Ljubljana, torek, 8. oktobra 1957 XXIII. Štev. 237 r *ZDAJA IN TISKA Časopisno zaloznisko PODJETJU •ljudska PRAVICA. Direktor podjetja lev MODIC Glavni en odgovorni UREDNIK IVan Šinkovec PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE) ^^zhaja vsak dan ra2en Cena 10 dinarj cv •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 19M — mm NARODNOOSVOBODILNO BORBO JS IZHAJALA KOT M-DNEVNIK IN TEDNIK —OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1881 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« 0 B I S K MARŠALA SZ 2 u k o v a Dobrodošel gost ttaše vojske in naših narodov ni okt;. (Tanjug). Maršal Sovjetske zveze in obrambam n n ».»j Konstantinova Zukov bo prispel jutri k ne9a izvrir,o oblstc< ki bo trajal osem dni. V imenu Zvez-Ivan Gošnjak11 SVeta °a na °bisk povabil general armije Maršal 2 k ‘^ujbišev« oh'qVri^e H°. s, * Pri' julija istega leta pa član glavnega Sloveni Hrvatsko in V Oonorolnarto SfnUn Načelno soglasje o trgovinskih in plačilnih sporazumih, ki naj omogočijo vse širše gospodarsko sodelovanje med našo deželo in Indijo New Delhi, 7. okt. (Tanjug). ' Obisk jugoslovanske delegacije v Indiji in razgovori, ki jih je imel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič s predsednikom vlade Nehrujem ter z voditelji indijskega gospodarstva označujejo jugoslovanski in indijski krogi za novo pomembno pobudo za nadaljnje še tesnejše go-1 spodarsko sodelovanje obeh dežel. V vrsti razgovorov s predstavniki indijskega gospodarstva so prišli do zaključka, da so si gledišča obeh strani o nadaljnji krepitvi gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Indijo zelo podobna in da še zmerom niso dovolj izkoriščeni pogoji za uresničenje vseh možnosti. Veleposlanika Uvalič In Zemljak pri predsedniku republike glede zgraditve raznih naprav v Indiji, kakor so elektrarne, mehanizacija pristanišč in gradnja manjših ladij za Indijo. V razgovorih so tudi ugotovili velike možnosti za medsebojno dopolnjevanje gospodarstva na podlagi dolgoročnih pogodb. Jugoslavija bi Te možnosti so tako glede iz- lahko uvažala iz Indije še železno močenega veleposlanika ▼ menjave blaga kakor tudi glede | rudo, tekstilije in razno potrošno stri ji Jožeta Zemljaka. tehničnega sodelovanja, zlasti pa blago. Njen izvoz v to deželo pa Brdo pri Kranju, 7. okt (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne tu sprejel našega novega izrednega in o pol nomočenega veleposlanika v Franciji dr. Radi-voja Uvalica, ki bo v kratkem odpotoval v Pariz. Potem je »prejel tudi novega izrednega opolno- Ar- generalnega štaba sovjetskih oboroženih sil. gem!ra!ni Polkovnuf Pozneje je bil Zukov koman- miral c®jrtnant Stepčenko, vKd- dant ,leniriSrajske fronte, v okto- tafev in K .generallajtnant Ki-nekaj višjih oficirjev. Georgff t?a nar°dno obrambo je rodil , j3nstantinovič Zukov ,trelkovki ;, cembra 1896 v vasi Jeraju v irai,,-.ugoc*sk0~zavodskem .^efki dru?i!v okrož5u v revni iet’ ^ Prišel v'iv/r^0, mu je bUo 13 Preživljaj ftL^Pskvo’ kjcr se je svetovn m delom. Med Nagonskem “T"0 je služil v 10-K°VršilPodofP, ,U' Leta 1917 farsko Iv ?r šol°' Med fe' golili za dP^ ?1J0 so S3 vojaki jn n‘ ®ata Polkovnega ko- Medk0m"SSednika eSkadr°n' i® 18 eskadrn°brSko revolucijo se S- Žuk™, °n Pridružil boljševi- ?P«adi ov ie bil v vrstah Rdeče l?1® Pa član tr& 1- marca v ^ državlian^Unistiene partije. I v mnoe h K .? Vojno ^ sodelo-I nJen. p| ^ bltk"ah in je bil tudi UeIjevai £avljanski vojni je 1930 ie n_ ?e.niškemu polku. ^iSke brtc^l , komandant ko-ln^Pektor ^ 10,1 "* 1933 193° je ‘^eniškemu polku. špektrtgade> pTglav- brskih dneh 1941, ko je grozila Mo- j n!i ?r konjenice Rdeče ar- skvi največja nevarnost, pa je po- ; »al k°Za?l- .,33 do 1938 je povelje- stal komandant zahodne fronte. | ^ni^emi k 2iji’ P°zneje pa ko- Sovj^ts|ka vojska f P°d njegovim >. 5emDUn,k?fP«3u. Leto dni po- ! fiec W P°veljevaf pr vi rrni i ski cistifnim četam prvi usodni poraz n'°ngois.y, operacijah sovjetsko- in jih pognala od Moskve H° do ^ Skih enot Proti Japoncem. 400 k™ °d ^ — * avgusta 1941 do konca vojne je bil, j Zukov namestnik vrhovnega po- I veljnika oboroženih sil SZ. Po uspešno opravljenih nalogah na ! raznih drugih visokih položajih v j •—oianlk y - ,.u.gU6J. iWvi sovjetski vojski je 2. maja 1945 s Dni°Vi{ Zam* S? Ivan Konstan- svojimi četami zavzel Berlin in 8. Vn' 1 vene Ski ie danes ob 11. maja po naročilu sovjetske vlade j®ka na Ac na grob neznanega sprejel od nemško-nacistične vla- ; de brezpogojno kapitulacijo nem- j ških oboroženih sil. J Maršal Zukov ima mnogo viso- j kih odlikovanj, od letošnjega junija je član Prezidija CK KPSZ. j 2e od leta 1940 je poslanec v Vr-I hovnem sovjetu ZSSR. < ietski veleposlanik aeogr na Avali S&Sk zssp N°vi DELO ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA SVETA IN ZBORA PROIZVAJALCEV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Splošno raven železniških tarif naj bi določala Zvezna ljudska skupščina Beograd, 7. okt. (Tanjug). Odbora za gospodarstvo Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta sprejela danes dopoldne brez sprememb osnutek odloka o dopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 1957 in odloka o dodelitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za izplačilo državnih obveznic, izdanih za odškodnino za razlaščeno premoženje. S prvim odlokom bi se zvezni gočili, da bi v okviru gospodar-družbeni plan za leto 1957 spre- ske politike določili raven tarif menil v tem smislu, da bi se za izgradnjo ali rekonstrukcijo objektov, katerih proizvodnja bo ugodno vplivala na plačilno bilanco, omogočila dodelitev posojil po ugodnejših pogojih, kakor jih predvideva plan. Razen tega bi se spremenile tudi določbe o regresu za stekleno embalažo v živilski in konservni industriji. Z odlokom o dodelitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za izplačilo državnih obveznic za razlaščeno premoženje bi bil Zvezni izvršni svet pooblaščen, da lahko porabi v ta namen največ 430 milijonov. Oba osnutka je obrazložil član ZIS Nikola Minčev. Jutri dopoldne bosta odbora obravnavala osnutek zakona o prevozu po železnicah. Najvažnejša sprememba v osnutku zakona o prevozu po železnicah je v tem, da predvideva, bi se lahko razširil na dobavo opre- [ me za industrijo. Delegaciji obeh dežel sta se tudi sporazumeli o nekaterih spremembah v načinu obračunavanja in plačevanja, o sklepanju dolgoročnih pogodb ter prilagojevanju obračunavanja in plačevanja sedanjemu gospodarskemu stanju v obeh deželah in njunim gospodarskim stikom, ki se nenehoma razvijajo. Na Cejlonu Colombo, 7. okt. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Svetozarjem Vuk-manovičem na čelu je danes prispela v Colombo. Uradni obisk na Cejlonu bo trajal dva dni. Naši novi veleposlaništvi v Damasku in Bernu Beograd, 7. okt. (Tanjug). Naža in sirska vlada sta v želji po okrepitvi in razširitvi prijateljskih odnosov med obema deželama ter v prepričanju, da bo to pripomoglo k mednarodnemu sodelovanju, sklenili povijati svoji Eredstavništvi v Damasku in eogradu na stopnjo veleposlani-i štev. | Enako sta bili povišani tudi naše poslaništvo v Bernu in švicarsko v Beogradu. Predsednik Švice je hkrati privolil v imenovanje dr. Franca Kosa za našega 1 novega veleposlanika v Bernu. LEPO PRIZNANJE SIRU HAROLDU D. GILLIESU Častni doktorat zdravniku in znanstveniku iz Anglije 6. Gillies je v Jugoslaviji pomagal ustanoviti centre za plastično kirurgijo Ljubljana, 7. oktobra. — V zbornični dvorani ljubljanske univerze je bila danes ob navzočnosti Številnih gostov, predstavnikov naših zdravstvenih, prosvetnih in političnih institucij slovesna promocija sira Harolda Delfa Gilliesa, šefa oddelka za plastično kirurgijo v Rocksdown House v Basingstokeu za častnega doktorja medicine. v Italiji, kjer so njegovi sodelavci pomagali 1944. leta našim ranjencem, je vzniknila zamisel za osnovanje oddelka plastične kirurgije pri naši vojni saniteti. Na povabilo maršala Tita je prišla 1945. leta k To počastitev in oddolžitev za i vojni pa se je kot otorinolaringo- nam ekipa angleških'plastičarjev, mnoge usluge naši medicinski dejavnosti siru Haroldu Gilliesu je predlagala skupina zdravnikov fa da Zvezna ljudska skupščina do-, kultetni upravi, sklep o podelitvi loča splošno raven tarif, Gene- častnega doktorata pa je na sobot- Avali n^^p^^Protokolarnih sLHu^ke skunwdsedniku Zvez‘ gra. ^ in 0ri pšCme Vladimirju - » . Predsedniku beo- 3skega odbora Dju- ralna direkcija jugoslovanskih železnic pa v tem okviru določa tarife in izdaja splošne tarifne odredbe. Pod splošno ravnijo tarif, ki bi jih določala Zvezna ljudska skupščina, je razumeti določanje ni seji potrdila univerzitetna uprava. Tako mu je danes ob slovesni promociji izročil rektor ljubljanske univerze dr. Božidar Lavrič diplomo častnega doktorja medicine, dekan medicinske fakultete dr. 1 povprečne cene železniških pre- Robert Neubauer pa je v kratkem voznih storitev po enoti prevoza prikazal udejstvovanje dr. Gilliesa blaga, po sestavi in vrsti blaga in njegove zasluge naši državi, ter povprečni daljavi prevoza l Harold D. Gillies se je rodil v blaga in potnikov. S tem bi omo- ! Novi Zelandiji, po prvi svetovni >>Bleščeča zvezda« je prebrzela 2e Poldrug milijon kilometrov poti Ročnih znakov oddaja tildi posnetke in podatke o temperaturi in drugih pojavih, ki bodo na razpolago tudi znanstvenikom izven SZ at*nstofr*L‘ J' Tuje agencije poročajo, da je sovjetski *edanU a ,P}a&onrRVOD, ki vodi sovjetsko delegacijo na ojetska 'likalni konferenci o ZDA, izjavil, da bo Sodita pZ?eza napovedala izstrelitev drugega umetnega sa-P°datkeP}mn^ ie’ bodo ameriški znanstveniki dobili Bla„ * bodo prihajali od satelita. .N ,,i0nravov ot»‘ ^etni I? rckel, da ima i •1 drugi žoge Odkf." Je nrpJr?V' oblico žoge 'elif -a 9o o/P _ vlečen s snovjo, Id »mP lQla štiri °ncn'h žarkov. Sa-Nir.J*0.^0 metra dolge , ‘Xl'govi Mh n Si’ , akumulatorji iA"* si‘'ns,|<>v S °dda?ajvaj &>i v^n-50 P°daiki o tem- telit’°5 ^IoskvaJe^?Vix "»‘rani081*- Posl«? P°r°ča. da je sa-•'iS črednega t®di na P°raena. Baje so v Prave za fotografi- ranje, tako da se nekateri signali spreminjajo v slike. »TASS« poroča, da so v Sovjetski zvezi mnogi ljudje videli umetni satelit. V Moskvo nenehoma prihajajo poročila o opazovanju' satelita. Videlo ga je že na tisoče ljudi v Avstraliji in na pacifiški obali. Direktor astrofi' niki domnevajo, da bi utegnil sa- | telit krožiti okrog Zemlje pri-! bližno mesec dni. Pred koncem kroženja bo krožil počasneje in niže, ko pa bo dosegel kritično cono zemeljske težnosti, bo zdrvel v spodnje zračne plasti. Znanstveniki menijo, da se ne bo razpočil, marveč da se bo spričo zelo močnega trenja vnel in da | bo zgorel, preden bo padel na Zemljo. Do 16. ure po jugoslovanskem Ljubljana, 7. oktobra. Elektro-času je umetni satelit 40-krat ob- nlearjem instituta „jožefa Stefa. letel Zemljo. Kakor trdijo neka- na, v Ljubljanl je treba prlznati, telefonski promet v zahodnem delu mesta omogočil svojim naročnikom, da poslušajo signale z umetnega satelita. Treba je samo poklicati številko 255, ki z močnim radijskim sprejemnikom prestreže signale s satelita in jih posreduje poslušalcem. Tudi pri nas smo spremljali umetni satelit log v Londonu posvetil plastični kirurgiji ter je za mnoge uspele kirurške posege v pomoč ranjencem iz prve svetovne vojne dobil naziv sir. Po drugi svetovni vojni ki jo je organiziral Harold Gillies. Ti so pomagali ustanoviti center za plastično kirurgijo v Beogradu. Usposobili so tudi vrsto naših kirurgov za plastične operacije, ob zikalnega laboratorija v Cam- Jeri zahodnonemški observatori- od trenutka, ko je začela našo bridgeu v ZDA je izjavil, da Ji, se je čas kroženja satelita oko- 0b]0 obkrožati umetna »mala lu- *a tlsKA napoved °!aek‘ 9 oktobra L» 'do delno oblač- P° 19 S' "•U „aj -j“‘. i montirajo na observatoriju v .^ia podatki, ki j Passadeni v Kaliforniji fotograf- sko kamero, ki bo satelit snemala. Satelit opazujejo zdaj s 150 ameriških postaj za opazovanje Lune. Radio Moskva je danes popoldne objavil podatke o kroženju umetnega satelita v jutrišnjih jutranjih urah. Ob 0.36 bo nad Arhangelskom, potem pa bodo sledile glavne točke njegove poti: Frunze ob 2.22, Washington ob 3.33, Teheran ob 4.01, Berlin ob 3.30, Beograd ob 5.34, Kaito ob 5.38. Adis Abeba ob 5.44, Barcelona ob 7.11 itd. Vsi ti časi so izračunani po Greenvvichu. Ljudje se seveda zelo zanimajo, kako dolgo bo umetni satelit krožil okrog Zemlje. Znanstveniki pravijo, da tega ni moč napovedati. Sovjetski znanstve- med 0 In je dnevne 19 stopinj C. megia. vremen® ^tekajo nad naše ■» e z«čne gmote. Pod- zračnega prlbiska, ki ^?rE^«rIan“aci>ega pritiska, ki ^ ‘er naŠal»JJ!LSre± nad Balkanom, po- li zemlje nekoliko zmanjšal iz na„ sovjetskega izvora, niso držali česar skiepajo da se je satelit rok križem. vpregli so svoje elek-l pr' .. a Zemlji. | Včeraj so spo- tronske aparate in v soboto ob 20.32 ročili, da jo satelit obide v 96 ml- urj ujejj ZVočne signale z umetne-, nuta • ga satelita prav v času, ko je švig- Predstavnik ameriških letalskih nil preko Bagdada. Signale, ki so sil je danes izjavil, da bodo Ame- bili spričo oddaljenosti šibki, so ričani v kratkem izstrelili rake- sicer posneli tudi na magnetofon-to, ki bo dosegla višino 1600 do ski trak in jih je potem Radio 6400 km. Raketo bodo izstrelili iz Ljubljana ob 22.15 posredoval svo-balona v višini 30.000 m, takoj ko jim malce presenečenim in razve- j bodo atmosferske razmere ugod- seljenim poslušalcem. Toda elek-nejše. troničarji niso mirovali in so istega Iz New Yorka tudi poročajo, dne ob 23.49 posneli na magneto-da so na vest o prvem umetnem fonski trak zelo razločne in jasne satelitu na poseben način reagi- signale, ki jih je satelit oddajal v rali tudi na newyorški borzi, na času, ko se je spet od zahoda po- j kateri so naglo poskočile delnice javil nad Prago. Tako se torej lah- j družb, ki izdelujejo raketne iz- ko v Ljubljani postavimo, da smo; Strelke in elektronske naprave, in prvi v državi posneli in tudi po- ! sicer za 1,50 do 4 dolarje. Iz Ber- slušali skrivnostne signale še bolj lina pa poročajo, da je urad za skrivnostne druge, »umetne lune«.1 je deloval na tem področju me- svojem obisku v Jugoslaviji 1948 dicinske znanosti, zelo razširil to- leta pa je dal tudi pobudo za osno-vrstne ustanove ter dal svoj po- vanje takega oddelka plastične'ki-memben znanstveni prispevek v rurgije v Ljubljani pri kirurgični znanstvenih knjigah. 