295. številka.
Ljubljana, vtorek 28. decembra.
VIII. leto, 1875,
SLOVENSKI NAROD
u četrt'«m J. ffl^tJS dn «f, p? Pr"°,klh- tor 7*0» •»•p«*« P"jeman  za avitro-ogerake dežele m oelo loro 16 gold.. m pul leta 8 ril
dom se rSnn»?otr^.     U««bl]aii. brei pošiljanj. na don M oelo leto 13 gold., ta četrt leta 3 gold. 30 kr., ta en mesne I gold 10 kr.   Za pošiljanj! na-
dHa\e velii «1*«. «J * " fcitf *Ctrt        T Za tBje *WfJoBkq vež' kolikor Pogtnin» izna*a- — Z« K°°P°<1« učitelj« na ^dskih Solih"in za
dijake velja »I2a>a cona m „cer: & L(ibI|mi za četrt leta 2 gold. 50 kr   po posti preieman za ćetrt lota 3 gld. - Za oznanila m plačuje od četiristopne
tw;.- „„• i   r    P^t-vrste 6 kr. de te oznanilo enkrat tiska, 6 kr. do se dvakrat in 4 kr. ce so tri- ali večkrat tiska.
OnrPv«?S„ IZVJ°w J™1™*1- —■1Rok°l'?i M »• v»««J0. - Uredništvo jo v IJnbljani v Franc Kolmanovej hiji št. 25-26 poleg gledišča v „zvezdi". OpravniBtvo, na katero naj se blagovoi.jo poimati narodne, reklamacije, oznanila, Z j. administrativno reči. )• v „Narodni tiskarni* v Kolmanovej hiši
P. n. gg. naročnikom.
Po koncu tega meseca stopi jedini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" v deveto leto svojega izhajanja in začne se novo naroeevanje.
Uljudno vabimo vse p. n. gg. naročnike, da svojo naročnino ponove in vse prijatelje, da nam skušajo novili naročnikov pridobiti, list razširiti kjer je mogoče, in s tem podpirati slovensko stvar.
Naj gg. naročniki izvolijo ob pravem času, prej ko mogoče, naročnino po poštnej nakaznici poslati, da ne bode nereda v razpošiljanji, ker odslej po sklepu upravnega odbora moramo list brez razločka vsacemu vstaviti, kdor nij naročnine naprej plačal. Administracija tedaj zdaj nema pravice pošiljanje podaljšati na upanje.
„MlOV. !%'u■'<»«!" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto.....13 gld. — kr.
Za pol leta.....O   „   fl»>0 „
Za četrt leta .... 3 n SO „ Za en mesec .... I „ I it „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S p osi lj nuj cm po pošti velja:
Za celo leto.....14» gld. — kr.
Za pol leta ..... £ „ — „ Za četrt leta .... 4 » — „ Za en mesec     ....     I   ,,   4*0 n
Za gospode u< Hcljo na ljudski h šolah in za (lijake velja ziil-žfillli cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po posti sprejeman   „    „   3   „  — „
Pogodin. f
Slovanski svet je te dni izgubil jednega svojih velikanov. Umrl je slavni Rns M.hael Petrovič Pogodin v svojem 75. leta. Ta mož je vse svoje Življenje delal na tem: vzbuditi v velicem ruskem narodu narodni ('nt, to je čut Slovanstva. Za to idejo je delal kot novinar in kot učenjak in je bil napadati poBebno od Nemcev, kateri so v njem videli glavo „panslavistov". V resnici nij bil Pogodin nič druzega, nego velik rodoljub in seme, ki ga je vse življenje sejal, bude vzhajalo in se razširilo, ideja, katere propovedajoč svečenik je Pogodin bil, utrjena je rifues in se bode razširila v Rusiji ud leta do leta bolj in tudi tam bode konec vladanja jedne smele kaste, nemških tujcev in priseljencev, katerih vpliv je Pogodin vse življenje pobijal in zato vse nemško sovraštvo na vrata imel.
V svojih nazorih o Blovauskej bodoč uosti in svojih svetih kako bi se solidarnost slovanska pospešila, morda nij  bil vselej srečen, — ali kje je človek, ki se nij nikdar zmotil ? Cilj pa, za kateri je pokojnik delal
je čist, vzvišen ideal, zato je ta slovanBk rodoljub in buditelj zaslužil, da mu postavimo Slovanje časten spomenik mej prvimi možmi, vsem dobrim rojakom za vzgled in posnemanje.
Izgled domoljubja.
Danski vojni minister general IlarTner je razlagal poslancem, da je treba Kopenhagen utvrditi, ker lehko take razmere pridejo, da bode biatnha domovine prva stvai. nKaj bi pomagalo narod videti bogatin, izobražen, če bi se morala delela upogniti v jarem gospodarstva tujcev.
Kratka beseda, in vendar koliko ima v sebi! In tako govori rodoljub vseh narodov,, le ne naš nemškutar in Nemec.
Narodna svoboda, samostalnost svojega rodu, to je za blažega človeka več vredno uego izobraženje in bogatstvo. Zgodovina nas uči, da so se tega držali najboljši možje vseh časov in narodov.
