Posamezna številka Din 1'— Mesečna naročnina 20 Din. z a inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2506, int. 3066 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: f Maršal Pilsudski Slovenski praznik na Šmarni gori Savez jug. nar. akad. organizacij ustanovljen Za pomorsko silo Jugoslavije Italija zapušča deflacijsko politiko Št. 23 Izhajtndd«Iva ,rpraznikeueljka V Ljubljani vtorek, dne 14. maja 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I f liaršal Piisudski I Globoka žalost na Poljskem Varšava, 13. maja. AA. Snoči ob 20.45 je umil maršal Pilsudski. * Ustanovitelj Poljske, prvi čuvar njenega edinstva in prvi delavec za njeno notranjo konsolidacijo, to je bil maršal Pilsudski in kot takšnega ga je označila poljska zgodovina in ga je spoštoval ves poljski narod. Zato je naravno, da je njegova smrt do dna srca pretresla ves poljski narod in da je postal dan Pilsudskijeve smrti žalni dan za vso Poljsko. Ves posvečen delu za narod, vedno pripravljen tvegati življenje za narod, vedno nesebičen, ki z neizprosno doslednostjo zahteva tudi od drugih takšno pojmovanje narodne dolžnosti, je bil Pilsudski s krogom njemu popolnoma udanih poljskih patriotov ona mogočna skala, ob kateri se je razbil vsak zunanji ko notranji napad na poljsko neodvisnost in njeno notranjo konsolidacijo. Tako je bil Pilsudski svojemu narodu voditelj v najidealnejšem smislu besede in to je tudi vzrok, da je poljski narod tako globoko zadet od te smrti. Naš jugoslovanski narod, ki je bil od'zločinske roke pred dobrim pol letom oropan svojega voditelja, ve, kaj se pravi to, kadar je ugrabljen narodu voditelj. Zato tudi jugoslovanski' narod čuti vso veličino bolesti, ki jo preživlja danes poljski narod, zato sočustvuje z njim, zato pa tudi z njim vred veruje, da bo genij poljskega naroda premagal tudi to najtežjo izgubo. ' , Varšava, 13. maja. AA. Snoči ob 20.45 je umrl maršal- Pilsudski. -lioleiial je na raku v želodcu in jetrih. Predsednik poljske republike Ignacij Moseicki je izdal ob smrti proglas ua poljski narod. Takoj, ko se je zvedelo o smrti, se je ministrski svet sestal na sejo. O polnoči so člani vlade s predsednikom ministrskega sveta polkovnikom Slavvekom na čelu korporativno odšli na belvederski grad in se poklonili smrtnim ostankom maršala Pilsudskega.. Poklonili so se tudi vsi v Varšavi zbrani generali in drugi državni dostojanstveniki. Uradno poročilo Varšava, 13. maja. Pat poroča: Uradno poročilo o smili maršala Pilsudskega se glasi: Prvi maršal Poljske g. Jožef Pilsudski je umrl 12. t. m. ob 20.45 v belvederski dvorani v Varšavi. V poslednja svetotajstva ga je del vojaški duhovnik Ladislav Kornilovič. Maršalova bolezen se je že pred nekaj meseci obrnila na slabše. K njemu so poklicali prof. dr. Wenckebaeha in dr. Antona Panovskega, ki sta po bolnikovem pregledu ugotovila raka v želodcu in jetrih. Od takrat so maršala kar naj-skrbnejše zdravili sanitetni general dr. Stanislav Uupert, dr. Stefan Mozolowski, sanitetni major dr.. Henrik Gociara in sanitetni . major .Feliks Tukanovič. tl. maja se je stanje maršala. Pilsudskega nCr nadoma poslabšalo zaradi hude notranje krvavitve. Zato mu je začelo srce hitro pešati, dokler ni 12. maja nastopila snirt. Imenovanje namestnika Varšava, 13. maja. AA. Vlada je sklenila postavili za vrhovnega inšpektorja vojske, mesto, ki ga je zavzemal pokojni maršal Pilsudski,- generala Edvarda Hidzsinigia. General je bil eden izmed najbližnjih in -najodličnejših sodelavcev pokojnega maršala. Njegovo mesto, odgovarja položaju vrhovnega poveljnika vojske. Predsednik republike je nato postavil za glavnega inšpektorja oborožene sile divizijskega generala Edvarda Ridszmiglega, za vršilca dolžnosti vojnega ministra pa brigadnoga generala Tadeja Rigneva Kaprz.vekega, dosedanjega prvega pomočnika vojnega minsitra. Naša vlada je izrazila sožalje Beograd, IZ. maja b. Ob priliki smrti maršala Pilsudskega je izrazila naša kraljevska vlada poljski vladi iskreno sožalje. Vest o smrti je napravila tu globok vtis. Hitlerjeva brzojavka Berlin, 13. maja. DNB poroča: Ob smrti maršala Jožefa Pilsudskega je poslal Adolf Hitler-predsedniku poljske republike Ignaciju Moscickemu brzojavko, v kateri izraža predsedniku in poljski vladi najiskrenejše sožalje v svojem imenu in v imenu nemške vlade. Narodna žalost na Poljskem Pariz, 13. maja. Havas poroča iz Varšave: Smrtni boj maršala Pilsudskega je trajal pet ■ ur. Maršal ni trpel. Ohranil je zavest in bistrost duha do poslednjega trenutka. Okoli njega so bili zbrani ministri in častniki. Pokojnega maršala so balzamirali. Zdravniki so ugotovili, da je pokojni maršal imel raka v želodcu in v jetrih. Smrt je.povzročila osla- bitev srca. Po še ne potrjenih poročilih je maršal pred kratkim napisal svojo politično oporoko. ■ . > • - Na Poljskem je proglašena narodna žalost. Odmev v Franciji Pariz, 13. maja. Havas poroča: Novica o smrti maršala Pilsudskega je vzbudila v francoski javnosti silno presenečenje. Listi priobčujejo dolge in zelo lepe življenjepise pokojnega maršala. Pri tem se s skrbjo izprašujejo, kakšne bodo notranjepolitične in zunanjepolitične posledice smrti glavnega tvorca od smrti vstale Poljske. »Petit Parisien« pravi med drugim: Vsi Francozi se bodo poklonili pretreseni in polni spoštovanja pred grobom starega vojaka. Žalost, ki je zadela Poljsko, budi v nas spomin na srečne dni, ko so vladala med Parizom in Varšavo samo čuvstva najiskrenejšega prijateljstva. »Figaro« podaja z ganljivimi besedami sliko znamenitega vojaka maršala Pilsudskega in pravi: Francijo je globoko pretresla velika nesreča, ki je zadela prijateljski in zavezniški poljski narod. S spoštljivo grozo se klanjamo spominu tega velikega moža. »Matin« pravi: Francija se bo z globokim spoštovanjem poklonila pred smrtnimi ostanki moža, ki je tako ljubil svojo domovino in ji izvoje-val svobodo. Za zdaj ne pričakujemo nikakih težav in mislimo, da pač ni umesten dvom, da ne bi poljski narod ostal zvest idejam velikega pokojnika. »Joutrnak: Za Poljsko je nastopil izredno resen čas. Ta dogodek je velikega pomena tudi za vso Evropo, saj je stalnout razmer na i'oljskem činitelj najvočje važnosti. Pilsudski je umrl dosti prezgodaj. V vzhodni Evropi vzhaja velik vprašaj. Politiino zasedanje v Bukarešti je končano Zdaj pridejo na vrsto gospodarska vprašanja Jožef Pilsudski je bil rojen 19. marca 1867 kot sin stare litovske plemiške rodbine v Zu-lovu v vilenski guberniji. Študiral je v Harkovu, kjer je prišel v dotik s socialističnimi krogi ter se takoj aktivno udeleževal v socialističnem gibanju. Zaradi svoje udeležebe pn dijaških neredih v 1. 1885. je bil relegiran. Tri leta nato je bil obsoien na petletno prognan-stvo v Sibirijo, ker je bil zapleten v neko zaroto proti carju. Iz Sibirije se je vrnil 1. 1892., vstopil v socialno demokratično stranko, v kateri se je hitro poleg Woicieciiovvskega povzpel na vodilno mesto. Leta 1900. so odkrili pri njem tajno tiskarno, nakar je bil zopet obsojen. L. 1901. pa je pobegnil iz petrograj-ske ječe ter se nastanil v Krakowu, kjer je ostal do leta 1904., ko je odpotoval na Japonsko, ki je bila takrat v vojni z Rusijo. Na Japonskem se je hotel dogovoriti glede vstaje Polipov na Ruskem. L. 1908. je ustanovil na Poljskem organizacijo poljskiii strelcev ter vstopd na čelu teli strelcev v začetku svetovne vojne na strani Avstrije v troj proti ruski vojski. Organiziral te prvo poljsko legijo in z njo vpadel dne 6 avgusta 1914 v južno Poljsko. Ker pa Avstrija ni hotela priznati samostojnosti poljske legije, temveč le kot »poljski pomožni kor«, ;se ni hotel več boriti na avstrijski strani. — Kljub temu pa je bil v januarju 1917 imenovan za člana poljskega začasnega državnega sveta, kjer je skušal doseči popolno soglasje vseh Poljskih strank v boju za popolno poljsko neodvisnost. Med tem |e nasprotje med poljsko legijo, ter avstrijskimi in nemškimi okupacij: skimi pbiastvi rastlo in ko je legija odklonila Prisego zvestobe Nemčiji in Avstriji, je bil Pilsudski kot član državnega sveta odstavljen, aretiran in interniran v Magdeburgu. Po porazu centralnih sil je bil za časa novembrske revolucije oproščen ter se je vrnil v Varšavo, kjer so ga sprejeli kot triumfatorja, še iz oku: Pacijske dobe obstoječi regentski svet pa mu je podelil diktatorsko oblast, da sestavi vsenarodno vlado. Pilsudski je nato sklical na dan 14. novembra 1918 poljsko ustavotvorno skupščino ter dal mandat za sestavo nove Poljske vlade socialnemu demokratu Daszyin: skemu, ko pa je ta mandat odbil bivšemu avstrijskemu poslancu Moraczewskemu. V tej Madi je prevzel P. vojno ministrstvo, že 23. novembra pa je bil začasno, dne 18. decembra Pa definitivno izvoljen za predsednika republike. Začetkoma nesrečni potek vojne proti Rusiji je nekoliko omajal njegovo stališče, zlasti še, ker so ga desničarske stranke ves ostro napadale. Vendar pa si je P. tudi v tej dobi ohranil svojo popularnost med na-ludom in vojsko ter je bil po odstopu kot predsednik republike imenovan za šefa general- Bukarešta, 13. maja. (tel.) Zasedanje sveta Balkanske zveze se je nadaljevalo včeraj ob 13.30. fo končani seji je rumunski zunanji minister g. Titulescu dal poročevalcem listov tole izjavo: Končali smo politično konferenco s popolnim sporazumom. Jutri bomo nadaljevali proučavanje gospodarskih vprašanj. Jutri popoldne bo izdan sklepni komunike. Jutrišnjim razgovorom bodo prisostvovali tudi zastopniki gospodarskih odsekov sveta, in sicer predsednik turškega parlamenta Hasan Sakar, bivši grški minister Ha-rasikis, pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Božidar Furie in predsednik rutmtuskega odseka g. Tabakoviri. Nadaljevanje posvetovanj Bukurešta, 13. maja. b. Konferenca držav Balkanskega sporazuma se nadaljuje tudi še danes. Jugoslovanski zunanji minister g. Jevtič fi' moral zapustili ■Bukarešto in se je vrnil z včerajšnjim dopoldanskim ekspresom v Beograd. V Bukarešti ga. zastopa (»omočnik dr. Pti-rič, ki je že od početka sledil poteku vseh sej. G. Bogoljub Jevtič je ob svojem povratku izjavit novinarjem, da je popoln optimist v-pogledu vseh zaključkov bukareške konference. Podaljšana bukareška konferenca bo, kakor se doznava, končano delo nocoj. Nocoj bo tudi izdan sklepni komunike. ■ V Bukarešti zbrani časnikarji, ki so hoteli za vsako ceno razvozi ja ti nega štaba, Že 1. .1923. pa je odstopil to mesto generalu Hallerju, bivšemu komandantu poljske legije. V istočasno imenovani vladi g. Dartela je P. znova prevzel vojno ministrstvo ter bit ves čas najvplivnejši član vlade. Ta njegova veljava je bila I. 1926. z njegovim imenovanjem za generalnega inšpektorja vojske še potrjena, zlasti ker mu jc bilo istočasno odkazan kot bivališče grad Belvedere. Ko jc vlada Bartela odstopila, je P. z državnim udarom vrgel vlado Wytosa ter po zmagovi-iih pouličnih bojih stopil sam na čelo vlade, ki je bila sestavljena dne 2. oktobra 1926. Ker je postajalo razmerje med Poljsko in Litvo vedno bolj napeto, je odpotoval L 1927. P. v Ženevo, kjer je prisilil litovskega mini: sirskega predsdnika Woldemarasa k popuščanju Svoj notranje položaj je utrdil z volilno zmago marca 1928 ter z njo nekako, legaiizi- pravi vzrok temu nenadnemu podaljšanju, to dejstvo živo komentirajo. Po kratki izjavi, ki jo je podal včeraj časnikarjem romunski zunanji minister Titulescu, se je v teku današnjega dopoldneva vršila še ena seja svela, popoldne pa druga. Na teh sejah se je svet držav Balkanskega sporazuma bavil z novo postavljenimi vprašanji mednarodne politike, nato pa se je obravnavalo poročilo gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma z ozirom na predloge, ki so bili izneseni v Ankari in katere je sedaj stalni svet držav Balkanskega sporazuma odobril. Kar se tiče dosedanjih sej stalnega sveta, moramo poudariti popolno solidarnost, ki vlada v vseh delagarijah v pogledu mednarodnih vprašanj. Ta enotnost se je pokazala tudi v vprašanju sklepov, ki jih je prinesla konferenc ca zastopnikov velesil v Stresi. Glede nadalj-uega oboroževanja Avstrije, Madjarske in Bolgarije, je načelno stališče stalnega sveta odklonilno, ker bi oboroževanje v teh državah dovedlo do nove revizionistične kampanje, ki bi mogla porušiti današnji mir. Balkanski sporazum ne bo dopustil nobene diskusije o revizionizmu in je proti oboroževanju, če se istočasno iie povečajo varnostne mere. Kar se tiče restavracije Habsburžanov, je konferenca držav balkanskega sporazuma, v kolikor smo mogli doznati, zavzela isto stališče kakor Mala antanta. Včeraj popoldne se je vršila v čast zunanjim ministrom svečana seja rumnnskega parlamenta, ki ji je predsedoval predsednik Sa- ra! svojo diktaturo. Iz zdravstveni hrazlogov je nato odstopil kot ministrski predsednik, si pridržal le vojno ministrstvo ter odpotoval v Konstanco v Rumunijo na oddih. — Tu je imel važne politične razgovore z Bratianom, ki ga pa ni mogei pridobiti za svoje namene Po svoji vrnitvi na Poljsko je Pilsudski vedno bolj utrjeval svoj režim, uveljavil novo ustavo, povečal pravice predsednika republike ter izvedel tudi popolno preorientacijo poljske Zupanič politike s svojim približanjem Nemčiji. . Baš v trenutku, ko je pripravljal Laval vrnitev Poljske h tradicionalni politiki franco-sko-poljskega prijateljstva, je končalo življenje Pilsudskega, ki se je v zgodovini poljskega naroda s svojimi neminljivimi zaslugami vpisal z zlatimi črkami. Večna slava spominu velikega narodnega borca in voditelja Pilsudskega! ven mi. in ki je Imel pri tej priliki kratek govor, v katerem je poudaril značaj Balkan sise* ga sporazuma za evropski mir. Ob navdušenih vzklikih »Živio Balkanski sporazum, živela Jugoslavija, živela Grčija, živela Turčija!', so zunanji minister in poslanci zapustili zbornico. Francoski poslanik pri Jevtiču. Beograd, 13. maja. b. Danes dopoldne je naš zunanji minister in predsednik vlade g. Jevtič sprejel v daljši avdijenci novega francoskega poslanika na našem dvoru Roberta Du üaiu-pierra. * Lavalovi razgovori v Varšavi Uradni komunike Varšava, 13. maja. Pat poroča: Izšel je uradni komunike o francosko-poljskih razgovorih. Komunike pravi med drugim: Prijateljski razgovori, ki so se nadaljevali med zunanjima ministroma gg. Bečkom in Lavalom