2e v Bariju kliniki. M. N. EVROPSKO PRVENSTVO V STRELJANJU ZA ZENSKE IN MLADINCE 6 zlatih medalj za Jugoslavijo medalji. Tudi Čehinja Eliška Ra-mova je osvojila zlato medaljo. Uradni rezultati: Tamara Lo-mova (SZ) 584, Eliška Ramova (CSR) 578, Magda Herold (Jug.) 578, Nada Dozet (Jug.) 576. Najboljša Romunka Iuverdeanu je dosegla 8., najboljša Madžarka Kellner 12.', najboljša Poljakinja Smagur 18. mesto itd. Tudi naši mladinci so dosegli velik uspeh, saj so osvojili kar štiri zlate medalje, Vladeta Jevtič pa je v streljanju za medaljo mojstra-strelca osvojil prvo mesto s 583 krogi pred Kudrijašovom (SZ) 582, Zieglom (Zah. Nemčija) 581 itd. Zlat omedaljo so osvojili še Krešo Antič 578 (6. mesto), Branko Lončar 577 (7.) in Vladimir Bašič 576 (9.). Štirje jugoslovanski mladinci so osvojili srebrno, štirje pa bronasto medaUa. Beograd, 7. okt. Na novem strelišču v Topčideru v Beogradu se je danes začelo II. evropsko prvenstvo v streljanju za ženske, mladince in mladinke. Vsega sku-kaj tekmuje na tem prvenstvu več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, SZ, CSR in Jugoslavije. Danes so streljali za medaljo mojstra-strelca iz treh položajev na 50 metrov oddaljeno tarčo. V ženski konkurenci so dosegle naj-večji uspeh udeleženke iz SZ, ki so osvojile 3 zlate in 2 srebrni medalji. Tudi Jugoslovanke so bile uspešne. Magda Herold in Nada Dozet sta osvojili zlati, Lju-binka Radivolevič in Dragoslava Markovič srebrni, Mira Dautovič in Stela Trajkovič pa bronasti NASJ predvolilni razgovori Dva volivca, dve mnenji Obiskali smo Odrance, kjer so morali trikrat sklicevati zbor volivcev, na katerem so predlagali kandidate za občinski ljudski odbor. Ogovorili smo moža, ki smo ga dobili na dvorišču, ko se je odpravljal orat. Bil je Štefan V., srednji kmet (za odranske razmere, kajti v sosednji marijanski občini bi ga namreč po njegovih dohodkih prišteli med male kmete). Ste bili na zboru voliv- ,<— Delate v katerem svetu cev’ _ ali v odboru organizacije? »Da, bil sem. Celo trikrat, »Ne, sedaj v nobenem. Mi- ker prva dva nista bila slim, da sem tudi tako lahko sklepčna.« dober državljan.« Zakaj se ni zbralo do- Prvo vprašanje smo postavili v Odrancih še ženi, ki se je na dvorišču ukvarjala s kokošmi. Bila je Ana F., njena hiša pa kaže bolj skromno lice. »Nisem bila. To ni za žen- volj volivcev že ob prvem sklicanju? »Ljudje imajo premalo zavesti ...« — Rajši se pomenimo bolj po domače. »Ja, veste, hm, tako je pri nas. Nekateri pravijo, da ni- ske.« jnajo nič od občine in ne od — Pa va^ mož? odbornikov. Zato nočejo priti »Ga ni doma. Je na delu, na zbor volivcev.« da nam kaj prisluži.« — Ali je res, kar pravijo? — Zakaj zbor volivcev ni »Ne. Jaz sem prepričan, da za vas> ko pa ste gospodinja in nam ljudski odbor mnogo po- gospodar? maga. Recimo pri popravilu »Kaj naj delam tam? Mi cest, mostov, pri napeljavi ™o revni. Naj gredo tisti, ki elektrike, oskrbi šole in dru- imajo od občine korist.« god. Kmalu bodo cepili otroke — Je vi nimate? (proti otroški paralizi). Stari »Ne. Za nas ni niti kruha ljudje, ki nimajo sredstev za dovolj. Iskati si ga moramo življenje, prejemajo podpore, drugje, na raznih delih ... Naj Občina plačuje zdravljenje za skrbijo za občino tisti, kate-tiste, ki imajo premajhen do- rim ni treba po svetu.« hodek, da bi lahko plačali sa- — Ali ceste, šola, elektrika mi. Mnogo denarja daje obči- niso tudi za vas? na za takšne stvari. In takih, »Za nas? Cest ne rabimo ki imajo od občine največ ko- mnogo, ker imamo malo zem-risti, je prišlo najmanj na zbor Ue. Elektrike nimamo, ker ni volivcev. Nekateri vabijo, pridi denarja za napeljavo. In šola? na zbor volivcev, da izpolniš Naj nam pustijo otroke doma.« svojo državljansko dolžnost. —Kdo plača zdravnika in Jaz pa pravim, kaj samo dr- zdravila, kadar zbolite? žavljansjio dolžnost, saj bomo »Za bolezen nimam denar-imeli tudi gmotne koristi, če ja.« In po daljšem razgovoru: se bomo pametno pomenili.« »Morda ne ravnam prav. Toda — Ste odbornik? kadar človeku nekaj manjka, »Ne.« se jezi na vse.« Za pojasnilo še nekaj š tevilk lz Odrancev. V vasi živi nad 300 družin in okrog 12 00 volivcev. Od teh jih je na raznih sezonskih delih skoraj 400, torej iz nekaterih družin kar po več. Nezanimanje za ljudski odbor ima ekonomsko ozadje. Zaradi zaslužka na sezonskih delih podcenjujejo komunalno in drugo dejavnost, ker pozabljajo, da bi bilo najbolje, če bi skrbeli za oboje. J. P. KANDIDATI ZA OBČINSKE ZBORE V LUCl ŠTEVILK Po dva kandidata za vsako odborniško mesto - 200 kandidatov so predlagale skupine državljanov Na volitvah v občinske ljudske tegorijah kandidatov so okraji, ki sneti, da je kandidatov, ki so odbore bo v naši republiki izvo- zgoraj niso izrečno omenjeni, stari do 30 let, 953 ali 15,8 °/o, do-ljenih skupno 5438 odbornikov, nekje vmes med navedeno zgor- cim znaša število kandidatov, ki D\EVNIK: od katerih bo odpadlo 2971 odbornikov na občinske zbore, 246? odbornikov pa na občinske zbore proizvajalcev. NOVO MESTO, TRBOVLJE... Po podatkih Republiške volilne komisije je za 2971 odborni-ških mest novih občinskih zborov potrjenih 6041 kandidatur, od česar jih odpade 5841 na kandidature, ki so jih predlagali zbo>ri volivcev, 200 (3,3 °/o) kandidatov pa je bilo predlaganih po skupinah volivcev. V merilu republike kandidirata povprečno po dva kandidata za vsako odborniško mesto. Gledamo po posameznih okrajih, je relativno največ kandidatur za posamezno odborniško mesto potrjenih v okrajih Novo mesto (2,4) in Trbovlje (2,2), najmanj pa v okrajih Celje (1,6) in Koper (1,7). NAJVEČ KANDIDATOV-DELAVCEV V KRANJU Po socialni strukturi odpade od skupnega števila kandidatov za občinske zbore na delavce 103? ali 1?,2 "/o, na kmete 2699 ali 44,? */«, na uslužbence 1691 ali 28 o/o, drugi kandidati pa so zastopani v sorazmerno manjšem številu, kot n. pr. obrtniki (201), upokojenci (130), gospodinje (191) in .tako dalje. Delavci so med kandidati relativno najmočneje zastopani v okrajih Kranj (34,1 °/o) in Trbovlje (18,2 %>), relativno najmanj pa v okrajih Novo mesto (6,7 %>) in Murska Sobota (13 °/o). Med kandidati je sorazmerno največ kmetov v okraju Novo mesto (69,3 °/o) in Murska Sobota (61.5'/o), najmanj pa v okrajih Kranj (26,6 "/o) ter Ljubljana (36 °/o). Kar se tiče kandidatov, ki so po poklicu uslužbenci, je teh relativno največ v okrajih Ljubljana (34,7_°/o) in Koper 31,5 %), najmanj pa v okrajih Novo mesto (15,1 °/o) ter Murska Sobota (17,1 °/o). Pri vseh navedenih ka- njo in spodnjo mejo. SAMO 8,8 »/o KANDIDATK Izmed vseh 6041 kandidatov za odbornike občinskih zborov je 534 ali 8,8 °lo žena. Seveda je od tega republiškega povprečja v posameznih okrajih precejšen odstop, bodisi navzgor bodisi navzdol. Relativno največ žena je med kandidati v okrajih Maribor so stari od 30 do 50 let 4067 (67,3%), nad, 50 let starih pa je 1021 (16,9 %). Kandidatov v starosti do 30 let je, gledano posamezne okraje; največ v okrajih Novo mesto (20 %), Ljubljana (18,9%) in Kranj (18,7%), medtem ko jih je sorazmerno najmanj v okrajih Trbovlje (9,4%), Maribor (12,6%) in Koper (14,1%). Navedeni podatki dajejo sicer v nekem smislu zaokroženo sliko, ki Pa ie v bistvu vendarle polo, vdCna. Šele dodatni podatki glede (10,1 %>),' najmanj pa v okrajih Novo mesto (4,2 %), Celje (7,4 %) in Kranj (7,4%), OD 30 DO 50 LET Kar se tiče izbire kandidatov za občinske zbore glede na njihovo starost, se da iz podatkov po- kapdidatov za občinske zbore proizvajalcev bodo lahko skupaj s podatki, ki so zgoraj navedeni, dali možnost za celotno oceno sestave kandidatov za volitve v nove občinske ljudske odbore. G. PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Težnja po proizvodnji blaga za široko potrošnjo Najbolj je narasla proizvodnja elektroindustrije — Močno je narasla delovna storilnost Beograd, 7. okt. (Tanjug), močno narasla delovna storilnost. V prvih osmih mesecih letoš- Šteyilo zaposlenih je naraslo za njega leta, od januarja do 6 %, industrijska proizvodnja pa avgusta, je narasla industrij ska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom za 18 %. Industrijska proizvodnja narašča hitro, tako da lahko zdaj zanesljivo pričakujemo, da bo do konca leta presegla plansko predvidevanje. Za povečanje industrijska pro- V ROGA5KL SLATINI SE JE ZAČEL KONGRES LIVARJEV Pred vojno 1.824, lani pa 13.317 ton litega jekla Udeležence kongresa je pozdravil član ZIS Franc Le skošek Rogaška Slatina, 7. okt. (Tanjug) — Kakih 400 delegatov ln gostov se udeležuje kongresa livarjev Jugoslavije, ki se Je začel danes v Rogaški Slatini. Udeležence je pozdravil član ZIS Franc Leskošek, ki je rekel, da prinaša novi petletni plan, ki ga pripravlja Zvezni izvršni svet, livarjem nove velike naloge. Naša strojna in kovine prede- | litega jekla, lani pa 13.317 ton, lujoča industrija sta dosegli v ne- kar pomeni povečanje za 745 %. kaj letih velike uspehe in dragocene izkušnje. Naše tovarne izdelujejo zdaj najrazličnejše zamotane stroje, ki jih v stari Jugosla- Leta 1939 so izdelale livarne 27.381 ton sivega liva, lani pa 104.000 ton, kat pomeni povečanje za 390 %. Proizvodnja temper-liva je riarasla od 452 na 2007 ton bi organizirali njihovo nadaljnje strokovno šolanje. Kongres nadaljuje delo v komisijah. Po kongresu si bodo udeleženci ogledali nekaj večjih industrijskih objektov v Sloveniji. za 18 %. Vse kaže, da bo delovna storilnost še naraščala. Program dela odborov Zvezne skupščine Beograd, 7. okt. (Tanjug) Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zvezne ljudske skupščine se bo izvodnje je značilno tudi to, da je sestal 11. oktobra, da prouči spre-zajelo bolj ali manj vse indu- membe zakona o pravicah in dolž-strijske panoge, izvzemši prede- nostih, izvolitvi in odpoklicu zvez-lavo tobaka. nih ljudskih poslancev, ter osnu- Proizvodnja elektroindustrije tek zakona o spremembi zakona je narasla za 37 %, nafte za 34 %, , o državni upravi. Istega dne se gume in živil za 28 %, črne me- j bosta sestala tudi zakonodajna talurgije za 27 %, električne ener- odbora obeh domov, ki bosta tudi gije za 22 %, kemijskih izdelkov proučila te zakonske osnutke. Od-za 21 % itd. Splošno povečanje in- bor za gospodarske organizacije dustrijske proizvodnje je značilno za vse republike. Na Hrvatskem je narasla proizvodnja za 21 %, v Srbiji za 20 %, v Sloveniji in BiH za 16%, v Makedoniji in Cmi gori pa za 12 Iz vidika naše gospodarske politike je razen povečanja proizvodnje razveseljiva tudi sprememba njene sestave. Nadalje- Zbora proizvajalcev bo imel sejo 15. oktobra. Na njej bo obravnaval pravila nekaterih gospodarskih združenj. V Portorožu bo kongres slovenskih geografov Po uspešnih kongresih v Kamniku in Mariboru bo po dveh le- vala se je težnja po spremembi tih kongres slovenskih njene sestave v korist blaga za F f Portorožu kier se široko potrošnjo. Letos je tudi geogratov v eortorožu> kJer se barvnih kovin pa od 1080 na 7566 £ah bodo letala odhajala pozneje, za ton ali za 700 %. j popoldanske proge pa so predvideni Franc Leskošek je rekel, da je (--------------------------------------- kongres livarjev prvi kongres naših strokovnjakov, ki bodo na podlagi referatov analizirali vse probleme in stanje s področja livarstva s praktične in znanstvene strani. Potem so na kongresu prebrali referate o razvoju livarstva v Jugoslaviji, o vprašanju kadrov v livarnah In problemu sodobne proizvodnje v livarnah. V referatu o kadrih je sprožen predlog, naj bi organizirali anketo o kadrih v livarnah. Za kadre, ki so že zaposleni v proizvodnji, pa naj bodo slovenski geografi seznanili s problematiko Koprskega primorja. Program kongresa je bogat in zanimiv. Hkrati bo V Piranu razstava Zemljepisnega muzeja Slovenije »Slovensko Pri- V nedeljo zjutrij Je zaSel veljati odhodi prej kakor doslej. Pozimi le- morje na 'P v knjigi« V pro- novi, zimski red letanja letal Jugoslo- tala JAT ne bodo letala na progi do Stonh tamkajšnjega muzeja. T. M. Naš zračni promet pozimi vanskega aerotransporta. Na vseh pro- Sofije, tako da bo skrbelo za zračni promet samo bolgarsko podjetje TABSO. Začasno bo odpadla tudi zračna proga z Italijo, na kateri so letala italijanska letala. S Parizom bomo imeli pozimi zračno zvezo samo dvakrat namesto trikrat tedensko. Dan vstaje makedonskega naroda bodo svečano proslavili v vsej republiki 11. oktobra. V delovnih kolektivih, šolah in organizacijah SZDL in ZB bodo predavanja, na katerih bodo preživeli borci obujali spomine na narodnoosvobodilno vojno. V nekaterih mestih bodo književni večeri in koncertne prireditve, pa tudi mnoga športna tekmovanja. Nova peč v železarni Ilijaš V nedeljo je začela poskusno obratovati prva izmed treh elek-s l. novembrom bo odpadla tudi tričnih peči za proizvodnjo suro-zračna zveza med Beogradom ln Sara- vega železa v železarni Ilijaš pri jevom. V Titogradu bodo letala letala Sarajevu z letno zmogljivostjo pozimi dvakrat dnevno do konca ok- kakih 30.000 ton. Opremo za zgra-tobra pa trikrat. Vso zimo bodo letala c]itev te pe£j sm0 delno dobili V letala na progi Titograd-Zagreb, če tujini, delno pa so jo dobavila bo vreme dopuščalo, v novembru pa domača podjetja. Montažna dela bo upostavljena direktna zveza Beo- SQ vila domača podjetja, ki grad-LjublJana dvakrat tedensko Se- j, je pomagal kolektiv Zelezar-zonske zračne proge JAT do Dubrov- ^ nika, Tivta, Splita, Ohrida in Bleda so *je. Zdaj_ bodo začeli montirati bile ukinjene že sredi, delno pa konec drugo pec, za katero so mvesticij-septembra. 