Le nag renegat, nemSkutar in priseljeni Nemec ob volitvah pri nas špekulirata na najpodlejši, najnižji čutstvo v človeka, ker se prizivata na dobičkarstvo, na to kar „neseu, na dobrost in korist znanja tujega jezika itd. Če imaš bogatstvo in znanje, a nemaš ljubezni do svoje domovine in svojega roda, nijsi blag človek.
Metek.
Romantičen ujetnik v IjiiMjimskej prisilnej delavnici.
Mej stanovi, ki representirajo sedanjo generacijo, stoje gotovo na najnižje) stopinji moralne civilizacije oni nesrečneži, ki vegetirajo v kaznilnicah kot jetniki, in mej temi v zadnjej vrsti prisiljenci v delavnicah. Poslednjo poudarjam zarad tega, ker je razloček takoj jasen, ako premislimo, da je lehko, sicer pošten človek, enkrat v svojem življenji v jezi, naglosti ali uezvedenosti se pregrešil, z obstoječimi zakoni v koliMje prišel, ter njetnik postal. Drugače je h prisiljenci v delavnicah.
Skoro brez izjeme je tukaj zbrana smetana človeškega zavržeustva, in akohršni red skoro v vsakemu §. uradnikom in paznikom na Hire poluga, da je delavnica v prvej vrsti zavod za poboljšanje, in da se ima z dobrimi izgledi le to nameravati, da postane prisiljenec po pridobljenej prostosti zopet koristni ud človeškega društva — moramo žalibog vendar reči, da se ta svrha navadno ne doseže.
Z zaporom teh ljudij se navadno do-
seže le jeden in jedini ta namen, da je tuje blago za čas zaprtja prisiljeacev pred njibo v mi kremplji sigurno,  in da je dežela njihovega rojstva vsaj  za  ta čas pred odgon-skimi in bolniškimi stroški zavarovana.
A sedaj govorimo le o jednem originalnem prisiljenem — Mej vsemi nobeden nij tako interesanten, kakor neki Jonez \Vi-cherl, 28 let star, rojen v Javoroiku na Koroškem.
Wicher! je prišel v tukajšnjo delavnico 9. novembra 1874 zarad potepanja brez suhsisteučnih pomočkov. On je sin Tomaža VVicberla, posestnika v Javorniku. Po spričevalih je ab8olviral 2 reda kmetijske šole v Celovcu i dobrim vspebom.
Popis nekega fakturna, ki sega v zgodovino, ki je v ostrej zvezi z V7icherlom, in ki je prouzročil dolge Članke po nemških časnikih, je tudi temu upisu predmet dena-šnjega obravnavanja, ter smo prepričani, da bode stvar v obče naše občinstvo zanimala.
Opravništvo ljubljanske delavnice je pre jelo   dne 11.  marca  t. 1.  pod  št.   143 od društva   „Gesellschaft   f(ir   Salzburger Lan ileskunde"  sledeči dopis: Vaše blagorodje! Posebni in v svojih  uzrokih in namenih še dan   denes   nerazjašnjeni   dogodek,  ki se
je vršil pred komaj 3 leti blizu Salisburga z objektom, ki nij samo važen za zgodo-* vino, ki je ne le daleč črez SalisburŠko in trditi se sme tudi po celej Nemčiji dobro znan, prisili nas na podlogi najnovejših dat zarad razjašnjenja omenjenega dogodka. Vaše blagorodje s prav ponižuo prošnjo nadlegovati. Oni dogodek nij samo prouzročil. občno obžalovanje tukaj v Salisburgu ampak vzbudil je v najdaljniU krogih vso pozornost prijateljev zgodovine in starega veka, dokaz tega bo članki v prilogi „Angsburger Allgemeinen Zeitung" št. 256, 298 in 299 leta 1872.
Ali vsa prizadevanja misterijozno za-grinjalo ki je stvar zakrivalo, odstraniti bila so brez vspeha. Tudi naše društvo v tej stvari v prvej vrsti za delovanje klicano,, izgubilo je nže vse npanje na ugoden re-sultat. Stoprv pred kratkim nam pride po nakljnčbi v roke tako dolgo časa neznana najdba, ki nam kaže sled za dalje preiskovanje. Kaže nam Bkoro za gotovo, da neki Janez Wicherl iz „DeutschgriiTen in Kiirnten" rojen, in takrat obiskovalec kmetijske šole v Celovci z onim dogodkom kot storilec ali pa kot pomagač v ozkej zvezi stoji. Po naših takoj sproženih korespondencah se je pozvedelo, da je ta človek se-
Jugoslovansko bojišče.
Ogerski oficijozi izrekajo baje, da naj le potem Avstro - ogerska Hercegovino in Bomo posede, ako Crna gora in Srbija za-čneti vojno proti Turkom, da se daleko segajoče k< iifUgraeije zabranijo. Da celo Črno .goro in Srbijo bi potem Magjari radi z vojsko okupirali. Ali ker je sedaj še obstoječa „zveza treh cesarjev" bodo imeli še drugi faktorji vmes govoriti.
Vroča želja se je „N. Fr. Pr." izpolnila. Magjarska vlada je baje poslala v vojno granicu komisarja z obširnimi pooblastnicami, da vse simpatije zatre, katere graničari izkazujejo vstaflem.
Iz Pounja se piše „Obzoru", da je veČina tamošnjega prebivalstva za to, da bi Avstrija posela Bosno.