za časa Lavalovega bivanja v Varšavi, so dali poljskemu in francoskemu zunanjemu ministru priložnost za odkrito in prisrčno izmenjavo misli o glavnih vprašanjih splošnega značaja, posebno pa o tistih, ki ta trenotek zahtevajo pozornost obeh vlad. Proučavanje vprašanj, ki se je tako načelo, je bilo prežeto s čuvstvi vzajemnega zaupanja in iskrenega medsebojnega razumevanja. To je omogočilo obema ministroma ugotovitev obojestranskih prizadevanj za dosego istega cilja: ohranitve miru in evropske varnosti z organiziranjem širokega mednarodnega sodelovanja, odprtega vsem, ki hočejo sodelovati. Francoski in poljski zunanji minister se veselita, da moreta dati v službo miru svojo voljo do tesne solidarnosti, izražene v francosko-poljski zvezi. Danes v Moskvi Moskva, 13. maja. AA. Francoski zunanji minister Laval je snoči prispel čez obmejno postajo Njegorelo v Sovjetsko Rusijo, poročevalcem sovjetskih listov je dal izjavo, v kateri je poudaril prijateljski značaj svojega obiska v Sovjetski Rusiji. Dalje je izrazil nado, da bodo razgovori v Moskvi omogočili, da se prijateljski odnošaji med Francijo in Sovjetsko Rusijo še bolj razvijejo. Trojni jubilej Beograd, 13. maja b. Včeraj je proslavil patrijarh srbske pravoslavne cerkve v Srem. Karlovcih trojni jubilej, namreč 51etnico, odkar je zasedel patrijarski prestol, SOletnico, odkar je sprejel redovno zaobljubo in 251etni-co hirotoniranja. Vremenska napoved Oblačno vreme bo trajalo dalje. Mestoma deževje. Peta glavna skupščina Saveza Sokola kralievine Jugoslaviie Skupščini so prisostvovali zastopnik N j. Vel. kralja, predstavniki češkoslovaškega in ruskega Sokolstva ter bolgarskih Junakov Beograd, 13. maja. Save/. Sokola kr. Jugoslavije je imel včeraj ob 10. v dvorani Saveza nabav-Ijalnib zadrug svojo peto glavno skupščino, ki so ji prisostvovali poleg zastopnikov vseh jugoslovanskih sokolskih žup tudi zastopnik N j. Vel. kralja Petra II. polkovnik Milorad Radovič, minister br. dr. Auer in minister dr. Avdo Hasan-hegovič. V imenu predsednika Rdečega križa kneza-naincstnika princa Pavla podpredsednik senator Svetozar Tomič, bolgarski poslanik na našem dvoru g. Kazasov, za poljsko poslaništvo g. Šedlceki, za predsednika vlade g. Jevtiča pomočnik ministra zunanjih poslov g. Jurišič, pomočnik ministra prometa g. Žika Ilič, za ministra za soc. pol. g. dr. Lazar Besarovič, za ministra trgovine in industrije g. Jovan Kraljevič, potem zastopniki beograjske občine, Narodne odbrane in ostalih kulturnih in nacionalnih združenj. Kot zastopniki slovanskega Sokolstva so se skupščine ugeležili za Zvezo bolgarskih Junakov dr. Mihajlo Minev in Dimitrije Lazov, za Československo Obee Sokolsko br. Kepi, za rusko Sokolstvo br. Dreiling in Artamonov. Po otvoritvi glavne skupščine po L namestniku staroste SSKJ br. (Janglu je bila med viharnimi ovacijami odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru IL, ravnotako Zvezi Slovanskega Sokolstva, ČOS in Zvezi bolgarskih Junakov. Podstarosta br. Engelbert L angl je imel nato krasen govor, v katerem se je najprej s pieteto spomnil tragične smrti prvega Sokola, blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, nato pozdravil mladega kralja Petra II. in vse ostale odlične goste in predstavnike. V svojih nadaljnjih izvajanjih je zlasti podčrtal važnost sokolske misli na deželi, kar sta nam pokazala pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu. Zato bo uprava SSKJ še nadalje polagala vso skrb na naše kmetske sokolske čete, ker hočemo, da bi sokolska misel zajela našo zadnjo vasico širom Jugoslavije, (lovor br. (langla je bil sprejet z burnim odobravanjem, nakar je bolgarski zastopnik br. dr. Minev preči tal pismo generala Atamasova, bolgarskega zunanjega ministra in predsednika bolgarskih Junakov. »Bratu starešini Jugoslovenskih Sokolov, Beograd. Dragi brat starešina! Ni mi mogoče, da bi osebno prisostvoval in osebno izrazil svoje spoštovanje in svoje bratske pozdrave, kakor to iz -rra želim. Živim v radostnem pričakovanju, da se kmalu vidimo, da bi posvedočil pred Teboj in jugoslovanskimi Sokoli svoja iskrena čustva vdanosti sokolsko-junaškemu delu. Pozdrav preko Tebe bratski Jugoslaviji. Zdravej! Predsednik Saveza Junakov v Bolgariji, general Raško Ata-nasov.« Pismo br. Atanasova je bilo sprejeto z viharnimi ovacijami. V imenu ČOS je pozdravil skupščino br. Kepi in za rusko Sokolstvo br. Dreiling. Po pozdravih sokolskih predstavnikov je imel lep progra-matičen govor minister br. dr. Ljudevit Auer, kar je vzbudilo velike ovacije in odobravanje. Po kratkih formalnostih je starosta Sokolske župe Osi jek br. Petrovič zbranim delegatom sporočil, da so bila vsa poročila sprejeta že na konferencah in da predlaga skupščini novo listo savezne uprave: 1. namestnik staroste br. Engelbert (tangi, 11. br. ttjura Pauukovič, III. br. dr. Oton (tavrančič, IV. br. čedo Milič in V. br. dr. Ignjat Pavlas, načelnik br. dr. Alfred Pichler, namestniki načelnika bratje Miroslav Vojinovič (Beograd), Josip Jeras (Ljubljana) in Ivan Kovač (Beograd), načelnica sestra Elza Skalarjeva (Ljubljana), njene namestnice Dana Iličeva (Beograd), Joža Trdinova (Ljubljana) in štefira Brozovičeva (Zagreb). Ko je bila sprejeta še ostala lista savezne uprave, so zborovalci zapeli »Hej Slovani«', zastopnik bolgarskih Junakov br. Lazov pa je imel navdušen govor o skupnem delovanju jugoslovanskih Sokolov in bolgarskih Junakov, nakar je bila skupščina zaključena. Slovenski praznik na Šmarni gori Spor med Italijo in Abesiniio Italija bi hotela anektirati deželi Harar in Ogadon Pariz, 13. maja. r. Rimski dopisnik lista Echo de Paris« pravi, da se v Londonu ne strinjajo s italijanskim stališčem, da bi bila, za abesinski spor pristojna edino Italija, ne iia ÜN. Dalje piše dopisnik, da je v britanskih krogih nastalo neko nerazpoloženje, ker se je italijanska vlada odločila za represivne ukrepe. Tamkaj mislijo, da se Italija ne bo zadovoljila s protektoratom nad Abesinijo, emveč da bo hotela anektirati deželi Harar n Ogadon, da bi tako dosegla zvezo med italijansko Eritrejo in Somalijo. Na ta način bi bil Džibuti odrezan od svojega zaledja in dežela okoli izvira Nila bi prišla pod nadoblast Italije. Tega pa, sklepa dopisnik, Velika Britanija pod nobenim pogojem ne bo dopustila. Francoske skrbi Pariz, 13. maja. AA. Odnošaji med Italijo in Abesinij ospi avljajo francosko javnost v čedalje večje skrbi. Francozi bi hoteli, da e prepreči oborožen spopad med obema dr-lavama, ker bi tak spopad mogel imeti tudi isodnc posledice v Evropi sami. Včeraj so se /ršili v Londonu in Parizu diplomatski raz-iovori o tem, kako naj bi se popravilo raz-nerje med Italijo in Abesinijo še pred 20. najem, to je dnem, ko bo svet I)N razprec-jal o apelu Abesinije nanj. Francoska javnost je danes javno izrazila svojo bojazen o priliki poročil iz Londona, da so britanski krogi zdaj prepričani, da Italija išče povoda, če že ne za to, da proglasi svoj -protektorat nad Abesinijo, pa vsaj za to, da asede abesinski pokrajini Ogadon in Harar .n tako ustvari teritorialno zvezo med Eritrejo in Somalijo. V Lodonu mislijo, da bi do oboroženega spopada moglo priti že sredi tega meseca. Ni potrebno niti omeniti, da bi zavzetje teh Iveh pokrajin po Italiji ne bilo všeč ne Fran-•iji ne Angliji, ker bi francosko pristanišče Jžibuti, ki je z železniško progo zvezano z ibesinsko prestolnico izgubilo svoj trgovinski načaj in bi po drugi strani Cansko jezero, •:jer izvira Nil, prišlo pod kontrolo Italije, lega pa bi Anglija nikakor ne želela. Nova ladja na potu Napoli, 12. maja. AA. V Vzhodno Afriko ie odplula ladja »Abazzia«. Na ladji je več co 600 vojakov in častnikov, vojni material m drugo vojno orodje. Angleži za energičen nastop London, 13. maja. r. Tudi •»Daily Tele-iraph« ostro kritizira držanje Italije v sporu ■. Abesinijo. List pravi med drugim, da je to 'ržanje napravilo v državah, ki so prijatelj-ko naklonjene Italiji, vtis, kakor da želi Ita-ija s silo urediti vprašanja, ki bi se dala oravnati s prijateljskim sporazumom. To pa ■aže, da gre Italiji za druge cilje in da ji ni amo do varnosti svojih kolonij v Vzhodni Ifriki. V Rimu bi se morali zavedati, pravi ist dalje, da bi utegnila morebitna oborožena ntervencija Italije v Abesiniji ogrožati tudi nterese drugih držav.V sedanjih časih je ne-■arno delati politiko prestiža, kino-) omogoči talijanski protektorat v Abesiniji. »News Chronicle« opozarja, da je angleško avno mnenje še vedno z ogorčenjem odbijalo apade velikih sil na male in slabotne naro-e. Če Italija napade Abesinijo, javno mnenje Zelike Britanije tega ne bo moglo odobravati. London, 13. maja. Reuter poroča: Današnji Times« ponovno naglasa, da Francija in Velka Britanija s čedalje večjim vznemirjenj eni pazujeta razvoj spora med Italijo in Abesi-ijo. List pravi, da predlaga Francija skupin britansko-francosko demaršo v Rimu in \ddis-Abebi, Obe vladi bi predlagali ustano-itev arbitražnega odbora. Britanska vlada, »ripominja »Times« je naklonjena misli o istanovitvi arbitražnega odbora, vendar sodi, •la je potreben še energičnejši korak, kakor ga predlaga Francija. Ožje občinske volitve v Franciji Pariz, 13. maja. Havas poroča: Glede na včerajšnje ožje občinske volitve navajajo listi kot lavne karakteristike volilnih rezultatov tele tiri točke: 1. v pariškem občinskem odboru ostane tudi - bodoče nacionalistična večina; 2. komunisti so dosegli nove uspehe na pe-: ileriji Pariza; 3. na deželi se razmerje med strankami ni dstveno izpremonilo; 4. splošna tendenca volilcev gre na skrajno lesnico in na skrajno levico v škodo zmernih trank. Desničarski listi očitajo vladi, da ni nasto-ila zadosti odločno nasproti skrajni levici. lisi: krajne levice pa vidijo uspeh v tern, da ni nagat skrajni desničarski element. Lyon. 13. maja. AA. Pri ožjih volitvah je Merlot prodrl. Odlikovanja Beograd, 13. maja b. Odlikovani so: Z re-iom Jugoslovanske krone L razr. Vajfert Djordje, bivši guverner in doživijenjski častil guverner Narodne banke, z Jugoslovansko krono II. razreda Bajloni Ignjat, bivši guverner Narodne banke, z Jugoslovansko krono IV. razreda Kavčič Josip in dr. "Igor Ro--ina, z Jugoslovansko krono V. razreda žak Dragutin, upravnik filiale Narodne banke v Mariboru, z redom Sv. Save I. razreda guverner Narodne banke dr. Radosavljevič Milan in Čingrija Meljko. S srebrno medaljo za vestno službovanje pa je bil odlikovan mornariški narednik Alojzij Jelšam Ljubljana, 13. maja Šmarna gora je sicer za Ljubljančane najbolj priljubljena izletna točka — in mrgoli zlasti ob nedeljah na njenem vrhu vse polno ljudi. Včeraj pa je bila šmarna gora eno samo veliko človeško mravljišče. Skoroda 3000 ljudi je včeraj prihitelo na počastitev triglavskega župnika, ki jo je organizirala ljubljanska Glasbena Matica. Že na vse zgodaj so navalile ljudske množice na šmarno goro, tudi zaključene skupine, med temi 40 Dovjanov, ki jih je vodil šolski upravitelj v Dovjah g. Serajnik. Prinesli so s seboj dva krasna venca, ki so ju obesili k plošči. Slovesno pritrkovanje v Vodicah in Smledniku je javljalo začetek slovesnosti, ki je pričelo s službo božjo v šmarnogorski cerkvici. Sveto opravilo, katero je prenašala tudi ljubljanska oddajna postaja, je opravljal stolni kanonik dr. Kimovec, na koru so pa peli člani moškega zbora Glasbene Matice Nedvedovo slovensko mašo »K tebi srca povzdignimo«, Gruberjev mešani zbor »Prošnja«, Sattnerjevo »Jezus moja sreča« in Scbwabovo »Zdrava Marija« s solistko gospo Zupanovo. Kdor je slišal orgle in videl kor, ni mogel pričakovati boljšega petja. Eno .in drugo je popolnoma neprimerno, šmarnogorska cerkev ima danes že toliko zvestih obiskovalcev, da bi si lahko oskrbela nove orgle, ki bodo odgovarjale današnjemu času in vzvišenemu namenu. Nove orgle bo treba tudi potisniti nazaj do zida, da bo pred orglami prostor za zbor, kajti na sedanjem stranskem prostoru, ki je komaj za 12—16 pevcev se je gnetlo nad 50 ubogih ljudi, ki so komaj dihali, kaj še, da bi brezhibno peli. No, naše ženice in možje so bili kljub temu prav zadovoljni — in mi tudi. Zbor je vodil gosp. ravnatelj Polič, pri škripajočih orglah se je pa mučil gosp. Pavlič. Po končani službi božji je župan ljubljanski g. dr. Vladimir Ravnihar pozdravil v imenu Glasbene Matice Aljaževe častilce, orisal Aljaževo glasbeno delo in njegov odnos do Glasbene Matice, nato pa odgrnil zaveso, ki je pokrivala ploščo. Vsa ogromna ljudska množica je v najglobljem spoštovanju zaorila v trikratni »Slava«. Ploščo je blagoslovil dr. Kimovec, mešani zbor Glasbene matice pa je k blagoslovitvi odgovarjal s slovenskim psalmom. Po blagoslovitvi je v imenu g. bana pozdravil navzoče dr. Hacin, za Slovensko planinsko društvo dr. Pretnar, ki je proslavljal Aljaža, kot pionirja plemenitega planinstva, za Aljažev klub je govoril prof. Janko Mlakar, za občino Tacen župan Medved, za Dovjane šolski upravitelj iz Dovja g. Serajnik, za sorodstvo sin Aljaževe nečakinje Filip Kalan, «a TK Skalo ing. Kham, nato pa je župnik Janc iz Vodic prevzel ploščo v cerkveno posest in varstvo. Nato je sledil koncert Aljaževih skladb, pri katerem so sodelovali razni zbori. Kot prvi je nastopil mešani zbor iz Gor. Pirnič pod vodstvom šol. upravitelja gospoda Macarola, Zbor ima 25 pevk in pevcev. Glasovno je prav dober material in zapel nam je »Oj planine« in »Cerkvico«. Sledil je moški zbor — 16 po številu — društva Zarja iz Tacna pod vodstvom gosp. Premrla. Zbor mi je ugajal. Ima čiste, sveže mlade glasove in temperamentega pevovodjo. Prav lepo in ubrano je zapel moški zbor »Zakipi duša« in »Na dan«. Tudi baritonist ima prav prijeten liričen glas, kakoršnih navadno ne najdemo na deželi. Mešani cerkveni zbor (24) iz Šmartnega je nastopil pod vodstvom g. Premrla z »Ne zveni mi« in »Domovini«. O našem znanem Slovenskem vokalnem kvintetu in zboru Glasbene Matice ne bom govoril, ker smo ju itak slišali pretečeni petek v filharmonični dvorani in sem o tem poročal v nedeljski številki. Omenim naj samo, da sta bila kvintet in zbor boljše razpoložena, kar je povsem razumljivo, če vpošte-vamo čist plainski zrak in več tisoč poslušalcev. Izven programa je nastopil še mladinski zbor iz Št. Vida nad Ljubljano pod vodstvom gosp. učitelja ter znanega odličnega