1 ski krediti že odobreni. Ob zaključku Tedna ohot£ je predsednik OLO Karmelo Eudihna v ^ poldne priredil spre} predstavnike uprav o * nov, organizacij se ukvarjajo s pr rogram mladega rodu. Kms P0go-so izvajali clc*a" keoa otro-riškega in solkanskega škega vrtca. Mednarodno v telirjev se je zač®J . s0]i so Beogradu. Otvoritveni ^ prisostvovali državn i^met kretar za blagovmP™ Ljubo Babič in gpris0- Zasedanju hoteli J Sveta stvuje blizu 120 Ma hotelir jeV mednarodne unije držav. Na (AIH) ingostoviz W drUgiin zasedanju bodio in ^narod-govorili optvoritvi hotelir-nega sredisča za v^nosih b0- tcUrjev ln turlstitafi «<*“" jugoslovansko-rom podpi- ne črte je bila te sana v Termšvar • tletna 0b-gim je predvidena pe Janova meje, ne komisije razdelite odseke, širma mej neg £oge način vzdrzevanJ* tar Na mešanih tehničnih meJ. vodnih tokovih b spremen-na črta stalna in f fakor j« ljiva, in sicer tako, do ig23 bila določena lete 192 ib ne glede na sprememoe tokov. Het. Včeraj je bil i ni načrt razvoja zdr zaščite v Srb^* ”ie Srbije- v za ljudsko zffha^®ih bodo »!' prihodnjih Petl^ milijard <&' vestirali blizu 28 novih m narjev za izgradn] ,raVStve-razširjenje sedan] sredsteV nih objektov. Od te bili za bodo 18 milijard upo*» 0 povečanje jtegfad^o airf>«J milijarde za izg ustanov, 3’5 lantno-kliničnih <}isPan' milijarde za gradnj zavodov, zerjev, higiena , dernon' prirodnih zdravil^ ldrugo stracijskih središč-^ medi' milijardo pa za gra<™ ■_1.1U sveta ;ta Srbije so ^jarst* ročilo o gi^^esedh let0ŠH v prvih osmih ® značiln°s^ njega lete- Glav^J ska proizvodnja, ^ **•-v kmetijstvu, pov*W£ kakor njetrgovinska ®e^Jšnja. ^ njetrgovinska Indu tudi povečana P0^ se je strijska proizvodnja ,etom primerjavi s P povečala za 19. ^ obeta le s0 ski proizvodnji PšeWce;. rekorden P^deleK- vPre« v republiki stotov "a no nad 16 metrsKin hektar. iiet in O izkoriščanju k^podjf kooperacij industr« ^ tij je včeraj razprav ^tov « ni svet Vojvodine^ podjetja £edav^g|£2% ja bolj Sedajo n£oristi koristi kakor na tjorba> je nosti. Konkurenčna^panje razumevanje m , da bi podjetij ne dopug«, tej kooperacija P0sw jzvr g melj skupnih kor skieP. svet je spreje ko ^ ustanovitvi Pok zgojo, k'«no sije za telesno vz| koordinirala de y0jvodtau telesno kulturo Iz zenlSke jeklolivarne viji niso izdelovali, n. pr. vodne in parne turbine, kompresorje, razne motorje, valjarniške in rudarske naprave itd. Znatno so napredovale glede kakovosti tudi naše tovarne za proizvodnjo litega železa za ladjedelništvo ter razne industrijske panoge. Franc Leskošek je v pozdravnem govoru navedel velike uspehe, dosežene v proizvodnji v livarnah. Leta 1939 so izdelale livarne v stari Jugoslaviji 1824 ton Izbira kandidatov za ljudske odbore v Beogradu je končana. Na 627 zboril volivcev so izbrali 2545 kandidatov, navzočih pa je bilo skoraj sto tisoč volivcev. IVAN REGENT: 0 odmevih Oktobrske revolucije po svetu (Ob spominih in v spomin njem 40. obletnici) j kak°r 1 O orožjem v Trstu, bi bili zanj bolj .n®XftrnpoPu^a}P\e-Češkoslovaškem. Ni pa ta Pr0* ™:ia v Trst 0i obrambi Sovjetske zveze. Ko se je vrn j:eno se gacija, ki je prinesla s seboj zgpraj o J bojicot, j0 je mešani odbor delavskih organizaciJ jn se je bil ustanovil tudi v Trstu, odobril J' . je: zadovoljil in samozavestno sklenil nas ^ ^.anZ[tn0 Delegacija, ki je bila sestavljena iz pisca teh odmevov in iz železničarja Capona se je takoj drugi dan odpeljala v Prago in tam dobila že drugi dan po svojem prihodu naslednjo izjavo: »Mi, podpisani člani Direkcije Delavske socialistične stranke Češkoslovaške in člani Centralne direkcije sindikatov, se obvezujemo, da v nobenem primeru in nikdar ne bomo dovolili, da bi Češkoslovaška republika naredila kakršenkoli sovražen ukrep proti ruski Sovjetski republiki, katero smatramo za svojo prijateljico. Vsakemu takemu poskusu bo znal češkoslovaški proletariat odgovoriti z ustrezno akcijo, ki bo naredila, da bi postal tak poskus nemogoč in neuresničljiv. Na splošno pa je tak poskus v naši republiki izključen. Zahvaljujemo se italijanski socialistični stran ki, sindikatu italijanskih železničarjev in Delav ski zbornici v Trstu za veliko zanimanje, ki ga izkazujejo ruskemu proletariatu in za zaupanje, ki so ga pokazali do nas s tem, da so poslali k nam omenjena dva delegata. Proletariatu Italije zagotavljamo, da smo absolutno solidarni z ruskim proletariatom, da se češkoslovaške čete, ki se vračajo v domovino iz Vladivostoka in iz drugih krajev, ne bodo nikdar in v nobenem primeru uporabile proti Sovjetski Rusiji. Podpisani: Anton Nemec, predsednik Češkoslovaške socialistične stranke, Franc Tomašek, član Direkcije Češkoslovaške socialistične stranke, Josip Teska, član Direkcije Češkoslovaške socialistične stranke, Emanuel Skatula, tajnik Češkoslovaške socialistične stranke, Josip Stirln, direktor lista -Pravo Lidy«. Primorski proletariat — slovenski in italijanski — je bil že takrat pripravljen na revolucionarni nastop, čeprav je imel v svojih vrstah še dokaj reformistično razpoloženih elementov. V vseh primorskih industrijskih centrih, pa tudi v vaseh, je bilo vse polno bivših ruskih ujetnikov, ki so, čeprav po svoje, širili med ljudstvom idejo revolucije. Italijanski in slovenski delavci in mali kmetje so se zavedali, da bi v primeru revolucije v Julijski Krajini intervenirala v imenu narodnih zahtev s svojimi četami jugoslovanska reakcija in prav tako nacionalistična Italija. Zavedal pa se je tudi, da če bi bili ostali češkoslovaški legionarji z Na Češkoslovaško bodo SI?L m^te traS" Trsta vse vojske z vsem vojas da se ^ije, ki bi prišle v Trst iz tujine z nameno ^ mun^ in jo v domovino. Vse transporte oro J zadrž [aii ki bi prihajali iz inozemstva, je tre VeS o tem takoj obvestiti podpisani o ernski veija material, namenjen katerikoli m . aterirn iti. izvzemši Poljsko in Ogrsko, pro ge poo bojkot še naprej in katerega je t tjste e!f £vci. se bo smel prevažati svobodno; za vSj de ^ cije, ki se zdijo sumljive, pa se v ^ra pVa naj jih pustijo naprej, vendar m aTne^ie^e':h se vestiti podpisani odbor, kam so kate vlaka, namenjena romunski Via > drug' J eden nahaja v Tržiču (Monfalc1 ’ 0apreJ Nabrežini, do nove odločbe ne orga Mešani odbor delavsk’ Taki odbori'za bojkot so bili po vse „ak' Evrope in na vseh železniških vozlis>c 1 jjgiešken* sjl, Dne 12. avgusta se je ustanovil n hodnih ta je cijski svet« za boj proti vmešavanju ^ avgo zlasti Anglije, v sovjetske zadeve. u k.enila, da .g(lo mednarodna organizacija mornarjev narn narji ne bodo več prevažali orožja, ki proti Sovjetski zvezi- aniz®1 cij \ Srečanje v Washingtonu VasSSSffi-iffi: jn „ upanje 7,?!! 4 zbudha novo * ZSSR ^ «A,UI?nJa ministra ZDA let msta Posebej ®? leželamrl 1 zaostntvi men obe-“beina deželama S° dobili odnosi med ~IVne oblike neOH^2“.!®iFJaj°če reci- psasast f?‘ Izhoda iz na e Yzhodu nista obe-Sffi Val>ilo St ” estanc/£asate Dulle-Tff' je bilo zatn i?e “med štirimi . Je tudi n ram, pravočasno, sicer JSS*®« S"0' da so bile s tem “fPešnegše iskanie L,?erspektive ^ Vzh aV katero ?„ -lz mučne za- & ^aJ skowhv°b,naie13en0 P°roeiI° ^an^g0-«|p^%rv& S?* ‘Veliim „°lnih gledanj na • Stijriiimi mednaroclna vpraša-Jomnevo^^ razgovor izključuje pa JetiSSkhem' sestanku, drl’ 4a bo sVčtn- eba zavrniti mi-fe41*®0 v Washingtonu sSSlrš^Tst iW*K S*?»S5aS»«* doseč? ne toliko a« * vseka-fleS Vsai začetne da ne bi mogli Slavni zaradi katerih Sp,°razuma- Zada 5* tekmeca, »a obe deželi isf ■SsS^.sst.^fas S5sfj'"sncs1"sftii,„K,t: Ps|t45a3.-™ir«’ss iS asčaš^-ass * Voin "ekaterih n Z.? nesmiselnost MK kazio mednarodnih proble- ^eii^tehtni^r514^ pobud° so °2N ?,Vudi doseda.fi odveč, če lavnis .katere sledi rt ,razPravo v !1>orazLŽ'v|jenjsko ’ ,nat Je ,svet°vna stitev ? anju n zainteresirana ha Je v! P°skuSoJv » razorožitvi. Opu-hila kakor pereči m orožjem rafalna £'ma' vpraSanje in bl J^n/jS&T 2ačetni sPo- Ar^ske2SSRVpovmif T stakIh med herUen,n dežeie se tr!a BLznji vzhod. ^alinfem,? uPiraJo sle-^ržavln n°tranip vmešavanju v fcvSSfe ^/no^e- Ce sta oba °» da hft»i ^ položaj, « In Z b°d° nevšečnosti od-kaze^r« Bližnjem vzho- *ebojnf državnika IJiedl]rarodnlh tem Je bi,®', stlke M„rtP °nčila *"« med-»tiptavi?*05 v um.' ?? deželama **Čeia ^°st odf, v tned J?,:na aljnjem raz-kre jAstva. trgovin1113 na Področju **•» dl«' Ni dvof^f :. znanosti, kul-®sthe n'*1 tudi na t i?a labko dose->ovan?'he- Se Vffč področjih ko-'Isehf®'6 bi h„„ ve6> vsestransko zba °n n?jbo'j5a Pot k 5S:ki J' ZTdaj LJUDJE, KI JIM VOJNA MISELNOST ZASTIRA POGLED V BODOČNOST BLOKOVSKI PREPLAH v ZDA zaradi sovjetskega umetnega satelita kali priznanja Amerike in vsega sveta spričo epohalnega uspeha sovjetske znanosti in tehnike New York, 7. okt. (Tanjug) — »Zdaj je povsem jasno, da pride 4. oktober 1957 neizbrisno v zgodovino človeštva kot dan, ko je izpod vpliva sil, ki so ga doslejt nega senatorja MacCartyja v raz- iskovalno središče v Fort Mamu-thu drugo znamenje, da bodo oblasti z znanstveniki ravnale kakor z državljani druge vrste, katerih početja se je treba dejansko bati in ga nadzorovati. Zato znan- prikovale na zemljo. Njim mora čestitati vse človeštvo. To je praznik, ki je lahko nanj ponosno vse bil dosežen eden največjih člove- človeštvo.« ških uspehov,« piše »New York »To je zmagoslavje človeka Times« o sovjetskem satelitu. »So- nad prostorom in takšen uspeh za ____________=_________________________ vjetski znanstveniki in tehniki so ves človeški rod, da so se ameri- stvenikfniso hoteli delati zavlad-izdelali in izstrelili ta materialni ški znanstveniki na nedavnem se- ne ustanove, marveč so mnogi simbol bližnje človekove rešitve stanku s sovjetskimi le-tem glo- . presedlali v zasebna podjetja.« boko poklonili in jim čestitali, če- j Tako vsi ameriški časniki po- ... prav z mešanim navdušenjem in J zdravljajo sovjetski uspeh ter Trgovinski sporazum p 3a W York j hkrati zahtevajo od vlade in Kon- - Rnlrtrtriin He™ld tribune«. J gresa, naj olajšata delo ameriškim Z sOlgOrijO Ta zbeganost se pojavlja kot. znanstvenikom, ki pripravljajo Sofija, 7. okt. (Tanjug). Nocoj 77L?i..a371ga .• .™7v podobno akcijo.'Samo z enako- je bil v Sofiji podpisan sporazum danja veliki uspeh sovjetske o trgovinski menjavi blaga med ^nosti in tehnike. Demokratični .......................... Jugoslavijo in Bolgarijo v letu senatorji so ze obdolžili vlado, da psihološke zmage, ki utegne okre-1958. Jugoslavija bo izvažala v J® dopustila, da so ZDA »doživele diplomatski položaj ZSSR po vrednim uspehom bi bilo moč zmanjšati vtis »sijajne sovjetske Konvencija z Madžarsko o socialnem zavarovanju Bolgarijo pretežno industrijsko P°raz Ba tem torišču in izgu blago vključno stroje in prevoz- bl1® Bpemoč na P«lročju raketnih na sredstva, Bolgarija pa v Jugo- Izs^alhov«. Napovedali so celo slavijo kmetijske pridelke, kme- Piskavo o vsej zadevi. Znan- tijske stroje, tekstilije, umetna fven,lki 80 8kuP®3 2V®Č3‘m delom gnojila in nekatero drugo indu- kov ostro obsodili kongresno strijsko blago. Obseg menjave je demokratsko večino, da je zmzala predviden v znesku 14 milijonov Proračunske izdatke in s tem dolarjev, kar je v primerjavi z spravila v nevarnost pravočasno letošnjim letom 100 % več. Vodji saditev ameriškega satelita. Ne-delegacij sta se obvezala, da bo- Posredno odgovornost so prevalili sta svojima vladama predlagala, na y°J.fke kr°ge> kl 50 “ odl°*£ naj bi se v najkrajšem času se- za ^v dela za umetni satelit stali s predstavniki proizvajalnih «P°Polnjevanja raketmh iz- podjetij, in se dogovorili o pro- kov' , „ ., _ izvodni kooperaciji. lN®w Yo?k Herald Tribune« pa vidi vzrok zaostajanja v nepravilnem odnosu do ameriških znanstvenikov. »Mnogi znanstve-! niki,« pravi list, »menijo, da so bili ukrepi proti Robertu Oppen- Budimpešta, 7. okt. (Tanjug), heimerju javno .poniževanje in de-Danes je bila tu podpisana jugo- gradiranje', ki žali vse znanstve-slovansko-madžarska konvencija nike. Mnogi znanstveniki so vi-o socialnem zavarovanju. S kon- deli v svoječasnem vpadu pokoj-vencijo je rešeno vprašanje državljanov obeh dežel, ki so bili zaposleni na ozemlju druge dežele, ki tam delajo, ali ki bodo delali, tako v pogledu zdravstvene zaščite kakor tudi socialnega in pokojninskega zavarovanja. Sestanek VS v sredo New York, 7. okt. (Reuter) — Varnostni svet bo začel razpravo višnjih izdajali največjo pozor' o kašmirskem vprašanju v sredo, nost sovjetskemu umetnemu sa' ne pa jutri, kakor je bilo prvotno telitu in v tej zvezi pozdravljajo predvideno. Vodja indijske dele- tehnično zmago Sovjetske zveze, gacije Krišna Menon bo namreč Pred takšnim epohalnim znan-jutri sodeloval v splošni debati v stvenim napredkom, pravi današ-Generalni skupščini OZN. i nji »Times«, mora človek s izpri- vsem svetu in zdaj konkretno tudi na Bližnjem vzhodu«. Položaj v San Marinu še vedno ni razčiščen. Na sliki: spori med vladnimi in opozicijskimi člani Velikega sveta so se nadaljevali tudi pred poslopjem parlamenta male apeninske republike London, 7. okt. (Reuter). Angleški časniki so posvetili v da- ^ V FRANCIJr SE JE ZAČELA TEKMA S ČASOM notranje premirje 2a *eto dni — pogoj Plevenovega uspeha? Pobuda KPF za sporazum levičarskih strank o politiki v Alžiriji 'fS;Bivš! stične stranke Molletom. Opazo-ciai®’ vodja n ,ac*e Rene valci v Parizu menijo, da Pleven sPtp; i 2Veze emokratsko-so- nima mnogo izgledov za rešitev Onfi mar,rt-.°tv pFedsedniV 1 mu, ,®,a ie za' čih si stališč socialistov na eni bi ^k ,®Publ'ike Rene **etdnih krogot 7 DOVO vlado is‘a O'Jlasti do Skw“’ Pfe' m ^ Predel i1* P°dohno kretniU P°tern tud - rePublike ‘tftg p, P°skus n , n,Jegov k<>n- žkra| ven aa“ “Spel- faktično hči ?krog Sv15 Upania’ da h® ‘udi ^*e. stranke fea Pr°grama 2 1» Fentru- kak<>r t>a . desmVo _ ,.viee in katoli- pa ranice LPlf«» široko koalicijo nova vlada ve-entu, se bo 'a podporo in kmetov dp,a .del neodv°U' i.Za Podpor« < spici. ? 'D kmetov konLP:1> dal le-tem c*ali ti)je2adel Pi^^težave, na katere v nevar-Ipora so- ?9dov i.TH širok n aa.tjv°, da Sttanlt z man111 se Renč Pleven, vodja Demokratsko-'1?))eŠn-Lenlra »| , ° vlado socialne zveze odpora, ki sestav- Posvetov«8-^ po brez‘ p. Punldtp predsed- ^U°h,.?azSovoer;rne mandat. »bank e Je Plev S pr?dsednikom KS ki na?K-,ZJavil' da b0 9?al Poslanski . s,-sfavile ve-. ‘Premi,.;- zbprmci, pred-tS pa r(e. za leto dni«. V 1'vizi; ev alžiVcI- poskrbela v H?®, astaVe e£a vprašanja, v Pridno zaposli- H. ie Ija novo francosko vlado strani in desnice na drugi strani v vprašanju finančne politike. Komunistična partija Francije pa je danes predlagala socialistom, radikalom in nekaterim manjšim skupinam v centru, naj bi na posebni konferenci republikanskih in levičarskih sil našli izhod iz sedanje krize. »Hu-manite« objavlja pismo, ki- sta Ea Maurice Thorez in Jacques »uclos poslala sekretarju Socialistične stranke Molletu s predlogom, da bi skupaj proučili možnost miroljubne ureditve alžirskega vprašanja. »Prepričani smo, da je v deželi in parlamentu možna levičarska večina, ki bi lahko uredila to vprašanje s pogajanji. Javnost zdaj uvideva, da je dosedanjh politika v Alžiriji bila in da je ostala brezizhodna, da je imela hude gospodarske in finančne posledice za vso deželo in da je prinesla žalost mnogim francoskim družinam«. Mollet še ni odgovoril na to pismo, pač pa se med posvetovanji, ki jih je imel te dni kot mandatar za sestavo nove vlade, s predstavniki KPF ni hotel sestati, čeprav so komunisti s 150 mandati največja skupina v poslanski zbornici. NASI LJUDjft V OKTOBRSKI REVOLUCIJI Heroj Oktobrske revolucije Aleksa Dundič v bojih za Caricin in Voronež Moskva, 7. okt. (Tanjug). Gla-| Ob koncu leta 1917 in v začetku šitev protirevolucionarnega upo-silo slovanskega komiteja ZSSR! 1918, pravi revija, so bili jugo- j ra nemških kolonistov, v septem-»Slavjane« je objavilo članek o' slovanski vojaki v vrstah tujih j bru pa so jih poslali branit Ca-sodelovanju Jugoslovanov v Ok- j borcev na strani sovjetske obla-1 ricin. Jugoslovani so se borili tobrski revoluciji, v katerem na- ■ sti na dostojnem mestu. Borili so: tudi v bojih proti Denikinu v vaja podatke o njihovem revolu- j se pred Kijevom, na področju i severnem Kazahstanu v okviru cionarnem delu v raznih krajih' Kurska in Voroneža. Jugoslovan- j enot, ki jim je poveljeval Kirov. Rusije in poznejše Sovjetske zve- ski odred se je pred Jekaterino-1 Revija nadalje piše, da so se ze. Revija ugotavlja, da je na ti- slavorn^ vztrajno boril proti nem- skupine Jugoslovanov borile spo-soče Jugoslovanov žrtvovalo živ- škinv četam. Jugoslovani so se rnladi in poleti 1918 na Donu pro-ljenje za obrambo prve sociali- borili za sleherno ped zemlje. tj belim kozakom. Četrta konje- Več Jugoslovanov, ki so bili niška divizija, ki so ji pripadali* v ujetništvu v Caricinu, se je je kmalu prerasla v korpus. Ta pridružilo odredom Rdeče arma- korpus se je pozneje boril pri de. Na tem področju je polk bor-, Voronežu, kjer je branil sovraž-cev, sestavljen iz Jugoslovanov in niku dohod do Moskve. V teh i Rusov, branil Caricin pred na- bitkah se je med Jugoslovani popadi kontrarevolucije. V teh bo- sebno odlikoval spet Aleksa Dun-j jih se je zlasti odlikoval Jugo- dič. Deloval je v zaledju proti-j slovan Aleksa Dundič, ki je bil revolucionarjev in zbral zelo važ-razglašen za heroja Oktobrske re- ne podatke za poznejše zavzetje čati svoje občudovanje. Vse ka- volucije. Voroneža. že, da so zdaj potrjena nedavna Konec leta 1918 so bile jugo- Sovjetska revija tudi beleži* sovjetska poročila, da ima So- slovanske enote na strani Rdeče da so jugoslovanski borci razvili vjetska zveza učinkovite medce- armade tudi v Astrahanu, Sara- j močno politično dejavnost katere linske balistične izstrelke, vsaj tovu in Samari. Mnogi Jugoslo- J Sad je bilo uspešno sodelovanje kaT zadeva daljavo in natančnost. vani so se vključili v ruske polke novih borcev — Jugoslovanov na T' . J— J .