„Independance belge" dobiva iz jako zanesljivega vira poročila, da ruski kabinet hoče naj se Carigrad odstopi Rusiji, Egipt An-gleškej, nemška Avstrija N-mškej, slovanske pokrajine Turske Avstriji, Alzacija in Lotaringija naj se vrne Francoskej. — Nij verjetno.
Iz Kostajnice se brzojavi ja, da je blizu Novega v gorenjej Bosni napalo 80 vstašev tarško četo 300 Turkov, in jih v beg zapodilo.
Iz Zubcev piše slovenski prostovoljec uredništvu „Slov. Naroda", da 10 Slovenci, kar se jih boja udeležuje, pod komando Francoza Barbieuz. Torkov se je v Trebinji nabralo 20.000. Pričakuje se kmalu velika bitev, ker bi Torki radi Satorino vstašem vzeli. Navdušenje je veliko, a pomanjkanje tudi. _
Uredništvo dunajske „Deutsche Zeitnng" telegrafira zagrebškemu „Obzora" : „Posebni dopisnik naš, g. Heinrich Renner, po jednem telegramu, ki nam je došel, ujet je po turških vojacih v severnej Bosni.   Vsi oni, ki
daj v delavnici v Ljubljani in s tem smo mi prisiljeni na Vaše blagorodje apelirati in za pripomoč k doseza nji našega namena lepo prositi. To je za zdaj kot opravičen je našega denašnjega za Vas gotovo nepričakovanega koraka; blagovolite tedaj nas oporostiti — in tako k stvari: Dne 7. maja 1872 zjutraj so našli kmetje na Valserskim polji tik glavne ceste mej Salisburgom in Reihenballom, ono staro hruškovo drevo, znano v pripovedki od ondi v Unttrsbergu bivajočega cesarja Karla, v zvezi tudi s pripovedko „ KvfThauser Sage" na Nemškem, podžagano, na tleh ležeče ono drevo ki je od nekdaj bilo objekt najživah-nejšega interesa za domače in za tnje ljudi. Da je bil to attntat, to je bilo oči vidno, ali vsa prizadevanje storilca in njegove narok« pozvedali, bili ao — kakor uže omenjeno brez vepeba.
Pred kacimi 4 meseci prejelo je naše drnštvo iz »ava-Vsega bližnjega mesta Rei-cbenbaU prrsej obširno knjigo „Einscbreib & Tegebucu" • Um aa nas vesslim poročilom, 4+ st je ta knjiga dnč 7. maja 1872 ali pa ku-a'u »otem našla pri štoru podrtega hraikortga črevesa na tleh, da jo je nek bavarski uradn;k, ki si jo je po na-ključbi  pridobil, do sedaj v Reichenhalln
vedo natančnejše okolnosti o ujetji g. Renner ja, ali morejo zvedeti, v katerem kraji je zaprt, naprošeoi so silno, da nam na naše stroške brzojavno poročajo.
Politični razgled.
MotraznJ« dezrle
V IJubljani 27. decetnbta. Vsi časopisi  prinašajo božične članke, ki   so  hi pa  vsi mej soboj podobni. Valed praznikov  je  v  notranjej   politiki popolna ■ttia.
TntbHje đ&rši&v*. Francoska narodna sknpšČina svoja poslednja dela vrši, da se bode potem sama razpustila in bodo 23. jan. volili senatorji po volilnih okrajih in potem 20. febr. p. 1. poslanci v novo skupščino. — V zadnjej seji 24. t. m. je govoril minister Buffet precej reakcijonarno: za to, da bo obsedno ntanje še ohrani; proti tiskovne j svobodi ; poživlja konservativce naj bodo jedini pri volitvah.
i*a'tisk<t-9n'Mški vladni list, podpiran od nemške vlade, „Provinzial Cones-pondenz", je prinesel, kakor smo uže poro-čaji, oster članek zoper Scbmerlinga, ker je govoril, da se morejo nedoseženi ideali večkrat poprijemati in s tem mislil, da bi morda Avstrija Še morala poskusiti nadvlado v Nemčiji doseči. Za to je Nemce strah obšel. Ravno tako se hudujejo, da je Hol zendorfu kot Arnimovemu branitelju napil. Njih napad na Scbmerlinga pomenja toliko kakor: Schmerling ne sme v Avstriji minister postati. Kakor se v tem z Nemci skladamo, vendar je od Prusov nesramno, da predpisujejo in diktirajo kaj se ima in nema pri nas zgoditi.
Dopisu
Iz Celjfm 23. dec. [Izv. dopis.] Uže je minulo nad dve leti, odkar je celjska čitalnica jela hirati tako, da je slednjič zaspala In da nij bilo o njej Čuti, jeli še živi ali ne.
Kako potrebno nam je bilo vedno čitalnice, vsakdo sprevidi lehko iz tega, da narodnjaci nijsmo imeli niti zahajališča.
shranjeno imel. O resnici tega poročila, o Časa in kraji najdbe nij bilo nobene dvombe.
Po prečitanji te knjige in priloženih notic na mnogobrojnih nevezanih listkih je bilo po tekstu in po mnogih podpisih brezdvomuo, da je pisatelj in lastnik nekov Janez Wicherl obiskovalec kmet. Šole v Celovci, dalje, da je rojen v koroškem Javornikn, (Deutsch Griffdn) na Koroškem, da je od ubozih Btar-šev in le slabo odgojen, da je te notice za svojo privatno rabo v letih 1870 ia 1872 v knjigo vpisal.