glasbenika Juvana. Iz 100 mladih grl je zadonelo več lepih v srce segajočih pesmi, ki so nas izredno navdušile in naravnost presenetile. Juvan spada med one tihe, skromne in vztrajne delavce, ki dosega izredno lepe uspehe. In danes smelo trdim, da šentviški mladinski zbor prav nič ne zaostaja za Trboveljskimi slavčki. Omenili smo že, da je vso slovesnost prenašala ljubljanska oddajna postaja, ki je s tem prenosom slavila tudi svoj praznik. — Tehnični vodja ljubljanske oddajne postaje, dekan tehnične fakultete ljubljanske univerze gosp. profesor ing. Marij Osa,mi je namreč zgradil posebno kvatkovalno oddajno postajo s približno 4 vatno energijo, ki je včeraj prvič oddajala radijski program na kratkih valovih in svojo prvo oddajo otvorila s prenosom iz šmarne, gore. šmarnogorsko Aljaževo spominsko slavje je bilo eno najlepših in bo ostalo vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu. Mala Ernesta Torničeva je že zdrava Kakor smo poročali, je 3 letno Ernestino Torničevo ugriznil pes. Naknadno smo izvedeli, da je pes popadel dekletce, ko mu je hotelo vzeti skledo, iz katere je jedel. Ugriz je ostal brez posledic. Ugotovljeno je. da je pes zdrav, mala Ernestina pa je že pred dnevi zapustila bolnico. Nova žrtev Turnca Ljubljana, IS. Lep nedeljski dan in dopoldansko ^omin- sko slavje župniku Aljažu je privabilo na Šmarno goro in v njeno okolico na tisoče ljudi. Vnetejše planince, zlasti pa plezalce, vabi zlasti Turne za Šmarno goro, ki velja za najboljše vežbališče naših bodočih plezalcev na triglavsko severno steno. A kakor 'zgleda Turne nedolžno, tako je zavraten in marsikdo je na njem že z življenjem plačal wojo preveliko ljubezen do planin. Prejšnjo nedeljo se je na Turnen smrtno ponesrečil Mirko Dovič in komaj je grob zagrnil njegovo mlado življenje, je Turne zahteval zopet novo žrtev. Včeraj je med 4 in 5 uro popoldne plezala na Turne manjša skupina ljubljanskih planincev, kateri se je priključil mladi akademik, jurist Svetozar Likar iz Celja. Vsi so srečno priplezali do vrha in se spustili zopet v globino, le nesrečni Likar je bolel še enkrat splezati na vrh. Naenkrat pa je sredi stene omahnil in strmoglavil v globino. Ravnotako kakor preje Dovič se je kotalil po robovih skale in gotovo bi obležal na mestu mrtev, da ga niso ob vznožju skale zbrani plezalci ujeli v roke in tako preprečili njegov nadaljnji padec. Likar je dobil strašne poškodbe, tako težke notranje poškodbe, močne poškodbe na glavi, dvakrat si je zlomil levo roko in ključnico in bruhal je kri. Njegovi tovariši so takoj obvestili o nesreči reševalno postajo, ki je takoj poslala reševalni avto in reševalce, ki eo Likarja prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnice. Kljub takojšnji pomoči je Likar danes ob 10. uri zjutraj umrl. Družabni večer primorskih akadem. Ljubljana, 13. maja. V soboto zvečer so v vseh prostorih Kazine imeli svoj družabni večer člani Kluba Jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre. Kako priljubljeni so taki večeri naših primorskih akademikov priča najbolj dejstvo, da je ob 20. uri bila dvorana že tako nabito polna, da so morali mnogi, ki so prišli v zadnjem trenutku, oditi, ker ni bilo mogoče več dobiti prostorov. Večer, katerega je otvoril predsednik kluba g. Koršič in na katerem so sodelovali članica ljubljanske drame ga. Cirila Medvedov a, konservatorist gosp. Dolničar, Akademski pevski oktet, člani Zagrebške Istre« z narodno istrsko pesmijo 'in z recitacijami iz čakavske lirike, je uspel v vsakem oziru prav lepo. Večera so se udeležile delegacije primorskih akademikov iz Zagreba in Beograda — in od vseh iskreno pozdravljen tudi vodja naše primorske emigracije g. dr. Ivan Marija Č o k. »Julrovi« odmevi domačih glasov Nedeljsko »Jutro je kot nekakšno dopolnilo komentarjev inozemskih listov o naših volitvah objavilo še »domače odmeve nedeljskih volitev«. Serijo teh odmevov pričenja »Jutro« s citatom iz našega lista, kateremu je pri tej priliki iz.-kazalo to čast, da nas je unapredilo iz. »volilnega lista« v »glasilo g. ministra dr. Marušiča«. Za ta avanzma se mu vsekakor zahvaljujemo. S citatom iz našega lista |>a ni imelo »Jutro« posebne sreče. O volitvah smo namreč objavili več člankov, ki so kot nepodpisani izražali mnenje uredništva. V teh člankih bi se našla tudi marsikatera zanimivost za gospode okoli »Jutra ;, vendar pa »Jutro« iz teli člankov ne citira, temveč le iz nekega podpisanega, ki seveda izraža v prvi vrsti mnenje pisca, ne pa uredništva, kar je seveda znano tudi »Jutru«. Ker pa citira »Jutro« iz tega članka nekatere odstavke v kurzivu, moramo sklepati, da se ti odstavki zde »Jutru« posebno važni. In če pomislimo na navade že preteklih dni, postaja hitro jasno, zakaj se zde «Jutru« ti odstavki tako važni. V njih se namreč pravi, da sta gg. Jevtič in Marušič moža takšnega formata, da ne bosta preganjala onih, bi so se pri volitvah abstinirali, ker morejo nositi posledice za to abstinenco le oni, ki so volilce do te abstinence zapeljali. Žal pa »Jutro« ne pove. če smatra to nazitanje za pravo ali za napačno, niti ne pove, kaj misli o onih, ki so skrivaj ali bolj očitno propagirali abstinenco. Tako se Julrovi; odmevi domačih glasov končujejo le z velikim vprašanjem. Nadalje citira »Jutros še «Kmetski list: in tu posebno poudarja njegove besede o novi politiki ter o nalogah novih poslancev. Tudi pri tem citiranju se vzdržuje »Jutro: vsakega komentarja, da bralec ue ve, če »Jutro« to uovo politiko priporoča ali ne. Samo k citatu iz »Preloma« dodaja »Jutro« svoj komentar, ki ga pa javnost pozna že ua izust. Najbrže bo treba počakati še nekaj časa, da bodo v »Jutru« odmevi domačih glasov — bolj jasni. Savez jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacii ustanovljen Velike manifestacije visokošolcev — Prvi predsednik Saveza zagrebški visokošolec Marinkovič Niko Ljubljana, 13. V. 1935. v, poteku kongresa jugoslov. visokošolcev prinašamo danes na kratko U' poročilo, dočim bomo v eni naslednjih številk našega lista objavili značilnosti in celotno sliko poteka kongresa. V soboto popoldne »o se zbrali v univerzitetni zbornici pooblaščeni delegati, da ustanove edinstveno organizacijo nacionalne visokošolske omladine. Prisotni so bili tudi univerzitetni profesorji iz Beograda in Zagreba, kot domačin je pozdravil zborovalce rektor naše univerze, od profesorjev pa so bili navzoči dr. (J. Krek, dr. J. Tomšič in dr. J. Jurkovič. — Predsednik kongresa g. Uršič A. se je v uvodu spomnil naše nepozabne žrtve, blagopokojnoga kralja Aleksandra 1., čigar spomin so navzoči počastili z enominutnim molkom. Mlademu kralju Petru II. je med burnim odobravanjem bila odposlana vdanostna brzojavka. — Pred dnevnim redom je univ. prof. dr. Laza Popovič iz Zagreba imel referat: Kralj i omladina. — Pri razpravljanju o osnutku Saveznih pravil so nastale nekatere nesoglasnosti med poedinimi akcijskimi odbori, radi č.jfur je predsednik- skupščino prekinil in javil, da se bo nadaljevala v ponedeljek ob 7. uri zjutraj na Taboru. Iz manifestacijskih govorov pred magistratom naj posebej omenimo temperamentna izvajanja zagrebškega akademika Marinkoviča. V ognjevitih besedah, ki so močno razvnele zborovalec, je naglašal, da hoče jugoslovanska nacionalna omladina zvesto čuvati oporoko svojega kralja, genija, ki jo je najbolj razu-, mel, ljubil in ščitil. Toda ne samo, da hoče čuvati sveto zapuščino velikega Zedinitelja, ampak hoče tudi vztrajno nadaljevati njegovo delo. Mladina ge je zavedla Balkana. Balkanci smo in smo na to ponosni. Ustvariti hočemo socialno pravično nacionalno Jugoslavijo. Balkanska civilizacija ne argumentira z atentati, ampak sloni v globoki socialni in nacionalni pravičnosti. Zato zahtevamo, da Evropa Balkan prizna, in pristanemo samo na take sporazume, kjer se sosedje z nami sporazumevajo kot z enakovrednimi. Nacionalna omladina ni od nikogar najeta, je in hoče ostati svoja zvesta kralju in do zadnjega utripa vdana domovini, močni, enotni, nodeljivj Jugoslaviji. Samo taka bo lahko prevzela in izvedla težke naloge, ki jo čakajo. Govornik je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Množica je valovala in vzkliki kralju in domovini dolgo niso pojenjali. Za njim je govoril kot zastopnik bolgarskih visokošolcev a k. Pavle Penkov. Jedro njegovih reu bratsko toplih izvajanj je bilo v pozivu akademikom, naj do zadnje hiše poneso klic nove dobe, ko ne bo nihče več rekel: Jaz sem Srb, Hrvat, Slovenec, Bolgar , ampak: >Jaz sem Jugoslovan. ' Iz besedi mladega bolgarskega akademika je živo zavela velika ideja nesmrtnega Stambotijskega. Tolo so mu ubili, niti groba mn niso privoščili, ideja pa živi in mladina, narodova bodočnost, veruje v dan, ko bo velika ideja res me«) postala in med nami prebivala. Zveza naprednih akademskih starešin je delegatom priredila v Kazini pozdravni večer, katerega so se udeležili odlični predstavniki našega javnega življenja. Večeru je predsedoval dr. Zalokar A., ki je s prisrčnimi besedami pozdravil zbrane. Delegatom so nazdravili še ljubljanski župan dr. Ravnihar VI. in direktor Reh'ner J. Zahvalili so sp dr. Ilešič Fr. dr. Popovič L. iz Zagreba in dr. Popovič N. iz Beograda. Tudi iz lega sestanka je bila poslana brzojavka N j. Vel. kralju Petru 11. Ostali udeleženci kongresa «o si ogledali ponočno življenje Ljubljane in s svojim temperamentom poživljali ljubljanske ulice do ranih jutranjih ur. Vsi hvalijo lepoto, mirnost in čis'loto našega mesta ter prijaznost meščanstva. Nadaljevanje kongresa na Taboru — Sklepi — Uspehi Zaključek Danes dopoldne se je nadaljevala ustanovna skupščina, ki >" bila v soboto popoldne prekinjena. Sporni vzroki, ki so dovedli do prekinitve, so bili tudi danes posebno v zahtevah beograjskih delegatov neposreden povod, da ni prišlo do popolnega ooglasja. Po mestoma živahni debati o pravilih bodočega Saveza je bilo končno glasovanje o definitivni osvojitvi predloženega osnutka pravil. Ker so ostali beograjski delegati v manjšini proti glasovom zastopnikov univerz Ljubljane, Zagreba, Subotice in Skoplja, so odklonili, vsaj začasno, svoj v*top v bodoči Savez. Pri nato sledečih volitvah je bil najprej osvojen predlog, da so glasuj« poimensko. Za predsednika je bil izbran pravnik zagrebške univerze g. Marinkovič Niko, na katerega je naslovil predsednik kongresa A. Uršič bodrilno besede, naj se zaveda velike naloge, ki jo je sprejel z izvolitvijo, in važnosti dela, ki čaka danes ustanovljeni, žaj za enkrat okrnjeni Savez jug. nac. akad. organizacij. Med drugim je dejal: >Mesto, ki smo ti ga danes zaupali, zahteva odločnega, samozavestnega in avtoritativnega nastopa in je najvišje, ki ga more akademik doseči v svojem organi- Ljubljana, 13. maja. Akademija podmladkov J S V soboto zvečer so v unionski dvorani podmladki .IS vseh ljubljanskih šol imeli akademijo, ki so jo počastili tudi predsednik oblastnega odbora Jadranske Straže podban g. dr. Pirkmajer z vsem odborom in ves krajevni odbor ljubljanski ter ves odbor železničarskega krajevnega odbora JS, nadalje general g. Jovanovič v zastopstvu div. generala g. Nedeljkoviča, rektor g. inž. Samec, mestpi predsednik g. dr. Ravnihar, češkoslovaški konzul g. ing. Seveik, načelnik vseh slovenskih podmladkov JS prosvetni šef g. Breznik z vsemi nadzorniki prosvetnega oddelka in z mestnim nadzorni k" :n g. Grumom, Advokatsko zbornico je zastopal g. dr. Krivic, Zvezo industrijcev gen. tajnik g. inž. Suklje, Pokojninski zavod direktor g. dr. Vrančić, direktor policije g. Keršovan. senator g. dr. Gregorin, zastopniki ČJL, seveda tudi upravitelji vseh naših šolskih zavodov in tako mnogo drugega občinstva, da je bila dvorana razprodana, ves prazen prostor je bil pa nabito poln mladine. Dostojanstveniki so vsi prišli s svojimi damami. Sodelovalo je blizu 1090 učenk in učencev ter so nastopiti godalni orkester drž. učiteljske šole, govornik s I. realne gimnazije, mladinski in mešani zbor II. realne gimnazije, de-klamatarica s klasične gimnazije, srčkane učenke vadnice, pevke I. dekliške mešč.j šole, de-klamator s UL real. gimnazije, mešani zbor klasične gimnazije, mešani zbor, harmonikarji in violinisti's I. real. gimnazije, dražestne pevke in narodne noše ženske realne gimnazije z radio orkestrom, dijakinje IV.a razreda učiteljske šole, fantje , ih dekleta z dvorazredne trg. šole, deklamator s i. real. gimnazije, močni in odlični mešani pevski zbor učiteljske šole in meščanska šola z Viča. Najbolj je vžgala hiihiui podmladka JS. ki jo je komponiral znani prireditelj narodnih pesmi M. Tomc, ko je uporabil luđi motive Mladih vojakov , in jo je mladinski zbor II. realne gimnazije pod lem-peramentnim vodstvom g. prof. Švajgerja zapel tako strumno, živo in korajžno, da jo plamteča himna mladih stražarjev Jadrana prišla do najpopolnejše veljave. Neprestano je to himno prepevala mladina tudi na Kongresnem trgu in pri sprevodu, kjer jo je nad eno uro igrala tudi zgledno pridna železničarska godha -Sloga . Tudi godbeniki ' Slogo so člani JS in so poveličali prelepo mladinsko slavnost s svojim požrtvovalnim brezplačnim nastopom. Na akademiji je bilo vse lepo in imenitno, le disciplina je bila zelo, zelo šibka. Za lake prilike bi morala priti do veljave zopet stara šolska disciplina, ki -:o jo že skoro izločili iz naših šol. Potem l)i 'udi no bilo med poslušalci toliko nervoznosti zaradi nemirov in Sumira, ki ga je bila dvorana vse prepolna. Povdariti pa moramo, da je bil tako na Kongresnem trgu, kakor pri sprevodu, red ves čas vzoren. Skupščina oblastnega odbora JS Oblastne skupščine se je udeležilo 44 ogran-kov JS. ki so poslali toliko delegatov, da je bila prostorna, s soho kralja Petra II. in s trobojnicami okrašena dvorana popolnoma zasedena. Predsednik Oblastnega odbora JS. pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer je otvorit 13. redno oblastno skupščino ter pozdravil predvsem zastopnika bana prosvetnega načelnika g. Breznika, zastopnika komandanta Dravske divizije brig. generala g. Jovanoviča, reprezentanta univerze. zastopnika mestne občine podžupana g. Jarca, zastopnika JUU g. Završana, zastopnike Narodne Odbrane. Udruženja rezervnih oficirjev, Kluba koroških Slovencev, Zveze vojnih dobrovoljcev, ZTOI, JCL, zastopnici Kola jugosl. sester go. dr. Majaronovo in go. Zbašnikovo, zlasti pa tudi zastopnika Centralnega odbora iz Splita g. dr. Jeriča in g. dr. Despota, seveda pa tudi vse delegate. Ko je predsednik izjavil udanost najvišjemu pokrovitelju JS N j. Vel kralju Petru II., je bila Nj. Vel. kralju Petru II. med največjimi ovacijami poslana udanostna brzojavka, prav tako pa tudi pozdravi kraljevskemu namestništvu, kraljevski vladi in banu g. dr. Dinku Pucu. Z globoko občutenimi besedami se je nato govornik spominjal prvega sina Jugoslavije ter vnetega podpornika in pospeševalelja zatornem delovanju. Pričakujemo od tebe, da se ne boš dal vplivati od nikogar, in glej, da dvigneš in zbereš res vso jugoslovansko nacionalno akademsko omladinp v okvir Saveza. Mi ti iskreno čestitamo.