‘1 « f— .. _1 „ J 1.1 1_D/Jririn nnmnflo m- 1 _ stične dežele. . Britanski računi z »boljšimi« bombami in »boljšo« balistiko To potrdilo in ugled, ki si ga bo Rdeče armade na daljnevzihodnih Sovjetska zveza pridobila s tem področjih v najsrditejših bojih velikim uspehom, naj bosta po- proti češkoslovaškemu protirevo-buda za premišljanje v vseh za- lucionarnemu korpusu v Povolž-hodnih deželah. ju in na Uralu. V saratovskem »Manchester Guardian« pri- mednarodnem polku sta bili dve znava, da je dosegla Sovjetska jugoslovanski četi. »Slavjane« zveza na področju tehnike raket- pravi, da so se borci teh čet zelo nih izstrelkov veliko prednost, hrabro borili v bitkah za zadu- Takoj pa pripominja: »imajo • Američani — ali Britanci — S« varlnn morda boljše bombe, čeprav zdaj . . : T .. ni na razpolago dovolj podatkov, jCuISkC GkSpIOZljC ki bi to domnevo potrdili. So- New York, 7. okt, (Reuter) V Z VSEH STRANI SVETA OMAN BRITANSKE BOMBE Z BAKTERIJAMI Kairo, 7. okt. (AP). Predstavnik urejeni odnosi med zemljiškimi posestniki in zakupniki ter spolovinarji, bi utegnilo priti to vprašanje pred poslansko zbornico šele konec leta, ko spričo bližnjih volitev vprašanja vlade ne bodo načenjali. Odnosi med zem- , . ---------------- ljiškimi zakupniki in spolovi- sami izbirajo smer poleta ali pa naj narii on „nn h letajo na doslej ustaljenih poteh za ■* .. najbolj perečih letala z batnimi motorji. j reaktivnih letal v višinah nad 10.000 m vjetska zveza pa ima boljša sred- Nevadi je bila danes opravljena stva za izstreljevanje teh bomb«, zadnja poskusna eksplozija v se-ju£°*a.vlia> Je postalo v riji jedrskih eksplozij, planiranih zadnjih petih letih jasno, da je za letos. število 'znanstvenih ustanov in Moskva, 7. oktobra (Tass). V univerz v Sovjetski zvezi večje skladu z načrtom o poskusih za kakor v katerikoli zahodni de- izpopolnitev jedrskega orožja so \ Umetni satelit je eden iz- včeraj v Sovjetski zvezi opra-med sadov sovjetskega znanstve- vili poskus z novim izdelkom nega programa. »Iz tega lahko močnega hidrogenskega orožja, sklepamo, da Zahod ne more Zaradi varnosti prebivalstva in L uspešno tekmoval sodelavcev pri poskusu je bila ,4CUOtavumuv uposicije i rU\ 1 ne -h? mosel eksplozija izzvana V veliki viši-; in predsednika vlade uvedena izšolati dovolj strokovnjakov.« m. Poskus je bil uspešen. i preiskava, strani Oktobrske revolucije in za obrambo sovjetske oblasti. Kdo je izdajalec? London, 7. okt. (Tanjug). Na današnjem sestanku kabineta pod predsedstvom Macmillana so ponovno obravnavali izdajanje državne tajnosti ob povišanju diskontne obrestne mere. Izdaja naj bi bila povzročila velike špekulacije na borzi. Namestnik vodje opozicije James Griffith in finančni minister laburistične -vlade v senci« Harold Wilson sta bila v tej zvezi pri Macmillanu in lordu kancelarju Chilmooru ter jima konkretno dokazala, da so bile skrivnosti navzlic uradnemu demantiju vendarle znane nekaterim osebnostim, še preden so bile uradno objavljene. Menijo, da bo po današnjem sestanku predstavnikov opozicije Napovedi ostrih spopadov v rimskem parlamentu, toda sedanja šibka vlada ni v nevarnosti i *?im\ 7- ?kt,' (Taniug>- Demo- , devah. Opozicija bi rada sprožila | ukrepi za ureditev nekaterih krščanska vlada se bo ta teden! konkretna vprašanja in prisilila ! vprašanj v vinogradništvu znova znašla v neugodnem polo- Demokrščansko stranko, da bi se žaju, ko bo zaključeno prouče- I postavila na jasno stališče, da bi varije težavnega položaja v vi- j tako omajala njen ugled v pred-nogradništvu in problemov zu- volilni kampanji, nanje politike. Sledilo bo brž- Med proučevanjem položaja v čas mirnejše obdobje, ki bi uteg- vinogradništvu so od vseh strani nilo trajati do konca sedanje le- srdito napadli demokrščansko gislativne dobe. Po zavrnitvi so- v^ad° zaradi težavnega položaja cialističnega predloga, da bi že, malih vinogradnikov in zaradi ta mesec nadaljevali razpravo o i s^ania v kmetijstvu. Parlament osnutku zakona, s katerim bodo P .. ! zPai sklepal o dveh reso- ZDA nocoi „1., omanskega Imama v Kairu El Harsl Je i „ politični i ,začel posveto- generalnemu sekretarju OZN Ham-j UPOR Z 8 STROJNICAMI? ie mmi Prvaki Nel- marsklOldu noslal Dismo. v katerem iTninn . lnikome..,Sestai' prvaki. Naj- marskjoidu poslal pismo, v katerem Union (Južna Karolina). 7. okt. 2 bivšim Dred- £dl’ da so za*,eU Brltancl bakterlolo- (Reuter). Senator John Long Iz Južne šk0 vojno nroti omanskemu Drebival- Karolino 4« i»4.»,r4i ««« — _ lucijah in vladnem osnutku zakona, s katerim so predvideni S posebnim zanimanjem pa pričakujejo debato o zunanji politiki, ko pride na vrsto proračun finančnega ministrstva. O zunanji politiki bo poročal zunanji minister Pella, v razpravi pa bodo bržčas sodelovali vsi voditelji strank. Srdito razpravo pričakujejo zlasti med ortodoksnimi antlantisti v vrstah desnice in zagovorniki nove smeri italijanske zunanje politike na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju. JEDRSKA AGENCIJA še nima svojega predsedstva Dunaj, 7. okt. (Tanjug). Pie- predlog sveta guvernerjev o vod- vprašanj v političnem življenju £adjekoaniicije ^entrA0 Po vzročni i num .Generalne.konfarence Med- stvu' agencij “ sVeVluv^roer £v' so tudi krizo vlade v nrvi rm 1 narodne agencije za miroljubno je predlagal češkoslovaškega delov' -i t * • i V iuporabo idrske energije je imel i legata dr. Pavla Winklerja za p,-.., Vlart'“(L z ruvsim pred- r,.1"’ “? “V.”" “‘“T"" 'neulcci. »enaior jonn Long iz Južne, 1C1 o jega leta-. i danes dopoldne po tridnevnem predsednika sveta za nodnred- 5y*mpaB0Urges Maunou- ^TSLgS**SS£?‘SToST^SS KSSSfkA^JSfe S&JŠSSLl L v Rimu p«vladuje mnenje,,p^dkBp^o izredno sejo So- sednika pa Kanadca WerPshofafn " z v°djo sociali- izvede nevtralno preiskavo, kl naj bl i„ municljo, da bl se uprle »Invaziji da opozicija noče, da bi bila vla- , flasn0 J? izvolil generalni komi- Japonca Hira Furučija. Za gene- '— dognala obseg ln posledice bakterio- ameriških zveznih žet«. Orožje so na- i da zdaj strmoglavljena ker bi e' Izvolli ]e še dve komisiji kot ralnega direktorja agenciie so ssaa.vtanaaara k »<■•»*» l2V0l,ll st^4 S' puškomitraijeza in soiziine bombe. meru zahtevati razpust parla- 77 7 Program, proračun in ameriškega Predstavniškega do- menta in razpis novih volitev ! ‘ehnlč7a vprašanja s predsedni- ma in bivšega predsednika kon- znatno pred rokom Pokazal se °m Rrazilcem Carlosom Muni- grešnega odbora za jedrsko ener- aujo prea rokom, dokazalo se zom ter pravno-administrativno gijo. PORTUGALSKA , 1 P° 100.000 BRT '1^ ^ *• okt ( prom«0^0 2dr.V LETALSKA PROMETNA BBTb°P^ratan- KONFERENCA P rti.11 v iunit..n?«.fvetu’ bodo Llsbona, 7. okt. (Reuter). Na letal' h^° dn? .'unija iacA . • zadnfl bo skl konferenci, kl se 'Je začela v Lis-Se *i Po o ’ 'c*f- Tanker- boni, delegati 20 dežel proučujejo pro- TUNIZIJA TORNADO -------------------------------- - , tnavnu auiiuinsiraiivno Tunis, 7. oktobra (AFP). v zrač- ] ’ a sPlotl večina strank ne komisijo, katerega predsednik ič S vrtincu nart nnrtnVI.« misli na talr i- jc nem vrtincu nad področjem 'Kerke- misli na tak izhod iz sedanjega egiptovskidelegat^ dTCUlRrnn^ ^ današnji seji konference in zato demokristjani E delegat dr' ISmal11 Začela o.Se&ai. Po 283 r m *r .. a? aeiegau ev aezei proučujejo pro- nov v Tuniziji je Izgubilo življenje noložaia in -7Qtr. domAWJeHc.nl I ni . _ Ea,I do % m °J? .m* met P°tnlšklh letal na reaktivni pogon n ljudi. 130 ljudi Je bilo ranjenih C i . * . demokristjani Fahmi. kateri je več delegatov oouda- pod vodno gla- v Evropi ln na Bližnjem vzhodu. Kon-1 Poškodovanih Je Mio tudi mnogo dokaj mirno pričakujejo parla- j Na predlog dr. Gruberja so ' rilo velik 1 mentarno razpravo o spornih za- ! na konferenci ferenca naj bl odločila ali naj piloti I hii. pomen agencije sklenili odložiti I obetalo pomoč svojih dežel. in Začetek velikih melioracij Prvi poizkus: 3,5 ha zamočvirjenega travnika pri Blaguškem potoku — Kmetovalci sprašujejo, kako bi naredili na svojih travnikih - V vsej ščavniški dolini bi bilo treba izsušiti okrog 1200 ha zemljišč — Melioracije so tesno povezane z regulacijo Ščavnice in pritokov Ščavniška dolina ima preveč vlage, ker ilovnata tla slabo prepuščajo vodo, po površju pa ne odteka, če ni večjega strmca. Na prevlažnib in zamočvirjenih travnikih, ki jih je v vsej dolini okrog 1200 ha, raste slabo seno, večinoma sito-vec in šar, ki imata zelo majhno krmilno vrednost. V Ščavniški dolini so travniki takšni, odkar ljudje pomnijo. Tudi v suhih letih ne zraste boljše seno, ker se travna ruša ne more hitro spremeniti. Lastniki takšnih travnikov si niso znali pomagati. Sele po zadnji vojni so se razmere toliko spremenile, da so začeli delati resne načrte za osuševanje premokrih travnikov. Dve poizkusni polji v videmski občini: blaguško in jamniško so začeli Izsuševati lansko jesen. ZAKLJUČNA DELA NA PRVEM POLJU V dolini ob Blaguškem potoku delavci zaključujejo melioracijska dela. Vzlic dežju in megli zasipajo z zemljo jarke, v katere so položili odtočne cevi iz žgane gline. Težko ilovnato zemljo je premočil dež, zato se i spi na lopate in motike. Delavci so blatni do glav, a ne nehajo. To jesen je treba opraviti vsa dela, da bodo prihodnjo pomlad lahko že opazovali, kako se takšno izsuševanje obnese. Na južnem robu doline teče Blaguški potok, ki ga bo tre- ba regulirati, da se ob večjem dežju voda ne bo izlila na melio-rirano polje, na severnem robu pa so izkopali zaščitni jarek.'ki bo zbiral vso vodo, katera bo ob dežju pritekla vanj. Na gornjem koncu doline bodo naredili nasip, ki bo varoval 3,5 ha veliko meliorirano polje pred poplavami; za njim se bo lahko zbiral« tudi voda, ki jo bodo uporabljali za namakanje. KMETOVALCI SO NAVDUŠENI Ljudje mnogo pričakujejo od takšnega izsuševanja. Ne samo Smešna zgodba o resnih stvareh SKISANA thiog!yko!na kislina Zgodilo se Je v neki veliki tovarni na Slovenskem, imena In nekatere podrobnosti so Izmišljene, v glavnem pa Je bilo res, čeprav zveni neverjetno. Zabeleženo je v velikem upanju, da se n« bo več zgodilo. Inženir Grga. vodja kemičnega laboratorija tovarne ”X» se je odpravljal na dopust. Pred tem je razmišljal, kaj vse še mora naročiti za laboratorij. Tedaj mu je prišla na um nesrečna thioglykolna kislina. Nikoli ne bi tako mirno napisal te vražje kisline na naročilnico, če bi vedel za vso zmedo in težave, ki jih je povzročila. Kot rečeno, ni vedel, zato je med drugim naročil tudi kilogram thioglykolne kisline in kmalu nato odpotoval na dopust. TRI NIČLE POVZROČIJO VIHAR Ce bi ne bilo teh treh ničel, bi nabavni oddelek tovarne brez pripombe dobavil laboratoriju kislino; bržkone ne bi nihče vprašal zakaj in inženir Grga bi bil še zdaj vodja kemičnega laboratorija tovarne »X*>. Tako pa so pri podjetju s kemičnimi proizvodi, kamor se je nabavni oddelek obrnil glede cene, zdrsnile na papir po nekem čudnem naključju tri ničle: sporočili so, da stane kilogram thioglykolne kisline reci in piši 1,200.000 dinarjev. V nabavnem oddelku tovarne -X- so zvonili poplah. »Kakšnega hudiča pa naročajo naši kemiki,- so mrmrali in se prijemali za glavo. Spričo te cene so prenehale vse pristojnosti nabavnega oddelka, ki si drugače ne dela preglavic zavoljo kakšnih čudnih kislin. Ker ni bilo inženirja Grge, da bi ga vprašali kaj pravzaprav misli s to bajno dragoceno kislino, so se morali obrniti h glavi tovarne — direktorju Zelencu. SULEC. KI JE USEL, ZAPLETE POLOŽAJ Kakor tiste tri ničle, tako je tudi nek predrzen sulec odigral pomembno vlogo pri vsej zadevi. Direktor Zelene je bil namreč strasten ribič. V prostem času sedi ure in ure na obali in lovi ribe. Dan pred tem, ko so prišli k njemu glede nesrečne thioglykolne kisline, je imel strašansko smolo. Sulec, katerega je že imel na trnku, se mu je Izmuznil in popihal v svobodo, namesto v ponev. Takšne reči so na Zelenca porazno vplivale. Prihodnji dan po ribiški smoli je bil zmeraj v nekem razdraženem stanju. Takšnega ga je zateklo poročilo o bajni ceni thioglykolne kisline. Rezko je klical vse preostale kemike, ki so nekaj mencali in mencali o kislini, potlej se je pa le znašel eden in odkrito povedal, da se ta kislina uporablja samo za kodranje las. -Saj nismo nobeni frizerji,« je tedaj počilo iz direktorja. Takoj je spoznal, da tu nekaj ne bo v redu s ceno. Hkrati se je v njem vzbudil tudi sum na inženirja Grgo. Tisti dan se ni nihče upal v njegovo pisarno razen članov ribiškega društva, ki so ga tolažili glede pobeglega sulca. Cez nekaj dni je tudi podjetje s kemikalijami javilo, da se je glede cene kisline dogodila pomota. VULKAN IZBRUHNE Vse je bilo tiho do tistega dne, ko se je inženir Grga vrnil z dopusta. Bil je nekoliko slabe volje, ker je dopust tako naglo minil. Hkrati je slišal sušljanje glede kisline, kar je še bolj poslabšalo njegovo slabo voljo. Tedaj je zazvonil telefon in direktor Zelene je z glasno pretečil glasom vprašal, čemu je naročil nekakšno thioglykolno kislino. Zdaj je počilo pri inženirju Grgi. »Za igračkanje, samo za igračkanje,« je siknil v telefon. Na drugi strani je ostalo vse tiho. Direktor Zelene je odložil slušalko in spravil v pogon aparat, ki je nemudoma sestavil disciplinski odpust. Nemudoma Je bil inženir Grga obdolžen, da je zlorabil pravico podpisovanja naročilnic in da je nameraval nabaviti material, ki podjetju ni potreben, da si je s tem hotel pridobiti imovinsko korist, da se je vedel do nadrejenih skrajno nekorektno in tako po vrsti. Skratka, če bi nabavil to nesrečno kislino, bi bil tat, družbeni škodljivec, prevarant in vse ostalo. Sicer je ni nabavil, ampak je vseeno vse to, RAZMIŠLJANJE V ZATIŠJU