Te notice so raznovrstne in imajo svojo posebnost: poglavitno rolo pa igrajo mnogobrojne zaznambo imetih sanj in vizij, dalje je tu zbirka zapiskov, ravno tako fantastične in zmedene vrste, in slednjič so načrti svojih pesnij v kolikor le mogoče slabej obliki. Glavni vtis vsega tega vodi do sklepa, da pisatelj in lastnik te knjige Wicherl nij toliko moralično propaden, ampak bolehno iritiran mlad človek, z nenavadno fantazijo, Čegar možgani neprenehoma delajo in mu zmirom nove prikazni ustvarjajo.
V zmedenosti teh zapiskov najde se tudi „Untersberg", „die Karlssage", in hruškovo drevo na Valserskem polji mnogokrat omenjeno in to se je čuditi od jednega prebivalca daljne Koroške, ki skoro gotovo
Ali Časi nemosti so sedaj minuli ia zbralo se je odličnih narodnjakov, kateri ao si stavili nalogo, čitalnico spraviti zopet na krepke, da! na krepkejše noge, nego je bila do sedaj. Trudapolno delo res ob sedanjih Slovenca tako neugodnih časih! A vendar se je nadejati, da vspeh ne bode izostal.
Znano je pa, da društvo le takrat zamore oživeti ter pridobiti moč, ako se ga udeleži toliko narodnjakov, da mu je eksistenca trdno zagotovljena.
Nijeden narodnjak v Celji in v« okolici celjskoj naj bi se ne branil, uvrstiti se mej društvenike čitalnične. Vsaj mu zvesto slovensko čutje veli to 1
V namen sklepovaoja o važnejših točkah sklicuje se občni zbor čitalničarjev na četrtek 30. tekočega meseca v hiši gosp. Franje KrušiČa (Valenta) v prvem nadstropji. K temu zbora naj dojdejo tisti, ki so še nekdanji čitalnični udje, kakor tudi vsi narodnjaci, kateri želijo, da bodemo imeli zopet svoj narodni dom, svoje lastno nahajališče.
Narodnjaci! nikar ne opuščajte prilike, koja nam zagotovi ja napreden korak. Odbor.
Domače stvari.
— (Denes je slovensko gledališče.) Igrala se bode jako lina veseloigra „Gospa, ki je bila v Parizu". Ker je imenovana igra pri zadojej lanskej predstavi občinstvu jako dopala, nadejamo se, da bodo gledališčni prostori kljubu delavniku polni.
— (Umrl) je kranjskega velicega posestva deželni poslanec bar. Rastem. Bil je sicer molčeč ud dež. zbora ali jeden naj-odločnejših protivnikov slovenskega narodnega programa. Imel je tudi svoje posebne lastnosti, mej druzimi to, da je bil star, morda na vsej slovenskoj zemlji jedini abonent severo-nemške „Weser Zeitung", katero je vsak dan bral od konca do kraja.
— (Pevci) čitalnični se vabijo denes k polnoštevilnej skušnji.
kakor se sme iz vsega sklepati še nikdar v Salisburga bil nij.
Najnovejši zapiski od leta 1871, kateri uže zelo dokazujejo, da se pričenja pisatelja pamet mešati, govore večjidel od tega kraja od velike bitke, ki jo pravljica prorokuje. Wicherl sam sebe vidi kot soborilca, govori o svojem namenjenem mu poginu in naroča mnogo zatad svoje potrebščine pod hruško-vem drevesom. Tudi načrt pesni na hruškovo drevo je priložen.
Vso te navedene okoliščine skupaj dokazujejo, kar bode V. b. gotovo pritrdilo, da je oni VVicherl, od bolehne eksaltacije gnan hruškovo drevo res poiskal in ondi atentat učinil, pri katerej priliki je njegova Žepna knjiga brez njegove volje in proti njegovej volji morda v pozabljivosti ali naglosti onda zaostala.
Res je, da Wicherl mogočnega hruško-vega drevesa sam posekati nij mogel, iz mnogih znamenj se pa razvidi, da deblo nij bilo skozi in skozi prežagano, in vsled tega je prvi vihar drevo podrl. Mogoče je tudi, da se je to podžaganje uže nekaj časa pred 7. majem 1872 vršilo. — Prosimo tedaj, da V. blagorodje izvoli omenjenega Janeza Wicherla kolikor mogoče natančno zaslišati, posebno pa o sledečih vprašanjih:
— (Grozna nesreča.) Na sveti dan ▼ jutro so našli takajšnjega frizerja A. Bezljaja zjutraj mrtvega vnjegovej delavnici zadušenega od plina, ki je iz nezaprtega gazometra po sobi razpnbteval se. Poleg njegm je bila njegova ljubica, mlada točajka iz bližnje gostilnice, uže tndi v nesvesti. Prenesli so jo v bolnico, kjer je pa v nedeljo tudi umrla. Oba sta bila prej v kavarni, sta veliko pila in v pijanosti on gaza nij zaprl.
— (Udje podpornega društva za borne dijake) v Novo mestu povabljeni so (po §. 11. st.) ua letni občni zbor, ki se Huide 7. jan. 1876 ob 11. uri v giru-nazijalnej dvorani. Novomesto, 25. dec. 1875.
Fischer, predsednik.
