po tej plati pridušena in retuiirana, pri čemer so režiserju in igralcu pomagale krepke črte v tekstu in pa dejstvo, da igrajo tragedijo (kot sicer vsega Shakespeara) v proznem prevodu ali pravzaprav priredbi Jeana Curtisa. Kakor je predstava v besednem izrazu umirjena in zadržana, pa je v mimičnem izrazu izredno razgibana. Kolikor realistični skorajda kon-verzacijsko preprost govor ni poln izraz razdivjanih psiholoških dogajanj o Shakespearovih likih, ga dopolnjuje mimika obraza in vsega telesa, gesta in nenavadno dinamični premiki o ogromnem abstraktnem odrskem prostoru. V režijski koncepciji Je Vilar segel po sodobnih angleških vzorih: preprostost, jasnost, strnjenost dogajanja, nezadržan tempo, v inscena-cijski koncepciji pa dalje nazaj: po neke vrste shakes p carskem odru. strahotnih dimenzijah Je igralec prepuščen samemu sebi: brez pomoči ms opore, ki mu jo lahko da smotrna scena, rekvizit ali vsaj občutek, da ni kot izgubljen o nekem brezkončnem prostoru. Vtis pa, ki sem ga imel, ko sem videl G. Philippa kot Riharda v predzadnjem prizoru samega samcatega v tem velikem prostoru, je pretresljiv Gledališče je v popolni temi. Smrtna tišina. Izpod stropa, svojih petdeset metrov daleč, plane stolpec rezke bele svetlobe in objame Riharda. V vsej ogromni pošastni gmoti teme je osvetljena ena gama točka: Rihard. Na odru ni ničesar, nobenih železnih rešetk, nobenih kamenitih obokov ječe. In vendar je vsakomur jasno, kje je Rihard. Bilo bi mu lasno, če bi stopil v teater v tem trenutku in bi sploh ne vedel, kaj se igra. Popolnoma jasno, strahotno sugestivno to pove G. Philippe, še preden spregooori. To pove njegova nepremična okame-nela drža. vsak delček njegovega telesa, tema za njim in okoli njega. Skratka: Rihard II. o Vilarovem gledališču je izredno lepo in močno igralsko doživetje. To je pa tudi edini teater, ki ima Izlos na repertoarju Shakespeara. Sen kresne noči v cirkusu MEDRANO sem žal zamudil, Hamlet o interpretaciji MARI-GNTJA z I. L. Barraultom v naslovni vlogi, ki ga napovedujejo za mesec april v okviru >WEEKEND SHAKESPEARE* v T. N. P. (Hamlet, Olivierov film o Henriku V. in Rihard II., vse o eni noči!) pa bo samo priložnostna obnovitev. * Podoben Inscenacij skl prijem kot pri Vilarovem Rihardu II. sem srečal tudi pri uprizoritvi Anouilh ove dramatizacije zgodbe o Ivani Orleanski v gledališču MONTPARNASSE — GASTON BATY. To je staro Antoinovo gledališče, kjer se je začel pohod evropskega odrskega naturalizma. V skromnem muzeju v foperu so razstavljeni An-toinovi rokopisi, proa številka njegovega Gledališkega lista ob prvi njegooi uprizoritvi l. 1888, nadalje Duhinooa posmrtna maska, nad osem pa kraljuje Antoinoo bronasti kip. Ne bi rad bil zloben, ampak Anoil-hooega >Skrjančkat ne morem označiti drugače kot plagiat. V njegovi drami o Ivani Orleanski je toliko Shama (o bistvu sodobna kozeri ja na temo o Ivani Orleanski, inkvizicija in njena vloga, Dauphinov profil), da je pred pečatom plagiatorstva ne more rešiti dejstvo, da je Ivanin karakter spremenil (>razkmetil* jo je in naslikal nežnejšo, inteligentnejšo, bolj krhko) in da je drama tudi po gradnji drugačna. Ne morem se iznebiti vtisa, da je pisal dramo z računico v roki: snov vleče, zlasti pri Francozih. In res: publika drvi o teater in odhaja navdušena, dramo so ie prevedli v nemščino in angleščino; v Miinchenu jo igrajo vo glasovih kritike s srednjim uspehom, o Ameriki pa bo v glavni vlogi gostovala znana Suzana Flon, ki igra Ivano tudi sedaj o Parizu. S to uprizoritvijo so pripravili tudi pot za gostovanje Ingrid Bergmonnove, ki o >lvani na grmadi* sedaj z velikim uspehom nastopa o Milanu (režija: Rosselini). Eno pa je Anouilhu treba priznati: smisel za učinkovitost in frapantne paradoksalne domisleke. Ko inkvizitorji privežejo Ivano na grmado in je knmik grmado pred očmi gledalcev že zažgal, razbije avtor iluzijo s prihodom sla, ki pravi nekako tako: >Nehajte, zgodba o Ivani se vendar mora srečno končati!* Ivano o svobod e, nakar z grmade krona Dauphina in predstava izzveni v zmagoslavje. Poleg čudovite igre Suzane Flon in zelo dobre ansambelske igre vseh nastopajočih je pri tej predstavi najbolj presenetljiva režijsko inscenacij-ska zamisel. Delo ima ogromno slik, vendar teče brez izpremembe scenerije. Nekaj podobnega kot pri Rihardu II. torej, vendar s to razliko, da tu prostor ni abstrakten, marveč konkreten: stilizirano, a s plastičnimi elementi predstavljeno grajsko dvorišče. In to dvorišče, na katerega pri polni razsvetljavi prinašajo rekvizite irt pohištvo, predstavlja vsa najrazličnejša prizorišča. Režiser, ki pa o gledališkem listu in na plakatih sploh ni naveden, si dovoljuje stvari, kot je na primer ta: po ob odbi straža odpelje Ivano o zapor. F d j e io proti ozadju, se tu pred očn-i gledalcev obrne, jo pripelie nazaj o ospredje in scena se nadaljuje v zavoru. Toda vse to ne moti. Kvečjemu preseneča. Po igri in režiji sodi ta predstava med zelo uspele letošnje pariške uprizoritve. • Še en Anouilh je trenutno na repertoarju v Parizu: yGledaliska vaja ali Kaznovana ljubezen< n MARI-GNYJU z Renandovo in Barraultom o glavnih vlogah. Delo je sicer dostopno tudi pri nas, vendar vse kaže, da doslej nobeno naše gledališče ni pomislilo na io, da ga uvrsti v repertoar. Barraulto-va skupina je pokazala, kaj je mogoče iztisniti iz tega zanimivega, za Anouilha tako tipičnega odrskega dela. MARIGNY lahko Šteje to uprizoritev ne sicer med vrhunske, pač pa med — kot sv v tem gledališču gotovo vse — zelo dobre uprizoritve. Shakespeare in Anouilh — dve imeni, na kateri $n povezani — čisto o gledališkem smislu — trije resni uspehi letošnje pariške teatrske sezone. Lojze Filipič Wmk Suz. Flon - kot Ivana Orleanska Na odru nima niti ene kulise, poleg pohištva pa uporablja en sam scenski element: drevo v prizoru na grajskem vrtu. Vse se dogaja o temnih zavesah (barve ni mogoče ugotoviti, kajti niti enkrat teh zaves kot abstraktne omejitve odrskega prostora ne oplazi niti žarek svetlobe). Ansambelski prizori so komponirani čisto slikarsko: v okviru temnih zaves je v ozadju pravokotni izrez horizonta, ki ga osvetljuje modro ali zeleno in uatoarja vtis živih slik, živih gobelinov s svetlim ozad\em. Posamezne prizore, ki si slede v naglem tempu, veze glasba. Vsa uprizoritev teče brez zavese. Uprizoritev (16 slik!) ima eno samo pavzo. Scenske elemente prinašajo in odnašajo igralci sami kar pred očmi gledalcev — ne sicer pri polni svetlobi, a še vedno na toliko osvetljenem odru, da publika točno vidi, kaj se dogaja. Nihče se ne boji, da bi to razbilo iluzijo, kajti intenzivnost igre je tolikšna, da publika pozabi na ose drugo Nikakor si nisem mogel predstav tjati, kako učinkujejo na tem velikanskem odrskem prostoru intimni prizori ali celo prizori z monologi. Pomisliti je treba, da meri odrska odprtina dvajset metrov in da je gledalec v zadnji vrsti oddaljen od odra svojih sto metrov. In o teh F. Hugh Herbert „Vsakih sto (K premieri v mariborski drami) Režiji Jožeta Babiča in trem, štirim igralcem se mora Maribor zahvaliti za ta prisrčen »poskusni balonček«, ki bo pod naslovom »Vsakih sto let« še nekaj časa privlačeval naše občinstvo in mu nudil — sicer res »brez moralnih naukov z dvignjenim prstom,« kot je dejal režiser, vendar z izdatno mero optimizma opremljeno simpatično komedijo. Preprosta ljubezenska zgodba dveh mladih in enega nekoliko starejšega — v končnem učinku zelo simpatičnega tretjega — z nizom niti ne tako močno dramatičnih, pač pa gotovo zelo spretno dramaturško izkoriščenih zapletov — to je osnova »vsebine« et“? »Socialistična misel« ŠL 3 Ni dolgo tega, ko sem prebiral drugo številko te revije in, glej, že imam pred seboj tretjo. To priča o prizadevanju uredništva, da čim prej spravi v red izhajanje svoje revije, kar je ena osnovnih dolžnosti. Tako je >Socialistična misel* v tem pogledu med prvimi, saj so nekatere revije izšle to leto šele enkrat ali pa sploh ne. Tokrat je precejšen del prostora posvečen pesniku Srečku Kosovelu. Janko Liška je napisal o Kosovelu >pesniku upora in vere v človeštvot nekaj toplin besedi, s katerimi bralcu lepo približa tega kraškega pesnika. Da se globlje spoznamo s pesnikom — mislecem, je ponatisnjen njegoo esej >Umetnost in proletarec*, poleg tega tudi vrsta sonetov, ki so osi močan odsev vere v delovnega človeka m jih preveva jasna misel na upor. Druge izvirne poezije ta številka ne prinaša. Izvirno prozo zastopa Branko Rudolf s svojo zanimivo, lepo pisano povestjo >Jaka Narobe<. V leposlovnem delu najde- mo še nadaljevanje Cliffarda Odetsa enodejanke >Kje je Lefty?