VIHARJA Inženir Grga je bil odpuščen, čeprav se je opravičil glede tistega ■►igračkanja- in pojasnil uporabo thioglykolne kisline v kolorimetrični metodi za določanje železa v kovinah. Vse to ni nič pomagalo. Užaljena vsemogočnost je bila gluha: pred arbitražo za delovne spore je po več mesecih morala vendar popustiti. Inženir Grga v bistvu ni storil nič tako nezaslišanega, za kar bi ga lahko kaznovali z odpustom. Nabavil je kislino rednim potom, uprava bi lahko kontrolirala uporabo in razen tega ta nesrečna kislina ima tudi svoj pomen v metalurgiji, čeprav jo uporabljajo tudi za kodranje las. Za zaključek bo morala tovarna »X« izplačati Inženirju Grgi plačo za vse mesece, odkar je nepravilno odpuščen. To so stroški na račun skupnosti. Z druge strani pa gre za še nekaj bolj dragocenega kot Je denar: ali Je mogoče na osnovi suma, ki celo ni upravičen, udariti po človeškem dostojanstvu in časti? In končno, ali užaljena vsemogočnost brez disciplinskega sodišča lahko počne vse, kar se ji zahoče? Kajti konec koncev, ljudje niso v ribe in tudi nikoli ne bodo. -mr strokovnjaki, ki so naredili načrt, in tisti, ki ga izvajajo, temveč tudi neučeni kmetovalci. Delovodja pravi, da ga nekateri že izprašujejo, kako bi tudi oni izsušili svoj travnik." Zanimanje za melioracije je veliko, čeprav se še kmetovalci niso mogli prepričati, koliko bo koristila. Strokovnjaki pravijo, da. bo treba opazovati nekaj let. preden ugotovijo, kakšna izvedba del bo najbolje ustrezala. Saj je delo na sedanjih dveh poizkusnih poljih popolnoma različno. Vtem ko na blaguškem polagajo odtočne cevi, je na jamni-škem tudi globoko v zemlji takšno močvirje, da morajo nametati v jarke najprej povezano vejevje, nanj pa debelo kamenje, da bo med razpokami lahko odtekala voda. Zato je težko svetovati, dokler zemljišče ni raziskano. INVESTICIJE NISO PREVELIKE Odtočne cevi in vsa dela pri polaganju le-teh na blaguškem polju stanejo 380.000 din, krtna drenaža pa 95.000 din. Mnogo več stane obrambni jarek, ki gotovo ne bo potreben pri vsaki melioraciji, in regulacija Blaguškega potoka, ki pa je bila že tako nujna. Ce računamo čiste investicije za drenažo, znesejo na hektar le okroglo 135.000 din; z lastnim delom pa se lahko ta znesek močno zmanjša. Za popolno Izsušitev, ko bodo sedanji zamočvirjeni’ travnik lahko celo preorali in sejali njivske kulture, takšni stroški niso preveliki. Pa tudi če bo raslo dobro seno, se bodo vložena sredstva hitro amortizirala. Melioracije pa bo zavirala regulacija Ščavnice, če se bo zavlekla. Ščavnica teče po področjih treh občin: ljutomerske, videmske in radgonske, ki bodo morale tesno sodelovati v Vodni skupnosti za Ščavniško dolino. Dokler Ščavnica ne bo hitro odvajala vode v Muro, ne bo mož*! no meliorirati mnogih najbolj ni- ! žinskih travnikov. Torej bo treba čimprej začeti regulirati Ščavnico. J. P. N.OMLC& LJUBLJANA: KONGRES PLASTIČNE KIRURGIJE Danes se je začel v predavalnici kirurgične klinike v Ljubljani prvi kongres plastične kirurgije. Med kongresom — trajal bo dva dni — bodo razpravljali o več važnih vprašanjih tako imenovane rekonstrukcijske kirurgije. Kongresa se udeležujejo razen ljubljanskih univerzitetnih profesorjev in specialistov še delegati iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in pa nekateri vodilni evropski kirurgi. V Ljubljano je prišel tudi oče sodobne plastične kirurgije, angleški strokovnjak sir Harold Gellies. Ta se je začel prvi ukvarjati v Angliji s plastično kirurgijo. Pričakujejo pa še švedskega strokovnjaka, člana univerze »Upsala«, prof. Forda Skooga, iz Prage pa profesorja Buriana. Omenjeni znanstveniki in profesorji so znane svetovne kapacitete in predstavniki društva za plastično kirurgijo, ki je bilo ustanovljeno leta 1955 v Stockholmu. J. M. VRHNIKA: ZA MLEČNE KUHINJE NI PROSTORA Od enajstih šol v vrhniški občini so doslej odprli mlečne kuhinje v osmih šolah. Hrano bodo prir pravljale ženske, ki so opravile tečaj za otroško prehrano. Za opremo kuhinj je OLO Ljubljana prispeval okrog 240.000 din, nekaj pa tudi ObLO Vrhnika. Mnogo otrok pa še uživa hrano po stopnicah in hodnikih šole. Vrhničani upajo, da bo z gradnjo nove šole tudi to vprašanje rešeno. Malica za ves mesec stane 200 dinarjev, za socialno šiibke otroke pa bo ta znesek plačalo socialno skrbstvo občine. CRNI POTOK: RAZPADAJOČI VODNI ZBIRALNIK BO POSTAL KOPALNI BAZEN Vaščan.; v Cmem potoku so pred kratkim pričeli spreminjati vodni zbiralnik, ki je bil potreben temeljitega popravila, v kopalni bazen. Kraj sam je lep in bo poleti privabljal številne ljudi iz bližnjih krajev. Sedaj so dela v polnem teku, saj sami vaščani pomagajo s prostovoljnim delom. Kakor pri ostalih gradnjah so tudi tu nastale finančne težave, zato je vaški odbor zaprosil nekatera podjetja za pomoč. Prav tako mislijo urediti tudi ribogojnico, saj je bil pred letu Cmii potok znan po ribah. Krompir brez kupcev Krompir Je letos v primorju bogato obrodil in pridelovalci ga imajo na prodaj velike količine. Samo v gori-škem okraju hranijo v kleteh pribliirfo 7 milijonov kilogramov krompirja. Krompirja je torej dovolj, kupcev pa malo. Ves september so ga prodali komaj nekaj tisoč kilogramov. Ce tudi v tekočem mesecu ne bo boljša kupčija, tedaj bo večina krompirja leto« prezimila v kleteh kmetovalcev. Delavske tn uslužbenske družine ga v glavnem Je niso nabavile za ozimnico. Jesen Je tu ln v družini Je polno izdatkov za šolanje otrok, kurjavo ln mnogo drugih potreb. Tudi krompir bo treba kupiti, vendar ga ljudje, ki so mnogi brez primernih shramb, rajši kupujejo v manjših količinah. Mnogi pa tudi ne zmorejo naenkrat tako velikih izdatkov. Kilogram krompirja prodajajo v gorlškem okraju v malo- Zabeleženo Lectovo srce (Ob »Tednu otroka*) Radi verjamemo, da se vsakdo vsaj ob koncu tedna rad pozabava, zavije v restavracijo in spije polič ali dva. Vmes še malo zapleše, poklepeta s prijatelji in znanci, a — spomini, takšni ali drugačni, pa ostanejo. Tako je tudi prav. Vendar pa smo bili v nedeljo zvečer v kavarni Beži prodaji povprečno po 16 dinarjev, vtem ko ga zadruge plačujejo pridelovalcem po 12 din. Krompir torej ni poceni. D. Bo zaleglo ? Vljudnost pa taka! Kje? v restavraciji »Daj-dam« na Cankarjevi cesti v Ljubljani, ob koncu minulega tedna. Med ostalimi gosti sta se pri blagajni gnetla tudi dva študenta. On in ona. On je naročiil dve hrenovki s kruhom in plačal. Vedel je sicer, da je želel imeti še nekaj, vendar se m in ni mogel domisliti, kaj na bi bilo tisto »nekaj*. ( Pet minut pozneje. Študent z očali in njegovo dekle sedita za mizo v restavraciji in Jesta. Hrenovki sta v restavracijo prinesla kar sama in to natakarici nemara m bilo prav. Vsekakor pa Je takrat, ko se je študent spomnil na »Usto« in naročil cigarete, precej pikro odgovorila: »Dobite jih pri blagajni!« Študenta sta naročilo ponovila in zaprosila tudi dve »turški*. Res Je natakarica obe kavi hitro prinesla, na cigarete, ki jih J« moč kupiti pri isti blagajni, pa Je — pozabila. Da bi bil kontrast še večji, je kmalu potem stopila k drugi natakarici in začela z njo govoriti o kulturni postrežbi! Ni važno, če je študent ostal brez cigaret. Kupil sl jih je pač sam. Za restavracijo »DaJ-Dam« pa je kaj malo laskav odnos, ki ga je njena uslužbenka pokazala gostu. V navadi je, da natakarji gosta povsod postrežejo z vsem, s čimer mu le morejo ustreči, pa čeprav sl je gost le nekaj poprej morda tudi sam postregel. Tako pa . . . Dogodki in podobe »Nevarni spomini« Spomin na stare čase, ko je po Tržaški cesti cingljal tramvaj, še danes potrjujejo zapuščene tramvajske tračnice. Toda ta spomin povzroča precej hude krvi in (resnici na ljubo) precej nesreč. Zapuščeno tramvajsko progo so spremenili v kolesarsko stezo, tračnice, ki na tej stezi za nekaj centimetrov mole iz zemlje, pa stalno ogrožajo varnost kolesarjev. Na robu kolesarje često spodnese, padci so na dnevnem redu, in se žal nemalokrat končajo tudi s hudimi telesnimi poškodbami. Minulo nedeljo dopoldne smo v pičli uri zabeležili na tej stezi pred gostilno »Vrhničan« nič manj kot štiri padce kolesarjev. Upravnik go- stilne tov. F. F., pred katero smo stali, pa nam je Ved?To se stalno doga^ Skoraj vsak dan si pride naš lokal izpirat rane ^ njem, veliko pa hnlnišni-iskati pomoči tudi {eh ci. V petek si je prav n tračnicah neka starej a sarka zlomila roko.* ostala Dobro nam je se y v spominu smrtna nesreč , jo je pred tedm g eval^. doben rob na kolesars ob Celovški cesti. Ah ?aJ ne_ tu čakamo na podobno srečo? „ . __ i7niača Baje se tračnic ne izP ne izkopavati. Toda zaka] J bQ bi zalili s smolo? Ah n res šele smrtna nesreča P silila k temu?! Leteče ovire . gg tako Kolesarji, ki so imeli pred izogibati na c®s nevarnosti> dnevi opravek v Mestni hra- izpostavljati sta* . „ roope' nilnici v Čopovi ulici, so sko- da jih ne povoz j f raj popolnoma založili pločnik s svojimi prometnimi sredstvi. Pešci so se jim morali disti> ;U še nevarnejši lastniki motornih vozil- -vi. a k su ac jiii* uiuiau Tonček je star komaj deset le Tonček K. iz Šiške je star šele deset let. Deset let, pa je že zavil na stranpot. Tonček je kradel, morda se še niti ne zaveda, kaj je napravil, toda... V soboto je bil pri Mi-lančku. V kuhinji sta risala na papir letala, jih barvala in izrezovala. Milanček je bil tako zaverovan v svoj »bombnik«, da še opazil ni, kdaj se je Tonček izmuznil iz kuhinje. Tonček pa je smuknil v predsobo in urno pretaknil suknjič Milančkovega očeta. V notranjem žepu je našel denarnico z desetimi tisočaki. Brž jo je skril pod svojo trenerko, se vrnil v kuhinjo, in z Milančkom sta se igrala naprej. Se isti dan je Tonček z ukradenim denarjem — denarnico z dokumenti je vrgel v sosedovo drvarnico — nakupil sebi in tovarišem čokolad, bombonov in podobnih , v v ned®' sladkarij na P*ftek- zabavi&® ljo pa so odšli z vrtilja Tivoli. Vozili so se ^ s0 kom, avtomobilčki, y kl. rasist wA° cem. fant zde1 Prodajalki se j karte in sumljiv. Vzela mu je denar. . naj pri' -Reci svoji mam, rekja de sama ponj" ;e posta' prodajalka. Tončka J® V«' strah. Se bolj P jyfilan2k° šil, ko je shšal, da ni ho oče išče denarnico. jiančk n« tel priznati ne priznal J njegovemu očetu. šele na milici- Tonček je star %es. T£ let. Kradel je. To J kriv? 5 da, kdo je še *aJeka s P* je čas, da bi ripeijaU vilno vzgojo P T. r- pravo pot. grad priče dogodku, ki je v nas1 vselS”* p^/ bT^pisait: ^»vifud-pustil kaj mučen vtis in porodil nost'...« mg vprašanje: »Mar tudi to sodi k Tednu otroka?« »Mali kres« se je razg<>re* * Ljubljana, 7. okt. — Danes do- travnikih. N^J^anosltt® 'ufti® poldne ob 11.30 je zaradi nepre- ki bi jih dovolj ge zate*Le0iU vidnosti otrok zgorelo seno v ko- vedrila. Končno . aj je -l0c-žolca Valentina Kelbla na Zaloški Kelblov sen*?- * v glavo * e. •zmed njih š.n.la v * cesti 111 Ob osmih je bilo v kavami malo gostov, pa čeprav je bil napovedan ples in čeprav je bila prva nedelja v mesecu. Za mizo blizu vhoda je sedelo šest ljudi. Dva moška, dve ženski in dva otroka. Fantku bi prisodili pet, a' potem ko je povzročil ne-deklici tri ali štiri leta. Medtem, i ?.RifCo, JE pobegnil, včeraj ob ko so se odrasli pogovarjali, sta pri žliezn!!kem prlfaPzu na^cSSv-se otroka dolgočasila in sitnarila, ški cesti ustavila drug poleg druge-naj vendar gredo odrasli domov. P„S*e,Lni avtomobil s 5622, ki ga je r,_„., • vozit E. M. in avtobus podjetja Spat. Vendar, od kdaj pa odrasli »lek« s 7940 z voznikom s. K. Ko hodijo spat ob osmih ali devetih? sta se zapornici dvignili Je S. K. Potem so odrasli tudi plesali. P°8nal avtobus in, ne da bi Otroka sta gledala in čakala, Sko nercd^pred^osebni ^avtošio-vsak po svoje. Deklica si je pi- bil, da je z zadnjim kolesom svoje-skala na piščalko, fantek pa je p oplazM levi blatnik in iz- ■_ i trgal del branilka osebnega avtomo- samo stal injidehal. i bila. Voznik avtobusa Je sicer pre- Ura ie U .10.000 dinarjev. da veliko lectovo srce. Zato, da avto je začel goreti. Da-bi mirovala. Tudi zato, da bi se gg, V“o&r oni — odrasli — lahki} naprej za- f. k. opazil, da mu je začel goreti bavali. Lectovo srce za konec avtomobil. Gasilci, ki jih je prikii-*Tedna otroka « ca1, f°.z, ranimi gasilnimi ^parati »leana oiroKa...« ogenj takoj pogasili. Ugotovil pa Nekaj pred enajsto so vsi od- so’ da Je voznik f. k. voz.ii z zateg-šli Storili VELIKI MOŽJE IN VELIKI DOGODKI V KNJIGI RAZGOVOR z UREDNIKOM CANKARJEVE ZALOŽBE BENOM ZUPANČIČEM O ZBIRKI »BIOS« mo ske Miniu času 80 Slovenjo knir uZa > izdajati vr' namen»nn,hJ*birk’ ki mu braf ^0vati s,°venske- na S£Vlm šlrše obzorje take kniu področjCCi. Med vaš Bios k ,b?rke sodi ‘udi Potilo Ha' i j ^ založbo na-ka Te nf izdaja ‘o zbirko in 'e njcn osnovni namen? ~ za zdaj ima- Knj; “‘O Dri m -kmalu Pa n°st> da te.v ^ ~ imajo to pred-nmtt«no.deK « °d založbe siste-rea*nih nati’ j omo8°Cajo zaradi darienje m Ji smotrno gospo-naročnik’om i ? ko dovoljujejo J* Po delno l ??ftVanje na °br°- dicionaini ° i Jlh cenah- Ta tra- ima Poleg ?pfin,lzdajanja knj>g alt0 reknč e to odliko, da feti vso Skrh založb°. da poetom Za Sf.b. Programskim na-8^bi tudi ?a 0 d°bo in da po-“Bfemo cPw Primerno tehnično vPretn® Pa sr, \ "blrke ~ g^de enski braVf kak?r vemo, slo-^htevni «5am^rece^ natančni in »• Samo s takim sistema- tičnim delom, oprtim na potrebe ločeni način napisana dela. Na in na želje naročnikov, lahko do- j primer: življenjepise velikih mož sežemo, da se iz skromne zbirke ali življenjepisne romane o njih, nekaj knjig, za katere se zdi, da! pa naj bodo to raziskovalci, so se znašle v medsebojni drušči- | znanstveniki, umetniki, politiki ni po golem naključju, razvije ali državniki ipd., potem zgodo-postopoma vsestransko v bogato vinske monografije ali panora-in tehnično dostojno opremljeno me, zanimiva memoarska dela in knjižnico. končno najboljša dela iz svetov- Če se zbirke obnesejo za lepo- ne zakladnice potopisov. Skratka, slovje (pri nas »Svetovni roman«, vanjo bomo uvrščali dela, ki raz-"Sodobni roman«, »Nova ljudska širjajo in poglabljajo poglede na knjižnica«) — čemu se ne bi ob- človeško življenje, a niso napisa-nesle tudi na drugih področjih? na suho, šolarsko, temveč pripo-Recimo za poučne knjige, ko smo vedno ali celo esejistično. Zaradi že ravno pri BIOSU? BIOS je tega si je zbirka naložila seveda rezultat takih prizadevanj Can- nekoliko večje naloge kot poučna karjeve založbe (in že prej Slo- književnost, kakršne smo .vajeni venskega knjižnega zavoda) in iz brošur. O tem pričajo že izišla zdi se, da ne bo zaman. Treba je reči, da BIOS ni namenjen poljudni znanosti v smislu šolarske, začetniške knjige, ki naj bi bralca šele vpeljavala v neko snov, temveč je namenje- dela in tudi njihova oprema z ilustracijami, s prilogami na boljšem papirju, z zemljevidi, skratka z vsem, kar knjigo obogati in bralcu pomaga, da se mu snov približa. Tak naj bi bil na samo določenim zvrstem take osnovni namen te knjižnice. Slu-književnosti, ne da bi jo pri tem žila pa naj bi tako mladim (lahko vsebinsko omejili. Bolje rečeno — * i—i vanjo bomo uvrščali samo na do- TEDEN MUZEJEV »ljubljanski MUZEJSKI problem« n!?2eieo' Pod Teden žeja je tudi Prirodoslovni 'radi/lat . geslom >Muzeji in muzej. Ta muzej je v zadnjih i a .