« Besede g. Uršiča so bile sprejete z viharnim odobravanjem novemu predsedniku, ki se je takoj nato v kratkih in jedrnatih besedah zahvalil za izvolitev in pomembno podčrtal, da hoče usmeriti delo Saveza poleg nalog, ki mu jih je omenil tovariš Uršič, še k čim večji socialni usmeritvi miselnosti in dola v Savezu včlanjenih organizacij. V imenu zbranih udeležencev kongresa je naslovil subotiški delegat I š p a n o -vic toplo tovariško zahvalo ljubljanskim organizatorjem kongresa A. Uršiču, R. Marušiču in E. Vidičev! kot zapisnikarci ter vsem ostalim tihim in požrtvovalnim delavcem, da jim je uspelo privesti kongres vsaj do tega uspeha, ki ga je dosegel. Povdarjal je, da ni njihova krivda, če ni šlo vse tako, kakor bi že- JS Nj. Vel. kralja Aleksandra I„ ki so zborovalci njegov spomin počastili z dveminutnim molkom, nato pa z vzkliki »Slava! : V svojem obširnem poročilu je predsednik predvsem omenjal Mladinski sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za Podmladek JS, ki mu je oblastni odbor v počastitev spomina Velikega pokojnika iz svojih sredstev poklonil 50.000 Din. JS hoče pod svojimi prapori združiti vso našo mladino in jo vzgojiti v jadranskem duhu, kar se ji je do malega že tudi posrečilo. S pietetnimi besedami se je govornik nato spominjal smrti zasluženih odbornikov univ. prof. dr. Boelnna, senatorja g. dr. Rožiča, zastopnika obrtništva Filipa Pristova in bivšega predsednika ter zastopnika trgovstva Frana Stupice, ki so jim zborovalci vzkliknili /Slava! Tudi organizacija ograukov je uspela, da imajo že vsa naša mesta svoje krajevne odbore, a v Podmladku je organizirana takorekoč vsa šolska mladina. JS . je povdarjala važnost pomorstva in z vsemi silami propagirala zvezo Slovenije z morjem. Pričele so se že priprave za razna javna dela. v kratkem pa postane dejstvo vsaj cestna zveza Ljubljane z Jadranom, .ki ji bo sledila tudi železniška zveza. Po aplavzu je tajnik' g. dr. Jeglič prečita! brzojavne pozdrave knezoškofa g. dr. Rožmana, izvršnega odbora JS iz Splita in Kluba koroških Slovencev, ki se zlasti zahvaljujejo za pomoč pri organiziranju kolonij koroške mladine na morju. Po poročilu g. Bekša v imenu verifikacijskega odbora je bilo zborovanje prekinjeno ter so zborovalci odšli na Kongresni trg k razdelitvi praporjev Podmladku. Ob 1.5. popoldne je predsednik zopet otvoril zborovanje, kjer so bile vse točke, vsa poročila in predlogi sprejeti ali odklonjeni soglasno in brez debat. Za nadzorni odbor je g. dr. Pintar z najpohvaluejšimi besedami predlagal razreš-uico, ki je bila tudi sprejeta soglasno. V imenu odbora za postavo kandidatne liste je g. inž. Zelenko predlagal dosedanjega zaslužnega predsednika podbana g. dr. Pirkmajerja, ki je bil izvoljen med viharnimi ovacijami. Tudi v upravni odbor so bili izvoljeni soglasno naslednji gospodje: Bekš Joža, šef davčne uprave. Breznik Josip, načelnik prosv. odd. banske uprave, Brilli Janko, poslovodja, .Dr. červinka J., primarij Novo mesto, dr. Dular Milan, direktor velesejma, Gogala Josip, direktor trgovske šole, dr. Hlavaty Robert, zdravnik, Jančigaj Franc, mag. direktor, dr. Jeglič Željko, svetnik drž. žel., Jelačin Ivan, predsednik zbornice TOl, Jovanovič Jovan, brigadni general, ga. Kmet Nada, Kos 'I one, uradnik Zadr. gosp. banke, Majcen Ciril, predsednik Zveze gostiln, združenj, Marjanovič Hubert, tajnik Učiteljske šole, dr. Murko Vladimir, tajnik Zveze jugoslov. hranilnic. Orožen Franc, sodnik Okrožnega sodišča, dr. Petrič Karel, direktor Higienskega zavoda, dr. Pirjevec Karel, direktor trg. akademiji', Pirnat Viktoi. referent banske uprave, Pogačnik Josip, tajnik TIM), dr. Slokar Ivan. generalni direktor Zadr. gosp. banke, Soss Karel, predsednik Združenja trgovcev, Tartaglia Kvitilijan, polk. in komandant žnnd. polka, Žnidarčič Josip, sreski načelnik, dr. Vovk Janko, odvetnik. Jesenice, a eno mesto je rezervirano za zastopnika univerze. V nadzorni odbor so izvoljeni gg.: Jederlinič Tomo, učitelj mešč. šole. Vič, Kerševan Vekoslav, upravnik policije. Cugmans Josip, direktor želez, direkcije. dr. Pintar Ivan, zdravnik, dr. Oblak Ciril, odvetnik, dr. Zupančič Niko, minister v pok., nato so bili pa izvoljeni še delegati za glavno skupščino. Sprejeti so bili zelo važni predlogi raznih ogrankov in oblastnega odbora samega, a izbira mesta prihodnje oblastne skupščine je bila prepuščena oblastnemu odboru, vendar bo pa prihodnja oblastna skupščina najbrže v Kranju. Smernice delovanja so bile sprejete v posebni resoluciji,, zlasti so bila pa rešena važna vprašanja glede popustov na železnicah in pri raznih paroplovnih družbah za ekskurzije na morje. Ob 16.30 je predsednik g. Pirkmajer zaključil skupščino z zahvalo zlasti zunanjim delegatom. Manifestacija podmladkov Jadranske Straže Kdor je videl slavnostno razvitje zastav podmladkov JS na Kongresnem trgu in sprevod po mestu ter mimohod pred banovinsko leli, zato pa bomo morali v bodoče vsi s i večjo voljo zagrabiti za delo, da premostim trenotno še obstoječe razlike. V svojem o-govoru je Uršič dejal naj se tolmači njiho prizadevanje in v delo za kongres vložen tn samo kot dolžnost, ne pa zasluga. Pri nadaljevanju volitev je bil izbran predsednika nadzornega odbora Ijubljam delegat R. Maruš i č, za predsednika čr nega razsodišča pa Subotičan L e č i č. Sk ščina je izbrala tudi upravni odbor in ost izvršni odbor, sprejela številne predloge o < narini, nekaterih tehničnih vprašanjih drugo. Preostanek dopoldneva in popoldne je f ločen zaključnim referatom, o čemer bomo poročali. Popoldne se odpelje večina udeleži cev z dvema posebnima vlakoma na Bled, si ogleda krasote našega gorenjskega kc Zvečer se vrnejo udeleženci na svoje domo za iugoilov. Jadrai palačo, je dejal z največjim navdušenjem, tako lepe in prisrčne ter vesele slavno Ljubljana še ni doživela. Okrog odra pod Lavrenčičevo hišo, ki je 1 okrašen s trobojnicami in kipom pokrovitei Jadranske Straže Nj. Vel. kralja Petra 1 se je zgrnila ogromna množica mladine, ki štela po točnih raportih voditeljev nad 12 soč učenk in učencev vseh ljubljanskih okoliških narodnih, meščanskih in srednj šol. Svečanosti so prisostvovali tudi Ska s tremi prapori, vsi udeleženci oblastne ski ščine JS, oficirski zbor v paradnih unifi mah in nešteta množica ljudstva od blizu daleč. Seveda je igrala tudi godba »Slog a pred odrom so se razvrstili reprezentanc Podmladkov. Vsaka šola je poslala zasta' nošo, dva pribočnika predsednika Podmlad! poverjenika in botrico ali botra, a vsaka : la je imela pripravljen tudi šopek za kumi Table so označevale različne šole, ki so nos tudi napise z gesli JS. Poleg godbe je s' močni pevski zbor II. realne gimnazije p vodstvom prof. Švajgerja, na odru so bili glavni funkcionarji JS s predsednike g. dr. Pirkmajerjem na čelu, komanda Dravske divizije div. general g. Nedeljkoi s komandantom mesta brigadnim generale g. Jovanovičem, reprezentant univerze, po župan g. prof. Jarc, načelnik Podmladb prosvetni šef g. prof. Breznik, senator g. t Gregorin, tajnik dr. Jeglič, ter glavni ara žer g. Pirnat, a množico mladine je nadz roval njen voditelj g. prof. Trošt. Vse zast vono.še in njih pribočniki ter tudi mno; druge mladine je nosilo uniformo JS, vsaj ] čepico z emblemom JS. Na odru je bil pi pravljen oltar z visokim zlatim križem svečniki, pred njim pa miza s prapori. M gočno se je od temnih svečanih oblek, temn modrih uniform Podmladkarjev in paradn uniform -.astopnikov vojske odražal rdeči o nat stol- ga dekana g. dr. Mihaela Opek V so svečanost je oddajala radio postaja i poslušalcem je ves njen potek prav živo nazorno opisal g. Pirnat, zato govore obja ljamo le v najkrajšem izvlečku. Najprej je mladino ogovoril predsednik dr. Pirkmajer. Govoril je o pomenu in namenu JS ter najčastnejši nalogi mladine, da varuje ne jugoslovanski Jadran. Opozarjal je mladir na svetost prisege prapor jem JS in se spom njal nesmrtnih junakov, ki so ustvarili sv hodno domovino in ohranili naš jugoslova ski Jadran, nato je pa zaključil s pietetnii besedami hvaležnosti kralju Aleksandru 1 in vzklikom kralju Petru 11. našemu vrhoi nemil pokrovitelju, kateremu homo danes c izročitvi praporov prisegli vernost in zveste bo ter predali obljubo, da bomo sledili zgl du njegovega velikega očeta, v delu za n ar c in domovino. Slava. Viteškemu kralju Alel sandru I. Živel N j. Vel. kralj Peter II. Godba je zasvirala državno himno in vs na trgu zbrana mladina jo je pela z nji Pred blagoslovom je spregovoril stolni d< kan, kanonik g. dr. Mihael Opeka. Opisal j kako je Krist ljubil svojo domovino, zlasti p morje, saj je na morju poklical Petra in Ai dreja, napravil čudež, ko je morje pomir iz čolna je učil in na morju je pokazal i postavil Petra za poglavarja cerkve. Ves svi naj sliši prisego mladine in zaobljubo, da pripravljena za domovino in morje žrtvoval tudi svoje življenje. »Srčno rad blagoslavlja' vaše zastave, saj pomenijo vašo trdno skui nost in voljo korakati k plemenitemu cilj JS, pomenija pa tudi vašo zvestobo v sveč službi domovine. Zato bom s polno dušo in i globine svojega srca poklical kar najobilnejš blagoslov na vaše prapore in vas, da bi bil vedno močni in pogumni ter zvesti združeni v ljubezni do domovine!» Cerkveno opravilo blagoslovitve je spremljala godba, nato je pa pričel predsednik g dr. Pirkmajer slovesno izročati zastave s kratkim nagovorom. Na oder so prihajali zastavonoše z botrico ali botrom, čim je predsednik g. dr. Pirkmajer ponudil zastavonoši zastavo, je pristo-Nadaljevanje na 5. stru'.L Za pomorsko tilo Jugoslaviji 12.000 podmladkarjev J. S. manifestira Unevrii dogoditi X Na Oplenac! Sočani, prijatelji ter vsi, ki se želite enkrat pokloniti na Oplencu se Vam nudi sedaj najlepša prilika in velika ugodnost v vsakem oziru, toliko glede cene vožnji, kakor tudi glede prehrane in prenočišča, ako se pridružite poklonitvi »Soče«, ki bo prihodnje Binkošti, t. j. 8.—10. junija. Bliža se čas, zato prosimo, ne odlašajte več in prijavite se takoj na naslov: »Soča«, Frančiškanska ul. 10, Ljubljana, še nekaj povemo onim, ki se še ne morejo odločiti za to romanje, da smo napravili potrebne korake za četrtinsko vožnjo. V tem slučaju bo stalo potovanje od Ljubljane do Oplenca in nazaj samo Din 150'—. Prosimo, nobenega kolebanja več in javite se takoj, da lahko začnemo z predpripravami. — Prired. odsek S. I. X Podpore za zadruge. Ministrstvo za kme-fejstvo je dovolilo osrednji zvezi hrvaških kmetijskih zadrug v Zagrebu 98.000, zvezi živinorejskih zadrug v Zagrebu pa 80.000 Din podpore. X Nove volitve. Vsled odloka glavnega volilnega odbora so se vršile na nekaterih voliščih v srezih Gračanica, Tesli«, Prnjavor, Bos. Krupa in Sanski most včeraj 12. t. m. nove volitve. X Giiringov obisk v Beogradu. Pruski ministrski predsednik Göring pride s svojo soprogo v Beograd 15. maja. Iz Beograda, kjer bo ostal nekaj dni, odpotuje v neko naše pomorsko letovišče, kjer bo ostal 1 mesec. X Nesreča parobroda »Carmen«. Parobrod »Carmen«, ki ima 24 članov posadke, je pripeljal v soboto v Šibenik 1000 ton cementa, v Šibeniku pa je hotel natovoriti 700 kubičnih metrov stavbnega lesa. Pri vhodu v pristanišče pa se je srečal z neko drugo ladjo; ker pa je krmilo na ladji »Carmen« odpovedalo, je prišlo do nesreče. »Carmen« je dobil veliko odprtino, skozi katero je drla v parnik voda, in se je le še mogel premakniti do neke sipine, potem pa se je spustil na morsko dno. X Dolga obtožnica. Obtožnico proti krivcem v Osijeku so čitali 16 ur. X GOletnico svojega obstoja bo slavila meščanska šola v Varaždinu na Vidovdan. X Redek jubilej. V selu Begeju pri Subotici je praznoval včeraj dr. Ivan Puc 601etnico svoje promocije za zdravnika. Dr. Puc še danes izvršuje svojo zdravniško prakso. X S strehe štirinadstropne hiše je padel v soboto v Zagrebu v Palmotičevi ulici dimnikar Herman Kisičec. Stal je na robu strehe, ko mu je prišlo slabo ali pa se mu je spodrsnilo. Na ulici je obležal mrtev. X Navihan slepar v rokah pravice. Policija v Petrovgradu je te dni prijela navihanega pustolovca Emila Župana, ki je prišel iz Slovenije v Petrovgrad pred leti kot trgovski pomočnik. Tu se je seznanil s hčerko trgovca Karola bhna, s katero se je tudi poročil in prevzel ■lomačo trgovino; polagoma je pa vse zapravil. Od tega časa naprej se pričenjajo njegove sle-prije. L. 1929. je za nekaj časa izginil iz Petrov-grada, a se je kmalu vrnil. Posrečilo se mu je dobiti službo pri trgovskem gremiju, 1. 