— („Sokol") je imel sinoči izreden občen zbor.
— (Iz mariborsko okolice) se poroča, da se Seidl še zdaj nij odpovedal poslanstva in 9e zdaj nij odložil svojih častnih slnžeb, da si je v Braudstctterjeve homatije nekako zapleten.
— (Občni zbor goriške čital-ni ce) se je vršil 23. t. m. ob C. uri zvečer. Kov odbor je sestavljen iz sledečih gg.: And. Jeglič, predsednik; Vikt. Dolence, blagajnik. Odborniki : Avg. Jakopič, A. Hribar, Vidic Fr., Klavžar Ernest, prof. Santelj, dr. Nk. Tonkli, dr. Rojic ; namestnika: prof. Čebulž-r in Franjo Ferfila.
— (Grof Chambord) pride te dni v •Gorico; najbrže v četrtek. —Vreme v našej Nizzi je kaj prijetno. Denes 24. dec. imamo 10 0 R. toplote.
— (Veliki koncert v gledišču goriškem.) Društvo „Slavec" bode imelo v četrtek, dne 30. t. m. velik koncert na korist ubozih učenk na goriškej pripravnici. Sodelovale bodo skoro gotovo sledeče korporacije in osobe : g. K rezina, gospođici na Krežma, goBpodičina pl. Neugebauerjeva, izvrstna slovenska pevkinja,  po tem mestna
1. Je-li Wicherl bil začetka maja 1872 ali malo poprej v Salisburgu, specijalno pa na Valserskem polji pri popisanem hruškovem drevesu?
2. Kako je prišlo, da je ondi svojo knjigo izgubil?
3. Je-li on za podžaganje drevesa ve-dcl, ali
4. Je-li on sam pri tem se udeležil?
5. Je-li on pri podžaganji pomagače imel ?
6. Kako in v koliko časa se je to zvr
šilo?
7. Kateri uzroki so ga do tega dejanja gnali, ali je morda on od drugih k temu naščuvan bil?
Ob sebi se razumejo, da se od naše straui ne namerava, tožbo proti Wicherlu vložiti, kajti če bi tudi od ene ali druge strani to se nameravalo, VVicberl bi moral na podlogi svoje knjige za človeka spoznan biti, ki nij pri polnej zdravej pameti, in tko ga tudi nihče za krivega obsoditi ne more.
Materijalna škoda od pokončanega starega drevesa je sicer majkenu, iu kar je nam znano, je lastnik z lukrativno prodajo lesa več kot odškodovau.
Tukaj gre samo za to, da se dobijo neprecenljiva razjasnila, katera bi" se popolnem objektivno občinstvu na znanje dala iu da se vse one pravljice,  ki so  vsled tega
godba pod vodstvom g. Mugnone-ja, gospod Windspach,  umetnik na glasoviru, g. Frou-tali, odlični violinist iz Trsta,   in  še druga odlična   italijanska   gospoda.   — „Slavec" bode prvikrat nastopil   pri tem  koncertu z blizo 120 pevci ;   pride  jih  namreč   16 iz Trsta in okolice,  9 iz Komna,  4 iz Nabrezine in 4 iz druzih krajev na Krasu, po tem 4 iz Rihenberga, 8 iz Dornberga, iz Vipave in Ajdovščine  kakih 6, iz  bližnje okolice goriške 6 do 8, iz Gorice 10 do 12, iz K vi-škega,  Kozane  in Vipolž  kakih 20 do 24, iz Kanala 6, iz Tomina 12, iz Kobarida 8, Iz Pečine 6 in iz drnzih raznih krajev do 10 izbranih  pevcev.   —   „Slavec"   bode pel: „Slavčev spev," „Nekdušman čuie," nU boj," nTain gde stoji," in „Domovino" Lebanovo. — „Slavčev" odbor  priporoča nujno vsem pevcem  domačim  in zunanjem,  da pridejo prav gotovo v sredo 29. t. m. k glavne) po-skušnji v goriško čitalnico  točno   ob  6. ur zvečer.  Oni pevci ki še prav malo znajo in ki se nijso nčili   pod skupnim pevovodjero, pa naj pridejo brez vsake bojazni k pevskej vaji v čitalnico 29. t. m.   ob 4. uri po polu (lnr. Pri poskušnji bodo pevci zvedeli  v čitalnici vse natančno gledč stanovanja, hrane itd.   TiBti večer se bodo v čitalnici tudi delili programi in pevci bodo dobili pri Čital niakem čuvaju krasna  pevska  znamenja po 25 soldov. — Odbor je razposlal legitimačne liste za polovico voznine po železnici ; dobč se v Ljubljani:  v Čitalnici,   pri uredništvu „S ov. Naroda",  v Postojni:   v čitalnici; v Sežani: pri g. učitelju Creku ;   v Nabrežini: pri g. pevovodji  Tauce-ji;  v Prošeku: pri g. učitelju Mercinu;   v Trstu:  pri gg. Žva-nutu, A. Hajdrlhu in J. Dolinarju.   Ker je namen tako lep in ker bodo slovenski pevci prvikrat   nastopili   v  tako  velikem številu, nadejati se je, da bode iz vseh k-ajev naše slovenske domovine privrelo  mnogo obiskovalcev posebno iz goriške in tržaške okolice.
Razne vesti.