°>i naši rJB °Pl^no izkazalo, dveh letih več kot 70 °lo svojega nV° D zadosti *-e ne °Prav~ razstavnega prostora (673 kv. m) J ,a$eoaine Ji) mer* ljudsko iz- opremil s povsem novimi diora-i° imajo mami, ki prikazujejo Hvali v nji- n lr* še rte bogatih hovem okolju. Brez dvoma bi J*,SenHi Ijudti -D obliki prišli ti deli žive narave še vse irfdini, ‘n predvsem drugače do veljave in veliko več j/‘ bilo zei^nu obiskovalcu, bi lahko predstavili, če bi bilo 'uZejeo ao j_v, y _ | več prostora. *tar< i f.a iz časoo b* u ™arl\kaJ I Razen muzeja NO imajo torej h1 depoji kot r«, f° zbirke pst- ljubljanski specialni muzeji *ln0 , IDa, ko « i različne- skrajno majhne razstavne prosto- rijnikon ‘ojshtztli le znan- - — ............... )J°fenega no/ » ljubiteljem S*. ra2st^ročja- V naše mu- D D!Jercia ,f lblrke mora Priti n* ‘ fešpnlJtf na2ornosti. D?r.a^nja n^u \eSa osnovnega *r!n& Prahi na^ettmo o prvi * nasfe£ em Prostorov. 'ptiih renuhl it-t0mo ustaoili il **diiiP muzejih. Biuzej/fc 1 1 >Muzejev<, i. Ugteo 0 konservatorskih 2.. ? ,Peciall’iP\avi dr' J- Kaste-Ulh; Polni lillblian«kih mu-£ °i*lni toi ®° d°se8li bit??6/ napredek, ki bi l inije i. ..raznierah stare Ju-£ V^^Večkrat seje oblJte°ilo ni,0 Jcadrov kakor t Desetletni*? e].eJ>’ vendar je Cp leo te naoi1 Pri?e^ do izraza rti čih r?sH tudi problem to je opraša-delL ra*stavnih in biie >ljubi!-Pr°Stor°D' ern Janški pr o- H ifnie^bt)2nreVt‘ kuterega re r>Sa bliinioT Jotox>0 glavna /oglejrnZ* b°dočnosti. JV tned Posamezne muzeje: mEfr* jedrnimi spe- %bo\/nuzeji, iostne Dsaj ln dob, ‘n vs'm{\ ki,ima tD°j° in Zli zaenkrat ie za 'oZ P^tZ° nhliene. raz- •OsDpt\J5,.MuZeJ rea' n,2- iJ bi prijal5 n \ muzej, ki o°Da/.,iim Poginej-razno; slovenskega lih ne lete slovenske zem- t>e(j TazttaDnih ’ *ploh nima SD0' P ia Za T i, Prostorov. Isto tlSuje nJhniški muzej; nastanek in razvoj bn 8D^ie Slovenije. Svoje Hih f**nih E, j ima raztresene r; v LSe,m pa D &ra-i0/ ,*Doje J Vrhniki, kjer ima z°Ml m?epoje- Slovenski U(edo°mo šolstJ’ kic. Prikazuje Hillen o (ri l Sloveniji, je ,(8^0,n. bottd ? e prostore z I °- Narn J0 knjižnico in 4lVa n°±? « re, kolikor jih sploh imajo. Vprašanje razstavnih prostorov je postalo pereče že takoj po osvoboditvi. Pred letom dni je prišel od strani OLO razveseljiv predlog, po katerem naj bi za muzeje in za Zavod za spomeniško varstvo polagoma adaptirali nekatere zgodovinske zgradbe — Ljubljanski grad, Tivolski grad, Zoisovo palačo na Bregu itd. Uresničitev ieh načrtov bi rešila problem razstavnih, pa tudi delovnih prostorov, rešila ljubljanski muzejski problem. Tesno s problemom razstavnih prostorov pa je povezano tudi finančno stanje naših centralnih muzejev. V letih 1956 in 1957 je bilo od celotnih proračunskih sredstev dve tretjini odmerjeno osebnim izdatkom in le ena tretjina je šla za operativne in funkcionalne izdatke, iz katerih je mogoče urejati zbirke in vršiti znanstveno delo. Tako razmerje je skrajno neugodno za slednji dve nalogi. Tudi investicije, ki so nujne za adaptacijo pri urejanju novih razstavnih zbirk, so bjle minimalne. Prav sedaj, ob reorganizaciji naših šol, ko se le-te skušajo otresti verbalizma, bi mogli naši muzeji, in še posebej republiški, s svojimi tako bogatimi zbirkami odigrati izredno pomembno vlogo. In kako močan vir znanja, kulture, lepote in patriotizma bi lahko vrel iz naših muzejev med ljudstvo, med našo mladino, kako vse drugače pomembna kulturna središča bi bili muzeji o naši družbi, če bi ti hrami muz govorili bolj prepričevalno, jasneje in razna■ 6ei! prika7nnJ • muzej, z na-drniu la zgodovine člo-C'iu od te, slovenskem tOc lPale?litika do danes, ° Štirih dvora-^ * ^elit 0ško-nrV-ga Prostora lepše. Dr. Anton Polenec že Srednješolcem) kakor starim, saj daje hkrati tudi prijetno branje in koristno razvedrilo. Podoba sleherne takšne zbirke se oblikuje postopoma. Kaj označuje sedanji začetek in kakšna dela imate v perspektivi? Res je. Podoba takšne zbirke se izlušči iz začetne skromnosti ali navidezne nebogljenosti komaj v nekaj letih. Za zdaj izdajamo po štiri knjige na leto, tako da bomo imeli konec tega leta pred seboj predvidoma dvanajst zvezkov. Naj jih naštejem: T. Mende, »Burma sredi dveh svetov«, A. Munte, »San Michele«, D. Cvetko, »Davorin Jenko«, T. Plat, »Abraham Lincoln«, Morus, »Živali od davnine do naših tini«, K. Stanislavski, »Spomini«, R. Graves, »Jaz Klavdij«, Reinach, »Apolon« (izide), P. Grošelj, »Vesolje, Zemlja, človek«. Letos pa izidejo še: H. Hasse, »Škrlatno mesto« (roman o renesansi), potopis J. Beldena »Kitajska pretresa svet« in A. Vinogradova živ-ljenjepisni roman »Paganini«. Prihodnje leto dobijo naši naročniki življenjepisni roman Z. Har-saniya »Galileo Galilei«, B. Ze-vija esej o »Arhitekturi«, E. Lips knjigo o »Indijancih« in St. Zwei-ga spominsko delo »Včerajšnji svet«, naslednjo leto pa G. Sa-doula »Zgodovino filmske umetnosti« itd. Ce preletimo ta seznam, bomo ugotovili, da bo zbirka zajela do začetka leta 1959: življenjepise ali življenjepisne romane, 1 zgodovinski roman, 3 del tako imenovane memoarske književnosti, 2 potopisni deli, 4 dela s področja splošne ali kulturne zgodovine in po 1 delo s področja prirodoslovja, arhitekture in sploh likovne umetnosti. Seveda se bo sčasoma ustalilo določeno razmerje med deli s po* sameznih področij človeškega znanja, založba pa si bo prizadevala, da bo .to razmerje čimbolj ustrezalo danim potrebam in željam naročnikov, ne da bi zožila izbor samo na nekaj področij, ki so nam morebiti najbolj blizu. Tako ne bo pozabila tudi del s področij, kakor so tehnika, medicina, vse veje prirodoslovja, gospodarstvo, politika itd., seveda s pogojem, da bodo dela vsebinsko dovolj polna in sodobna, zraven pa živo napisana. Tako bomo pravzaprav dopolnili tudi podobna prizadevanja drugih založb (PZS izdaja zbirko »Kultura in zgodovina«, MK izdaja vrsto potopisov in poljudnoznanstvenih publikacij za mladino itd.), ne da bi neposredno segali na njihovo področje. Ali lahko že po dosedanjih izkušnjah presodite, kakšen krog občinstva bo imela zbirka? Boste poskušali razširiti ta krog s kakšnimi novimi organizacijskimi in propagandnimi ukrepi? Za začetek — saj izhaja zbirka šele tretje leto — je krog naših naročnikov že tak, da se delo bogato izplača (seveda ne finančno, kljub temu, da je večina zvezkov razprodana; založba namreč zbirko podpira z dohodki z drugih področij). Ta krog pa se bo prav gotovo še razširil, kakor hitro bo zbirka dokončno izoblikovala svoj obraz in si pridobila sloves, kakršnega zasluži. Medtem bomo skušali doseči še to, da bodo zvezki izhajali natančno tako, kakor jih napovemo (za zdaj je to silno težavno, največkrat zaradi težav z avtorizacijami in seveda s tiskarnami), kar bo zaleglo pri naročnikih in interesentih bolj ko vsaka papirna propaganda ali reklama. Izkušnje po svetu kažejo, da si je poučna književnost priborila na knjižnem trgu precejšen prostor, saj je sodobni človek prisiljen, da se nenehoma uči in izpopolnjuje z vsem tistim, kar mu manjka in kar mu taka književnost nudi v prijetni, nevsiljivi obliki, a vendar dovolj izčrpno. Kaj bomo storili v smislu boljše organizacije, o tem bi za zdaj težko rekli kaj bolj določnega, razen tega seveda, da tudi na te vrste utiranja poti naši potični knjigi ne bomo pozabili. Nekaj novosti NUK »Delavnica orožja« — primer neugotovljenega izvora In točne vsebine slike iz časa NOB RAZSTAVA »NEDOKUMENTIRANE FOTOGRAFIJE IZ NOB« NE SAMO OGLED, PREDVSEM SODELOVANJE JAVNOSTI Muzej narodne osvoboditve s litičnih forumov in družbenih LRS v Ljubljani je za teden mu- j organizacij med vojno, in tudi fo-zejev pripravil v avli muzeja | tografije, ki so jih fotografirali svojevrstno razstavo, ki naj bi i okupatorji sami in često pred-pritegnila čim širši krog naše stavljajo važen dokument iz tež-javnosti, da bi s svojo udeležbo kih dni našega naroda, na tej razstavi pomagal muzeju | Namen razstave je, da bi si te v njegovi raziskovalni dejavnosti fotografije podrobno ogledalo in prizadevnosti, dobiti čimveč čim več nekdanjih borcev iz podatkov o fotografijah, ki jih NOV in tudi drugih ljudi, ki so hrani fototeka muzeja in ki pred- bili v ječah ali internacijskih ta-stavljajo po svoji vsebini važne boriščih ali ki so kakorkoli bili dokumente o naši NOB. priča dogodkov, posnetih na teh Muzej narodne osvoboditve že fotografijah in bi lahko dali ka-dalj časa objavlja v reviji »Bo- kršnokoli pojasnilo o osebah, o rec« v posebni rubriki »Borec po- kraju, o času ali o dogodku sa-izveduje« nedokumentirane foto- mem. Marsikdo bo lahko spoznal FortgefUrt^bia3^^^«776™ grafije ter je dobil na ta način morda na fotografiji sebe ali svo- 1953). (ii 131425) za večino objavljenih fotografij jega znanca, morda mu bo po- ingeibrecht D. E. Le chef d’orche- dragocene podatke. Da bi ta za- i znan vsaj kraj ali objekt na sliki, stre parie au pubUc. Pariš 1957. j mjsei pridobivanja podatkov raz- j Vse znane podatke o fotografijah; (F 7 ING) ' širil in pritegnil k sodelovanju ki so oštevilčene, bo lahko zapisal UM)! čim širši krog ljudi, je organizi- in oddal svoje ugotovitve usluž-(181567) 1 ral muzej to zanimivo razstavo, bencu muzeja, ki je stalno na Mackerrmv r. b.: Printers’ & pu-1 ki bo ob pravilnem razumevanju" razstavi. S tem, da bo muzej do-blisher’ devtees in Engiand St Scot-, naše javnosti in predvsem borcev bil potrebne podatke o marsika-n^strat^dmonographs. l£T (ms^ i iz NOV za muzejsko delo gotovo teri doslej nedognani fotografiji, ie) | prinesla lepe uspehe. ” Maurois A.f Les trols Dumas. Pa- riš 1957. (F 8 MAU) Panzimi A.: Diztonartfo moderno delle parole che non sl trovano ned dneionari comuni. 9. ed. Milano 1950. (S 112903) P18chl W. M.; Geschlchte des Kir-chenrechts. Bd l—2. W!en & Mttn-chen <1953—1955). (131523-1,2) Muzej narodne osvoboditve ima iz dobe NOB zbranih okoli 100.000 posnetkov, ki so jih fotografirali ali partizanski borci sami in predstavljajo dogodke iz življenja naših partizanskih borbenih enot, naših oblastnih in po- bo lahko taka fotografija v bodoče služila kot važen zgodovinski dokument v fototeki muzeja. Obisk te razstave in tesno sodelovanje naše javnosti naj izpričata razumevanje za kulturno in prosvetno poslanstvo naših muzejev! J. K. PRVI SOLISTIČNI KONCERT V LJUBLIANSKI SEZONI DRUGA VIOLINA IZ ODESE LEONID KOGAN Za nastop sovjetskega violinista Leonida Kogana (v Filharmoniji 3. oktobra) Je b41o zanimanje dokajšnje, iz razumljivih razlogov, čeprav je bil tokrat prvii pri nas, saj je marsiikdo ie prej slišal o njem, pa tudi ne glede na to: prihaja iz vzhodnih dežel, od koder je kot znano začuda veliko, da ne rečem kar večina, vodilnih svetovnih igralcev na oba najimenitnejša koncertna solistična instrumenta, violino ln klavir. V Ukrajini, domovini dnjepropetrov-škega rojaka Leonida Kogana, slovi zlasti Odesa kot zibelka violinistov: naj omenim odondcd samo Nathana Milsteina im Davida Ojstraha. Pri vsem tem se vendar zdi, da smo spoznali tega umetntka sedaj le bolj z ene strani in še ne z vseh. Pred seboj ianam dva Jconcertna sporeda, ^istega, ld je bil sprva napovedan, in drugega, ki je bil izvajan. Močno se razlikujeta. Prvi Je pre- samo 1 V nedeljo 6. okto- k. «0n' tola Ux noamk sta Kovno gieuansue v 0d,}e izreHn čsnim razstavam. : Ljubljani za zače-dph° b°gato gradivo je tek nove sezone tto*1?a> Dni Narodni galeriji, \ prvič uprizorilo Jfp«,?1 m?,/ en'skemu muzeju v marionetno igro i /‘k fibelokranjskemu o češkega pisatelja in!-'r^rad je opremljen Vojtecha Cinybul-M,.1 zbiri, kulturno-zgodooin- \ ka »Igračke na ce-Sa i im i* Etnografski I »tah«. Igrico, na-d m’ razstavne- menjeno najmlaj- ^a,eP°iih/ r/n eksponatov iim gledalcem, je libj'1 le n lreh sobah je pri- režijsko pripravil 1 Polde Dežman, lutke, kostume in sceno pa so oskrbeli kipar Slavko Hočevar, Andra Av-činova in slikar Milan Butina ‘iurf . *e nr„ sobah je pn-0 ki?n 2 skozi slovensko tl°inhodit **g-a gradioa *° ie •S* Po •b8e leži nabrale ekipe tega l„xna^ern ozemlju — n ' l depojih: v isti Pravkar omenjena mu- težno klasičen ln za poslušalca zelo zahteven — njegovo jedro so trt velike sonate iz svetovne literature za violino oz.' violino in klavir. Drugi pa se sestoji od prve do zadnje točke iz skladb, kj prvotno niso bile napisane za violino ln klavir, ampak so za to zasedbo v tem ali drugem smislu prirejene, bodisi iz literature za violino ln tako Imenovani spremljajoči bas (Nardinijeva sonata), bodisi iz literature za violino in orkester (Pftganinii; Koncert, Chausson: Poem, Ravel: Cigan) ali končno celo za orkester sam (točki iz baletov Hačaturjana in Prokofjeva); tudi od obeh dodatkov Je bil vsaj eden v aranžmaju^ (Brahmsov Ogrski ples). Ta spored je bil v prtmerl s prvim dosti lažji in tako rekoč zabavnejši. Iz pripombe na listu, čeS da Je Leonid Kogan izrečno zahteval to spremembo sporeda, bi bilo mogoče z verjetnostjo sklepati, da je hotel dati prt nas pač koncert za širše občinstvo, z bolj popularnim" sporedom. Toda tako nam Je bilo za sedaj od- rečeno slišati, kako igra Brahmsa, Bacha in Prokofjeva violinski sonati. Slišali smo vendar, da Igra z močnim, izrazitim tonom z neštetimi Odtenki, dovoljuje mu Jih čudovito razvita lokova tehnika; roka na ubin ralkd, ne zaostaja za tem v gibčnem pripravljanju prijemov. Vse to Se ne bi bilo zadosti za muzikalno lepoto; toda Leonid Kogan Je nedvomno in predvsem močan oblikovalec estetske vsebine, drli ln zna stopnjevati muzikalno napetost; najboljši preizkus tega Je bila osrednja točka, Pagani-nidev koncert, delo, ki v izvedbi vsled tehničnih problemov in zunanjih efektov le prerado nasede na plitvino; to se tu ni zgodilo: brtljantnost je ostala v čvrsti zvezi z muzikalnim poletom. Odličen spremljevalec na klavirju je bil Andrej Miitnlk, prav tako gost. Njegova naloga Je bila toliko zahtevnejša, ker Je moral v vediml točk pravzaprav nadomeščata orkester, mu nasproti držati utež. Rafael AJlec IZ NAS1H KINODVORAN Nova obraza pod starim klobukom DVE KAVBOJKI: »NAPADALCI« IN »DIVJA LETA« Bogata motivika kavbojske preteklosti v ameriški narodnostni zgodovini vedno znova vabi hollvudske producente na poceni zaslužek. Cesto se Je lotevajo s prav malo pietete do zgodovinskih dejstev ln brez vsake psihološko poglobljene karakterne zaokroženosti. V borbi za obstanek neredko najdemo v takih vsestransko cenenih filmih tudi kvalitetne Igralce. Tako se je tud! znani karakterni igralec Richard Conte tokrat odločil in pojezdil na Divji Zapad. Neurejene razmere brez trdne oblasti, pohlep po zemlji in denarju, zlata mrzlica, so