* V ostalem vzbuja posebno pozornost članek Vekoslava Perparja »Privatna lastnina in svoboda človeka*, ki je ponekod malo preveč abstrakten in za preprostega delavca težje razumljiv. Nadalje Ivan Bratko piše o nezadovoljivem odnosu delavstva do knjige in išče njegove vzroke. Zoran Kržišnik pa je v dokaj preprostem jeziku napisal nekaj o lesorezu, njegovem razvoju in pomenu ter razstavi XYLON v Moderni galeriji. Poleg članka o berlinski konferenci in zgodovinskega pregleda slovenskega socialističnega tiska so o običajnih rubrikah objavljena poročila o delovanju DPD Svobod v raznih krajih, zanimive novice o delavskem gibanju po svetu, ocena nove slovenske drame Jožeta Pahorja ySemena v kamenju*, zapisi o novih knjigah, odgovori >li$tnice uredništva* in neizogibni ter še preveč prepotrebni tolmač tujk, imen in pojmov. j-o **•* *•**••••• ••«•»••• »R..»..». ••■•#•••• •#•••• ■•«••• Ker iz predloženih osnutkov prvega natečaja za osnutke taksnih znamk ni bil izbran noben osnutek za izvedbo, razpisuje MLO glavnega mesta Ljubljane v sporazumu z ostalimi ljudskimi odbori LRS ponovni JAVNI NATEČAJ a» izdelavo osnutkov taksnih znamk NAGRADE: prva nagrada din 40.00.—, druga nagrada din 25.000.—, tretja nagrada din 20.000.— in trije obvezni odkupi po din 10.000.— Razpisovalec lahko neobvezno odkupi še ostale osnutke. Vsak odkupljeni osnutek, ki bi prišel v izvedbo, bo še dodatno nagrajen do višine din 20.000.—. Rok za oddajo osnutkov je 24. april 1954 do 18. ure v prostorih Društva arhitektov Slovenije (DAS), Ljubljana, Erjavčeva uL 11/1. Na istem naslovu lahko interesenti dvignejo nove tehnične informacije in pogoje od 3. aprila 1954 dalje med 10. in 12. uro. Is prvega natečaja so določeni za odkop po 10.000.— din osnutki z geslom: Naklos, SL-000333 in AB-0000. Denar in neodknpljene osnutke lahko avtorji dvignejo v DAS po 10. aprOn 1954 med 10. bi 12. uro. MLO glavnega mesta Ljubljane PREDSEDNIK: dr. HeU Modic, L r. te prisrčne in res vedre komedije modernega ameriškega pisca F. Hugha Herberta. Res je — najstrožje presoje in meril kritikov bi tudi ta komedija ne prenesla, — toda ali je to ostalo tudi drugim, mnogo večjim piscem prihranjeno? Na vsak način je ta vesela komerija v spretni in invenciozni režiji gosta Jožeta BABIČA resnično oživela in kar je še več, morda je tu mariborska drama vsaj v glavnem predrla tisto ograjo, ki je doslej branila kon-verzacijski dramatiki dostop na mariborski oder. Mestoma, in to k sreči kar mnogokrat, so Nedeljka KACINOVA (Patty 'ONeill), Marjan BAČKO (Donald Gresham) in Hugo FLORJANČIČ (David Slater) zaigrali dovršeno salonsko komedijo v okviru žal nekoliko manj neproblematič. scenerije Toša PRIMOŽIČA, ki pa je predstavljala (posebno v drugi, tretji in četrti sliki) zelo posrečeno rešitev okvirja za tak moderen komad. Razgibanost, ki kljub razmeroma skromnemu dogajanju na odru ves čas odlično poživlja scensko sliko, razodeva razgledanega in spretnega režiserja brez predsodkov, pri čemer je režiserjevo zamisel Kacinova zelo spretno podprla z mnogo prisrčnosti in živahnega talenta, ki pozna mero in čas. Poleg gotovo ne lahkega lika mlade Patty O’Neill, je Marjan Bačko zelo dosledno postavil svoj lik Donalda Greshama, pa tudi Hugo Florjančič se nam je pokazal z zelo dobre strani. Sliko je skladno dopolnjeval Jože SAMEC v manjši vlogi Michaela O’Neüla. Kot kostumograf se je mariborskemu teatru gotovo v korist razvil Roman LAVRAČ, ki je že ponovno pokazal velik smisel za to — ne tako zelo nevažno nalogo. Tako bo sedaj ta moderna ameriška komedija z De Filipovimi »Neapeljskimi milio-narji« dala močan in zaželen poudarek v letošnjem repertoarju modernim vedrim delom — vsem vzdihovanjem v preteklosti navkljub, da v moderni odrski literaturi ni za nas kaj prida primernega ... S. G. •♦»•♦•••• >o»o»e* >o»omo> •••• • Mestna lekarna Kranj i razpisuje * • sledeča mesta: j 2 farmacevta za lekarno i Kranj, farmacevtskega i pomočnika za lekarniško i postajo Železniki in j farmacevtskega pomoč- j nfka za lekarniško po- • stajo Žiri. MEDVEDEK NEEWA —- Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster ZIBVitE Vsem, Id ste spremili na zadnji jmti našega brata, svaka, poti našega nepozabnega moda, zeta in strica 232. ,t Končno je bilo praznično kosilo pripravljeno. Na otrokovo neizmerno navdušenje je moral tudi Miki zlesti na stol in sesti za mizo. Sam sebi se je zdel nekoliko smešen in se je tako abotno držal, da se je Naneta do solz nasmejala. Miki je globo osramočen skočil s stola in se skril v kot, toda Naneta ga je pregovorila, da je zlezel spet nazaj. Tako so vsi trije preživeli čudovit in nepozaben dan. 233. Komaj je Naneta pospravila vse sledove praznovanja in zaprla Mikija nazaj v kletko, se je prikazal Le Beau. S seboj je pripeljal svojega tekmeca Duranta, katerega je bil srečal na poti domov. Jakob in njegov gost sta bila kaj primeren par, le da je bil Durant nekoliko starejši. Na Le Beaujeve poteze se je bila Naneta že nekoliko navadila, Durant pa se ji je zdel prava pošast. Bila je vesela, ko sta spet odšla ven. 234. Le Beau je vzel s seboj gorjačo in bič in odpeljal svojega gosta k Mikijevi kletki. »Pokazal vam bom žival, ki bi vse vaše pse podavila kakor zajce. Že veliko sem vam pravil o njej, toda morate jo sami videti.« Po teh besedah je zavihtel gorjačo in se spravil nad ujetnika. Miki je odgovoril na mučenje kot razjarjen tiger. Durant se je ob pogledu nanj kar zgrozil in vzkliknil: »To je strahotna zverina!« * HbHSHSHS-^ZSdSSSHS-^-SFEScLSHS-V-SHZSZSSS-^člSiSSZSHS-^ ESHSZS2St4'HSHS5SES-¥'HSZ5ZS55¥-'ESZffHSHSt)LHSHSS5cS'-¥i 5?^5?"q PSHJPISiS'* ODGOVORI na VPRAŠANJA A. Z. Rodica Vprašanje: Glede na 33 let, 8 mesecev in 3 dni delovne dobe Vam je bila priznana starostna pokojnina v višini 94% pokojninske osnove. Po Vašem mnenju bi Vam pripadala staro.-ina pokoj Milna v 97% pokojninske osnove. P n tem računate, da Vam gre za 10 let delovne dobe 50%, za vsako nadaljuje leto 2% in končno Še z»a polno pol leta službe 1%. Poznan Vam je primer, da je invalidskemu upokojencu s 24 leti službe priznana pokojnina z 7S% pokojninske osnove, nekemu drugemu upokojencu pa naj bi bila na podlagi 30 let, 8 mesecev in 15 dni delovne dobe priznana pokojnina z 91% pokojninske osnove. Odgovor: Vaš račun ni pravilen in. temelji na določbah prejšnjega zakona o ugotovitvi pravice do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev iz leta 1946 (61. 7). Po predpisih čl. 58 novega zakona o soc. zavarovanju pa gre zavarovancu z dopolnjenimi 15 leti delovne dobe starostna pokojnina v višini 50% pokojninske osnove. Zavarovanec (moški), ki ima več kot 15 let delovne dobe, dobi za vsako nadalj-ne loto po 2% pokojninske osnove, dokler ne konča 25 let delovne dobe, po 25 letih pa dobi za vsako nadalj-ne leto po 3% pokojninske osnove. Zoro Vam je bila za dopolnjenih 33 let delovne dobe pravilno priznana starostna pokojnina v višini 94 % pokojninske osnove. Višina invalidske pokojnine pa se določa po predpisih čl. 47 Zakona in sicer tako, da gre zavarovancu (moškemu ali ženski), ki še nima 50 let, pa je dopobaä 5 let delovne dobe, invalidska pokojnina v višini 50% pokojninske osnove, zavarovancu, ki ima več kot 50 let in je dopolnil 10-letno delovno dobo. pa invalidska pokojnina v višini 55% pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto delovne dobe prioada po 1% pokojninske osnove do dopolnjenih 15 let delovne dobe, po 2% pokojninske obnove za delovno dobo od 15 do 25 let in po 3% pokojninske osnove za delovno dobo nad 25 let. M. A. B. Vprašanje: Ali Vas more Vaša sestra spraviti brez vsega iz hiše, katero sta zgradila na zemljišču, ki je Vajina skupna last, hiša pa je vknji-žena samo na sestro kot edino lastnico. — Ali morete kot nezakonski sin velikega posestnika, ki je nmrl pred vojno, zahtevati od njegove vdove in otrok kak dedni delež? Odgovor: Vi pravite, da je svet, na katerem sta s setro zgradila hišo, do polovice sestrina last, druga polovica pa da je Vajina skupna last. Po zemljiškoknjižnem zakonu ste mogli biti Vi z Vašo sestro vkiiiiženi vsak le za tako imenovani idealni del celega zemljišča, n. pr. vsak do V», ali eden do tri četrt, drugi pa do V« in podobno. Sestra se sama kot edina lastnica hiše brez Vašega privoljenja ni mogla vknjižit:! in Me morali podpisati listino, da ji odstopate svoj idealni lastninski del zemljišča. Sestra sicer ni mogla biti vknjižona kot edina lastnica hiše. Če sta s sestro skupaj zidala [n se nista ničesar dogovorila, je hiša Vajina skupna last in ne more sestra zahtevati, da se izseki e. Ker je Vaš oče umrl že pred vojno ir. je bila zapuščina verjetno že pred vojno prisojena njegovim dedičem, ne morete zahtevati iz zapuščine pokojnika kakšnega dednega deleža. M. F. Ptuj Vprašanje: Bili ste v decembru 1955 in v januarju 1954 3-krat vabljeni na okrajno sodišče v Varaždin kot priča. Sodišče Vam je na Vašo zahtevo za povračilo prevoznih stroškov in plačilo dnevnic priznalo le prevozne stroške in 140.