"(Mladi umeteljnik Krežma) je pri zadnjem koncertu v Trstu dobil Javorov venec; na svilnatem traku so bile zlatom kitjene italijanske besede: „Gospodu Franji Krežma, čudežu umeteljnosti, v Trsta 24. dec. 1874". Kako ste ga uže vi sodili, nem-skutarski kritikastri ljnbljanski ? — V TrBta je vreme jako toplo in je bilo na božični dan v senci 8° R. Vojaki hodijo v belih suknjah okolo in ljudje sploh so čisto pomladanski oblečeni; burjo nže štirnajst dnij nij bilo, tudi dež* nij, na sneg pa Še nihče ue misli ne.
* (Dalmatinske čitalnice) prihodnji pred pust ne bodo napravljale veselic, temno' tist rteuar, ki bi se imel za to potrositi, dale za Hercegovince, ki so pribegli.
* (Najdeni stari denarji.) V Zemunu je nekdo našel v jednem lonou 236* lepih rimskih zlatih novcev.
* (Mormoni) v Ameriki smejo po svojoj veri več žen imeti. Dosedaj so jih Amerikanci pustili, a zdaj se poroča, da je zvezno sodišče v Utahu obsodilo jednega Mormona zarad večženstva na dve leti ječe. Kaj pa v Evropi s Turki?
"(K pogodbi Bvetovnopoštne j) je pristopila tndi zadnji čas francoska republika. Pismo, ki je dozdaj stalo na Francosko 25 krajcarjev, stalo bode od 1. januarja dalje samo 10, kakor na Italijansko ali v Švico. Rekomadirani 10 kr. več; korenspondenckarte na Francosko bodo fran-kirane s 5 krajcarji. Zunaj Srbije, Turčije, Črnegore, Grške, Rumnnije in Švedske so zdaj vse države evropskega kontinenta pristopile k tej pogodbi.
" (Invalidi v Parizu.) Invalidski hotčl v glavnem mestu Francoske šteje 597 penzijonarjev, katerih veČina je iz zadjne prusko-francoske vojske. 01 teh ima jih 67 noge ali roke odrezane, 18 je slepih, 2 gluha, 91 le nekoliko pohabljenih, 100, pa jih sploh ne more živeti se. Po starosti je 157 invalidov pod 50 leti 125 mej 61 in 70, 220 mej 70 pa 80, ravno toliko mej 80 in 90, dragi so nad 90 let stari. Najstarejši se zove Tatin, je 93 let star in je bil se svojim tovarišem De'belkom, ki je nekoliko mlajši, v bitki pri A vs ter lici. Eden, z imenom Eduard, ima spodnjo čeljust iz srebra.
dogodka se vrstile, v svoje prave meje zavrnejo.
Ako V* bi. zahteva omenjeno knjigo in priložene nezvezane listke z noticami videti in iz tega se morda sami prepričati, pri kake j pameti je bil Wicberl 1. 1870 in 1871, smo z veseljem pripravljeni, Vam proti temu poslati, da nam pozueje vse to nazaj vrnete.
Ponovivši še enkrat našo ponižno prošnjo, se priporočamo z največjim spoštovanjem
Dr. Princinger,        Friedr. Pirckmaier,
predsednik. perovodja.
V Salisburgu 4. marca 1875.
Na to je bil "VVichcrl v ljubljanskoj pri-silnej delavnici zaslišan in njego »e izpovedbe v tej stvari so v kratkem le-te:
Da je bil res spomladi 1. 1872, kakor se njemu zdi, v začetku meseca aprila, kajti meseca majnika je bil nže zopet v Celovcu, z Regensburga po žel znici v Salisburg prišel ; da je oudi 2 dui ostal in potem peš čre/. Rjthstiidter-Thauen v Baljak in potem v Celovec nazaj potoval.
Namena svojega potovanja na Bavarsko on nij dolžan povedati, pravi, kajti dolžno t ga veže, v temu molčati.
Ono hruškovo drevo, o katerem se glasi, da bode neki nemški knez iz Bavarskega bvoj škit nanj obesil in tako zjediujenje vseh
germanskih plemen dovršil — ono drevo, o katerim je v knjižici „Sage des Unters-berges" čital — je on v času svojega dvodnevnega bivanja v Salisburgu obiskal. Neki okolo 30 let stari postrešček ga je prvi dan tija. spremil, drugi dan pa je on, Wiclierl, z ravuo istim postreščkom v Hellbrunn šel.
Od najdene svoje knjige in od notic TVicherl od konca nič vedeti nij hotel, pozneje pa priznava, da je drugi dan isto tam na Valsersko polje šel, ker si je želel, Un-tersberg videti; da ga je pri hruškovem drevesu huda nevihta dohitela, da se je moral nazaj vrniti in da je pred odhodom svojo knjigo v trhneno deblo skril, z namonom, pozneje enkrat po njo priti. O podžaganji drevesa pa njemu nič zoano nij, do sedaj še vedel nij, da je drevo podrto, torej v tem tndi nič izrekati ue more.
To se je društvu „Gesellschaft Air Salz-burger Landeskuode" poročalo, in društvo se na to delavničnemu opravništva 8 prav ktatkiui dopisom za trud zahvaljuje.