razplamtevall strasti prvih naseljencev Kalifornije. Nasilju se je Conte uprl z edinim možnim protlorožjem, z nasiljem. Nenadoma je postal strašno hraber in od tedaj ni bilo več niikakega dvoma v končno zmago dobrega, seveda v edinem odrešilnem kažipotu nabitega samokresa. Bell in črni razbojniki jahajo semterja, dokler tudi zadnji izmed črnih ne pade iz »edla. Ti so na pogled sprva v e h k o bolj bol»vitt Jm strokovno lzvežbanl, toda to je vendarle samo zaviralni moment v dramaturgiji filma. Čeprav je naš Junak vso to akcijo povzel iz obupa nad truplom mrtve soproge, v najkrajšem času njegovo srce spet podleže Viveci Llndfors. Brez ljubezni bi najbrž zgodbo vse preveč osiromašili Zal so kljub pestri tematiki »Napadalci« v svojem žanru filmsko obrtniško pod nivojem solidnega po- P vJi potrebni elementi dobrega akcijskega kavbojskega filma: razgibanost. domiselnost, presenetljivost in relativna karakterna plastičnost, pa SO simpatično združeni v drugem tovrstnem filmu, ki ga gledamo te dni v Ljubljani »Divja leta«, režiserja Rudolpha Matčja. Tudi v tem filmu nam prihaja nasproti nov kavbojski obraz — Tony Curtis, ld mu mlajša leta in ukvarjanje s športom dopuščajo, da je v sedlu precej bolj okreten in siguren kot Richard Conte. Ce boste izbirali med dvema izletoma na divji zapad, vam svetujemo samo zadnjo varianto ln ne bo vam žal. 1p. —( TELESNA KULTURA J OD MARATONA DO AKROPOLE Po Diomedonovih stopinjah 2477 let Je minilo, odkar je atenski vojščak Diomedon pretekel 42 kilometrov dolgo pot do Aten, da je meščanom prvi sporočil novico o zmagi majhne grške vojske nad mogočno perzijsko armado, potem pa je izdihnil. Ta bitka Je bila pri vasici Maraton in po njej se imenuje tudi olimpijska disciplina maratonski tek. Na prvih modemih olimpijskih igrah, ki so bile v Atenah leta 1896, Je bil maratonski tek najpomembnejše tekmovanje in je to ostal še dandanes. Največja želja vsakega maratonca Je zmagal na pravi klasični progi, po kateri je tekel Diomedon. Zato Grki prirejajo vsako leto tradicionalno mednarodno tekmovanje od vasice Maraton do Aten. Rekord te proge je ianel do pretekle nedelje To tekmovanje je bilo namreč hkrati tudi mednarodno prvenstvo Grčije v maratonu. Start je bil ob 15. urt. Vreme Je bilo oblačno in primemo za tek. 5 kilometrov od Maratona so tekli miimo spomenika Diomedonu. Vsi favoriti so bili' v ospredju. Pni desetem kilometru se je skupina popolnoma razbila. Spredaj so bili Pulkkl-nen, Kobtla, Mihalič in Hasabala. Stoperice so kazale 35 minut in 15 sekund. To Je bilo prehitro za ostala naša dva tekmovalca, Škrinjarja in Stojanoviča in seveda tudi za druge. Vendar je Škrinjar zaostal le 10« m, skupaj z Norvežanom Slstadom, Egipčanom Kerimom in Italijanom Richi- Jem. StojanciviS je bdi nekoliko za njimi, za njim pa še ostalih 5 tekačev. Vsi so bili obkoljeni od vrste avtomobilov in motociklov, stražniki so Jim le s težavo krčdH pot. Ze iitak veliki napori so bili še hujši, ker so morali tekmovalci vdihavati vse, kar Je izhlapevalo iz vozil. Zjasnilo se Je, ln sonce Je močno grelo. Znoj Je kar Ul raz lica. 15. kilometer. MMialič ln Kotila sta že dolgo sama. 200 metrov za njima tečeta Pulkltimen in Hasabala. Skninjar se počasi prebija naprej. Mihalič je imel pred seboj le še rekord proge, kS ga je imel Finec Karvonen s časom 2:27:30,0. Se preden je Mihalič pritekel na stadion, je napovedovalec sporočil, da bo rekord porušen, če bo Jugoslovanski tekač le zdržal do cilja. Skozi' široko odprta vrata stadiona, ki je bleščal v belem marmorju. Je pfite-kel Mihalič. 40.000 ljudi Je bilo na nogah. Vsi so vihamo pozdravljali našega tekača in nov rekord. Oboje, njegovo ime in čas — 2 url in 26:21,8 minut, bodo vklesali v marmornate tribune z zlatimi- črkami1 v spomin na ta uspeh in nepozabno tekmovanje. M. L. Nepotreben poraz Budimpešta, 7. okt. (Tanjug). Sinoči je bil končan šahovski dvoboj med reprezentancama Madžarske in Jugoslavije. Zmagali so Madžari z 10,5:9,5 točke. V drugem kolu, ki so ga domači dobili a 5,5:4,5 točke, so biU doseženi tile rezultati: Szabo - Gligorič remi (26 potez), Barcza - Matanovič 0:1 (49), Kluger - Ivkov 0:1 (30), Sandor — Fuderer remi (19), Bell — Karaklajič remi (20), Florian — Djuraševič 1:0 (40), Honfi - Rakič 1:0 (32), Silagyi - Ne-deljkovič 10: (32), Portis — Bertok remi (19), Forlntos — Janoševfč remi (23). Prekinjena partija lz prvega kola med Portisom in Bertokom Je bila ponovno prekinjena, vendar sta se po analizah nasprotnika sporazumela za remi, tako da se je prvo kolo končalo neodločeno 5:5. * Po tem porazu Jugoslovanske reprezentance smo se spomnili na izja-I vo državnega prvaka Svetozarja Gli-! gorlča, ki jo Je dal našemu novinarju , pred odhodom v Budimpešto. Velemojster Gligorič je namreč že takrat poudaril, da Je ta dvoboj popolnoma ! nepotreben, saj z njim nimamo kaj pridobiti, lahko ga z oslabljeno reprezentanco kvečjemu Izgubimo. Velemojstrova napoved se je torej uresničila. Po uspehu na evropskem moštvenem prvenstvu, kjer smo bili s 34 točkami drugi, za Sovjetsko zvezo, ki jih Je zbrala 41, ta poraz vsekakor ni bil na mestu in tudi ne ustreza dejanski moči obeh reprezentanc. Šahovska zveza Jugoslavije bo v prihodnje pač morala bolj paziti na težko priborjeni slove« naš« državne reprezentance. Prti dvajsetih kilometrih Je okrepčevalnica. Mlihalič ni vzel ničesar, Kotila pa Je popil limonado ln se kmalu priključil Mihaliču. Od 25. do 30. kilometra se je proga precej vzpenjala. Tu se Je verjetno odločalo. Težko je bilo spoznati', kdo Je bolj utrujen. Nekaterim so bili korald vse težji, toda njihova lica nleo kazala akutne j utrujenosti. Po 30 km Je šlo na- j vzdol. Vsi 60 pričakovali odločilnega napada. Toda niti Mihalič niitti Kotila nista zaCela z njim. Bilo je ie prezgodaj. Pri 38. kilometrih pa Je Mihalič pospešil svoj tempo. Tudi Kotila se Je naprezal, toda Mihalič se mu je le oddaljeval. Bitka je bila končana, čeprav Je bilo do ollja n« stadionu še 4 kilometre. DNEVNE NOVICE Opozorilo V smislu člena 21 Zakona o volilnih Imenikih (Ur. list FLRJ št. 58/4«) opozarjamo vse prebivalce — volilne upravičence na sledeče: 1. Osebe, ki so se za stalno priselile v Ljubljano po 16. septembru 1957 in ki so dobile od pristojnega matičnega urada Izbris Iz volilnega imenika, se v Ljubljani do volitev ne morejo vpisati, ker cit. člen točno določa, da se smejo popravki v volilnem imeniku zahtevati samo 14 dni po razpisu volitev t. J. do 16. septembra 1957. Take osebe Imajo pravico voliti na dan volitev t. j. 20 oktobra 1957 v kraju prejšnjega stalnega bivališča, ker Jih pristojni matični uradi v smislu zakonitih določil ne bi smeli izbrisati iz volilnega imenika. 2. Osebe, ki so začasno prijavljene v Ljubljani, na dan volitev ne bodo mogle voliti v Ljubljani, ker niso lu vpisane v volilni imenik, pač pa v kraju stalnega bivališča t. J. tam, kjer so za stalno prijavljene. 3. Analogno velja to opozorilo tudi za osebe, ki so se stalno izselile iz Ljubljane. Zaradi tega opozarjamo vse prebivalce — volilne upravičence — naj se ravnajo v smislu zgoraj navedenega opozorila in naj po nepotrebnem ne nadlegujejo uslužbencev urada za volilne Imenike z zahtevo, da jih vpišejo oz. izbrišejo Iz volilnega imenika URAD ZA VOLILNE IMENIKE V LJUBLJANI IZŽREBANE ŠTEVILKE NA TOMBOLI Železničarskega esperantskega društva in Esperantskega društva Ljubljana, dne 6. oktobra 1957. Četvorko Je zadela št. 25. v vseh serijah. Petorko je zadela št. 19. v vseh serijah. Tombolo Je zadela St. 40. v vseh serijah. Premije so zadele tablice s St. 40. v serijah: 312, 348, 76, 190, 78, 64, 154, 10, 282, 46, 204, 179, 281, 271, 47, 4, 257; 25, 384, 213, 123, 94, 103, 49, 386. i Dobitke dvignite do 31. oktobra ■ 1957 na Trubarjevi c. Sl med delovnim časom. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA > DRAMA Sobota, 12. oktobra ob 20. Nash: Mojster za dež. Zaključena predstava za člane Društva profesorjev in učiteljev. OPERA Sobota, 12. oktobra ob 19.30 Verdi: Trubadur. Izven in za podeželje. Nedelja, 13. oktobra ob 19.30: Puccini: Tosca. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 8. oktobra ob 15.30: Cehov: »Striček Vanja«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji; ob 20: Nušič: »Dr.* Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji.( Sreda, 9. oktobra: Zaprto. Četrtek, 10. oktobra ob 20: Nušič: »Dr.« Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Gostovanje z igro A. Paplerja »Hudobni graščak«. Torek, 8. oktobra ob 8.30: Gostovanje v Postojni; ob 11.30: Gostovanje v Vipavi; ob 16: Gostovanje v Ajdovščini. Sreda, 9. oktobra ob 8: Gostovanje v Tomaju; ob 11.30: Gostovanje v Komnu; ob 15: Gostovanje v Štanjelu. Četrtek, 10. oktobra ob 8.30: Gostovanje v Prvačini; ob 11.30: Gostovanje v Renčah; ob 15: Gostovanje v Mirnu. Petek, 11. oktobra ob 8.30 in 10.30: Gostovanje v Solkanu; ob 15: Gostovanje v Medani; ob 18.30: Gostovanje na Humu. Z BLEDA KINO Mehiški film »Rdeča Konga«. V glavni vlogi Pedro Armendariz in Maria Antonieta. Predstava ob 20. Švedski tekač Dan Waem Je bil razen Mihaliča najboljši atlet dvoboja Finec Karvonen. V nedeljo, zadnji dan dvoboja Skandinavida : Balkan, pa Je jugoslovanska atlet Mihalič porušil ta rekord in hkrati premagal najboljše skandinavske ln balkanske tekače maratona. Mihaliču se je tako izpolnila ena izmed njegovih največ-Jih želja — zmagati na progi legendarnega Diomedona. Seznanimo se nekoliko s potekom velike borbe, ki Je bila v nedeljo med najboljšimi skandinavskimi in balkanskimi maratonci. Na startu v vasici Maraton je bilo 16 tekmovalcev, med njimi tudi črnec Farah iz Egipta, Meckler, Da-viB in Dors iz Južne Afrike Na tisoče ljudi Jih Je navdušeno pozdravljalo ob cestah, po katerih so tekli. Komentar atenskega tiska Atene, 7. okt. (Tanjug). V atensklih športnih krogih ln tisku poudarjajo, da je atletski dvoboj Balkan — Skandinavida v športnem pogledu popolnoma uspel, lin da Je tudi prispeval k tesnejšemu zblli-žanju športnikov devetih držav, ki so sodelovale na tem tekmovanju. Čeprav je skandinavska zmaga pokazala., da je atletika v severnih deželah na naj višji ravni, pa‘Je bilo v srečanju moč ugotovita, da Je tudi šport na Balkanu v zadnjih letih zelo napredoval. Atenski športni in otali tisk poudarja tudi vrednost rezultatov, ki so Jih dosegli jugoslovanski tekmovalci, posebej pa še Mihalič, Marjanovič, Lorger, Bezjak. Račič, Rado-ševič, Vujačič in drugi. Na splošno menijo, da je bil Franjo Mihalič najboljši atlet balkanske reprezentance In hkrati eden najboljših tekmovalcev srečanja. Njegov* dvojna zmaga — v teku na 10 km in v maratonu — v kratkem razmaku dveh dni je primer športne požrtvovalnosti, -■-Brzojavke— • PRAGA, T. okt. (Reuter). Na atletskem tekmovanju v Pragi je ruski atlet Vladimir Kuc pretekel 5000 m v času 13:38,0 minute, kar je za 1,2 sekunde slabše od svetovnega rekorda Angleža Gordona Piriea. • LA PAZ, 7. okt. (AP). V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo Je reprezentanca Bolivije premagala Argentino z 2:9 (1:0). • NICA, 7. okt. (Beuter). Francoski klub »Nice« je premagal moskovsko moštvo »Torpedo« s 3:2 (0:1). • BONN, T. okt. (Reuter). Rezultati nemškega nogometnega prvenstva (klubov, ki v njih igrajo jugoslovanski nogometaši): Reutlingen — Eln-trachen (Frankfurt) 1:1. Meideritcher - Koln 2:1. Phenix - Werder 3:0. • BEOGRAD, 7. okt. Tekmovalna komisija košarkarske zveze Jugoslavije še ni registrirala tekem med Železničarjem in BSK ter Lokomotivo in Proleterjem. Pač pa Je komisida bila protest Olimpije proti tekmama z Jugomontažnim in Crveno zvezdo, »Ljubljane« proti tekmi z Jugomontažnim in Proleterjem proti igri z BSK. TEKMA ŽIVCEV.. » Branik premagal »Jugoslavijo« Branik : Jugoslavija (Beograd) 3:2 (10:15, 10:15, 15:3, 15:9, 15:13). Maribor, 7. okt. Današnja ponovitev odbojkarske tekme moške zvezne lige Je privabila v Ljudski vrt 400 gledalcev, ki so videli napeto ln predvsem Izredno razburljivo tekmo med Branikom in »Jugoslavijo« lz Beograda. Zmagal je Branik 3:2 (10:15, 10,15, 15:3, 15:9, 15:13). Razumljivo, da je občinstvo zmagovalce nagradilo z aplavzom, upoštevajoč, da je Branik nastopil z mladim moštvom brez svojih najboljših igralcev, inž. Skrbineka, inž. Mikluša in Požarja, ki služijo vojaški rok. Pri Braniku se Je Izredno uveljavil mladi Bezjak in rutinirani kapetan ekipe Tomažič. Za nadzof gradbenih del na gradbišču novih obratnih objektov sprejmemo takoj v polno zaposlitev gradbenega inženirja, tehnika ali gradbenega delovodjo V poštev pridejo tudi upokojenci. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse pošljite na naslov Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Narodni muzej v Ljubljani obvešča, da so v »Tednu muzejev«, od 7. do 13. t. m. Narodni, prirodoslovni in Etnografski muzej odprti vsak dan od 9-13 in od 15-17.30 ure. Uprava Narodnega muzeja Strojepisni In stenografski tečaji začetne in nad&jevalno-višje stopnje - dnevni in večerni - pri Društvu stenografov in strojepiscev v Ljubljani: Vpisovanje je samo še v torek dne 8. oktobra. Informacije in prospekt dobita v tajništvu društva, Roška c. 18. NEDELJSKI NOGOMET NA DOMAČIH rGRlSClH KRIM NAJBLIŽE CILJU Ali ga bo ustavila »Nova Gorica«? — V MVC ligi nam gre kar dobro Derby tekmo jesenskega dela LP lige med Krimom un Triglavom je skoraj zasenčilo presenečenje, ki ga Je tokrat priredila Izola v Ljubljani. Premagala Je enega izmed kandidatov za osvojitev najvišjih mest* na lestvici! Zmaga je bila prepričljiva, kajti igralci Grafičarja so tokrat igrali zelo slabo ln dovolili moštvu z dna lestvice, da jim vsili svoj način igre in jih na lastnem igrišču tudi premaga. Sele proti koncu tekme so se domačini potrudili, da bi popravili slab vtis, toda bilo je prepozno, ker so se Izolčani dobro bra-1 nill: Grafičar : Izola 2:41 Z zmago nad Triglavom je Krim utrdil vodilni položaj na lestvici. To je bila odločilna tekma jesenskega dela prvenstva. Glede na potek tekme lahko ugotovimo, da je Krim srečno prestal neenako borbo z boljšim nasprotnikom. Predvsem se mora zahvaliti svoji solidni obrambi in pa nespretnosti napadalcev Triglava. »Nova Goric?