— din za druge stroške. Mislite, da Vam je s tem storjena krivica in sprašujete, kaj Vam je storiti, da dosežete plačilo zahtevanih dnevnic. Odgovor: Kakor se da razbrati iz Vašega dopiea, ^ ste bili vabljeni kot priča v civilni pravdi. V civilnih stvareh ima priča pravico do povračila potrebnih stroškov, povzročenih s potovanjem v kraj zaslišanja, z bivanjem v tem kraju in s povratkom iz njega. Stroške plača, če nima stranka priznane pravice revnih, stranka, ki je pričo predlagala. Za zamudo časa sme priča zahtevan odškodnino samo, če je zaradi tega občutno oškodovana v dnevnem zaslužku. Vi kot državni uslužbenec dnevnega zaslužka niste izgubil^ ter ste prejeli celo plačo. Tako ste imeli pravico le do potrebnih stroškov potovanja in bivanja v Varaždinu. Predpisi o pričnini so morali biti navedeni že v vabilu samem ter suj a? iz njih mogli poučiti, kaj lahko zahtevate. Ker niste bili z odmero zadovoljni, ste imeli pn ’ žiti se zopeT odmero. Pritožbo ste mogli dati takoj na zapisnik, uo dnevnic niste bili upravičeni, ker Uredba o potnih in selitvenih stroških vsebuje predpise samo na potovanja. Rok za pritožbo st očitno zamudili. C. H. 66 Dobrova # , Vprašanje: Po smrti ^ osebnega upokojenca, ki je živel pri Vas, ste ▼ celoti poskrbeli za njegov pogreb. Okrajni Zavod za soc. zavarovanje pa Varn je na Vašo prošnjo za izplačilo pogrebnine izplačal le znese* gotovinskih izdatkov za pogreb, izkazanih na podlagi predloženih ra-ftanov. Po Vašem mnenju Vam gheao na predpise čl. 81 Zakona o soc. zavarovanju pripada pogrebnina v višini pokojnikove dvomesečne osebne pokojnine. Vprašujete, kam naj se obrnete, da se Vam popravi krivica? Odgovor: Po 1. odst. čl. 81 Zakona o soc. zavarovanju gre v primera, če zavarovanec ne poskrbi za pogreb umrlega družinskega člana oz. če družina ne poskrbi za pogreb umrlega zavarovanca, pogrebnina osebi, ki je to opravila. Iz tega predpisa sleda, da pripada osebi, ki je na svoje stroške poskrbela za pogreb, pogrebnina in sicer v znesku, ki se določi po čl. 79 'za umrlega družinskega člana — enkratna redna mesečna plača oz. pokojnina ali invalidnina) oz. po čl. 80 Zakona (za umrlega zavarovanca dvojna redna me.sečna plača oz. osebna pokojnina ali invalidnina), ne pa le povračilo dejanskih pogrebnih izdatkov Svetujemo Vam, da se zoper odmero oz. izplačilo okrajnega zavoda pritožite na Republiški zavod za soc. zavarovanje. Kupon za pravno posvetovalnico S. p. «Odgovori na vprašanja«. SE NEKAJ. Nesreča pri podiranju drevja Dne 31. marca se je pri podiranju drevja v gozdu ponesrečT <8 lerv Martin Pišeš iz Dražene v ptujskem okraju. Padajoče drevo ga je udarilo po glavi in mu prebilo lobanjo. Sodelavci so ga na vozu odpeljali dolov, vendar pa je že med prevozom umrl. Tatvina v tovarni »Zlatorog« V tovarni »Zlatorog« v Mariboru so meseca marca ukradli zaboj ter-perbtinorega mila, v katerem je bilo 50 kg mila, vrednega 10.000 din. Domnevajo, da je bilo milo ukradeno pri nakladanju na vagone. Goljufiv nakupovalec živine Franc Busar, rojen leta 1926, iz Mlaž v mariborski okolici je nakupoval živino v mariborski in celjski okolici, kjer se je izdajal za nakupovalca Kmetijske zadruge iz Poljčan. Živine ni sproti plačeval, temveč je lastnikom obljubljal, da bo denar poslal naknadmo. Na ta način je ogoljufal Marka Ma-telaua za 66.200 din, ker mu ni plačal prodanega vola, Cilko Strmšek za 107.000 din, ker je kupil od nje dve kravi in enega vola, Franca Čre- šnarja pa za 40.000 din. Za vse te goljufije se bo moral zagovarjal pred sodiščem. Gozdni požar pri Kanalu Opoldne 30. marca je začel goreti gozd na pobočju hriba Plave—Vrhov-Ije. Pogorelo je okrog 4 ha hrastičja in grmičja. Bržkone je požair nastal od cigaretnega ogorka, ki ga je nekdo po neprevidnosti odvrgel v su-ho travo Prebivalci okoliških vasi so takoj prihiteli na žarišče požara in ga po dolgem trudu pogasili. Škoda še ni ocenjena, znaša pa več kot 100.000 din. Še en požar v Kanalu V hiši ljudske imovine v bližini Kanalskem mostu je izbruhnil v kletnih prostorih požar, ki je povzročil nad 120.000 din škode. Zgoreli so trije vagoni sena, ki ga je tu vskladiščiilo okrajno zadružno podjetje »Rastlina« iz Šempetra pri Gorici. Vlom v Stogovcih V noči na 30. marec so neznani vlomilci vlomili v Kmetijsko zadrugo v Stogovcih. V hišo so prišli tako, da so prekopali zid pod oknom trgovine in iz nje odnesli vse tekstilno blago v vrednosti 300.000 din in 14 parov čevljev. Zadruga je oškodovana za skupni znesek 350.000.— din. Na TVS Je diplomiral za elek-tro inženirja Bruno Rusjan. — Iskreno čestitamo! Prijatelji. Našemu starejšemu kolegi dipl. jur. Viktorju Jerele, ki je te dni diplomiral, iskreno čestitamo! Okrajna gasilska zveza Ljubljana — okolica sporoča, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, dne 4. aprila 1954 ob 9. uri v dvorani železničarjev v Šiški — vhod iz Parmove ulice ne pa v domu železničarjev kot je na vabilih. Občni zbor Društva ekonomistov Slovenije (ustanovni zbor Zveze ekonomistov Slovenije) bo v nedeljo, dne 4. aprila 1954 ob 9.30 v Ljubljani, Beethovnova ul. 10/1. (Trgovinska zbornica LRS). Poleg izvoljenih delegatov vabimo tudi ostale člane DE, da se udeleže ustanovnega zbora Zveze ekonomistov LRS v čim večjem številu. — Vabi Iniciativni odbor. Zbiljsko jezero vabi na nedeljski pomladanski Izlet. Izlet združite z obiskom gospodinjske razstave, ki jo priredi Turistično društvo Zbilje. Ples pomladi priredi ZPK Ljubljana v nedeljo, 4. aprila ob 20. uri v restavraciji MLO na Miklošičevi cesti. Bogat srečolov, priznan jazz, vstopnina zmerna. Zahtevajte prospekte prvomajskih izletov! — Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. Organizacija Zveze borcev »Oskar Kovačič« v Ljubljani priredi dne 3. aprila 1954 v Ljudski restavraciji na Miklošičevi c. 12 veliko ljudsko zabavo s plesom in pestrim siporedom. Na zabavi bo igrala godba Ljudske milice. Spored obsega poleg bogatega sre-čolova še celo vrsto točk. Šaljiva pošta, humoristični nastopi znanega humorista Jelačina in tov. Armande in še marsikaj. Posebej pa naj omenimo, da bo to prva taka prireditev, ki Jo bodo spretni operaterji filmali. Poleg tega bo najboljši plesni par nagrajen. Vstopnice bodo izžrebane ob 23. uri. Postrežba solidna po »nemih cenah brez vsakega pribitka. Vstopnice so v prodaji na razpolago v pisarni Ljudske restavracije, Miklošičeva cesta 12. Pohitite, da ne zamudite, ker je število vstopnic omejeno! Na veselo svidenje Vam kliče Prireditveni odbor. Vabimo Vas na VELIKO AKADEMSKO STRELSKO ZABAVO ki bo v prostorih Doma JLA ’ v soboto, 3. aprila ob 20. uri. Priznani orkestri, zabavni programi, buffet, nagradno streljanje. — Vstopnice so v prodaji pri blagajni Doma JLA in pri vratarju Univerze. Vstopnina 80 din! SADJARJI! — KMETOVALCU — ZADRUGE! KREOZAN — ščiti Vaše nasade! še danes nabavite novo proizvodnjo KREOZANA! KREOZAN zahtevajte pri Vašem dobavljaču! KREOZAN stane 1 kg din 90.— ! KREOZAN je v pločev. dozah po 3, 6, 9 kg! KREOZANA potrebujete na 100 1 le 2 kg! — Cena in dobava KREOZANA je brezobvezna! — Predstavništvo kemijske industrije »Zorka« Šabac v Ljubljani, Trg osvobodilne fronte 14, telefon 22-238, Kmetijske apoteke: Ljubljana, Celje, Maribor. putnik v Ljuoljanl organizira 1. maja veliko krožno izletniško potovanje po severnem Jadranu s posebnim parnikom »Vladimir Nazor« z bivanjem v Novalji na otoku Pagu ter obiskom Raba in Krka. Poslužujte se PUTNIKOVIH uslug! Zahtevajte nagradni kupon s katerim ste lahko Izžrebani 30. maja. PUTNIK v Ljubljani organizira 17. aprila avtobusni izlet na Plitvička jezera! — Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. MILIJONSKE ŠKODE napravijo vsako leto molji. Ali ne bi pravočasno zaščitili Vašo obleko s sredstvom MOTOX, Kremo »POUR VOUS« uporabljajte v dežju in vetru. Dobite Jo povsod. Gospodinje! v času, ko še ved-na manjka sveže zelenjave ne pozabite, da so Gosadove »DUSavice za kuho« odličen dodatek pri kuhi! Gosadov krmilni prašek »Redi-sol« pospešuje rast ter Izboljšuje prebavo in tek prt živini. PRED MOLJI zaščitite Vašo obleko s poznanim sredstvom MOTOX. Pazite na zaščitno znamko MOTOX! Pri pitanju pTašlčev uporabljajte priznano dobri Gosadov krmil-n? »Redisol«. Je zanesljiva zaščita Vaše a r d erobe red molji PeTaLin. PeTaLin GLEDILIŠCB DRAMA Sobota, 3. aprila ob 20: Salacrou: Tak kakor vsi Izven in za podeželje. (Raoula igra Demeter Bitenc). Nedelja, 4. april" ob 20: Huxley: Giocondin nasmeh. Izven in za podeželje. OPERA Sobota, 3. aprila ob 19.30: Švara, Prešeren. Red H. Nedelja, 4. aprila ob 19.30: Verdi, Traviata. Gostovanje Ondine Otte. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, S. aprila ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Izven. Nedelja, 4. aprila ob 20: M. G. Sa-uvajon «Trinajst 1ih bo« Izven Ponedeljek, 5. aprila ob 20: Möllere »Scapinove zvijače«. Izvajajo člani MKUD I. Cankar, Klasična gimnazija v Ljubljani. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 3. aprila ob 20: Nestroy-Likar, »Ah ta ljubezen šmenta-na . . «, veseloigra z godbo, petjem In plesom. Nedelja, 4. aprila ob 20: K. Götz, »Hiša v Montevideu«, komedija. Zadnjič. Ob 20: Nestroy-Likar, »Ah ta ljubezen šmentana .. ,f,: veseloigra -z godbo, petjem in, plesom. V soboto in nedefio zvečer bo uprizorjena še veseloigra z godbo, petjem in plesom: »Ah ta ljubezen šmentana«. Prihodnji teden bo premiera Lichtenbergove veseloigre »Veselo potovanje«. Na nedeljsko popoldansko predstavo opozarjamo okoliške obiskovalce. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 20-923. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica — Rokodelski dom Sobota, 3. aprila ob 20: Petrovič, »Vozel«, šaloigra. Nedelja, 4. aprila ob 20: Petrovič, »Vozel«, šaloigra. Režija: Podgoršek Vinko. Vstopnice v prodaji dve uri pred predstavo. DOM »SVOBODA« — Zgornja Šiška Dramska sekcija SKTTD-a PTT uslužbencev v Ljubljani, uprizori 3. aprila ob 20. uri veseloigro: Fjodor »Matura«. Vabljeni! MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 3. aprila ob 17: Kuret »Obuti maček«. Ob 20.30: Pengov-SImončič »Zlata ribica«. Za odrasle. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 4 aprila ob 17: Stemmle »Čarovni klobuk«. Opozarjamo občinstvo, da Je zaradi gostovanja gledališča ročnih lutk po Slovenskem Primorju nedeljska predstava v gledališču ročnih lutk na Resljevi cesti zadnja ljubljanska predstava v letošnji sezoni. Prodaja vstopnic za vse predstave in obe gledališči od 11 — 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon št. 23-020 do 10. ure. Blagajni v obeh gledališčih sta odprti pol ure pred predstavo. DOM »SVOBODE« JEZICA 3. aprila ob 20: »Trije vaški svetniki«. Gostovanje Sind. podr. »Tehncmetal« Ljubljana. 4. aprila ob 20: »Veseli večer« priredi DPD »Svoboda« Ježica. Sodelujejo: godba na pihala, tamburaši, veseli kvartet in Tone Novak s kupleti. Vesele storije pripovedujejo člani dramatske sekcije. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 3. aprila ob 14.30: Jože Tomažič »Trije bratje«! Predstava za okrajne šole.-Nedelja, .4. aprila ob 14.30: Jože Tomažič »Trije bratje«. Zadnjič. Zveze z vlaki ugodne. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 4. aprila ob 18; Lope de Vega »Ljubavni vozel«. Izven ln za podeželje. RAZPIS V mesecu marcu ste vsak dan brali razne pogovore o zbiranju kosti. Upamo, da so vam vzbudili nekoliko zanimanja za to surovino, ki Je tako važna za našo kemično industrijo. Geslo za vse gospodinje, menze, hotele ln restavracije naj bo: »Nobenih kosti v peči in smeti!« Vse v tovarno kleja, ali v najbližje skladišče podjetja »Odpad«, ki ima odkupne postaje v vseh večjih krajih Slovenije. — »Odpad« Ljubljana. Komisija za razpis mesta upravitelja gostinskega obrata Restavracija »Stara opekarna« Nova Gorica, razpisuje na podlagi čl. 90, Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ štev. 51/53) mesto upravitelja Gostinskega obrata Restavracija »stara opekarna« Nova Gorica Pogoji: Kvalificirani v gostinski stroki z najmanj 5-letno prakso. Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazilo o šolski strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. Prošnje je vložiti pri tajništvu Ljudskega odbora mestne občine Nova Gorica do 25. aprila 1954. Komisija Komisija za razpis mesta direktorja trgovskega podletja , »Primorka« v Novi Gorici, razpisule na podlagi čl. 99 Uredbe o ustanavljanju podjetri !n obrtov (Ur. list FLRJ štev. 51/53) mesto direktori* Trgovskega podletja »Primorka« Nova Gorica Pogoj: Srednja šolska izobrazba ali komercialist z najmanj 15-let-no prakso, sposoben voditi grosistično — detajiistično podjetje s poslovalnicami. Prošnji 1e nriložlti strokovni lp osebni življenjepis, dokazila o šolski s+rokovnl izobrazbi ter o poteku dosedsnie zaposlitve. Prošnie je vložiti pri talništvu LOMO Nova Gorica do 1. v. KomisHa Komlsiia za raznis mesta unra- vltella ' vbstloeikega nodietia »Fošta vrači4»« Nova Geriča, razpisuje na podlagi *1. »o TTredh° o u«+a-navlianiu oodietit (n obrtov (Ur. list it » T st. si /sat mesto upravitelja gostinskega podjetja »Restavracija« Solkan Pogoj: Kvalificirani v gostinski stroki z najmanj 5-letno prakso. Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazilo o šolski strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. Prošnie je vložiti pri tajništvu Ljudskega odbora mestne obline Nova Gorica da 25. aprila 1954. Komisija r R n 10 Spored za soboto Poročila: 5.35, 6.88, 7.88, 13.88, 15.88, 17.80, 19.00 in 22.00. 6.30 — 6.35 Radijski koledar ln pregled tiska; 7.20 Za gospodinj e; 12.80 Lahka glasba; 12.15 Cicibanom — dober dan! 12.30 Opoldanski koncert, Edward Mac Donnel; Koncert za klavir in orkester v a-molu št. 1: 13.15 Zabavna glasba; 13.45 Za pionirje: 14.05 Slovenska solistična glasba; 14.20 Slovenske narodne pesmi (Prenos v Zagreb); 14.45 Melodije .za oddih in razvedrilo; 15.30 Operetne uverture: 16.00 Kulturni pregled; 17.15 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skobemeta; 17.30 Okno v svet -- Edo Rasber-ger: Ali je v neodvisnosti rešitev Puerto Rica: 17.40 Iz Jugoslovanske orkestralne literature; 18.20 Ljudsko-prosvetni obzornik- 18.30 Ciril Cvetko: Prleško gostovanje — poje APZ pod vodstvom Radovana Gobca; 20.00 Pisan sobotni večer: 22.20 Glasbena medigra; 22.39 Oddaja za naše izseljence na valu 327.1 m; 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 (Prenos Iz Zagreba). UMRLI Umrla nam je naša draga mama in stara mama MARJETA BATTELINO Pogreb bo danes, 3. aprila 1954 ob 16. url na farno pokopališče v Mengšu. — Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerka Greti, zet Tine in ostalo sorodstvo. Umrla je naša predraga mama, stara mama in svakinja FRANČIŠKA SLUGA vdova po stojevodji Drž. žel. Pokopali jo bomo v soboto, 3. aprila ob 17. uri Izpred pokopališča na Viču. Do ure pogreba leži, na Zalah v Nikolajevi mrliški vežici. — Žalujoči: hčerka Zora, sin Vladimir, vnukinja Tatjana ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Postojna, 2. aprila 1954. LEOPOLDA MOHORCA se prisrčno zahvaljujemo. Prav tako tudi Iskrena bvala vsem darovalcem cvetja. — Zena Pepca, brat Drago in ostalo sorodstvo. Kakor je že vsem v Posavju znano, da je moj mož TONE CETIN tragično preminul dne 22. februarja 1.1., zaradi tega se tako vsem iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se zastopniku Republiške gasilske zveze Slovenije, predsedniku In članom Okrajne gasilske zveze Krško, vsem prostovoljnim gasilskim društvom, tudi sosednjim hrvaškim, ki so sodelovali pri pogrebu, godbam Loče, Krško, Kapele in Bizeljsko in pevskim društvom Sela, Dobova in Sevnica, ki Je zapelo ganljivo pesem pred cerkvijo v Dobovi. — Zahvaljujem se župniku za lep sprejem ln dostojen pokop. Zahvalo izrekam vsem darovalcem krasnih vencev, posebno zahvalo še kolektivu Tovarne pohištva Brežice, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili žalnega sprevoda na pokojnikov zadnji dom. — Nadalje se zahvaljujem vsem govornikom za ganljive besede na pokopališču in vsem, ki so ml izrekli pismena sožalja. V teh žalostnih dneh me posebno hrabrijo besede, da ga boste obdržali v trajnem spominu. — Žalujoča žena, sin, hčerka, tašča in ostali. MAlI oglasi OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM t Slovenj Gradcu razpisuje: mesto dentista za Zobno ambulanto Ravne na Koroškem (na razpolago komfortno stanovanje), mesto iu-strumentarke za Zobno ambulanto Ravne, mesto dentista za Zobno ambulanto Radlje ob Dravi (stanovanje na razpolago) in mesto inst ra men tarke za Zobno ambulanto Radlje. Ponudbe poslati na OZD Slovenj Gradec. 4898 1 SAMOSTOJNO in sposobno kuharico sprejme letovišče. Služba po želji stalna ali sezonska. Nastop 15. aprila Pismene ponudbe na podružnico SP Maribor pod »Samostojna kuharica«. 4895-1 BRIVSKI POMOČNIK, dober delavec, se sprejme takoj. Plaz Ivan, Celje, Iilekova ul. 1. 4887-1 RAZPISUJEMO MESTO KNJIGOVODJE — inštruktorja, predvsem v trgovskem knjigovodstvu. Pogoji: večletna praksa v trgovskem računovodstvu, strokovnjak in poznavalec tozadevnih predpisov. Plača po dogovoru z Upravnim odborom. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in šolsko izobrazbo poslati na naslov v oglasnem oddelku. 4856-1 DOBREGA SLIKARJA, pleskarje in vajenca rabim takoj. Djuro Hornung, Tržaška 27. 4S74-1 ELEKTRO MONTER išče mesto obratnega monterja in stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Elektromotorji« v ogl. odd. 4870-1 BLAGAJNIKA sprejmemo. Pismene rudbe z opisom dosedanjega deter navedbo šolske in strokovne kvaiB'fikaoije poHjite na naslov: Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Ljubljana, Parmova 4. 4861-1 DVA SAMOSTOJNA pleskarska pomočnika sprejmem. Borštnar Štefan, konec Parmove. 4S5S-1 FRIZERKO išče salon »Ivanuša«, pasaža nebotičnik. 