N:j dvombe več, kdo je staro nemško historično drevo na Valserskem polji uničil. \Vicherl je v svojej vrtoglavosti mislil, bog zua kako junaštvo bode s tem storil, ako tako drevo pokonča. Potoval je tedaj nalašč do Salisburga in je atentat dopriuesel.
Vabilo na naročfco.
„Slovenska knjižnica," zbirka izvirnih in prestavljenih romanov,  povestij,  dram itd začne v Ljubljani tiskom „narodne tiskarne1' po novem letu izhajati.
Prvi  zvezek,  nov  izviren  Jurčičev ro man nDoktor Zober,"   izide 10. januarja i potem izide vsak mesec ali dva ali jeden velik zvezek.
Naročiti se je mogoče najnienj na prve 3—4 zvezke (znašajoče 40 tiskanih pol).
Vso gospode naročnike, nabiratelje pro simo, naj  pošljejo naročnino  2 gld. za tri resp. štiri zvezke  (preračunjeno  po   G kr. za dijake po 5 kr. tiskano polo), administra ciji „narodne tiskarne".
Nabiralci mej dijaki morejo poslati tudi za posamezne zvezke, za prvi po 50 krajcarjev.
Oglasiti se prosimo brž,   da vemo ko liko iztisov založiti,   ker je prvi zvezek nže v drugej poli v tisku.
Dosedaj se je oglasilo komaj toliko naročnikov, da se bode tisk in papir plačal, tedaj se zanašamo, da bode še mnogi na novo oglasil se. Uredništvo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere du Barry
BO let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra vila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, otožnost, diabot, trganje, shuj sanje, bledičico in pre-hlajonje; posebno se priporoča za dojene« in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi apri ćevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorolanda, Hr. Campbolla, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Caatle-stnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 apričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalesciere Dn Barry v mnogih Blučajih nagradi vaa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iu griži, dalio pri BeBalnih in obistnih boleznih i t i pri kamnju, pri prisadljivcin a bolehnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiBtih ia mehurji, trganje v mehurji i. t- d. — Najbolj o in io neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in aušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovaloo in člen mnogo nčenih družtev.
VVinchoater, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna KovaleBciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorelaud, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega avetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barry vs n  ,muko, najbolje spričevalo.
Dr. A nge 1 s te i u, tajni Mata svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Radensko), 22. aprilu 1872.
-Vli.j patieut, ki je uie bolehal 8 tednov za Btraš uimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Revaluscičre du Barry po-pohuama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. L a Roche aur Yon, .'JO. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila  me je popolnom strumnih želodčnih in čutnicuih boleznij, katere so ue detet let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, poaeatnica. Rovalescifere je 4 krat točnojaa, nego uieao, ter so pri odraščenih in otrocih pribrani 50 krat več na vem, ko pri zdravilih.
V piohaatih puaicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov .;i> gold. — Bevalo*oiere~Biscaitun v pušicah in tabletah sa 12 t;n 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 tai 4 gold. 50kr., v prahu za 120 taa 10 gold. Prodaje:
Dn Barrj a Comp.   na  Duaa|l, vFall3s«h-
KHiae štev. S, kakor v vieh cceitih pri dobrih lekarjih in speeerijakih trgovcih: tndi razpošilja dn-najaka hiia na vm kra;'e po poitnib -.akmiuoah ali p.rvaetjir. V I.JiibljnnJ 1 vhr, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", Kekl pri le kurju .T. P r o damu, v Celovcu pri Itkarju H i m Jite ho rju, / S|klj<-ln pri li-karju A. Ij i no vit'u, v Trata pri lokarju Jakobu HerrAvallo pri <1 rop«<riatu 1'. Koi-< a in J. llir.se h n, v /.miru pri Andru vič u, (289)
Deželno gledališče v IJuhljani.
V torek 28. decembra 1875.
Gospa, ki je lulu v Parizu.
Veseloigra v 8 dejanjih.   Po g. [>I, Mosorju poslovenil Josip Ga cel j.
Odgovorni vodja g. J. Kocelj.
O s o h e :
Pl. Orlovcc, major v pokoji  — g. Kocolj.
Bcrta, njegova hči----gd5. Vrtnikova.
Oskar pl. Znoj--—--Solim idt.
Matilda, njegova soproga--gdč. Na mre tova.
pL Podgorski, hnsarsk oticir — gd6. hoilarj eva.
pl. Lcpotičuik, asoaor —--g. Jekovec.
Miuka LcpotiČnikova, vdova —■ gdč. Podkrajškova. Ivan, Bluga majorja pl. Orlovca g. Kajzel.
Sluga guspoda Znoja  —--g. Ivan.
Godi se v Stanovali!čl gosp. pL Znoja in v gradiči majorja pl. Orlovca.
Pote ni:
Dokler nij pravega.
Spevoigra v enem dejanji, poslovenil Jakob Al oš o ve c.
Osobe:
Marjeta, kmetska gospodinja— gospa Odijova.
Janoz, njeni  hlapec---g. Meden.
Peter Lenčok,  /. imenom Vesel g. Trnovoc.
Skrjanka,   krčmarica  —--gdč. Namrotova.
Godi so v nekej vasi.
Pri predstavi svira  c. kr. godba 4(>. polka pešeov
vojvodo Sachsun-Heiningen. Kasa so odpre ob    J> uri — Začetek ob 7. uri v. večer. Prihodnja ulorrnska pred stara botlc v četrtek (sr.trrh krnljrv (/mi) ti. jiitniitrju JN7H.