« je v Idriji šele v drugem polčasu (vedno ista pesem) premagala borbene domačine in sl tako pomagala do drugega mesta, V naslednjem kolu, ks bo 20. t. m., bo sprejela v goste vodilno moštvo Krima ki Je aoslej edino neporaženo. ' Ali bodo Goričam prekinili zmagovito pot Krima? Rudar : Nova Gorica 1:3. V Tržiču sta se srečali dve moštvi istih vrlin: izredna borbenost tn precejšnja ostrina * '.grl Ta dvoboj se je končal neodločeno, čep av so imeli igralci eneg« In drugega mo-precej ugodnih priložnosti za dosego gola in zmage. »Tržič« : »Jesenice« 3:3. Tekma Ilirija : Slovan je bila za-radi obolelosti igralcev Illirlde preložena. . Glede na to, da Je po koledarju 13. oktober prost termin in glede na to, da so 20. oktobra volitve, bi bilo koristno, da se ta dva termina zamenjata. Spored naslednjega kola: »Izola« : Rudar, Slovan : Grafičar, »Jesenice« : Ilirija, Triglav : »Tržič« in »Nova Gorica« : Krim. LESTVICA Krim 6 1 • 0 16:6 12 Nova Gorica 6 4 0 2 15:10 8 Triglav t 4 0 2 15:10 8 Grafičar « 3 1 2 13:10 7 Tržič 8 2 2 2 10:13 6 Jesenice 6 2 1 3 12:12 5 Slovan 5 t 0 3 11:13 4 Izola ( * • 4 10:13 4 Rudar 6 • 4 11:16 4 Ilirija 5 * • 0 5 6:16 0 V lestvici so I 1: I. tudi re- Zlil ia n ueiveiu 16uim iviMu, • a* • •Izola« ln Grafičar . »Tržič«. Proti registraciji omenjenih tekem so vložene pritožbe. Grafičar se Je pritožit tudi proti registraciji tekme z »Izolo«. Po četrtem kolu MVC lige so slovenski predstavniki v ospredju, le Zagorac ln Sloga sta zaradi boljše razlike v golih nekoliko spremenila vrstni red na lestvici. Rudar je še vedno brez poraza. Tokrat Je imel v gosteh Mladoet te Zaboka, ki Jo Je odpravil domov s petimi goli. Maribor Je s težavo obračunal z novincem Podravko iz Koprivnice. Gosti so celo vodili v prvem polčasu. Aluminij Je na svojem igrišču dobesedno povozil S lobodo lz Varaždina ln trenutno zavzema drugo mesto na lestvick Z enakim rezultatom je »Drava« izgubila s Tekstilcem iz Oroslavja. To Je že druga tekma »Drave« v kateri je prejela 7 golov. Kladiivar je potoval v Čakovec ln z Jediinstvom igral neodločeno, medtem ko se Je tekma med Zagorcem in Slogo končala z zmago Zagorca z rezultatom 6:1. Slovenski predstavniki so v tem kolu osvojili 7 točk od 10 možnih. Ker so tudi v prejšnjih kolih osvojili vsakokrat več kot 50*/» možnih točk, Je njihova razvrstitev na lestvami popolnoma razumljva. Rezultati: Aluminij : Sloboda 7:1, Jedinstvo : Kladivar 3:3, Zagorac : Sloga 6:1, Rudar : Mladost 5:0, Tek-stllac : »Drava« 7:1 in Rudar : Mladost 5:0. LESTVICA 4 3 1 ®rU« l J U 6 t JANA KONCERTI RAZPIS ABONMAJA Slovenska filharmonija vpisuje rumeni, rdeči in zeleni abonma, dne 8. oktobra za lanske abonente, 9. oktobra za lanske abonente-štu-dente, ki se bodo abonirali za vse tri abonmaje, 10. oktobra za ostale lanske abo-nente-študente, 11. oktobra za nove abonente, ki reflektlrajo na vse 3 abonmaje. 12. oktobra za ostale nove abonente. 14. oktobra za nove abonente-štu-dente, ki reflektirajo na vse 3 abonmaje, 15. oktobra za ostale nove abonen-te-študente. Vpisovanje je v mali dvorani Slovenske filharmonije, dnevno od 10-13 In od 17-18.30, v soboto samo dopoldne. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Torek, 8. X. 1957 lekarna »Center« Gosposka ul. 12. Sreda, 9. X. 1957 lekarna »Tabor« Trg Revolucije 3. KINO UNION: Ameriški barv. Ulm: »Napadalci« PARTIZAN: Japonski barv. film: »Vrata pekla« UDARNIK: Italijanski film: »Plašč* SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 8. oktobra ob 19.30: Pantomima Kristine in Tine Piccolljeve. Izven. Prireditev Koncertne direkcije Slovenije. Četrtek, 10. oktobra ob 19.30: Verdi: »Alda«. Izven UMETNOSTNA GALERIJA Razstava olj tržaškega slikarja Rudija Sakside. Razstava Je odprta dnevno od 9. do 16. ure v času od 6. do 20. oktobra 1957. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 8. okt. ob 20: Peter Ustinov: »Romanov in Julija«. Torkov abonma in izven. Sreda, 9. okt. ob 16: Peter Ustinov: »Romanov in Julija.« III. šolski abonma. Ob 20: Večer sodobne neme odrske izrazne Igre. Gostovanje Kristine in Tine Piccoli. Izven. Četrtek, 10. okt. ob 20: Peter Ustinov: »Romanov in Julija«. Četrtkov abonma in izven. KINO »UNION«: ameriški barvni film »V srcu mladih«. V glavni vlogi Doris Day, Frank Sinatra in Glg Young. »METROPOL«: ameriški barv. film »Dimni signal«. V glavni vlogi Dana Andrews. VESTI 17 TRfltOVFl I »DELAVSKI DOM«: ameriški barv. cinemascope film »Med nebom in zemljo«. V glavni vlogi John Wayne. »SVOBODA - Trbovlje n«: ruski ' film »Vladimir njit Lenin«. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 8. 5.00-8.00 Dobro jutro! e«a o. Ivan«*"*fUf se zahvaljujem vs®a 21. uri. to am;.Rlchard Conte- obS?*,' Tednik - ksgiar" &».• &,& ■su \S?» •;« KINO »SOCA«; Zaprto zaradi gradbenih del. MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE. Kotnikova 8: ameriški barvni film »POŽENI JOE«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. Danes zadnjič! Jutri bo na sporedu ameriški barvni film »GlPSy«. KINO »LITOSTROJ«: Jugoslovanski film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. Tednik F. N. št. 39. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjič 1 I N 0 »TRIGLAV« Ameriški film »Bistre glave« Tednik. V glavni vlogi: Stan Laurel in Oliver Bardi. Predstave ob 18, IS ln 30. Prodaja vstopnic od IS dalje K | u A 0 *siska» barvni film , Roberta« VlOgl: Vath O te ^ a™?*™. 0b «■ »V? Skelton- P^d- ile ' Prodaja vstop- me oa W dalje Inf, zavod za socialno zavarovanje kranj ®8odno proda osebni avto znamke »Chrysler« s*r°3a 70 KM, v voznem stanju, primeren za e avo v poltovomega. v daje splošni oddelek zavoda, telefon 488 inter. 05. .0rnisija ,'h organi_Ta^pis mest direktorjev in poslovodij gospodarneje na ‘r.,3 občinskega ljudskega odbora v Mengšu raz-°krajni>, ,.aS> 10. člena Zakona o pristojnostih občinskih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) mesto direktoria ^“Soji mcti^ske8a posestva »Pšata« v Mengšu. agr°nomiiSeba’ kl Se za to mesto poteguje, mora biti inženir 2 tlajmane 2 na^man3 petletno prakso ali kmetijski tehnik Uspe3nim 1 10~letno Prakso in se je že izkazala z večletnim Potiudb V°dstvorn večjega kmetijskega posestva. Vlcl3Wno J2nP°Slati na °bfiinski ljudski odbor v Mengšu do r«ti jn oktobra 1957. Prošnje je treba pravilno taksi-Priložiti dokumente, kot Je navedeno. Podjetje za kontrolo blaga Jugoinspekt Beograd, Trg Republike 3 poziva uslužbence, ki so bili v letu 1956 v delovnem razmerju s tem podjetjem, naj se javijo svojim pristojnim izplačilnim blagajnam v naših direkcijah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Reki, Sarajevu, Novem Sadu in Skoplju zaradi izplačila dela plače iz dobička za leto 1956. Pravico do sodelovanja pri razdelitvi imajo uslužbenci, ki imajo pogoje iz člena 62 uredbe o plačah delavcev v gospodarstvu (Uradni list FLRJ St. 11/56. Rok za uveljavljenj« pravic je tri mesece od dneva objave tega poziva. Po tem roku izgube uslužbenci pravico do izplačila, z neizplačanimi zneski pa bomo ravnali po členu 64. citirane uredbe. 3246 umHtnnmuiiuiH!tmiinimitinNin ga dobili v bojih s * skega“ kakih 10 odstotkov izlasov *^ italijanskega orožj 6Vetovr ških bojev med drug ^ - mu nje svojih francoskih kolegic se | p rek moderne prenosne radijske hod v poletni vročini, ki je do- niso niti zmenile in so mirno obsedele pri vseh poskusih. Tudi pri drugih pticah se je pokazalo isto: francoski galebi Ha doA>u> postaje obvešča svoje v hosti segla čestokrat 50 stopinj na son- skrite tovariše o sovražnikovih cu, je bil zelo težaven, vrh tega premikih | pa smo bili izpostavljeni letal- skim in topniškim napadom. Pre-niso razumeli nobenega znaka in j bili štirje častniki alžirske osvo- senetljivo majhno število žrtev klica ameriških. j bodilne vojske) vojaške časti. V med uporniki je treba pripisati Raziskovalci menijo, da se j eni izmed približno 10 kolib, zgra- spretnemu, poveljevanju, kakor ptice uče govorice od starejših jenih iz brun in pokritih z veja- tudi ugodni razčlenjenosti gorov-članic svoje jate. Nobena ptica mi, so nam odkazali bivališče in ja Atlas, ki nudi izvrstne zaklone. tako se je začelo naše dvomeseč- Potem ko sem korakal dneve no bivanje pri upornikih. in dneve ob strani teh felahov, V poveljstvu tega bataljona potem ko sem jih videl, kako se sem videl na velikih lesenih mi- znajo bojevati in spoznal, kaj ču-zah številne pisalne stroje. Štab tijo in mislijo, sem začenjal ra- se ne nauči značilnih klicev sama od sebe. Tudi angleški zoolog dr. Mair-ler je ugotovil, da se ptičja govorica ravna po razmerah v posameznih pokrajinah. Petje ruskih ščinkavcev se na primer povsem razlikuje od petja italijanskih ali angleških. Ujeti ptiči se ne nauče svojega značilnega petja. Kraljiček, ki ga je izvalila kanarka, se ne nauči kanarčjega ne kraljičkovega petja. Diamanti na Uralu Moskovski radio je ondan po- __ A . T_ ročal, da so na Uralu odkrili nova v ~DA in Kanadi zaznamo- korderke Rekorderji ptičjih poletov »Ameriško društvo za zaščito i Starostni rekord je dosegla ptic« je nedavno objavilo poroči- neka morska lastovica, ki so jo lo, v katerem so zbrani 'rezultati ujeli 1951, imela pa je obroček z opazovanja ptic selivk v Ameriki letnico 1925. Potem takem je ta v zadnjih petdesetih letih. ptica dosegla za svoj rod zelo vi- , . , soko starost — najmanj 26 let. v tem času so člani tega dru- , volv°oi.a, enotah, ki sme' l1 d teh Pf0^, stroga m__m|)č®oče odtegniti-, da voljcev se Rnoi'c prepr^3”*’ da žirski uporniki P še dolgo- ^ bo njihov boj traj zaVedajo- . bo trd, čeprav se franc<>sK bodo lahko kljub &sa bo L BM*> "f jS o starost — najmanj zo tet. . , lin«- a. s*’.. Morske lastovice so tudi re- 1 Alžirski up' siužh°’ ‘ cieduJ derke pri dolgih poletih. Ne- dobro sani .ka> ki P V —* »Veliki poglavar! Stric Se ni pečen.. .€ ročal, aa so na uraiu oaKrm nova , : ....----- KorcierKe pri aoigin poietin. Ne- uuuiu „3. * ^ nahajališča diamantov. Nahaja- va** z obročki okrog 7 milijonov katere med njimi lete vsako leto vidimo zar part'2* ,e ra®” —-----------------...x4_ -.j .t—iu ptic selivk. Od tega so ponovo 2 Južnega na Severni tečaj in v boju rana. jjini voJ* ujeli 600.000 ptic, se pravi po- nazaj, se pravi' prelete več kot žirski osvo 0 velik° ®en vprečno vsako enajsto. 140.000 km. I merom 1 diamantnih rudnikov na tem pod-Iročju. « JAMES A. MICHENER Sajonara 8 ROMAN Naglo se je obrnil in njegov glas je zabobnel kakor vulkan. Na drugi strani ulice sta stala debeli major in njegovo japonsko dekle, s katero si je ogledoval izložbe. Gledala sta razstavljene obleke in se na spomladanskem soncu držala za roke. General se je nagnil naprej in vprašal šoferja: »Je to major Bartlett?« »Da, gospod.« »V civilu prodaja čevlje,* je zamrmral general. »Kaj bi človek mogel drugega od njega pričakovati?« Šofer pa je pripomnil: »Major Bartlett je lastnik omrežja bencinskih deža in vzkliknil: črpalk, gospod.- General Webster se je zleknil na naslon se-»Moj bog, kakšna vojska je to!« Pripeljali smo se pred razkošen japonski hotel, v katerem je bil oficirski klub, in jaz sem čutil, da je general čedalje bolj vznemirjen ob misli na presenečenje, ki mi ga bo napravil z Aileen. Pa tudi meni ni bilo vseeno, saj Aileen nisem videl že več ko leto dni. Razburjeno sem se dotaknil žepa na bluzi, v katerem je bila nje- na fotografija, in krenil po marmornatih stopnicah proti vhodu. Japonski sluga je pozdravil generala. Japonski nadzornik sobarjev mu je izročil neke papirje. Japonski liftboy nas je bliskovito odvedel v generalove apartmaje, japonska sobarica pa je stekla pred nami. Japonski sobar nam je odprl vrata in pri tem nekaj zadovoljno momljal. Japonsko dekle je pozdravilo generala, pri čemer se je priklonilo skorajda do tal. Čakal sem, da bi se odprla velika vrata in spominjam se, da sem rekel sam pri sebi: »Naivnež, zdaj pazi. Moraš se pretvarjati, kakor da si presenečen.« Toda to ni bilo potrebno, ker je Aileen iznenada prišla iz predrja dvakrat lepša, kakor takrat, ko sem jo poslednjič videl. »Hej!« sem vzkliknil in ji pohitel naproti. Sele tedaj sem opazil, kako vitka in kako fletna je, kadar se nasmehne. PoHitela je k meni, poljubila sva se in jaz sem rekel: »Ha, kako čudovito je, če nekoga pripeljejo s Koreje.« Odvrnila mi je: »Hotela sem ti brzojaviti tisti hip, ko sem dobila vojaško potno dovoljenje, toda mama je rekla, da bo bolje, če te presenetimo.« Gospa Websterjeva se je vmešala v razgovor: »Nismo vas hoteli vznemirjati med poleti.« Aileen me je vprašala: »Ali je bilo tokrat grdo?« »Ja, v igro so vrgli svoje najboljše ljudi.« Čvrsto sem jo držal za roke in se malo od-* maknil, da bi jo bolje videl. »Drugače se češeš, kajne? Oh, ti čudoviti plavi lasje, tu pa vidiš same črnolase. In tvoja obleka .. Čudovita je, kakor ulita.« »Ukrojena je bila zame,« se je nasmejala Aileen, »jaz pa sem ukrojena zanjo.« General Webster je zakašljal, jaz pa sem rekel: »Lepša si kakor na katerikoli fotografiji, ki si mi jih poslala, razen morda na tisti, na kateri si v kopalni obleki.« »Mar ne mislite, da bi lahko šli dol na kosilo?« je rekel general Webster. Toda gospa Websterjeva je uživala nad romantičnim prizorom, ki ga je zrežirala in zato je rekla: »Najprej bomo nazdravili mladima ljubimcema.« 1 Na mizo je postavila bleščeče kristalne kozarce za vino in pojasnila: »To je najboljše japonsko steklo in japonski prodajalec mi je rekel, da so ga idelali ravno tu v Bobeu.« General Webster je dvignil čašo s cherryem in resno dejal: »Na zdravje ljubimcev!« Zatem se je ozrl na svojo ženo in opravičujoče dejal: »Kakšna grda beseda! Mar niso ljubimci tisti, ki žive v Franciji po podstrešnicah in se nikoli ne poroče?« »Ne!« je vzkliknila Aileen. »Ljubimci so tisti, ki v angleških filmih žive v zelenih gradovih, pastorjeva žena pa kliče nad njihove glave prekletstvo.« »Zelo grda beseda, vsekakor.« Vnovič je nalil cherry in rekel: »Na zdravje majorja Lloyda Grooverja in Aileen Webster, pripadnikov ameriškega letalstva! To mi zveni veliko bolj po ameriško in veliko prijetneje.« Gospa Websterjeva se je zasmejala. »Prav praviš, Mark, toda beseda Uubimec ima e tudi zelo lep pomen. Poznam P°'E[f0 pa kance, ki se ne glede na starost 1J „j0pjia je 3 so poročeni že šestindvajset let.« neralu in ga toplo poljubila. br0 razU’ Moj oče in mati se nista sern d^^jih mela, in že ko mi je bilo deset ’ južbi, hi se da ne glede na napredovanja to, hak°.traši je dosegel moj oče in ne S1®“f ia moj* .T„ncy zasukala kariera Marka Webst ^ J^’ark m N rn zavidajo Websterjevim, ker sta s ‘ a£i n*f vTnsti ' ljubila, medtem ko se moj oče d0 sla g3 včasih je moj oče pokazal pr v tem. 0 nje-Marka Webstarja, ki se je lz v penm jja nite nemške družine iz Lancas .gV go kor niji, pa je običajno v krogu pn.^ Jgvetu ^ o Nancy-Websterjevi, ki da »dr kak svetovni potnik« .. V tem trenutku, v Kobeu 0 st®1,8 ko Ua ^ ista nrevze01 spo' Websterjeva poljubila, so me Pjkrat serrL k° čustva kakor moje starše in P bom ra,'ften znal z določenim začudenjem, .jjeen, P°^rark se bom poročil z njuno hčerKo drug1 \>o svojemu očetu, kakor da bi P° . k8r m po-Webster. Vedno bo v meni n ’,eg tam. g. zadrževalo, da bi bil takšen; 1 .epa> sem je leg Aileen in opazujoč jo, kak° 1 gn _ po sodil, da sem nenavadno zal*ub.„kor je bl tg.M zaljubljen in zaljubljen tako, . jahko ^. oče. In pomislil sem, da mol - afj trdna pre-rečem, delna ljubezen, lahko u ivede do , v žino, kakršna je očetova in me P napredo dovanja v letalstvu, kakor J®. v dniza ’ tru-vojski, in do uglednega f0?07'J^ti v k?n iak.* kršnega je bila deležna moja m ^ jjubi v Zato sem rekel sam pri sebi: »®