4958-1 15 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV sprejme takoj Mestno strojno podjetje. T rubi jan a. Dolenjska 76. 5 KOVINOSTRUGARJEV «pr ,me ..takoj Mestno strojno., podići i e, Ljubljana. Dolenjska 76 4678-1 DOBRO STROJEPISKO iščemo. Višina honorarja po dogovora. Interes entke naj se zglase pri Zavoda za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Frjavčeva 12. Tel. 20-540. 4798-1 KOMUNALNO PODJETJE razpisuje delovno mesto za gradbenega tehnika. Interesent naj piše na naslov: Komunalno uslužno podjetje Izola. Dopisu . naj priloži kratek življenjepis. 4799-1 LJUDSKI ODBOR mestne občine Idrija razpisuje naslednja službena mesta: 1. pravnega referenta, 2. gradbenega inženirja ali tehnika, 3. ekonomista ali upravnega uslužbenca gospodarsko planske stroke, 4. inšpektorja dela. 4800-1 SPREJMEMO TAKOJ na delo kvalificirane avtomehanike, avtokleparje in enega avtoelektričarja za oskrbovanje in popravila akumulatorjev. Avto servis, Ljubljana, Prešernova 52. 4802-1 VEC ZIDARJEV in mizarjev ter navadnih delavcev sprejmemo. Nastop takoj. Gradbeni servis, Ljubljana, Detelova ul. 1. 4769-1 VERZIRANEGA RACUNOVOD JO, ekonoma - poljedelca in traktorista za »Steyr« išče: Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. 4597-1 ABONENTE na dobro domačo hrano sprejmem. Naslov v ogl. oddelku. 4819-2 INŠTRUKTORJA za drugi razred gimnazije iščem takoj. Naslov v ogl. odd. 4860-2 GOSTINSKO PODJETJE v Celju, potrebuje za predstoječo sezono plesni orkester 'kvartet ali kvintet). Plača po dogovora. Ponudbe poslati do 10. IV. na SP Celje, pod »Godba«. 4889-2 VZAMEM VSA DELA za prepisovanje na stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 4755-2 NAJMODERNEJŠI avtomatični stroj za pranje krožnikov in jedilnega pribora izredno ugodno in takoj naprodaj Možna tudi kompenzacija. Informacije daje Uprava sa-naitorija Ankaran, via Koper — STT. 4899-4 TRODELNI ELEKTRIČNI kuhalnik, otroško posteljo in krojaško mizo prodam. Naslov v ogl. odd. 4879-4 VEČ KOMADOV mesarskih obešalnikov (reme), stroj za rezanje šunke in stekleno polico za delikateso ugodno prodam. Zajc Franc, Ljubljana, Potočnikova 8. 4863-4 GNOJ PRODAM ali zamenjam za seno. Vižmarje 158. 4877-4 NAKOVALO (80 kg) prodam. Agnič, Ilirska 12. 4865-4 POHIŠTVO samske sobe pooend prodam. Makuc, Titova 47b-III. 4853-4 ŽELEZOBETONSKA stebra za iz-trepavanje preprog prodam. Naslov v ogl. odd. 4734-4 SPALNICO, pleskamo, prodam ali zamenjam za smrekov les. Dravlje, Sojerjeva 19. 4764-4 PISALNO MIZO, ptičnici in stojalo za cvetlice, prodam. Streliška ul. štev. 32. 4927-4 »Ali bi sneli klobuk? Prav nič ne vicBm«. MMKKia »UNION«; amer. film »Vlva Zapata«. Brez tednika. Predstave ob 15,17,19 in 21. Prodaja vstop-nie od 12.30 dalje. »KOMUNA«; amer. film »Njeno življenje«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 10 — II ter od 14 dalje. »SLOGA«: ameriški film »Cy- rano de Bergerac«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 14 dalje. »SOCA«: amer. barvni film »Trobente ln bobni«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10 — 11 ter od 15 dalje. »SISKA«: italijanski film »Dekleta s španskega trga«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. »TRIGLAV«: italijanski film »Dekleta s španskega trga«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. »LITOSTROJ«; švedski komični film »Dobri vojak Bum« in tednik. Predstavi ob 18 ln 20. CELJE »UNION«: ameriški barvni film »Proti vsem zastavam«. CELJE »DOM«: italijanski film »Moj sin profesor«. »ZADOBROVA«: amer. film »Carrie«. »VEVČE«: ameriški barvni film »Onstran Missourija«. »DOMŽALE«: amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. film »Prva dama Amerike«. KRANJ »TRIGLAV«: ob 19. url dvojni program — Italijanski film »Volk z gore Sila« in amer. film »Zapeljivka iz New Orle-ansa«. JESENICE »RADIO«: amer. barvni film «Divji sever«. Predstavi ob 18 in 20. JESENICE »PLAV2«: amer. za- bavni film »Hotel Sahara«. — Predstavi ob 18 in 20. »KOROŠKA BELA«: mehiška ljubezenska drama »La Malaerida«. Predstavi ob 18 in 20. * 49 BOBROVEC, večja količina, rabljen, naprodaj. Vprašati: Šentvid, Pod-gora 29. 4942-4 ŠPORTNI VOZIČEK, zelo dob.-o oh ranfen, prodam. Trnovski prislan 40-11. 4921-4 MALO RABLJEN GRAMOFON, znamke »Razberger« s ploščami, koncert citre, elegij z rezervnimi strunami prodam. Vahtar, Zaloška 49. Paviljon. 4906-4 GLOBOK ELEGANTEN temno moder otroški voziček (opremljen) -ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4815-4 KABEL (14 m) za električni varilni aparat prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4808-4 RADIO 5-cevni, otooško harmoniko in moško kolo prodam. Bobič, Vodiioe 136. 4794-4 ROTER TABLETE nujno kupim. Ja-- vki ing. Kralj, Vošnjakova 10. 4854-3 NOVO ŽENSKO KOLO znamke »Stayer« ku-pim. Ponudbe pod »Novo« v ogl. odd. 4730-3 KOMPRESOR od 3 do 10 Atm. kupimo. Mariborska tiskarna, Maribor. 4801-5 DVOSTANOVANJSKO novo zgrajeno lepo hišico na lepi legi ob cesti Dravograd—Guštamj in gradbeno parcelo s 50 ari prodam. Reš. Podklanc 10. p. Dravograd. 4900-7 MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem v bližini postaje ugodno prodam. Lancner Franc, Loka pri Zir=mu. 4886-7 POSESTVO, velikost 4.5 ha s poslopjem, sadonosnikom, njivami, travniki in gozdom prodam. Bučan* Franc, Jakobski dol v Slovenskih goricah. 4892-7 STAVBENA PARCELA v Rožni dolini in na Kodeljevem naprodaj. Poizvedbe v ogl. odd. 4862-7 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam. Benet Manija, Trubarjeva 55. 4716-9 STANOVANJE, komfortno s tremi sobami v Ljubljani, zamenjam za enako v Beogradu. Polkovnik Sre-ta Savič, Ljubljana, tel. 22-601. 4697-9 VELIKO ENOSOBNO stanovanje v centra zamenjam za dvosobno kjerkoli. Naslov v ogl. oddelku, 4872-9 DVOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno in enosobno, kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku. 48o-9 VELIKO SOBO v Ljubljani, center, zamenjam za enako v Zagirebu. Našlo-v v ogl. odd. 4875-9 ZA SOSTANOVALCA grem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 4821-9 INTELEKTUALCU, samcu oddam opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Maj«. 4825-9 DVOINPOLSOBNO komfortno stanovanje v centra Maribora zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe poslati na podružnico SP -Maribor. 4891-9 TRIINPOLSOBNO lepo stanovanje v centru Maribora zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod »P-ooitnice«. 1890-9 SOBO IN KUHINJO zamenjam za lepo sobo v Šiški ali centru mesta. Ponudbe pod »April« v oglasni oddelek. 4740-9 SOBO išče moška oseba, čez dan odsotna, z lastno posteljnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Miren«. 4728-9 NAJDENO OGRODJE moškega dvokolesa,' sive barve št. 1107521. Ogrodje moškega dvokolesa, zelene barve št. 136870. Električni motor znamke »Elin« ADH 1004 - 359639, 50 W 15 PS, 11 KW. V 220-380. O 86 Cos, A 36.6-23-Y. Oškodovani lahko predmete dvignejo z dokazi o lastništvu pri tajništvu za notranje zadeve Šoštanj. 4897-11 KDOR IZSLEDI »R-Novak Klagen-furt«, temno zeleno 3-tonsko navadno harmoniko, dobi nagrado. Javiti SP Celje. 4888-11 Komisija za razpis direktorja in poslovodje pri OLO Celje — okolica razpisuje mesto poslovodje Klavnice v Rogaški Slatini. — Pogoji: mesarski mojster ali mesarski pomočnik z najmanj 5-letno prakso. — ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in dosedanjega službovanja je poslati do 15. aprila 1954 na OLO Celje — okolica, komisija za razpis direktorja in poslovodje. Ponudbe morajo biti kolkovane z 180 din, okrajna taksa 95 din pa mora biti plačana v gotovim. Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, brat, svak in stric LEOPOLD NAGLIC upravnik gostilne »Na klancu« Medvode Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 4. aprila 1954 ob 16. url v 2ireh. Neutolažljiva žena, nečak Tone, brata Ignac in Andrej, sestri Angela In Marija ter ostalo sorodstvo. ••••••••• •••« »O —O—O* »O — O —O* «O-O-O« •«••!