Umrli v IJiiRtlJuitl
od 21. do 29. dec.: Marija Svara,  H-2 1.,   vHled starosti.   — Ferdinand Mravlje, 2 I,,   dete črovljarja, za d.i vic o.
* lis
h W
O, e»  D. CL m
«.2.2.2.*
1
lil
2. »o
* ™ r'
X>M* g*
>~t h; -i os <*
tO li) Oi to Jj
• - s: S--i
i    od 1*»- ■
I   O O
' - C
» b P
•    0_ o. £;
01 ^^Sa
•   »  m m
OJOOo;
m m   m m
Dunajska najveća
27
ti:
Zaloga
solidno in znane  zanesljivo firmo
Bernhard Pollak-a na l>iin«iji.
Karntnerstrasse 14,
(vis-;i-vis VVuibhurggaasu),
prodaja jedina z vestno garancijo najboljšo kakovosti in pravosti blaga vodno
za v Mak o *ai*<»u<»,
ovrje-voliinte ohlaeilne snovo.
Ravno   takr> tudi vse si mislečo vrsto,
platnenega« nodoornega, kurentnoga iu
pletenega blaga, svilnate in K&metaate trake, ravno tako tudi gui|iir-Čipko vaake bažo, po'og ho tisoč ilrugili stvarij.
Izgledki i zaznamek blaga
7. .i* i o n j in 11 'tinUo.
Naročila, tudi najmanjša brzo po poltnem povsetku. (825—88)
Ncpristujoče jomlje se ii;t/.;ij brez zadržku.
Tujci.
26. decembra: Kvropa:  Dol Kot s sinom iz Brežic. — Junci iz Dunaja.
Pri Ionu: Bachtuan iz Brna. — fiiibert ia Hrastnika. — Tratnik iz Polon j ske^a
Pri Mhallet: Puuk i/. Duhmjji. — Skerlo iz tlr.-olea. — Ncumayer iz Dunajiu
Slovenske
lepoznansko knjige.
V založbi „Narodno  tiskarni!"   v LJubljani so>
izšlo iu se norejo dobiti aledeee slovenske knjige: -A..  ISoxn.etiii in povesti:
1. Iiai/ini i ji (.ni. al«. Izvirna povest, Bpisal J. Jurčič, velja   ..... 60 kr.
2. U«-Oi Ilolili-nK. lioinan, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Darorin llustnik    fil) kr.
3. Knntorčlfa. Komun s pogorskoga zakotja. Ceftki spisala Kotlina Srvtla; poslovenil Franjo Totn#ičr velja........60 kr.
\. Vr\i |tolJiib. Novela, spisal J. Skalec. — Sfa «riii -/.enilji. Novola, a\nn. ./. Skalec, velja 2f» kr.
6< liazen. Novela, francoski spisal JI. Jiivih'er poslovenil Davorin llustnik. — <'€»rlcc»v In ilrinva v Aiuerlkl. Prane<»ski spisal K. Lulion/ai/e, poslovenil Davorin llostnik, velja     .      .      .       25 kr.
B.   Uistlci v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. llibii.
— Životopi.HJe, sp. Jiajč Jhž. — iTeacrn, Prešerin ali Proširen, Fr. Levstik. — Telerja peeeaka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Marhiavelli, sp. tir. Ribič, — Pisma iz Uiisije, ap. dr. Celeatin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Ć?gavu botlfi ? No \ olica, Bp. J. Offrinec.  Velja        ....       25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi, Sp. 1'aulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Liogol; poslovenil L. Oorenjec. — Nekolik« opa/ok o izdaji slovenskih narodnih pesnij.  Spisal prof. dr. Krek.   Velja 25 kr.
Kdor lioeo katero koli teli knjig dohiti, naj piSe „Narodnoj tiskarni" in jih dobi pO postnem povzetji. Vso skiip so dajo za znižano cono 2 gold. 60 kr.
Lekarna Piccoli.
to
■
5
2.
H
■ -3
n >i z:
ar? Si
Menoti-Pastilje (ki ho na duuajski'j sv riov-nej izložbi 1870 dobile daril«). To pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji iu krču, kakor proti kasliu, jetiki, ki so žo le začuuja, proti liripi, boleznini na pljučih in v grlu, jn proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 7ti kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
I i i ne k tega leka je dokazana istimi in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil saiu na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejše sredstvo dn sedaj znanih z«|»er ponavljajočo m> mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Kareja 8e %
čisto kemičnih tvaiin. 1 škatlja bU kr., 1 tuca t škatclj 8 gobi. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolebneuui človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjib jirisadih, zoper večino boleznij, po-Bebno za vsakovrstno rano itđ. 1 steklenica 40 kr.
Rajževi   pulver,    beli iu nulečkast. h-
kljnčljivo iz vegotabiličnib tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost iu ćvr-stost, kar ae nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Eibje olje, pošiljano ua ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, bre/.knsno in ne slabo-disečo, 1 Originalna steklenica HO kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krt pil no in olajšujoče, i steklenica 40 kr. (182—162)
kJH^' Naročila so izvršujejo vračojo-coj ho pošto proti poštnemu povzetju.
Iz da tel j m ured u i k Josip Jurčič.
Laatniua in tisk „Narodne tiskarne**.
,—