ŠTEV. 11 LETB VII ☆ november 19 7 1 GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Dan republike Druga svetovna vojna je prinesla ne samo vojaški poraz osnih sil in zlom fašizma, temveč je povzročila tudi globoke spremembe in premike v odnosih med družbeno političnimi silami v svetu in sicer v korist soci-alitsičnih in protiimperialističnih sil. Ena izmed najvažnejših sprememb je bila v tem, da so delavski razred in druge napredne sile prevzele oblast ali pa da so v več deželah razširile svoj vpliv. Sovjetska zveza ni bila več kakor v obdobju med dvema vojnoma edina socialistična država na svetu; več dežel v vzhodni oziroma v jugozahodni Evropi se je iztrgalo iz kapitalističnih okov, med njimi tudi Jugoslavija. V nekaterih zahodnoevropskih deželah se je naraščanje vpliva delavskega razreda zrcalilo v neposrednem sodelovanju komunističnih partij v vladah Italije, Francije, Belgije, v drugih pa v znatnem naraščanju vpliva in ugleda komunističnih in sploh delavskih partij v političnem življenju dežele. Pojemanje imperialističnega sistema se je pokazalo tudi v krepitvi in naglem širjenju osvobodilnih in protikolonialnih gibanj v svetu na ogromnih prostranstvih v Aziji in Afriki (Kitajska, Indija, Indonezija, Vietnam, Laos, Kambodža, Filipini, Koreja, arabske dežele, severna Afrika, itd). Kolonialni sistem je začel razpadati. Ti odnosi in dogajanja takoj po vojni so odpirali narodom sveta svetlejšo perspektivo, da bodo lahko v miru urejali razna vprašanja in težave, ki jim je kot dediščino zapustila vojna. Jugoslavija je prišla iz druge svetovne vojne kot država z vsemi osnovnimi elementi diktature proletariata. Naslonjena na novo državno organizacijo, na oblast vseh delovnih slojev, na bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudsko armado, je komunistična partija Jugoslavije lahko takoj po vojni svoje glavne napore usmerila na ustvarjanje os- novnih pogojev za prehod v socialistično graditev države. Potrebno je bilo obnoviti tisto, kar je bilo razdejano v vojni, po-družbiti proizvajalna sredstva z nacionalizacijo. Na podlagi zakona o zaplembi, iz junija 1945., je celotno premoženje nemškega raj ha in oseb nemške narodnosti, nadalje vse i-metje vojnih zločincev in njihovih pomagačev postalo državna lastnina. Odpravljen je bil privatni bančni sistem in z agrarno reformo zemlja razdeljena med tiste, ki jo obdelujejo. Ena izmed najvažnejših nalog, ki Z drugo etapo rekonstrukcije našega podjetja so bili zadani cilji, ki jih zahtevajo stabilizacijski ukrepi. Izboljšava tehnoloških procesov in povečanje produktivnosti sta bili naša stalna praksa in ostaja tudi v bodoče. Z zamenjavo starih strojev z novimi so bili v posameznih oddelkih doseženi naslednji rezultati: Pripravljalnica: 1. Za previjanje preje je bil že v prejšnjih letih nabavljen »Kovinarjev« previjalni stroj. Ker predilnice prehajajo na pre-vijajne na križne navitke predvidevamo zaradi ekonomičnosti (ker se slaba mesta v preji že v predilnicah odstranijo in ker je cenejši transport) nakup preje na križnih navit-kih. Določene preje bi še previjali doma, v glavnem prejo, ki ostane na cevkah pri snovanju. 2. Pri snovanju smo zamenjali stari stroj z novim, modernim, tipa »Benninger«. Dosegli smo sledeče učinke: so čakale našo mlado državo po končani vojni, je bila tudi izpolnitev državne organizacije. Jugoslavija je prišla iz vojne z vlado, v kateri je imela v vojni poražena bur-žoazija po sporazumu Tito — Su-bašič svoje legalne predstavnike. Začasna ljudska skupščina je sprejela volilni zakon. 