•••• O • • * Trgovinska zbornica za okraj Postojna j t razpisuje mesto • j INŠTRUKTORJA ZA KNJIGOVODSTVO * trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug in j REFERENTA ZA KADRE l v trgovski stroki, s trgovsko prakso * in primerno Selško izobrazbo. I PLACA PO DOGOVORU. PONUDBE Z NAVEDBO : Šolske izobrazbe, dosedanje zaposlitve i in kratkim Življenjepisom poslati na: TRGOVINSKA ZBORNICA za OKRAJ POSTOJNA I v Postojni. « *•«•••«•• »O—O—O» «0—0—0* ••hSn|« *••»•• «O—O« »O—O—O» »O-O-O» «O—O— 6 sir. 7 afcte at SLOVENSKI 1 ?r- a *• i spw* >»«• Za asanacijo vasi ter za borbo proti jetiki in umrljivosti dojenčkov S sefe sveta za zdravstvo okraja Maribor -okolica Na območju okraja Maribor - okolica živi 107.228 prebivalcev, za katerih zdravstveno zaščito posluje 12 sektorskih, 7 zobnih ambulant, 3 protituberkulozni dispanzerji, antiveneričen dispanzer, 8 posvetovalnic za noseče žene in 25 posvetovalnic za mater in otroka. V teh zdravstvenih ustanovah je bilo lani 85.205 ambulantnih pregledov, ali za 1409 pregledov več kot predlanskim. Vsi stroški kurativne službe so znašali čez 16,300.000 din. Na prvem mestu so bila obolenja dihal, na drugem poškodbe, nato obolenja prebavil. Na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora sta oba zbora obšir no razpravljala o zdravstvenih problemih okraja, predvsem o vzrokih najčešćih obolenj in o načinu borbe proti njim. Nizka zdravstvena prosveta prebivalstva, zlasti v predelih, ki so zaradi slabih prometnih zvez oddaljeni od zdravstvenih ustanov, je eden izmed glavnih vzrokov, ki ovirajo uspešnejšo borbo proti raznovrstnim boleznim. V okraju, zlasti v Slovenskih goricah, je tuberkuloza še vedno nevarno razširjena. Lani je bilo prijavljenih pri centralnem proti-tuberkuloznem dispanzerju v Mariboru skupno 211 primerov tuberkuloze, od tega 77 odprte, 99 zaprte, 20 kostne in 15 drugih. Umrlo je 39 oseb, 217 bolnikov pa je bilo ozdravljenih. Upoštevati pa je treba, da je precejšnje število bolnikov, ki ne iščejo zdravniške pomoči in niso v evidenci. V okraju delujeta dva proti-tubsrkulozna dispanzerja — v Mariboru in Slovenski Bistrici, v načrtu pa so dispanzerji še v Lenartu v Slov. goricah, Oplotnici, Podvelki in Šentilju. V Oplotnici so že uredili prostore in postavili rentgenski aparat, tudi röntgen za Lenart je že nabavljen. Postavili ga bodo v novem zdravstvenem domu. Da bi čimprej zajeli v zdravstveno zaščito vse tuberkulozne bolnike, bo letos tudi v mariborskem okraju obvezno fluorografiranje prebivalstva. Proračun za to akcijo določa 5 milijonov dinarjev, saj bo pregledanih blizu 75.000 ljudi. Poročilo predsednika sveta za zdravstvo na zadnjem zasedanju opozarja tudi na to, da je higiensko stanje stanovanj, vodnjakov, stranišč in gnojišč na vasi še dokaj slabo. Kljub številnim opozorilom, razstavam in predavanjem zdravstvenih delavcev na terenu, je v vaseh ostalo v glavnem vse pri starem. Prav na tem področju čaka tudi letos zdravstveno osebje veliko dela. Zlasti slabo je stanje vodnjakov v nekaterih krajih, prav tako vodo v Selnici ob Dravi in v Domu upokojencev in oskrbovancev v Poljčanah. Zdaj gradijo centralna vodovoda v Lovrencu na Pohorju in v Selnici, ter raziskujejo teren za vodovod v Poljčanah, tik pred dograditvijo pa je lokalni vodovod v Slovenski Bistrici. Nujno pa bo treba zgraditi vodovod v Poljčanah, da se preprečijo ponovna tifusna obolenja. Zaradi slabih vodnjakov se večkrat pojavljajo tudi kužna črevesna obolenja v Šentilju in Lenartu v Slov. goricah, kjer bodo prav tako morali čimprej poiskati primernejša nahajališča vode. Lani se je v okraju rodilo 2537 otrok, kar pomeni, da je bilo na 1000 prebivalcev 23.6 odstotkov živorojenih otrok. Iz bolnišnic in od zdravnikov je bilo prijavljenih 293 primerov splavov, verjetno pa je bilo na terenu splavov mnogo več. ter niso iskali pomoči v bolnišnici ali pri zdravniku. — Mrtvorojenih pa je bilo 32 otrok. Umrljivost dojenčkov sicer pada, vendar je glede na naprednejše države še znatna, saj je umrl vsak 18. dojenček, Absolventka tekstilnega tehnibuma - TEKSTILNI TEHNIK z znanjem najmanj nemškega ter po možnosti angleškega ali francoskega ali italijanskega jezika dobi dobro zaposlitev kot administra-tivno-tehnična moč pri večjem podjetju v Ljubljani. Ponudbe s točnimi podatki dostaviti v ogl. odd. pod »Možnost razvoja«. 1916 «eMeMe« •••••**•••< STROJEPISKO-STENOGRAFINJO z znanjem angleščine, PREVAJALCA za angleški in italijanski jezik, VRATARJA z znanjem vsaj nemškega jezika, in EKONOMA išče veliko trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki dostavite oglasni oddelek pod »Izredna prilika« — 1917. • ■<«■<»«#» ••«••*§* «ft—ft—ft» »fMf I S s i i Komisija za razpis mesta direktorja Okrajnega gradbenega podjetja v Domžalah razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustan?- n ja podjetij in obrtov mesto DIREKTORJA Okrajnega gradbenega podjetja Domžale Pogoji: gradbeni inženir s 5-letno prakso, gradbeni tehnik z 10 - letno prakso ali gradbeni delovodja s 15-letno prakso v gradbeništvu. Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis. Vloge je oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica najpozneje do 15. aprila 1954. medtem ko umre v severnih državah povprečno vsak trideseti. Da bi zmanjšali umrljivost, bo potrebno izboljšati zdravstveno službo v nosečnosti, pri porodu in takoj po porodu. Čeprav je v okraju 25 posvetovalnic za mater in otroka, ne moremo reči, da so v celoti služile svojemu namenu. Obisk mater namreč ni bil povsod zadovoljiv, čemur je v veliki meri krivo to, da ne poslujejo redno, ker ni na razpolago dovolj zdravnikov. Marsikje pa je matere odvrnilo od posvetovalnic tudi slabo delo zdravnikov. Zdravstvena inspekcija, ki je lani pregledala le 4 tovarne, je ugotovila več pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na varnost pri delu. Zelo verjetno je pomanjkljiva higien-sko-tehnična zaščita tudi v drugih podjetjih, zlasti v manjših, zastarelih obratih. Posledica tega so visoke Ste-» vilke v statistiki poškodb za minulo leto, saj se je poškodoval povprečno vsak enajsti delavec v okraju. Skupno je bilo 1120 poškodb, od tega 6 smrtnih in 109 težkih» Razen tega je povprečno vsak delavec boloval 13 dni na leto. Zaradi nesreč pri delu in bolezni v podjetjih, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev, je lani izgubil okraj na narodnem dohodku čez 199 milijonov dinarjev. Vsa ta podjetja so za higiensko-tehnično zaščito planirala le 33,700.000 din. Če primerjamo, da je izguba narodnega dohodka zaradi nesreč in obolenj višja kot sredstva, s katerimi je razpolagal svet za zdravstvo v minulem letu (108 milijonov din), potem je jasno, kam bo treba usmeriti največ dela in pozornosti. (jp) IZ TRBOVELJ IN OKOLICE V «tal, 27. marca fe imela Sto-P* .Trbovlje v lastnem domu lefcna občoa »bor, rta katerem so čla-ni pregledali dosedanje delo, ki je bulo, če izvzamemo nekatere manjše n-apaike zelo uspešno. Na koncu zbora je bil soglasno izvoljen nov odbor delavsko-kukurao umetniškega društva Svobode II. • Kulturno društvo »KoezdoU« je pred kratkim naštudiralo Linhartovo veseloigro »Županova Micka«. Z nje je gostovalo preteklo nedeljo na Partizanskem vrhu. * Prä gradnji trboveljske oeste so pred kratkim začeli z betoniranjem pločnikov, medtem, ko bodo cesto začeli tlakovati nekoliko kasneje. *•«#• •«•••• •«••••••■ •••<••••• •••• NAVADNO KRHILKO, KRUSINO, KRKOVINO (Cortex rhamni frangu-lae), kot tudi ostale zdravilne rastline prevzema in izvaža: »JUGOLEK« Beograd, Knez Mihajlo-va 1/V, poštni predal 216 • *••••••#• •«»•••••• .»««•••. ••••«• •*••••* Instalacijsko podjetje j »TOPLOVOD«, Ljubija- . na, Črtomirova 6, sprej- i me za svoj obrat na i Trati pri Šentvidu več i visokokvalificiranih in i kvalificiranih ; KLJUČAVNIČARJEV. • Nastop službe takoj — f plača po tarifnem pra- j vilniku. ? Sprejmemo ZIDARJE in DELAVCE za gradbišče v Mariboru. Splošno gradbeno podjetje »KONSTRUKTOR« Maribor, Pri parkn 5, telefon 22-12, 21-48. IZ HRASTNIKA Društvo prijateljev mladine ▼ Hrastniku je imelo pretekli petek svoj letni občani zbor. Na pobudo tega društva so odprli lami pri steklarni igrišče za cicibane in februarja letos oddelek otroškega vrtca. V počitnicah je Društvo organiziralo izlete na kopanje v Rimske Toplice in v Logarsko dolino, med letom pa številne prireditve. Z doslednim delom je društvo prepovedalo otrokom obiskovanje večernih prireditev bodisi kino in gledaliških predstav, predvsem pa veselic. Društvo bo moralo v bodoče posvetiti še več skrbi tudi vprašanju pijančevanja mladine. posebno tiste, ki prihaja od drugod po zaslužku v Hrastnik. Ob zaključku zbora je bilo sklenjeno, da se preskrbi čimveč denarnih sredstev, s katerim bi omogočili tudi letos letovanj« in izlete h rastn iška mladini. • Težko se je ponesrečil v kamnolomu v Pečovniku pri Celju bivši delovodja h rastni Šk ega kamnoloma kemične tovarne Edo Jurič. Pri pregledu kamnolomovesra terena je padel po skali v globel in pri tem dobil težko telesno poškodbo. Zdravi 6€ v celjski bolnišnici. IZ RADGONE V Radgoni je bil v nedeljo sestanek rezervnih oficirjev radgonskega sektorja. Govorili so o pripravah na občne zbore. Na področju radgonskega sektorja bodo trije pododbori m to v Apačah, Radencih in Radgoni. V razpravi so nekateri rezervni oficirji poudarili potrebo pomoči rezervnih oficirjev mladini pred-vojaške vzgoje s predavanji. Mia dinoi naj bi se tudi bolj vključevali v telesno vzgojna društva »Partizan«. Rezervni oficirji so sklenili, da bodo imeli mesečno najmanf eno predavanje. Organizacijo predavani pa bo treba zboljšati. Ika Orehovranl pomagajo pri gradnji mostu Okrajna uprava za ceste Novo mesto gradi nov železo-betonski