1930. pa je na razna priporočila dobil službo v ministrstvu za poljedelstvo. Dodelili so ga k znanemu »Modremu vlaku«, ki je s svojo kmetijsko razstavo prevozil celo državo. Svoji ženi e včasih poslal kakšen denar, a žena je vedno imela sitnosti, ker je pisal v pismu, da pošilja !000 Din, poslal je pa le 1000 Din. V Varaždinu, kamor je tudi prišel v »Modrim vlakom«, se je seznanil z neko blagajničarko, kateri je pod obljubo zakona izvabil 10.000 Din, a potem ;a je vzela noč. Blagajničarka pa ga je le izsle-lila v Petrogradu in Županova žena je podpisala blgajničarki menico za zahtevani znesek, samo da prepreči škandal, vložila pa je tudi ožbo na ločitev zakona. Župana pa je policija irijela, ker sumi, da ima tudi še nekaj drugih sleparij na vesti, in ga je izročila sodišču. X Visoko odlikovanje. Predsednik francoske republike je odlikoval s častniškim križem častne legije dr. Vojka Scholler-ja, zdravnika pri kr. jugoslovanskem poslaništvu v Parizu. Dok-’or Scholler je bil že prej odlikovan z viteškim «rižem častne legije. X Ribarski kongres v Zagrebu. Danes 13. f. m. je začel zborovati v Zagrebu ribarski kongres ob priliki otvoritve ribarske razstave na zagrebškem velesejmu. Kongres traja do 15. t. m. Predseduje mu senator in bivši minister, vseučiliški profesor dr. Oton Frangeš. X Letošnje črešnje že prodajajo v Zagrebu. črešnje so iz Hercegovine. Prodajajo jih pa na debelo po 40 Din kilo, na drobno oa po 60 Din. Mi ne vemo, ali so nove črešnje kaj prida sladke ali ne, vemo pa, da so zaenkrat še jako slane. — Znatno cenejše kakor letošnje črešnje pa je lansko grozdje iz Španije in Grčije, ki ga prodajajo v Zagrebu po 12—16 dinarjev kilogram. X Zaradi dveh dinarjev v smrt. Vojak Seiko Selim čavkun iz vasi Tečiči pri Foči se je peljal iz Otočca domov na dopust. Vozil pa se je v civilni obleki, a ne v vozu, ampak večinoma na strehi vagona. Ko ga je sprevodnik končno tik pred Siskom le dosegel, je zahteval od njega objavo ali pa vozni listek. Vojak objave ni hotel pokazati, zato mu je sprevodnik zaračunal voznino od Zagreba do Siska (15 Din) in pa kazen (20 Din), skupaj 35 Din. Tudi te svote vojak ni hotel plačati takoj, ampak je šele po dolgem oklevanju plačal najprej 20 Din, potem pa še 13 Din. Dveh dinarjev pa za nobeno ceno ni hotel še dodati, ampak je tik pred postajo rajši skočil iz še vozečega vlaka, a je tako nesrečno padel na tračnice, da si je razbil lobanjo in kmalu nato v bolnišnici umrL = Olajšave udeležencem Ljubljanskega velesejma od 1. do 11. junija 1935 v pomorskem prometu. Jadranska plovidba d. d. Sušak je dovolila udeležencem XV. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 1. do 11. junija, vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost velja za dopo-tovanje od 20. maja do 11. junija, za povratek od 1. do 20. junija. Dubrovačka plovidba a. d. Dubrovnik, je priznala iste ugodnosti v času od 20. maja do 20. junija. Zetska plovidba a. d. Cetinje, je dovolila 50%ni popust na vseh svojih parnikih od 20. maja do 20. junija t. 1. MALINOVEC iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalilete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična. X »Službeni list« priobčuje v svoji 38. številki z dne 11. t. m. sledeče uredbe: 1. Pravilnik o osrednjem pokojninskem skladu igralskega osobja, odločba o izpre-membah. 2. Pojasnila za državne in samoupravne ustanove. 3. Razglas o razporedu plemenskih sejmov za selekcionirano govedo. 4. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Priloga pa obsega 1 popoln preklic radi slaboumnosti, 6 tožbenih, 6 dražbenih in 1 amortizacijski oklic, razglas sreskega načelstva v Gornjem gradu o dražbi lova v občinah Solčava, Mozirju in Rečici ob Savinji, razpis pragmatičnega mesta občinskega delovodje v Kostanjevici na Krki, razpis gradnje mostu v Lehnu čez potok Velko v občini Podvelka, razpis dobave drv za bolnico Ljubljana-Studenec ter razne druge objave. X Radiološki kongres. V dneh 18., 19. in 20. t. m. bo v Begradu II. radiološki kongres, h kateremu se je prijavilo že veliko število zdravnikov. Pokroviteljstvo je prevzel knez-namestnik Pavel. Avtomobilisti, pozor! Najboljši bencin, najboljše 100% am. avto-olje, vse vrste strojnih olj MOtOrOil, Maribor, Kralja Petra trg 4 X Veterinarji gredo v Bolgarijo, člani jugoslovanskega veterinarskega udruženja pripravljajo izlet v Bolgarijo. Odhod iz Beograda bo 3. junija ob 11. dopoldne z brzim vlakom. Po dobljenih poročilih, se vrše velike priprave za ta izlet. Doslej se je prijavilo že več ko 400 članov združenj iz vse države. Vsi prijavljeni člani morajo takoj poslati svoje fotografije v formatu legitimacij, in sicer v duplikatih Združenju jugoslovanskih veterinarjev. Udeleženci bodo naknadno dobili vse podrobne informacije v posebnem pismu združenja. Ljubljana * Nočno službo imajo v torek lekarne: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Trnkoczy, Mestni trg 4 in Gartus, Moste, Zaloška cesta. X Cvijeta Zuzorić. V nedeljo dopoldne ob 11. so na svečan način otvorili v Beogradu sedmo razstavo Cvijete Zuzorič. Svečani otvoritvi so prisostvovali v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnik Brana Naumovič, prosvetni minister Stevan Čirič in mnogi zastopniki iz umetniških in književniških krogov. Razstavo je otvoril z govorom minister g. Čirič. V nagovoru je med drugim poudaril, da morajo umetniki sami iskreno in globoko spoštovati umetnost, potem bodo pa tudi sami deležni globokega in iskrenega spoštovanja pri drugih. * Zopet nesreča! Ponoči od nedelje na ponedeljek se je peljal s kolesom iz Vevč 19. junija 1909. rojeni Bohorič Mihael. Pri Studencu mu je pripeljal nasproti avto. Obe vozili sta trčili in sunek je nesrečnega kolesarja s tako silo vrgel v cestni jarek, da si je polomil nogo in roko ter dobil tudi težje notranje poškodbe. Z reševalnim avtomobilom so prepeljali ponesrečenca v splošno bolnico. Njegovo stanje je resno. X Pretepači in vročekrvneži. Med pretepom je v ponedeljek zjutraj dobil Brim-šček Ivan iz Ljubljane, Jernejeva cesta 7, z nožem tako močan sunek v levo roko, da se je moral zateči v bolnico po pomoč. — železostrugar Toplak Alojzij se je med prepirom tako razburil, da je udaril z roko po šipi. Pri tem se je močno obrezal in je tudi on moral v bolnico. * Brezprimerna podivjanost. Na nepojasnjen način si je na Gradu včeraj pretresel možgane in se onesvestil 10—141etni deček. Posamezniki so ga suvali in brcali križem, češ, da je pijan. Na pomoč poklicana reševalna postaja je takoj odposlala na Grad reševalni avto, s katerim so samaritani naglo prepeljali otroka v splošno bolnico. Kakor izvemo, ni niti govora o tem, da bi bil otrok zavžil kaj alkohola, kaj šele, da bi bil pijan. Vsi tisti pa, ki so ga pehali in brcali križem, naj si rajši sprašajo svojo vest in naj vsaj otrokom ne merijo čevljev po lastnem, oguljenem kopitu. Do ure, ko to poročamo, se deček v bolnici še ni zavedel. * Tombola naših poštarjev v nedeljo je kljub mnogim prireditvam privabila nad 4000 ljudi na Kongresni trg. Poleg številnih manjših dobitkov je bilo razdeljenih 12 večjih nagrad, katere so si razdelili: trgovski sotrudnik Josip Zupan (4000 Din), dijak Zvonimir Korošec (moško kolo), dijak Ciril Jagodic (šivalni stroj), France Kokalj (kuhinjska oprema), Slavko Figar (voziček živil), Joško Šibil (dva koštrunčka), akademik Rudolf Breskvar (otroški voziček), Karl Lavrenčič in Angela Rozmanova (voz drv). Sreča se je nasmehnila tokrat predvsem dijakom. * Pes ga je ugriznil. Ondan je pos. sina Gregorka Jožeta iz Kamnika ugriznil pes v levo nogo tako močno, da je ogrizeni moral v ljubljansko bolnico. * Plačnik pa tak. V gostilni Krečič na Vidovdanski cesti si je privoščil vsega dobrega 251etni mizarski pomočnik O. I., ki stanuje na Viču. Ker je hotel oditi, ne da bi plačal zapitek, ga je gostilničarka hotela zadržati, ljubeznivi pivec pa jo je pričel nesramno psovati. Končno jo je celo pograbil in vrgel na tla s tako silo, da si je gospa težko poškodovala levo roko in je morala iskati pomoči v splošni bolnici. Nasilnega junaka je pozvani stražnik odpeljal na varno. Zdaj se bo moral pred sodiščem zagovarjati ne le zaradi neplačanega računa v gostilni, ampak tudi radi žaljenja časti in težke telesne poškodbe. * Novo otvorjena zbirka prof. Grebenca je v nedeljo privabila v muzej številne obiskovalce, katerim je bogato zbirko tolmačil ravnatelj dr. Mal. Zbirka obsega veliko število raznih ključev, ključavnic, kuhinjskih potrebščin, nožev, gumbov in denarja, ki nam razkrivajo prav pestro sliko iz naše preteklosti. Maribor A Občni zbor Ipavčeve župe. V prostorih Glasbene matice je bil v nedeljo redni občni zbor Ipavčeve pevske župe. Delegati so se ga udeležili v lepem številu in je bil občni zbor lepa slika smotrenega delovanja naših pevskih društev, ki jih je v župi včlanjenih vsega 220. Zboru je predsedoval predsednik župe prof. Mirk, ki se je uvodoma spomnil tragične smrti blagopokoj-nega kralja, nato pa poročal o preteklem delu in obenem nakazal nekaj smernic za delo v novem poslovnem letu. Pozdravil je tudi delegata bratske Hubadove pevske župe g. skladatelja Premelča. Tajniško poročilo je podal Morde j, blagajniško Jože Luksa, za župni zbor pa zborovodja Albin Horvat. A Zborovanje sodnikov. V nedeljo so v Mariboru zborovali sodniki Dravske banovine. Poročila so podali predsednik dr. Munda, tajnik dr. Štukelj, blagajnik dr. Rupnik in še nekateri drugi. Pri stvarni debati so se obravnavale fazne stanovske zadeve in so bile podane smernice za bodoče stanovsko delovanje. A Kino Union. Zelo napeti kriminalni in pustolovni film Al Capone (žig sramote). Sledi »Sin presenečenja« s knezom Uron-covim. A Opozorilo trgovcem. Mariborski trgovci, ki nameravajo postaviti ob priliki Mariborskega tedna na veseličnih prostorih prodajne šotore, se vabijo, da se čimprej zglase pri združenju trgovcev v Mariboru. A Bračko kriv in obsojen. Pred mariborskim okrožnim Sodiščem se je vodila v petek in soboto kazenska razprava proti 53 letnemu Ivanu Bračku, bivšemu šefu telegrafske in telefonske terenske-sekcije, ki je bil osumljen raznih poneverb in utaj državnega denarja. Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik drž. pravdništva Sever, mu je očitala, da se je v razdobju od 1. 1925. do 1933. protizakonito prisvojil v svojo korist od nadrejenih oblasti nakazane kredite, najmanj v znesku 155.485 Din. Ta denar si je pridobil na ta način, da je sam saldiral račune, ki so mu jih dostavljali in jih je vračunal za potrebe terenske sekcije. Pri razpravi, ki ji je predsedoval ok sodnik g. dr. Tombak, je prišlo često do zanimivih kontraverzij. Preizkavo za direkcijo je vodil dr. Suhač iz Ljubljane, obtoženca pa sta zagovarjala odvetnika dr.šnuderl in dr. Rosina. Včeraj ob 10. je bila razglašena obsodba, za katero je vladalo ogromno zanimanje ter je bila razpravna dvorana polna občinstva. Obsodba se glasi: Ivan Bračko se zaradi poneverbe državnega de- narja v dokazanem znesku 134.528 Din obsoja na 4 leta robije, na izgubo držane službe in za dobo petih let izgubo državljanskih pravic. Ko je predsednik g. Tombak vprašal obtoženca, če sprejme kazen, je Bračko odgovoril: Kazni ne morem sprejeti, ker sem nedolžen. Zagovornika obtoženca sta vložila priziv zaradi previsoko odmerjene kazni, proti Bračku pa je bil odrejen preiskovalni zapor. A Posebni avtobusi bodo vozili 26. maja v Gornjo Radgono, kjer bo ponoven slovesen pokop ostankov upornikov in Maistrovih borcev, ki so bili ustreljeni, oziroma ki so padli leta 1918. v Gornji Radgoni. Pokopa se bodo udeležile iz Maribora vse nacionalne organizacije, predvsem pa Maistrovi borci. A Prispevki za kraljev spomenik. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega kralja v Mariboru, je prejel naslednje nadaljnje prispevke: Združenje trgovcev v Mariboru 2 tisoč Din; Notar Ašič in soproga v Mariboru 1000 Din; profesorji klasične gimnazije 1 tisoč Din; uprava občine Pesnice pri Mariboru 620 Din; dr. Škapin Karl v Mariboru 550 Din; Hranilnica in posojilnica v Radencih 562 Din; Benčina in drug v Mariboru 500 Din; Schenker in drug v Mariboru 500 Din; Bren Stanko, tovarnar 1303 Din; dr. Sal-berger v Ljutomeru 370 Din; dr. Svanšek Jože v Mariboru 349 Din; American Import Compani v Mariboru 300 Din; dr. Pirnat Lojze v Sv. Lovrencu na Pohorju 150 Din; Črešnar Adam v Mariboru 100 Din; Lisjak v Mariboru 100 Din ;drž. trgovska akademija v Mariboru 240 Din; Narodna šola pri Sv. Ani v Slov. goricah 104'50 Din; narodna šola v Središču ob Dravi 100 Din; III. deška nar. šola v Mariboru 331 Din; nar. šola v Lokavcu pri Mariji Snežni 104-25 Din; nar. šola v Studenicah pri Poljčanah 100 Din; nar. šola v Veliki Blani 84’50 Din; V. a razred realne gimnazije v Mariboru 100 Din; nar. šola v Stogovcih 78 Din; gasilska četa v Studencih 202 Din; Sokolska četa v Cederov-cih 60 Din; Združenje vojnik invalidov v Mariboru 250 Din, podr. CMD v Framu 50 Din; klub kolesarjev in motociklistov v Gornji Radgoni 300 Din; Zveza vojnih dobro-voljcev Maribor 100 Din; Podr. sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru 300 Din; Gasilska četa v Juravskem dolu 190 Din; Podr. sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru 50 Din; poštni urad v Šoštanju 100 Din; poštni urad v Marenbergu 100 Din; poštni urad v Hodošu 60 Din; oddelek fin. kontrole na Ptujski gori 123 Din; dr. Maks Araber v Mariboru 200 Din; stolni kanonik Rudolf Janežič 150 Din; prošt Franc Časi 200 Din; dr. Mirt Jožef 100 Din; dr. Žagar Ivan 100 Din in stolni kapitelj v Mariboru 250 Din. Posnemajte! Celle ■ Materinski dan se je v Celju proslavil s promenadnim koncertom, ki ga je priredila železničarska godba. Kolo jugoslovanskih sester pa je priredilo cvetlični dan, iz katerega donosa bodo obdarovane revne žene. ■ Skupno združenje obrtnikov v Celju bo imelo redni občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 8. v hotelu »Pošti». ■ Ljudsko vseučilišče v Celju bo imelo redni občni zbor v četrtek 23. t. m. ob 20. v ri-salnici deške meščanske šole. ■ Neobičajno lepa nedelja, kakršnih smo v teku letošnje spomladi imeli še malo, je bila zadnja. To nedeljo se vrši vsako leto pri sv, Jožefu nad Celjem tradicionalno žegnanje, ki ta dan privabi na prijazni, z vilami posuti grič na tisoče ljudi. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo. Pri dopoldanskem opravilu je bilo ogromno število romarjev od blizu in daleč, popoldne pa so k prijazni cerkvi pohiteli meščani. Novo je bilo, da se letos ni vršila pridiga tudi zunaj cerkve, temveč je bil prenos službe božje iz cerkve potom mikrofona. ■ Potreba kanalizacije hriba sv. Jožefa. Ob cesti, ki vodi proti cerkvi, je jarek, po katerem še pretaka smrdljiva gnojnici podobna brozga, ki je izpeljana iz odtočnih cevi iz hiš. To je skrajno gnusno in sedaj v vročih mesecih naravnost nevarno, da se izcimi epidemija. Merodajne činitelje opozarjamo na ta nedostatek, nad katerim se škandalizirajo tudi tujci. Ako iz finančnih razlogov ni mogoče pristopiti h kanalizaciji, naj okoliška občina začasno iztok iz cevi prepove. S Krajevna protituberkuložna liga v Celju je sklenila, da pošlje tudi letos slabotne in jetiki podvržene otroke na počitniške kolonije in sicer na morje ali na Pohorje. Odbor je sklenil, da pošlje na kolonije 15 otrok. O Mestno gledališče v Celju. Uprava gledališča se pogaja zaradi gostovanja ljubljanske opere v Celju. Gostje bi uprizorili na praznik 30. t. m. Stolzevo opereto »Izgubljeni valček«, zvečer pa opero »štirje grobjani«. V kratkem bo razpisano obvezno poskusno rezerviranje vstopnic. ■ Umrl je v Gajevi ulici v starosti 68 let višji rudarski svetnik v p. g. inž. Friderik Pogačnik. Pogreb se je vršil včeraj popoldne na mestnem pokopališču. N. v m. p.! ■ Ribarsko društvo v Celju Ima svoj občni zbor dne 17. t. m. ob pol osmih zvečer v hotelu »Hubertus« ▼ Gosposki ulicL VSE ZA PISARNO"«— sg; LJVBUANA telefon ^£-3456 Pišite takoj po oba brezplačna foto-cenika Drogeriia Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica št. 5 pila botra in nataknila na zastavo trak ali pa položila roko a zgornji del droga ter vzkliknila »Za pomorsko silo Jugoslavije!