11. novembra 1945. leta so bile volitve v ustavodajno skupščino. Ustavodajna skupščina izvoljena 11. novembra 1945 se je zbrala na svojem zasedanju 29. novembra 1945 ob drugi obletnici II. zasedanja AVNOJ-a. Svoje delo je začela z zgodovinskim aktom — deklaracijo o razglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. To je bila dokončna odprava monarhije in rojstvo republike. Tone Dolenc strani stroj cca 20.000 m/8 ur novi stroj cca 70.000 m/8 ur Kar pomeni za cca ,'150 'Vo večjo proizvodnjo v istem času. 3. Skrobljenje. Novi avtomati zahtevajo tudi dobro pripravo preje. Zato smo nabavili nov škrobilni stroj, ki odgovarja tem zahtevam in daje odlične rezultate. Produkcija: stari stroj cca 12.000 m/8 ur novi stroj cca 50.000 m/8 ur ali povečanje ze preko 400 °/o v istem času. 4. Tkalnica Širokih tkanin: Zamenjava starih tkalskih strojev z novimi tipa Picanol od »Tek-stilstroja« Zagreb. Montiranih je 64 statev. S kompletno proizvodnjo smo pričeli v mesecu septembru in smo že v začetku dosegli zadovoljive rezultate. Izkoriščanje strojev je cca 85 — 90“/o, kar je za poizkusno proizvodnjo zelo dober uspeh. Primerjava proizvodnje: stari stroj cca 60000 votkov/8 ur novi stroj cca 80000 votkov/8 ur Stabilizacijski ukrepi v tehničnem sektorju narediti še marsikatere izboljšave, predvsem glede odvzema končnega izdelka. S podjetjem »Rog« Ljubljana je že sklenjena pogodba za izdelavo valjčnih linij za odvoz izgotovljenega izdelka v skladišče. S. Konfekcija: V konfekciji so v montaži novi' stroji, nekateri so že v redni proizvodnji, za nekatere pa se še pripravlja tehnologija. Za vključitev vseh strojev bo potrebno nabaviti še stroj za navijanje ovojev. Dosedanji so zastareli zato je navijanje ovojev neenakomerno, počasno in nekvalitetno. Takšni ovoji niso primerni za avtomatsko pakiranje, ki se predvideva. S tem bi se sprostila POROČILO O GIBANJU PRODUKTIVNOSTI delovna sila in uporabila na drugih delovnih mestih. 9. Filtri: Pri filtrih smo dosegli v zadnjem času zavidljive rezultate visoko kvalitetno proizvodnjo in zmanjšanje odpadkov. Ti uspehi so doseženi predvsem. s tem, da se o-pravljajo redni remonti strojev v prostih sobotah tako, da je potem med tednom proizvodnja v glavnem brez večjih zastojev in kvalitetna. Potrebno pa bo v zimskem času urediti klimatizacijo prostorov in za to najti sredstva. Projekti in ponudbe so v glavnem pripravljeni. Slabi delovni pogoji v veliki meri vplivajo na sorazmerno veliko bolezensko odsotnost. 3 I! 15 S I« « "S H >C/3 0 1 ž 1? H o •S, '3 M o! 'S o tč v votkih v votkih v votkih v kg v din v kom I-XII 1970 375 280 52 254 1.289 142.930 I 1971 366 218 59 191 1.236 155.163 II 1971 347 307 56 211 1.327 159.536 III 1971 328 169 60 228 1.440 157.887 IV 1971 361 313 58 236 1.390 152.992 V 1971 355 311 56 259 1.453 160.686 VI 1971 327 317 58 278 1.497 156.999 VII 1971 312 309 62 245 1.576 157.370 VIII 1971 266 185 64 247 1.730 169.125 (vir podatkov: mesečno poročilo SP — sektorja) Posluževanje na starih statvah: 10 statev Posluževanje na novih statvah — avtomatskih: 20 statev Votki na tkalko v 8. urah: na starih statvah cca 600 votkov na novih avtomatih cca 1600 votkov ali povečanje za cca 260 %>. 5. Tkalnica ovojev: O tkalnici ovojev je bilo veliko razprav glede njene produktivnosti in izkoriščenosti. Potrebno bo še preanalizirati ta oddelek, predvsem ko bodo znane potrebe prodaje za prihodnje leto. Pogoj za vsakršno ukrepanje pa je kvaliteta preje. Zaradi dotrajanosti ki dozdaj ni vedno odgovorajala in zastarelosti statev je bilo nabavljenih dvanajst novih. Težave smo imeli v prvi fazi, ker nam stroji niso dajali proizvodnje, ki smo jo od njih pričakovali. Spričo garancije dobavitelja strojev nam je uspelo, da je le-ta stroje opremil tako, da smo danes z doseženimi rezultati zadovoljni. Primerjava: Stare statve pri šir. ovojev 6 cm cca 30 votkov/8 ur Nove statve pri šir. ovojev 6 cm cca 50 votkov/8 ur. Posluževanje: 2 — 3 stroje pri starih oziroma 6 strojev pri novih statvah. Produkcija na tkalko: Pri starih statvah za 60 — 90 votkov/8 ur Pri novih statvah za 250 — 300 votkov /8 ur Primerjave kažejo, da so bile naložbe v tkalnice koristne. Ni še vse storjeno, imamo pa vse možnosti, da rezultate še poboljšamo. 