most v Orehovici pri Šentjerneju. Ker je ravno pri mostu huda vzpetina, so se vaščani odločili, da jo zmanjšajo prav sedaj, ko se gradi nov most S prostovoljnim delom so nakopali nad 500 m3 materiala, ga zvozili na cesto in nasuli tako, da je klanec znatno ublažen. Tudi prevoz materiala so opravili brezplačno, ker manijo, da bo cesta predvsem njim samim največ koristila. Naj pri tem omenimo, da je obnova številnih manjših mostov v novomeškem okraju zelo resen prometni problem, primer v Orehovici pa dokazuje, da pri tem sami prebivalci lahko veliko pomagajo. Zadnje čase posamezni občinski ljudski odbori zelo resno razpravljajo o obnovi slabih mostov ter popravilu občinskih cest in poti, ki so prav tako v zelo slabem stanju. (r) MflRIBOD Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka 12. Slovensko narodno gledališče: Ob 19.30: Čajkovski, Evgenij On j e-gin. Premiera. Izven in za premierski abonma. Nedelja, ob 15: Massenet, Wer- ther. Izven m za podeželje. Ob 19.30; -F. Hugh, Vsakih sto let. Izven. Umetnostna galerija: Ob 11. uri umetniško vodstvo in razgovor o sodobni grafiki. Vodil in predaval bo tov. Riko Debenjak. Vstop prost. Radio Maribor: 5.30 do 7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.30 Narodne pesmi v priredbi Emila Adamiča: 7.50 Obvestila in objave: 8.00 Za vsakogar nekaj: 8.15 Za naše gospodinje: 8.20 Zabavna glasba: 8.30 Poročila in vremenska napoved: 8.40 Igramo za dobro volio; 12.00 do 16.30 Prenos sporeda Radia Ljub- ljana; 15.30 Spored po Vaših željah: 17.00 Prenos sporeda Radia Liubliana: 22.30 Plesna glasba; 23.00 Zaključek oddaje. Kino Maribor: Partizan: amer. film »Borec. Udarnik: amer. tlim »Harten zmaguje«. Pobrežje: franc, film »Odšel brez naslova«. Studenci: italilanski film »Srce«. Mestni kino Ptuj: ameriški film »Rdečelaska in kovboj«. Mestni kino Murska Sobota; avstr, fiim »Veruj v mene«. »SAD« — Tovarna za predelavo sadja v Celju Išče STROJNEGA TEHNIKA po možnosti z večletno prakso, predvsem: tehnika, ki je bil že dalje časa zaposlen v nekem industrijskem podjetju. Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru. .•»^U*. »>»««•»«» «♦«<>»»»» • •••»—•• •< NEDELJA T ZN AUENJÜ NOGOMETA Vse lige, vsa moštva na lovu za točkami Komaj je uiegnil zadnji smučar spraviti smuči — nekateri, ki to više, jih sploh še niso, — in komaj so se atleti nekajkrat pognali po za silo kopnih travnikih in gozdovih, so ie zbrani za nadaljnjo borbo za točke vsi nogometni klubi. Jutrišnja nedelja bo dala prvo veliko revijo vseh številnih kandidatov, ki se potegujejo za čim častnejša mesta o vseh različnih ligah od najvišje zvezne do najnižje domače o republiki. Nogometna situacija je letos izredno napeta m privlačna (predvsem za gledalce). Ker mora naša izbrana enajstorica že meseca junija na svetovno prvenstvo v Švico, so bili sporedi domačih prireditev skrajšani na kratka dva meseca. Meseca maja bomo torej že imeli novega državnega prvaka, nedolgo za tem pa bomo vedeli skoraj tudi z« za vse 06tale spremembe. Pa ne samo časovno, tudi podrobnosti tekmovanja od lani na letos od kola do kola skoraj ne dajo spati še tako utrjenemu opazovalcu. Kar poglejmo: Odred se bori kakor lev za obstoj v svoji ligi. Branik se bije za čim častmejše mesto med svojimi vrstniki, udeleženci hrratsko-slovenske lige bi radi imeli v svoji sredi še četrtega udeleženca iz Slovenije itd. itd. Na vseh koncih in krajih je toliko pričakovanj, toliko ugibanj in toliko vprašajev, da so nogometnim prijateljem vsi ti tedni tako strašno aolgi. Pri vsem tem pa se le slika od nedelje do nedelje hitro jasni. Zato torej pravzaprav nima počitka nihče, ki ga je omamil nogomet. Jutri se bo moral nekje priključiti vsakdo in priložiti svoj delež, da bo letošnja prva velika nogometna nedelja tudi po obisku rekordna. Vreme je zanjo že eden od dobrih pre-rolooPF ... SPOREDI OBSEGAJO V GLAVNEM TELE TEKME: I. ZVEZNA LIGA: Osijek: Proleter — BS K; Beograd: Radnički — Spartak; Novi Sad: Vojvodina Partizan; Zagreb: Dinamo — Hajduk; Sarajevo: Sarajevo — Rabot-nički in Beograd: Crvena zvezda — Odred (sodnik Damjani). (Tekma Vardar — Lokomotiva iz tega XXI. koda je bila odigrana preteklo nedeljo » 5:1 v korist Vardarja). Po zadnjih vesteh bo enajstorica splitskega Hajduka, ki zadnjo nedeljo ni hotela nastopiti v tem tekmovanju, odmehala glede svojega sklepa in bo prišla na zagrebško igrišče. Ljubljanski Odred ima to pot precej hudega nasprotnika, toda pri tem mu je prav gotovo lahko v uteho, da je prav z njim doma obračunal za obe točki. V ostalem pa je nadvse dopadljivo zaigral v Beogradu komaj pred 14 dnevi in prav nobenega povoda ni, da bi te igre ne ponovil še jutri. .II. ZVEZNA LIGA: Kruievac: Napredak — Velež; Maribor: Branik — Budućnost (sodnik Petrič z Reke); Šibenik: Šibenik — Željezničar; Zagreb: Zagreb — Borac; Cetinje: Lovčen — Mačva. Edini zastopnik slovenskega nogometa, mariborski Branik ima to pot nasprotnika doma, in sicer Budućnost iz Titograda, ki ji je moral jeseni prepustiti obe točki. Po nekaterih letošnjih nastopih Mariborčanov sodeč, bi morala enajstorica ta račun jutri poravnati v svoj prid. HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA: Ljubljana: Ljubljana — Kladivar; Zagreb: Metalac — Lokomotiva; Borovo: Slaven — Sloboda; Kranj: Korotan — Segesta; Varaždin: Tek-strlac — Split. Domači derby med Ljubljano in Občni zbor Nogometno zveze Jugoslavije Takoj po otvoritvi redne letne skupščine NZJ je bil sprejet poslovnik, nato pa je predsednik zveze Branko Pešič prebral poročilo o delu upravnega odbora in problemih nogometnega športa. Glavni del svojih izvajanj je predsednik posvetil nerešenim problemom in nezdravim pojavom v našem nogometu, predvsem amaterizmu, slabemu vzgojnemu delu in nezado volji vemu finančnemu poslovanju Predsednik je strogo kritiziral na mere za uvedbo neke vrste profe sioualizma, ki je v hudem nasprotju z vsemi osnovnimi socialističnimi načeli. Zmage, ki jih je Daša reprezentanca dosegla v kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo, so sicer zadovoljile, ne pa tudi doseženi rezultati, ker priprave za te nastope niso bile dovolj skrbne. Osnovna napaka komisije za sestavo in pripravo državnih reprecentauc je bila, oa ni imela dovolj natančnega delovnega načrta in so se njeni člani v besedah strinjali z upravnim odborom, dejansko pa so delali drugače v zelo pomembnih im bistvenih vprašanjih. ••••#••«• ••••••*«• ••»»•»••• • • • : Ljudski odbor mestne j J občine Vrhnika ; • razpisuje • I mesto ekonomista i za posle investicij, revizij, d. pp. itd. Prosilci naj se pismeno priglasijo na naslov z življenjepisom in šolskimi kvalifikacijami. K Ladi varjeni j« oben «n glavna prireditev jutrišnje nedelje v Ljubljani. Obe moštvi sta doslej najuspešnejše zastopali slovenski nogomet v tej konkurenci in bosta jutri gotovo napeli vse sile, da bi si pomagali na boljše mesto. To velja posebno za Ljubljano, ki je zadnjo nedeljo tako klavrno odrezala v Splitu. Tudi Kranjčani imajo jutri ugodno priložnost za izboljšanje vsaj moralne strani svojega sodelovanja v tej družbi. SLOVENSKA LIGA ((zahodna skupina): Ljubljana: Krim — Jesenice; Gorica: Železničar — Slovan; Postojna: Postojna — Domžale; Koper: Aurora — Odred B; Piran: Piran — Branik (Gorica). Vodeče moštvo v tej ligi tekmuje izven konkurence, in gostuje jutri sredi Koprščine. Naslednji in pravi favorit v tej skupini je moštvo Pirana, ki je .moralo pred tednom dni pospraviti v Ljubljani nič manj kakor 10 golov, toda na srečo nasproti nasprotniku, ki tako ne tekmuje za mesto. Potemtakem je v jutrišnji tekmi slej ko prej še vedno zanesljiv kandidat za najboljše mesto. Tudi Aurora. ki sprejema moštvo Odreda b« imela prednost domačega igrišča. Pri ostalih udeležencih hodne skupine je precej težko postavljati prognoze, ker so v svoji formi — posebno zdaj v prvih tekmah — preveč nezanesljivi. Izbire za obisk nogometne tekme jutri res ne manjka. Kdor pa pojde tja, naj se že naprej pripravi, da ne bo šlo vse po računu. Ce bo tako pripravljen, ed bo prihand najlepši del užitka, ki ga nudi pxar ta borbena igra. v Tudi mladinci za točke. Na stadionu Odreda bo jutri ob 9. zaostala pionirska tekma med Odredom ia Ljubljano, ob 10 pa se bodo pomerila mladinci Duplice in Odreda. Sklep komisije ligaških klubov Beograd, 1. aprila. Komisija li<* gaških klubov je na današnjem sestanku sklenila, da igralci zvezne lige ne morejo prestopati iz kluba v klub do 1. julija, vsi neamaterji, ki hočejo ostati pri svojih klubih, pa morajo podpisati pogodbe do 30. junija. V nasprotnem primeru lahko prestopijo v drugi klub, pravico nastopa pa bodo imeli na prijateljskih tekmah po treh, na prvenstvenih pa po šestih mesecih. Z večino glasov so sklenili predlagati skupščini NZJ, naj ostane LE. liga enotna. Strelske družine Lfubljcme tekmujejo Mestni strelski odbor