« Zastavonoša se je poklonil ter poljubil rob zastave, nato je pa vzel v roko zastavo, jo dvignil in zaklical »Čuvajmo naše morje!« Z zastavonošami je ta vzklik jadranskih stražarjev ponavljala vsa mladina. Ko je zastavonoša z botro prinesel zastavo z odra, sta ga obstopila oba uniformirana pribočnika, poverjenik in predsednik dotičnega podmladka, nato so pa odkorali na svoje prešnje mesto pred odrom. Zastave so dobili Podmladki naslednjih šol: I. realna gimnazija z zastavonošo Radkom Schweigerjem, meščanska šola Vič s Stanislavom Petrušo in narodna šola Moste z Ivanom Ziminovičem, vsem trem je pa kumoval Izvršni odbor ter je izročil trakove g. dr. Despot. Nadalje so dobili zastave: I. deška narodna šola z zastavonošo Brankom Rade-ničem in botrico go. Sonja Radonić, II. deška narodna šola z Janezom Pestotnikom in botrico go. Milico Reisnerjevo; III. deška narodna šola z Janezom Verbičem in botrico go. Marijo Pollak ter namestnico Marijo Rutarjevo; IV. narodna šola z Jožetom štrukljem in botrom Dragom Kosmom, obč. svetnikom in predsednikom Udruženja grafičnega delavstva go. Fanči Hodnikovo; meščanska šola Moste z Rajmundom Kolešo in botro gdč. Luizo Mergenthalerjevo; meščanska šola Zg. šiška z Danilom Radetičem in botro go. Anico Ki-sovčevo; meščanska šola Št. Vid z Zvonimirjem Ovnom in botro go. Suzano Omejčevo; uršulinska notranja šola z Jožico Plahuta in botro go. Cecilijo Kračnerjevo; učiteljska šola z Vinko Žitnikom in botro go. Angelo Pože-nelovo; klasična gimnazija z Mirkom Ljubičem in soprogo podbana go. dr. Pirkmajervo za botro; II. realna gimnazija z Bogomirjem Pustom in s soprogo bivšega ministra g. Mohoriča za botro; III. realna gimnazija z zastavonošo gosp. Tavčarjem in s go. soprogo soprogo direktorja Hočevarja za botro; škofijska klasična gimnazija Št. Vid z Jožetom Sajetom in botro go. Jožico Zajčevo; mestna ženska realna gimnazija s Karlo Kapusovo in soprogo generalnega direktorja TPD go. Skubičevo za botro, obenem je pa pripela na^ zastavo še drugi trak gdč. Tatjana Slamičeva v imenu darovalke ge. Slamičeve; Trgovska akademija z Oskarjem Revnom in botrom prof. dr. Blažem Svetelom; dvorazredna trgovska šola z Marjanom Bankom in obč. svetnikom g. Josipom Olupom za botra, trgovska nadaljevalna šola z Ernestom Aljančičem in veletrgovcem g. Albinom Smrkoljem za botra; Osrednji zavod za žensko obrt z Viktorijo Skupina novih praporov pred odrom na Kongresnem trgu Jugoslavije; VI. deška narodna šola z Janezom Blančem in go. inž. Dedekovo za botro; narodna šola Bai’je z Ivanom Steletom in botrico go. Marijo Jevčevo; vadnica z Bojanom Pirkmajerjem in botrico go. Cenko Vovkovo; manjšinska šola z Golfom Reinoltom in botrico go. Lizo Majerjevo; narodna šola v Marjanišču z Adamom Vlachyjem in botrom Josipom Šilihom; licejska narodna šola s Tatjano Korunovo in botro Miro Engelmanovo ; I. dekliška narodna šola z Marjetico Pirkmajerjevo in botro go. Marijo Pirkmajerjevo, soprogo predsednika JS; IV. dekliška narodna šola z Mileno Pirkovičevo in botro šol. upraviteljico Marijo Tadarjevo; uršulinska zunanja narodna šola s Stanko Bukobnikovo in botro Stanislavo Vorina; narodna šola Lichtenthurnovega zavoda z Ivico Polajnko-vo in botro go. Marijo Musarjevo; narodna šola Vič z Aljošem Furlanom in botrom Stankom Knezom; narodna šola Zg. šiška s Francom Požarjem in botro g. Požarjevo; narodna šola št. Vid z Bogdanom Pavličem in botrom g. Stankom Rozmanom; I. deška mešč. šola s Stanislavom Meljo in katehetom g. Kresetovo in go. Jerico Podobnikovo za botro in končno dr. Krekova gospodinjska šola z Geli Marinčevo in gdč. Marijo Stupica za botro. Pohvalno moramo omeniti, BASK 6 3 1 2 16:10 7 (5) Slavija S. 9 3 1 5 15:22 7 (11) Slavija O. 9 3 1 5 12:29 7 (11) Gradjanski 5 2 0 3 5:9 4 (6) Primorje 6 1 1 4 5:18 3 (9) BSK 4 1 0 3 6:6 2 (6) Inozemski sport. Dunaj, 12. maja. Avstrija : Poljska 5 : 2 (3 : 1). Druga garnitura Avstrije je odigrala svojo prvo meddržavno tekmo s Poljsko in jo porazila po lepi m fair igri 5 : 2. Poljska je bila posebno dobra v obrambi, čeprav bi bil golman en gol lahko preprečil. Halfi so igrali vse preveč defenzivno. Napad je bil v splošnem dober, posebno desno krilo. Pri Avstrijcih je bila najboljša formacija napad, ki ga je vodil stari Stoiber (Admira). Gole so dali, za Avstrijo: Stoiber, Vogl II. in Hanemann. Za Poljsko pa oba Matjas. Sodil je Madjar Herczka. Drugih večjih športnih prireditev radi slabega vremena na Dunaju ni bilo. Budimpešta, 12. maja. Madjarska : Avstrija 6 : 3 ( 3 : 2). Ta tradicionalna meddržavna tekma se je nepričakovano končala z visoko zmago Madjarov. Poraz Avstrije je zakrivil predvsem izredno slabi desni branilec Pavliček, pa tudi halflinija je odpovedala. Golman Platzer je bil napram dobljenim golom brez moči. Prav dobra sta bila v napadu žischek-Hanreiter in pa Vogl. že v 5. minuti zabije prvi gol Ticzka, v 7. minuti poviša Sarosi, v 15. minuti zopet scorta Ticska in šele sedaj,ko vodi Madjarska že s 3 : 0, se posreči znižati Zischeku in Hanreiterju na 3 : 2. V II. polčasu, v 12. minuti izenači Durspekt, v 28. minuti poviša Sarosi na 4:5, že tri minute nato da isti igralec 5. gol za Madjarsko in v 35. minuti postavi Toldy s šestim golom končni rezultat. Koncem drugega polčasa je zamenjal ranjenega Palinkasa, Ujvari, Ticska pa je bil izključen. Madjarska: Palinkas (Ujvari), Vago, Sternberg — Seres, Szmos, Lazar — Ko- Odsek za pobijanje tuberkuloze ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje razglaša: Glede na to, da je tuberkuloza ena izmed najstrašnejših grozot, ki jugoslovanski narod uničuje in kosi in ki po besedah pokojnega profesorja Cahnetta napravi na leto več škode kakor za 4 in pol milijarde Din in tako upropašča narod v nacionalnem in v gospodarskem pogledu, je ministrstvo sklenilo, da se letos v vsej državi priredi protituberkulozni teden, in sicer od 19. do 26. maja. To mora biti najuspešnejša manifestacija za kar najenergičnejšo borbo proii tuberkulozi. Glavna naloga tega tedna je, da se privabi in zbere ves naš narod v borbi proti njej. Da bo uspeh tega tedna čim večji in da se delo izvede kar najsistematičneje in zbraneje, so poklicani k sodelovanju odseki vseh državnih in samoupravnih zdravstvenih in higienskih ustanov in zdravniki ter še tale ministrstva: vojno in mornariško, gozdno in rudarsko, trgovinsko in industrijsko, telesno-vzgojno, prosvetno, notranje, pravosodno in prometno, dalje orožniško poveljstvo, osrednji urad za zavarovanje delavcev s krajevnimi organi, Savez jugoslovanskega Sokola, Zveza zdravstvenih zadrug, Rdeči križ, vse protituberkulozne lige, ki jih je 95, socialna in druga človekoljubna društva, zdravniške zbornice itd., da v njim podrejenih ustanovah sodelujejo pri organizaciji protiluberkuloznega ledna in v svojem delokrogu prirede predavanja o protituberkulozi in splošni higieni. Vsi- higienski zavodi in šola narodnega zdravja v Zagrebu so povabljeni, da sodelujejo razen z javnimi predavanji tudi s predvajanjem filmov in prirejanjem morebitnih javnih razstav itd. Da bo prosvetni del tega tedna obsegel čim več slojev našega naroda, je organiziral odsek za pobijanje tuberkuloze tega ministrstva poljudna predavanja preko radijske postaje v Beogradu, ki ji bosta ves teden priključeni tudi radijski postaji v Zagrebu iu Ljubljani. Predavanja po radiu se bodo vršila vsak dan od 19.80 do 19.45. Program radijskih predavanj je tale: 19. maja 1935 od 19.30 do 19.45: dr. Jordan Stajic, sanitetni general v pokoju, kot predsednik jugoslovanske lige zoper tuberkulozo: Po- slanica centralne lige jugoslovanskemu narodu Torek. 11. maja. Ljubljana: 11.00: Šolska ura Iz ptičjih gnezd. (Viljem Rus) — 12.00: Ce bi lutke oživele (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.20: Kdo bo hujši? (jazz na ploščah) — 14.00: Vreme, borza,, spored — 18.00: Pomladansko jutro v gozdu (Vladimir Kapus) — 18.40: Čas. poročila, obvestila — 19.00 Godci izpod Šmarne gore (Magistrov trio) — 19.30: Nacionalna ura: Naši doprinosi evropski znanosti in umetnosti (II. del): Rudžer Boškovič. Predava prof. dr. Varićak. Prenos iz Zagreba. — 20.00: Iz zakladov naše pesmi: Bežigrajsko pevsko društvo, radijski orkester in vmes predavanje Zorka Prelovca: >0 delu, življenju in težkočah v naših društvih — 21.30: Čas. poročila. spored — 22.30: Angleške plošče — Beograd: 21.20: Zvočna igra — Zagreli: 20.30: Klavirski koncert — 21.00 Zvočna igra — 21.30: Vokalni koncerl — Berlin: 21.00 Kabaret in-strumentov in radijski orkester — Beromünster: 21.15: Vokalni koncert pod vodstvom dr. P. VVeingartneija — 21.00 Beli slon (humoreska) — Bratislava: 20.30: Za slovaško vas — Breslava: 21.00: Radijski orkester — 22.30: Pester vokalni in instrumentalni koncerl — Brno: 20.45: Narodne pesmi: — Budimpešta: 22.50: Orkestralni koncert - Frankfurt: 22.30: Narodu a glasba — Hamburg: 21.00: Koncert pianista Marcelin Meverja Milan-Trst: 21.00: Verdijev Requiem — Monakovn: 21.20: Zabavni večer — Paris Poste Parisien: 20.20: Italijanska simfonija — Praga: 21.05: Simfonični koncert: Oharpeutierjeve skladbe — Rim: 20.50: Komorni koncert — 22.30: Plesna glasba — .Strasbourg: 20.30: Cbarpeniierjev večer — Stuttgart: 21.00: Pestri večer — Varšava 21.00: Hausmannova opereta Prve nagrade — 23.05: Plesna glasba - Dunaj: 18.55: Mozartova opera ■ Figarova svatba«: — 22.20: Zabavni koncert dunajskih simfonikov — 23.50: Reproducirani stari avstrijski plesi. Nacionalna ura ob 19.30 za vse jugoslovanske oddajne postaje: Naši doprinosi evropski znanosti in umetnosti (drugi del): Rudžer Boškovič. Predava prof. Varićak. Prenos iz Zagreba. Curili, 13. maja. Beograd 7 02 — Pariz 20-38 — London 15-05 — New York 309—385 — Bruselj 52-30 — Milan 25-42 — Madrid 42-22 — Amsterdam 209-35 — Berlin 124-35 — Dunaj 58-— — Stockholm 77-60 — Oslo 75-60 — Kopenhagen 67-20 — Praga 12-90 — Varšava 58-32 — Atene 12 90 — Carigrad 2-48 — Hel-singfors 6-64 — Buenos-Aire» 0-79. rany II., Vincze, Sarosi, Toldy, Ticzka. Avstrija: Platzer — Pavliček, Sesta- Braun, Urbanek, Naucsti — Zischek, H-an-reiter, Bičan, Durspekt, Vogl. Sodil je Italijan Barlassina. Praga: Slavija : Viktorija (Plzen) 2 : 1. Kladno : Prostejor 3 : 2, Kolin : Teplitzer FC 3 :1, čechie Karli: DFC 2:1, židenice proti Plzen 2:1. Köln: Španija : Nemčija 2:1 (2:1). Amstermad: Holandija : Belgija 2 : 0 Italijanska liga. Ambrosiana: Napoli 2:1, Fiorentina:Tri-estina 1:0, Juventus:Roma 2:1, Bologna: Pro Vercelli 5:0, Livorno .-Brescia 3:1, Palermo: Torino 0:0, Alessandria: Milan 2:1, Lazio :Sampierdarena 2:1. Boi proti tuberkulozi Radio v borbi s tuberkulozo«; od 19.45 do 20. univ. prof. dr. Vladimir čepulič, šef zavoda za tuberkulozo na zagrebški univerzi, kot predsednik jugoslovanskega fiziološkega društva: »Poslanica jugoslovanskega fiziološkega društva jugoslovanskemu narodu v boju s tuberkulozo . — 20. maja univ. prof. dr. Matej Ambrožič: »O negi in zdravljenju otroške tuberkuloze«. — 21. maja asistent na univerzi dr. Sinile Kostie-Joksič: »O zaščitnem cepljenju proti tuberkulozi«. — 22. maja univ. docent dr. Vladimir Spu-žič: »O vzrokih napredovanja tuberkuloze.« — 23. maja dr. Bogdan Kosanovie, šef oddelka za prsno kirurgijo: »Kirurško zdravljenje tuberkuloze«. — 24. maja univ. docent dr. Jevrem Nedeljkovie: »Tuberkuloza kot socialna bolezen; . 25. maja univ. prof. dr. Andrija Radosavljevič: »Zakaj moramo misliti na tuberkulozo . V teku tega ledna se bo vršilo tudi več poljudnih predavanj o tuberkulozi na Kolarčevi univerzi. Propagandna služba v listih, ki ji je namen Širce prosvetljevanje prebivalstva, se bo izražala po možnosti vsak dan s članki o najrazličnejših vprašanjih tuberkulozne obolelosti. Beograjska občina kakor tudi druge večje občine v naši državi bodo organizarale delo tega tedna v svojem delokrogu, in sicer s sodelovanjem vsem podrejenih zdravstvenih ustanov. Podobno se bo organiziral teden tudi v vseh banovinah, kjer bodo organizacijo izvršili referenti za tuberkulozo pri kraljevskih banskih upravah. (ieslo tega protituberkuloznega tedna je: Čuvajte našo mladino pred tuberkulozo! Zato ne sme biti v vsej državi ne učenca ne učenke, ki ne in v teni tednu slišala vsaj eno predavanje o tuberkulozi. V ta namen so povabljeni vsi državni in samoupravni zdravniki, pred vsem šolski, kjer le teh ni, pa učitelji, da organizirajo predavanja po šolah, in sicer ue samo po osnovnih in srednjih šolali, temveč tudi po strokovnih, obrtnih in drugih šolali. Medicinske fakultete v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so pa povabljene, da ta teden pri predavanjih posvete vso. pozornost patologiji, kliniki iu terapiji tuberkuloze ter pobijanju te bolezni kot splošnega zla. Piav tako je povabljena veterinarska fakuitcla v Zagrebu, da ta teden priredi posebna predavanja o pobijanju tuberkuloze pri živini. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. 13. maja, ponedeljek: Zaprto. 14. maja, torek: V času obiskanja. Premiera, izven. 15. maja, sreda: V času obiskanja: Red. Sreda. 16. maja, četrtek: Bnnburv. Gostovanje v Kranju. OPERA. Začetek ob 20. 13. maja, ponedeljek: Zaprto. 14. maja, torek: Zaprto. Drama. Premiera Gregorinove pasijonske drame j V času obiskanja« se vrši v torek dne 14. t. ni. Drama obsega 8 postaj o Jezusovem poslanstvu, z berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in zmagoslavjem Njegovim, spisana na podlagi evangelija in različnih zgodovinskih virov iz Ustiti časov. Glavna lika v drami predstavljata: g. Gregorin — Jezusa in ga Maria Vera — Mati Marijo. Sodeluje ves dramski ansambl in številen ansambl Statistov in otrok. Glasbo je komponiral prof. Matija Tomc. Dramo je zrežiral avtor Gregorin. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Prihodnja dramska premiera bo Vombergar-jeva veseloigra »Zlato tele« v režiji g. Milana Skrbinška. Delo je jako zanimivo, ker obravnava aktualno iezo o posmrtnem zavarovanju. Premiera bo predvidoma koncem meseca maja. Opera. Prihodnja operna premiera obsega dve deli. in sicer: španskega komponista Manuela de Falla »Vida breve« (Kratko življenje), opero, ki je jako učinkovita iu pestri balet Rusa Stravinskega z naslovom r.Petruška'. Koreografija je Golovinova. v baletu sodelujejo konservatoriji, poleg našega stalnega baletnega zbora. V de Faiiovi operi >; Kratko življenje , nastopi .prvič ga. Brolihova iz.Zagreba v glavni partiji Šal ude. Opero dirigira ravnatelj Polič; režiser: prof. Šest. Mariborsko gledališče 14. maja, torek: Puljska kri. Red A. 15. maja, sreda: Zaprto. 16. maja, četrtek: Hoffmanove pripovedke. Red B. Gostuje g. G oslič iz Ljubljane. Italiia zapušča deflacihko politiko »Frankfurter Zeitung«: prinaša zanimiv članek svojega rimskega korespondenta, ki ilustrira današnjo gospodarsko politiko Italije. Zaradi važnosti vprašanj, ki so tudi za nas zanimiva, posebno sedaj, ko se bližamo sklenitvi nove trgovinske pogodbe z našo zapadno sosedo, prinašamo ta članek v celoti. »Zadnji« :Dodam lahko, da smo bili zadnji.« S tem medklicem je v zbornici Mussolini prekinil govor Lantinija, državnega tajnika v ministrstvu za korporacije, ko je ta opravičeval novo trgovsko in gospodarsko politiko in zlasti kontingen-liranje uvoza. Taki medklici niso pogosti. V njih izrečeno stališče zato deluje tem intenzivnejše, čeprav je sedaj v Italiji mnogo sil na delu, ki skušajo iz korporativne ideologije teoretično opravičiti omejitve gospodarske svobode, ki jo je vsilit mednarodni položaj, in jo skušajo celo označiti kot korak napredka, dokazuje ta medklic fašističnega vodje, da se je Italija proti svoji volji radi postopanja drugih držav smatrala za prisiljeno, da najprej podvrže devizni trg in nato ves uvoz, strogi kontroli. Dejansko lahko trdi Italija o sebi, da je po načelih fašistično - korporacijske ustave skušala ohraniti privatno iniciativo kar najbolj neokrnjeno in da je šele radi stiske pričela z radikalnim oviranjem zunanje trgovine, ko je kopneča zlata podlaga zavoda Banca d’ Italia začela delovati kot alarmni signal. Na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, kjer je šlo za sprejem čisto teoretičnega stališča, je nastopila Italija kot ena najodločnejših zagovornic svobodnega gospodarstva. Doma so njeni odgovorni govorniki vedno iznova poudarjali, da je avtarkija nemogoča. Rezultati deflacijske politike! Ker ni smela biti ogrožena stabilnost valute, je bila Italija prisiljena, zavzeti kurz znižanja cen. Iz tega so si obetali prilagoditev na vedno naraščajoče težave na izvoznem trgu. Znižanje cen naj bi olajšalo izvoz in hkratu uvoz ter na ta način po klasičnem vzgledu pomagalo Italiji premagati krizo, ki je v Italiji zelo zgodaj prišla do izraza v trgovinski bilanci. Prvi veliki korak v deflacijo so napravili Italijani o priliki stabilizacije lire 1. 1926. pod geslom »Kvota 90« (nova pariteta z angleškim funtom enim izmed mnogih, ki so o njem smatrali, da je kurzno previsok). Drugi je sledil po nastanku svetovne krize 1. 1930. pod geslom »Kvota 4«. Cene naj bi se znižale na 4kratni znesek iz predvojne dobe. L. 1934. je končno prišel zadnji. To pot pod geslom »Kvota 3«. Z vsemi temi ukrepi se je posrečilo, spraviti indeks veletrgovine (1913 - 100) od 691 za Časa stabilizacije na najnižjo točko 273 v juliju 1934. Indeks za preživljanje se je znižal od 516 1. 1926. na 329 v drugem polletju 1. 1934. Prilagoditev spremenjenim pogojem svetovnega gospodarstva, ki se izraža v razvoju cen, se je torej v znatni meri posrečila. Ta naravni razvoj je bil pospešen po neposrednih ukrepih in vplivih. Uradniške plače so bile dvakrat, 1. 1931. in 1934., z zasilnimi uredbami znižane .vselej za okrog 12“/o. Enako tudi delavski zaslužki, čeprav ne v tolikšni meri in pa s pomočjo ukrepov, ki so bili manj vidni. Znižanje najemnin je bilo izsiljeno z odredbami. Prizadeti krogi so našli iz mreže, v kakršne so jih zapletli, različne izhode, v splošnem pa se je znižanje cen vendarle posrečilo, kar priča razvoj indeksov. Vzporedno s to deflacijsko politiko znižanja cen se je pojavljala druga tendenca, ki je delovala vprav v nasprotni smeri. V kolikor je bila deflacija izsiljena že s stabilizacijo, je prinesla polome in plačilne težkoče velikih industrijskih in finančnih podjetij s seboj. Te so poskušali zavoriti s subvencijskimi akcijami, da bi preprečili prevelike pretresljaje. Italijanska banka je bila radi tega prisiljena, vzdrževati kreditni volumen. Nižajoče cene so spravile v težaven položaj važne gospodarske panoge, v prvi vrsti zlasti kmetijstvo. Zato so pri nekaterih proizvodih začeli proti akciji znižanja cen, nasprotno akcijo: vzdrževanje cen. Brezposelnosti so skušali priti v okom z javnimi deli, z gradnjo cest, z elektrifikacijo in melioracijo zemljišč v velikem obsegu. Torej z ukrepi, ki so močno vplivali na trgovinsko bilanco, ker so povzročili potrebo po uvozu, ki ga niso mogli kriti z izvozom. Končno je tako z vidika preskrbe dela, kakor tudi radi trgovinske bilance, dobila stara politika zaščite domače industrije, novo močno zaslombo. Posebni nacioanlno-politični cilji fašizma so tu delovali skladno z ukrepi, ki jih je narekovala kriza. Osporovano načelo svobode v zunanji trgovini je bilo na ta način s carinami in kontingentiranjem močno omajano. V zadnjem času je igrala ta vrsta ukrepov, ki pospešujejo dviganje cen, najvažnejšo vlogo. Na ekspanzivne ukrepe je ugodno vplivalo tudi umetno znižanje obrestne mere, ki so ga pod-vzeli zaradi izvedbe konverzije. To obrestno politiko so smatrali za upravičeno, ker je bilo videti, kakor da je vrhunec svetovne gospodarske krize že prekoračen. Vse skupaj je zadržalo še temeljitejši padec cen iu izdatkov, in je končno dovedlo do splošnega premika posameznih elementov v sestavu cen. Na prilagoditev na svetovni položaj ni pri tem nihče več mislil. Šlo je samo za ukrepe čisto notranjega značaja. To notranje nasprotje v gospodarski politiki na splošno ne preseneča. Opazimo ga malone povsod, kjerkoli doseže pritisk gospodarske krize izvestno mero. Logično premišljena in kot smernica neobhodno potrebna jasna linija, se često izkaže kot praktično neizvedljiva. Končno zavisi vse od tega, da ne postanejo nasprotja neznosna in da se kurz v daljšem času polagoma izgladi. Poživitev zunanje trgovine, ustalitev ali celo preokret v padanju cen na svetovnem trgu bi kmalu izgladila hrapavost v prilagoditveni italijanski politiki. To okrevanje pa ni nastopilo v zadostni meri. Hrapavosti so zbog tega vedno bolj motile. Cilj prilagoditve se je oddaljeval, čim bolj so mu pluli nasproti. Končno je poslalo dvomljivo ali bo mogoče zdržati pričeto osnovno smer. 16. februar z novo politiko kontingentiranja je pomenil dan za preokret. Nova smer ni več zahtevala prilagoditve in znižanja cen, ampak čim večjo sprostitev iz dolžnostne zapletenosti s svetovnim gospodarstvom. Kar so bili prej samo posamezni pojavi, nasprotujoči temeljnemu kurzu, to je postalo sedaj temeljno načelo. Seveda dosledna izvedba tega tudi sedaj ni mogoča, niti zaželje-na, kakor ni bila prej. Morda bi celo lahko rekli, da manj kakor prej. Praktične meje ieže namreč sedaj še bolj na dlani. Obremenitev bodočnosti Vsi ukrepi, kar jih je bilo prej izvršenih kot oddaljitev od osnovne linije znižanja cen, so se morali končno zgostiti v naknadno obremenitev državnega gospodarstva: Subvencioniranje podjetij, valoriziranje proizvodov, javna dela itd. S tem nikakor nočemo osporavati, da bi v nasprotnem slučaju iz čedalje manjšajočih se davčnih dohodkov, nastal prav tako težaven proračunski primanjkljaj. V času naraščajoče konjunkture bi bila tudi ta bremena znosna, nikakor pa ne ob vedno večji deflaciji. Treba je bilo delati vedno nove dolgove in venomer vnaprej obremenjevati proračune. Izza 1. 1928. je narasel notranji dolg od 83 milijard lir na 103 milijarde. Vnaprejšnja obremenitev bodočih proračunov dosega, preračunjena v današnjo protivrednost okroglih 30 milijard. Ako bi za gospodarstvo hoteli obdržati današnjo deflacijsko linijo, bi potrebe državnega gospodarstva to malone onemogočilo. Kreditna potreba narašča, centralna banka mora temu ustrezati in ne more z utesnitvijo denarnega in kreditnega obtoka nič več slediti akciji padanja cen, najmanj pa je pospeševati. Povišanje diskonta, ki je v novembru sledilo neposredno sklenitvi zadnje konverzije, je bilo videti kakor še vzgon v to smer. Toda 25. marca je sledil nov padec, ker je bil med tem ustvarjen s politiko kontingentiranja pogoj za avtonomno, tudi z dviganjem cen združeno politiko. Italija je odkrito želela obnovitev večje svobode za mednarodno izmenjavo blaga. Poleg pogojev zunaj v svetu pa je treba tudi v njenih lastnih prejšnjih ukrepih iskati povodov, ki so končno dovedli do stroge kontrole in omejitve uvoza. Gospodarske vesti = Gasilska razstava. Letos priredi GasT-ska zajednica Dravske banovine, ob pnHki Ljubljanskega velesejma od J. do 11. junija, veliko gasilsko razstavo. Vsi bratje gasilci, kot posamezniki, vse edinice, čete, župe, naj že sedaj priskočijo razstavnemu odboru na pomoč, da lahko pokažemo vsej javnosti naš postopen gasilski razvoj. Sedemdesetletno delo na gasilskem polju bo razstava zelo nazorno prikazala vse porodne bolečine začetka, tako na organizatoričnem, kakor tudi tehničnem polju, do današnjega dne. Posla s pripravami bo ogromno. Razstava mora odgovarjati v vsakem pogledu, da častno uspe v ponos gasilcev Dravske banovine. = XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija t. 1. bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obrti. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih strojev in avtomobilov. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi razstava Zveze gospodinj pod naslovom »Žena in obrt«. Pokazala nam bo, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo pa tudi pred nami stremljenje današnje žene, s čim manjšo porabo časa in energije, doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki ima predvsem namen odločno poudariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. — Živi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače ženstvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne in pevske točke. Z lutkovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in odrasle. Druge posebne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Razstava onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. Obiskovalci imajo na železnicah 50od-stotni popust. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5-—. Na velesejmu dobe potrdilo o obisku, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek. — Prevozne olajšave za potnike in razstavno blago, namenjeno na XV. Ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 11. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, češkoslovaška, Francija, Grška, Italija, Madjar-ska, Nemčija, Poljska, Rumunija in Švica. naprodaj so dobro ohranjeni stroji: 1 za konfeti. 1 za serpentine. 1 za gumiranje in lakiranje z letečim trakom, 1 za izdelavo papirne volne, 1 kompletna litografija INDUSTRIJA VILKO W EIX L, MARIBOR Halo! Obiščite na novo otvor) eno gostilno in kavarno Koleziia Za obilen obisk se priporoča PAVLA KAVČIČ Mencingerjeva ul. 4 Za mal’ d’narja dost’ »nizke PLOŠČE — GRAMOFONE izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTR0T0N d. z o. z. ■BBBHBHHBPB PASAŽA NEBOTIČNIKA INSERIRAJTE V „GLASU NARODA«! I Spelelič žklbevl sobno slikarstvo Ljubljana Emonska 25 Telefon 3175 AU sU SC ŽC MM&JU M „Q,tas nai&dof'? Dokler traja zaloga RAZSTAVA dobro ohranjenih rabljenih DESA", Ljubljana Tyrseva cesta 24 Telefon 22-92 avtomobilov vseh znamk in vseh modelov Ugodne cenel Sprejema tudi vložne knjižice = Prometni minister je dovolil popust za prevoz okroglega lesa iz postavke 267 tarife za prevoz blaga, dalje tesanega in žaganega lesa od Mokre gore—Beograda Sava po post. za 10.000 kg 1190 Din za 100 kg, dalje za izdelke iz lesa po postavkah za 500 kg, 22'80 Din za 100 kg in za 10.000 kg po postavkah 1 Din za 100 kg. Ti popusti veljajo samo za pošiljke tistih podjetij, ki se pismeno obvežejo, da bodo vse svoje pošiljke v gornji relaciji prevažale izključno po železnici. = Uprava glavne državne zveze obrtniških združenj kraljevine Jugoslavije je sklenila na eni svojih zadnjih sej sklicati za 26. t. m. plenum zveze, za 18. junija t. 1. pa državni kongres obrtnikov. Med drugimi vprašanji pridejo na tem kongresu na dnevni red tudi vprašanja o nelojalnem tekmovanju med obrtniki, o javnih delih in o neupravičenem izvrševanju obrta. Kongres se bo vršil v Beogradu v slavnostni dvorani obrtne zbornice. = Stečaji in prisilne poravnave. Po podatkih splošne državne statistike je bilo meseca aprila t. 1. v vsej državi 15 stečajev in 15 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah se razdele takole (prva številka stečaji, druga pa prisilne poravnave): vardarska banovina 1 (0). vrbaska 1 (0), dravska 4 <3), drinska 1 (0), dunavska 1 (4), zetska 1 (1), moravska 0 (0), primorska 1 (1), savska 2 (5), področje uprave mesta Beograda 2 d). V istem mesecu lanskega leta je bilo 26 stečajev in 28 prisilnih poravnav izven stečaja, in sicer po banovinah: vardarska banovina 8 (0), vrbaska 0 (2), dravska 7 (5), drinska 2 (3), dunavska 1 (4), zetska 2 (1), moravska 0 (0), primorska 1 (1), savska 3 (10), področje uprave mesta Beograda 2 (2). = Naša pohištvena obrt bo prav lepo zastopana na letošnjem spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija. Na tej razstavi bo vsakdo videl, kako se naši mizarski mojstri trudijo v vsem, da bi ustregli kupcu. Današnje pohištvo je odvrglo nekdanjo ornamentiko, ter je gladko, masivno in prostorno, odgovarjajoče popolnoma sedanji gradbeni tehniki. Razstavljene bodo vsakovrstne spalnice, jedilnice, saloni, gosposke, dekliške in otroške sobe. Gospodinje posebno opozarjamo na novodobno kuhinjsko pohištvo, ki je napravljeno tako praktično, da prihrani gospodinji mnogo napornega tekanja sem in tja po kuhinji in brezpotrebno zamudo časa. Vsak, ki mu je v mislih nakup nove oprave, naj si pride na velesejem ogledat izdelke naših iznajdljivih mizarjev. Pohištvena razstava obsega preko 1.000 m2. -= Razstava male obrti na letošnjem XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti, bo nameščena na zunanji strani paviljona »E«. Tu bo razstavila naša mala obrt, da si opomore in pridobi nova naročila in zaposlitve. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitu.' vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priloži' za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi plačljivi takoj pri naročilu. HIŠO, pritlično, 3 sobe, kuhinja, pritikline, 1100 m2 vrta, hiša v dobrem stanju, začetkom Rožne doline, proda za Din 65.000'— »Posest«, Miklošičeva cesta 4/II. VILO, pred vojno zidano, v Zg. šiški, 6 minut od tramvaja, 4 dvosobna stanovanja, zaprta veranda, vpeljana elektrika, vodovod, 1000 m2 vrta, proda za Din 250.000'-— »Posest«, Realitetna pisarna. Miklošičeva c. 4. Kupnina se lahko v celoti poravna s knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske ENONADSTROPNA HIŠA, 1. 1927. novo-zidana, blizu Karlovškega mosta, v pritličju lep trgovski lokal z opremo, velika kuhinja veža, 1 velika stanovanjska soba, skladišče- v I. nadstropju 5 sob, kuhinja, kopalnica, pritikline, veranda, za hišo 21 m dolgo skladiščno poslopje, s kletjo, pralnico hlevom, šupo itd. ca. 1300 m2 vrta, naprodaj za Din 375.000'— pri »Posest«, Realitetna pisarna, Miklošičeva c. 4,TI. ENONADSTROPNA, NOVOZIDANA VILA s 3 stanovanji po 2 sobi, kuhinja, kopalnica pritikline, najsolidneje izdelana 700 m2 vrta. za Bežigradom, na prodaj za Din 300.000 — pri »Posest«, realitetna pisarna, Miklošičeva cesta 4. NOVOZIDANA, ENONADSTROPNA VILA začetkom Mirja, 7 sob, pritikline., krasno urejen vrt, v hiši centralna kurjava, ves komfort, naprodaj za Din 400.000'—. Možno je prevzeti nekaj hipoteke. Naslov pri »Posest«, Realitetna pisarna. Miklošičeva c. 4. GOSTILNO na prometni cesti, z 2 sobama kuhinjo, vrtom, z inventarjem odda za mesečnih Din 1400 — »Posest«, Miklošičeva cesta št. 4 TI. Potrebna kavcija Din 4200 — »POSEST«, Realitetna pisarna, Ljubljana. Miklošičeva cesta 4, odda v najem: enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja v centru mesta v vseh predmestjih, po ugodnih najemninah. Sprejema prijave za oddajo stanovanj brez provizije za oddajalca Slavija 9: Jugcfslcvcmsfoa zavavovalna hanUa v JEjuhlšarti_________________ . •' ' - .. -v..- • « ~ 'v - c v '• ■ •• -f'i ' : ^ . V --i*: Gosposka ulica 12, ieSelon štev. 2176, 2276. Podružnice: fiec&vad, %>ezefi?eh, Savajevc, Csifcle, JVcvf Sad m Sptlffi. Bogastvo polarnih kraiev Dežela, ki leži daleč na severu vsa v ledu in snegu — Grenlandija — je gotovo veliko čudo narave. Večne dni in večne noči poznajo samo tukaj. Tukaj nič ne raste, pa je vendar vse tako živo kakor v pragozdu. Po temnem morju plavajo ogromni ledeniki, nebo pa osvetljuje v vseh mogočih barvah polarni sij! Ljudje pa ne prihajajo semkaj občudovat le lepoto narave. Grenlandija je več — -ta pokrajina je bodočnost sveta! Danes se za te kraje živp zanima tudi že svetovno gospodarstvo;, danes namreč še, nihče ne ve, kakšno odločilno vlogo bodo igrali ti kraji v svetovnem gospodarstvu; tu je namreč vsega v izobilju, zlata in dragih katftenbV, prernoga in marmorja in sploh všdh rud. Zato' še- denarni mogotci vsega sveta željno ozirajo'na te kraje. ■ ■ Nedavno je predaval v Kopenhagenu neki.danski inženjer,, ki to polarne kraje prav dobro, pozna. o. najdbah zlata in diaman- tov v teh krajih. Zakladi, ki jih krije v sebi ledenik Kamaruju, so neizmerni. Povsod, kjer so ledenik raziskovali, so naleteli na zlato, in na diamante. Danes govori vsa Danska o zlatu na Grenlandiji. Dansko časopisje pa zahteva dan na dan, da je treba te naravne zaklade ohraniti za Dansko, Vprašanje pa je, če bodo Danci sami mogli spraviti toliko kapitala skupaj, kakor ga je treba za dviganje teh zakladov. Danci so pa gospodarji otoka in od njih je odvisno, komu dovolijo' pristop na otok in komu ne. Velekapitalisti radi tega že pritiskajo na Dance z vsemi sredstvi, da jih omehčajo in izsilijo od njih razne kon-cesije, Danci pa so se • doslej dobro držali in niso popustili. Ni pa izključeno, da se bodo sčasoma vdali in takrat bo zagospodoval tudi v polarnih krajih požrešni in nenasitni svetovni velekapital. Medicinski drobiž >'.tjvišja toplota, kar so je mogli doslej ljudje u nesti, je morita' • ,111 stopinj."' Dva anieri-ška učenjaka sta!se dala namreč zapreti v peč s to toploto in sta vzdržala v njej' 12 minut. V vseli delili sveta žive ljudje, ki uživajo zemljo. Taki ljudje posebno radi jedo glino in kredo. Zato so zdravniki mnenja, da gre pri tem ta neke Vrste zdravljenje. Kakor so ugotovili, vpliva jantar, da se kri prehitro ne strdi. Zato izdelujejo aparate za prenos ali. pretok krvi iz jantarja. Otroci rastejo najbolj od aprila do junija, najmanj pa od decembra do marca. Zdrav človek potrebuje na leto povprečno po 006 kil brane. Vsak dan rabi 90 gramov beljakovin, 60 gramov maščobe in 450 gramov ogljikovih hidratov (kruh, krompir itd.). Človeški možgani so dvakrat težji kakor živalski. Možgani mož tehtajo povprečno po 1300, žena pa po t‘200 gramov. ' * Abesinska vojska se tudi pripravlja Pod vodstvom nemških, belgijskih in švedskih oficirjev, se abesinska vojska z mrzlično naglico spopolnjuje in modernizira. Na naši sliki vidimo del takozvanih elitnih čet, ki tvorijo jedro abesinske armade. Abesinski cesar s puško na rami Medtem ko abesinskega cesarja običajno vedno spremlja poseben nosač z njegovo puško na rami, nosi pri cerkvenih; svečanostih cesarsko puško sam cesar. Že pred 1000 leti je obstojala v italijanskem mestu Salerno zdravniška šola, iz katere je izšlo mnogo znamenitih zdravnikov in zdravnic, med temi slavna kirurginja Mercuriade. Hrana brez soli, kakor jo priporočajo dandanes »moderni« zdravniki, ni nič novega. Že v starem Egiptu so zdravniki priporočali ljudem pri raznih boleznih hrano brez soli. Malarija se loti vsako leto okoli 40 milijonov ljudi. Ta bolezen stane torej na leto okoli 20 milijard dinarjev. Modrina učinkuje bolj pomirjevalno kakor rdečina. Zato barvajo stene v bolnišnicah modro. Največ, pokade na svetu Nemci v primeri s številom svojega prebivalstva. Za Nemci so naj-hujši kadilci Angleži, Francozi, Holandci in Američani. Delo na parniku „tšormandie” Veliki francoski parnik -Normandie v, ki te dni nastopi svojo prvo vožnjo v Ameriko, «o delali 2 in pol milijona delovnih dni. Tesarji so delali 150.000 delovnih dni, monterji 350.000 dni, kovači 100.000 dni, kleparji 150.000 dni, vrtalci železa 220.000 dni, inštalaterji 30.000 dni, lesni delavci 225.000 dni, slikarji 400.000 dni, elektrotehniki 200.000 dni itd. Vsi delavci so zaslužili nekaj nad 600 milijonov frankov. Denar, ki se sveti V državi Chile delajo sedaj poskuse, kako bi naredili kovan denar, ki bi se v temi svetil. Tam so namreč mnenja, da gre na milijone denarja vsako leto v nič, ker ljudje ne morejo najti novčičev, ki jim v temi kam popadajo; če bi se. pa. denar y temi le nekoliko svetlikal, bi ga ljudje lažje poiskali. Sredstvo za impregni-ranje denarja s svetlikajočo se maso so že iznašli, samo predrago je še. Sijajen odgovor Pruski general Ziethen, eden najznamenitejših vojskovodij svoje dobe, je bil jako pobožen mož. Vzgojen je bil v verskem duhu in nikdar ni šel mimo križa, ne da bi se bil priklonil in odkril, če je bila vojska ali pa mir, če je bil doma ali pa na bojišču. Nekega,'dne je stopil s svojim slugom v gostilno. Bil je ves zaprašen in njegova zunanjost ni izdajala enega prvih generalov. Pri sosednji mizi je sedel mlad gizdalin-ček, fin gospodek, ki ga ostra burja življenja še nikdar ni prepihala. ' - Ziethen se je vsedel in naročil priprosto kosilo. Gizdalinček . pa je starega gospoda prezirljivo meril od zgoraj navzdol. Pred generala so postavili juho. General se je prekrižal in tiho molil svojo molitev. Mladi gospodek se je nasmehnil in rekel preko mize: »Gospod, pri vas doma menda vsi -molite?« Ziethen ga je pogledal. Njegovo oko se je divje zaiskrilo. Zdelo se je nekaj časa, da bo fantalina kar zmencal. Končno pa se je le premagal in čisto mirno rekel, da so ga vsi, ki so bili v sobici, slišali: »Ne, gospod — v svinjaku imam nekaj svinj, ki ne molijo!« Laval v Varšavi Emil Vachek: 23 Kri ne kliče po mašievaniu... Dosedanja Vsebina: Dva bivša častnika avstrijske armade živita, po prevratu v Pragi. Oba se bojita po nedolžnem prelite krvi, da bo priklicala maščevanje. Major Letz pobegne na Dunaj, bivši kadet, pravnik Bernard Astenburg pa odide po opravkih na Slovaško in v spominu obuja svoj staršni greh. Med vojno je bil dal brez sodbe postreliti nedolžno družino. Videč njegovo nemoč, se mu je Bernard v duhu posmehoval. Takle strahopetec, ki si niti ne upa pojasniti z besedami, kar si misli! Ko je Zaričič izginil na vas, je Bernard poklical desetnika Wurmbranda, tistega premetenega in zvestega Dunajčana, ki se je od začetka bojeval ob njegovi strani in je zmerom vsaj za nekaj dni prej kot drugi razumel tisto pravilno prakso, ki je vojakom v vojni reševala življenje. Dočim so mehanično legali na tla in so jih krogle pobijale kakor zajce, je Wurmbrand že razumel pomen bojne lopate in se je z njeno pomočjo zaril v zemljo kakor krt. Pri tem ni nikoli pozabil na Asten-burga. Ko je Astenburg pri prvem spopadu, v bitki pri Komarovu, hodil sem in tja s svojo četo, ki se je krila, je bil Wurmbrand tisti, ki ga je s silo potegnil na tla, rekoč: »Gospod kadet, kar lepo na tla, tole ni viteški turnir in kozaki se ne ravnajo po plemiških pravilih.« Bil je prav za prav njegova vojna dojilja ter mu je bil brezmejno vdan. Wurmbrand je prišel. Astenburg mu je naročil, naj pobere mrliču njegove stvari in ukrene, kar je potrebno. Potem je odšel na izprehod, zakaj spet je v njem vzrastel nemir. Upal je, da se ga otrese z gibanjem na izprehodu. Wurmbrand je prišel kmalu • •*••• • ' - ' • za njim. Vplival je nalezljivo z zdravilno mirnostjo in stvarnostjo, s katero je govoril o prigodi. Poročal je o tem, kaj je ukrenil, a na koncu je rekel: »Gospod kadet, v njegovi listnici sem našel pismo s praškim naslovom. Ali naj ga odpošljem?« »Ne,« je odgovoril Astenburg, »poročnik Zaričič je ukazal, da se mora njemu izročiti. Odnesite mu ga!« Wurmbrand je nekaj časa stal molče. Potem pa je dejal: »Ali moram to povelje brezpogojno poslušati?« — »Naravno,« je odgovoril Astenburg. »To je povelje. In nazadnje ni na tem povelju ničesar, kar bi vam lahko delalo težave.« Wurmbrand je salutiral in odšel. Njegovo vprašanje pa je obtičalo Bernardu v možganih. — čudno, je mislil, zakaj je sploh vprašal, ali naj pismo odpošlje? To se vendar tako samo po sebi razume. Pismo gotovo vsebuje poslednje besede tega človka in te je vendar treba spoštovati. 7. Hkratu se je spomnil, da je imel predvčerajšnjim o stvari drugačno naziranje. Tisti stari, belolasi mož je prosil poslednje milosti, ko je spoznal, da je z njim neodvratno konec, želel je, da bi smel napisati pismo. Astenburg mu je na to najprej odgovoril, da za kaj takega sploh ni časa, ko je zgoraj boj v razmahu. Potem je skoraj nehote vprašal: »Komu hočete pisati?« — »Svojemu sinu,« je odgovoril starec. Astenburg si je najprej mislil, da bi moral ustreči tej prošnji, nato pa je pomislil, da bo tisti sin bržkone podoben očetu in da bo gotovo tudi sam veleizdajalec in špijon. Postal je trd in je rekel kratko »ne«. Vojaki so vzeli moža, ki se ni hotel ganiti z mesta, in ga potegnili naprej. Mož je neprestano nekaj kričal. Astenburg njegove nemščine ni preveč razumel, a toliko je spoznal, da se mož sklicuje na to, da je njegov sin tudi v armadi in celo častnik. Lep častnik, si je mislil Bernard. Oni, Nemci, so imeli teh Čehov, Slovakov in drugih slovanskih častnikov polne zobe. Nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik, se je čisto odkrito izrazil, da bi bila vojna že davno dobljena, ko bi vsaj častniškega zbora ne bili razžrli slovanski molji. Zamahnil je z roko, stari mož je razumel in je nehal prositi. Bernard se je izprehajal po brezovem gozdiču, kjer je na vsakih deset korakov naletel na jamo, ki jo je izkopala granata. Pred napol zasutim kritjem je stalo nekoliko vojakov. Veselo se smeje so nečesa čakali. Kmalu je stopil iz kritja vojak z razpaljenim obrazom. Brž je eden izmed čakajočih zlezel v luknjo. Potem je bilo za hip videti črnolaso žensko glavo, ki je trudno kazala zobe. Ciganke, ki so jih zapodili iz vasi, so se tu nastanile in imele prav dobre kupčije. Astenburg se je izognil brlogu in je šel dalje. Sedaj mu je zelo mrzelo, da ni ustregel poslednji želji sta-rga moža. Potem se je pojavila še ena vznemirljiva stvar, naglo in hrupno kakor raketa: Zakaj sta ta dva, Zaričič in Wurmbrand tako poudarjala tisto pismo? Vrnil se je k skednju. »Wurmbrand!« Desetnik je prilezel ven. Ta motnja mu ni bila prijetna. Ravno je storil nekaj, kar nikakor ni bilo v redu. Med stvarmi tistega samomorilca je našel tako lep in brez dvoma drag šah, da se ni mogel odločiti in ga izročiti pisarni v nadaljno ravnanje. Pravkar ga je po kratkem duševnem boju zavil v dve samomorilčevi vnuči ter ga spravil v svojo krušno vrečico. Toda na sebi tega ni pokazal. Postavil se je v pozor: »Na ukaz, gospod kadet!« »Wurmbrand, rad bi vedel, zakaj ste me sploh vprašali, ali naj odpošljete tisto pismo. Nekaj tako samo po sebi razumljivega!« Wurmbrand je lokavo pomežiknil: »Nekaterih pisem je bolje ne odpošiljati,« je odgovoril in gledal vstran. Astenburg ga je lahko udaril s šibico po rami, ki si jo je odrezal v gozdu. »Ne govorite v ugankah! Ukazujem vam, da odgovorite, kaj veste o stvari.« »Kaj bi vedel,« je odgovoril Wurmbrand istotako lokavo. »Prav ničesar ne vem.« Izdaj» »Narodu» Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Aute Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.