Ljubljane je priredil ligaško tekmovanje z vojaško puško, ki traja že od 20. marca t. 1. in bo končano prihodnjo soboto 10. t. m. Vsega tekmuje 69 ekip s skupno 345 tek- ZAKAJ NE IGRAM V VALJEVU? Kakor poroča beograjski sSporit, me je pri otvoritvi državnega moštvenega moštva v Valjevu napadel sekretar SŠ J Vojo Popovič zaradi moje odsotnosti na tem prvenstvu. Šahovski rubriki *Sporta< in *Po-litike< sta k izjavi tov. Popoviča dodali še svoje pripombe, deloma o žaljivi obliki. Zato nn kratko pojasnjujem svojo neudeležbo. Nikdar nisem bil član sedanjega LŠK (prej Krim) in LUSK, ki igrasta v Valjevu. Od osvoboditve dalje sem bil ves čas član izključno ŠD Triglava, oziroma v enotah, iz katerih je nastalo to društvo. Zal, Triglav se ni nikdar plasiral v finale državnega prvenstva in zato tudi jaz nisem nikdar sodeloval v finalih. ŠD Triglav se je konec januarja brez moje vednosti prostovoljno razšel. Članstvo v društvu je prenehalo z 31. marcem. S 1. aprilom sem se nato včlanil v LUŠK. Ko se je torej tekmovanje v Valjevu začelo, sem bil še vedno član samo ŠD Triglava. Pa tudi, če bi bil pred tekmovanjem prestopil v LUŠK, ne bi bilo pravilno. da bi takoj zastopal barve novega društva, v katero bi prišel takorekoČ po naključju v zadnjem trenutku. Vse to je bilo točno znano nekaj dni pred začetkom tekmovanja v Valjevu. Zato me tudi nihče ni silil, da bi šel na moštveno prvenstvo. Prao tako še ni bila nikdar izražena ielja, da bi državni prvak moral sodelovati na moštvenem prvenstvu, niti ni tokrat prvi primer, da prvak ne sodeluje. Napadi tov. Popoviča, >Sporta< in >Politike< so torej popolnoma neosnovani in zlonamerni. Prav bi bilo, da bi se za te krivce pozanimal disciplinski odbor Šahovske zveze Jugoslavije. Vasja Pirc movalci, in sicer s kratkimi puškami na 200 m s 300 metrskimi tarčami. Odbor je razpisal to tekmovanje, da bi poživilo delo v družinah in razvil tekmovalni polet članstva ter s pomočjo tega tekmovanja ugotovil število aktivnega članstva zaradi razdelitve orožja in municije, kakor tudi njegovo disciplino in kvaliteto. Udeležba na strelišču jev splošnem prav ugodna in potek kaže, da je bila zamisel take organizacije prav posrečena. Do 29. marca t. 1. so se izkazali kot najboljši strelci v tej disciplini Marjan Skušek (116 krogov), Miro Stražišar (107 krogov), oba iz državnega sekretariata za notranje za d ve in Anton Lozar iz S T) Triglav fiVna (105 krogov). Tekmovanje teče dalje ob vseh delavnikih inoooldne, v nedeljo pa v dopoldanskih urah. Ekipno prvenstvo FLRJ Valjevo. 2. aprila. V na-đajjevanju preiti«tonih partij je Partizan tesno zmagal nad Mladostjo 4.5:3.5. LUŠK je premagal svojega domačega nasprotnika LšK 5:5, ker je Vospernik premagal Kržišnika. Dvoboj med Crveno zvezdo in novosadskim ŠK še mi končan; stanje je ta čas 5:2 za Beograjčane. Srečanje iz IV. kola med Mlinarjem in Vaa? ljevačem £6 je končalo po 148. potezi in 14 ia polurnem igranju remi, ker Vasiljevič z damo proti trdnjavi ni mogel dobiti partij« v določenem številu potez. Stanje na tabeli je nasledraje: Partizan 55.5, Mladost 29, LUSK 27.5, Slavija 26, Grvena zvezda 24 (1), Valjevski SK 19, Novosadski ŠK 16.5 (1), LŠK 16.5 točke. * SK Enotnost obvešča vse tel»-movalce in funkcionarje, da je odhod avtomobilov na Zelenico v nedeljo 4. t. m. ob 5.30 izpred Centralnega ljudskega kopališča (Ilirija). Disciplinsko sodišče pri Nogometni zvezi Jugoslavije je suspendiralo sodnika Sreta Stefanoviča, ki ie nedavno vodil tekmo Odred : Vardar. ■ »>»»ft-.ft. .ft..•».«. •••* ŽELEZARNA SKOPLJE (v izgradnji) Poštni predal 251 - Telefon 16-54 RAZPISUJE NATEČAJ za naslednja službena mesta: ARHITEKTA za vodjo nadzorstva nad gradnjo objektov družbenega standarda GRADBENEGA INŽENIRJA - strokovnjaka za n*-1" Več gradnje in industrijske gradnje GRADE------------------ 1 t • • ? j t i JBENIH TEHNIKOV za nadzorne organe na visokih, nizkih in tndustriiski^ gradbenih objektih. Plača po sporazuma. Stanovanje zagotovljeno. Rok za vlaganje prijav z natančnim opisom delovne dobe je najdalje do 20. aprila 1954. leta V hotelu so med smehom in loputanjem vrat zasedli najboljše sobe. Komaj toliko časa se še imeli, da so pred predstavo v varieteju, katere začetka niso nikoli zamudili, na hitro pojedli. Poslopju, kjer so bile predstave, je dal ustanovnik, dober poznavalec sveta, ime »Vauxhall«, ki ga nihče ni znali prav izgovoriti. Bili so v Civilu. Kljub temu je vsakdo poznal ulanske častnike, ki so redno imeli zasedeni obe veliki loži desno od odra, eno vzporedno s parterjem, drugo pa v višini galerije. Med predstavo so jim stregli s šampanjcem in med obema ložama je vladal nemoten promet. Zgodilo se je, da je kdo od gospodov splezal po pozlačeni kariatidi navzdol, kar je seveda za nekaj trenutkov ustavilo potek programa. Program je obsegal tako imenovano revijo, vrsto šaljivih in osladnih prizorov, čarovnij, petja in baletnih nastopov, kjer so v oblačenju plesalk bili hvaležni strpnosti policijskih oblasti. Ob sobotnih večerih so veljali smehljaji in radodarne kretnje deklic predvsem obema ložama levo od njih. Skoraj vse goste, ki so sedeli tam, so poznale po imenu. Nočni vratar v hotelu, v katerem so se namestili ulanci, je ob takih sobotah lahko računal z napitnino, kakršne ves teden ni dobil od potujočega meščanskega občinstva. Pattay se nikoli ni udeležil zabavnih izletov in ni kazal nikakega poželenja po njih niti potem, ko so, že v drugi polovici gledališke sezije, s posebno vabo pritiskali nanj. Pravili so mn, da v mestu gostuje, kot vsako leto, slovita Recha Doktor. Nikakor ne sme zamuditi, da je ne bi šel občudovat, saj je najboljši, pravzaprav edini resnično umetniški užitek, ki ga more nuditi od boga zapuščena dežela. Kaj takega ni niti na Dunaju in vgrav. nerazumljivo je, da še ni nastopila tam. Ko se pa je naposled pozanimal, kaj je na tej Rechi tako izrednega, ni zvedel nič natančnega. Znova in znova je slišal le, da je edinstvena, božanska. Zmožnost, da bi izrazili sprejete vtise, namreč pri ulancih ni bila posebno razvita. Gospodje so se spet zbrali za odhod. Bolj za šalo, ne da bi verjeli v uspeh, so še enkrat silili v Pattaya. Zdaj da je zadnja ali predzadnja priložnosti Gostovanje Reche Doktor se bliža koncu. Ta dan je bil pri obedu v kazini izjemoma tudi stotnik Scballer. Najbrž je imela njegova žena doma veliko čiščenje. Pravkar si je bil opasal sabljo. »Recha Doktor,< se je glasno vmešal v razgovor. »Hotel bi, da ne bi več slišal o tej usrani židovski kozi.« Oficirji so onemeli. Pattay je zardel do vrha glave. »Torej grem z vami,« je zaslišal samega sebe. Bil je udarec na udarec, s katerim je jasno odgovoril Schallerju. Stotnik se je obrnil in se zastrmel Pattayu v obraz. Vendar ni bilo v tem položaju zanj nič otipljivega. Bežno je pozdravil in odžvenketal. Pattay se je jezil sam nase. Še trenutek poprej ni imel namena, da bi šel z njimi. Le kaj mu je prišlo na misel, da se je vrinil za viteza neznani ženski iz varieteja! Ah, že ve, kaj mu je bilo. Težko bi bilo prišlo do tega dejanja, če ne bi bilo v njegovi preteklosti nerazumne deklice, ki je vzela neko noč dvajset tablet veronala v kozarcu vode, in pa črnega klobuka draguljarja Blaua, ki je orisal tisti strahotno ponižni lok. Toda ni bilo samo to. _ Vso fiot s, vlaku je sedel Pattejr * kat« -ifrfriTfcj in čemerno molčal. Bilo je, na žalost, res, da je sovražil stotnika Schallerja prav tako ali še bolj kot on njega. Njegovemu sovraštvu je bil namreč primešan dobršen del gnusa. Možu se je umikal, kar mu je po navadi uspelo, ker stotnik ni bil njegov neposredni predstojnik. Toda če sta le prišla v stik in mu je ta človek podal roko, je Pattay vsakokrat čutil potrebo, da bi si do komolca zavihal rokave in si nekaj minut umival roke. Nikakor ni bila njegova navada, da bi tako sovražil. Znal se je sicer pošteno razjeziti, to že. Vzkipeti, da. O tem so pričali njegovi častni spopadu Toda če je prej, na Dunaju, stopil v jutranjem hladu nasproti svojemu nasprotniku, je komaj še vedel, za kaj se bije, in mu je bilo že vsega žal. Tu pa je bilo drugače. V hladnem, odurnem, strupenem pikolovstvu tega človeka je slutil nasprotnika po naravi. Pattay se je naslonil v kot in zaprl oči; ni bil več čisto buden. Pred seboj je gledal od rose mokro ledino, na kateri si stojita s stotnikom nasproti. Oba sta do pasu gola. Slišal je, kako nepristransko šteje. Z železno roko je zgrabil sabljo, planil naprej, silovito zamahnil in preklal usnjeno nagubano čelo. Nekdo se je dotaknil njegove rame. Prišli so na cilj. 7 To leto je program revije v Vanxhallu s svojo bedno abotnostjo še prekašal običajno mero. Njeno središče in komični junak je bil gospod Dienstel iz Lvova, ki ga ljubosumna žena sumniči prestopka s tajnico in mn zato divje grozi. Gospod Dienstel pobegne. Pobesnela žena ga zasleduje okoli planeta, j