6. Belilnica: V belilnici smo imeli veliko težav z napravami, ki smo jih kupili v dobri veri, da so najboljše v tistem času. Dosti dela in poskusov je bilo potrebno vložati, da nam je vendar uspelo naprave urediti tako, da smo s kvaliteto beljenja zadovoljni. V teku je še rekonstrukcija belilnih košev ter nakup dodatnih plošč za nalaganje materiala. Za po-boljšanje kvalitete ter skrajšanje belilnega procesa je v montaži toplovodni rezervoar in sistem, s katerim računamo za okoli 20°/o povečanje belilnih kapacitet, ki so trenutno grlo proizvodnje. S postavitvijo rahljača mokrega materiala se bodo povečale sušilne kapacitete ter poenostavil posluževanje. Računamo da bo to končano v oktobru. 7. Mikalnica: V začetku leta je bila preseljena celonta mikalnica. Trenutno se montirata še dva mikalnika, v pripravi pa so linije za navijanje vate, tako da bo proizvodnja v celoti mehanizirana oz. avtomatizirana. V pripravi pa so tudi projekti za avtomatsko doziranje materiala. Nova naprava za damske vložke in plenice je zmontirana in je v poizkusni proizvodnji. Potrebno bo Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je proizvodnost v porastu v vseh oddelkih razen v avtomatski tkalnici, za katero pa moramo upoštevati, da so bile v preteklem obdobju demontirane ostale tkalnice in je bil režijski kader angažiran pri montažah strojev, je bil še vedno voden pri tkalnicah in jih obremenjeval. Posebno je bilo to v obdobju ko so se montirali tkalski avtomati. Montaža avtomatov je bila končana avgusta. Pri prvem, 14-dnevnem obratovanju, je doseženo 84°/i> izkoriščanje stojev, kar se smatra za več kot zadovoljivo. Nujno je upoštevati, da je bila v začetku tega leta preseljena celotna mikalnica in da se je vršila montaža novih strojev za vložke in plenice. Istočasno z nakupom novih strojev so bile posvečene skrbi kadrom. Tako so bili na praksi pri »Benningerju« za snovalni stroj, pri »Suckerju« za škrobilni stroj, pri »Miillerju« za trakostatve, na Švedskem za plenice in vložke, itd. Organizirani so bili 20-dnevni seminarji za zaposlene pri filtrih 14-dnevni seminar za belilnice, pet tkalskih mojstrov je bilo na en in pol mesečnem seminarju, ki je bil specialno prirejen za »Picanol« avtomate v Tekstilnem šolskem centru v Kranju. Tkalke so bile deležne instruktaže na delovnih mestih z inštruktoricami iz Tekstilnega centra. V teku je instruk-taža tkalskih mojtsrov na delovnem mestu. Pripravlja se seminar za zaposlene na novih strojih za izdelavo vložkov in plenic. Poleg gornjih ukrepov so bili sestanki v tehničnem sektorju, na katerih so bili izdelani stabilizacijski ukrepi po posameznih oddelkih oz. službah. Mesečno se preverjajo rezultati izvajanja vseh sprejetih ukrepov. Iz rezultatov produktivnosti v priloženi tabeli je razviden porast, vendar lahko glavne učinke pričakujemo v naslednjem obdobju. To velja posebno za tkalnico in belilnico, ker so bili stroji šele montirani ali so še v montaži. Z ureditvijo vseh zadanih nalog v posameznih oddelkih bomo usposobljeni za kvalitetno proizvodnjo. Tako bomo sposobni z našimi artikli povečati izvoz, kar je tudi eden od zadanih nalog stabilizacijskega programa. Naš stalni program je še naprej razvijati tehnologijo ter izboljševati medsebojne odnose. Le s upoštevanjem obojega lahko pričakujemo konstantno boljše rezultate. J. B. Stališča IO OOS Tosama o podjetja IO je na svoji seji dne 11. X., na kateri so bili prisotni tudi strokovnjaki iz podjetja, člani komisije za sistematizacijo delovnih mest in predstavniki komisije za samoupravljanje republiškega sindikalnega sveta tov. POLAK in tov. KUKAVICA, sprejeli sklep, da skupina v sestavi: tov. Petkovič Vlado, dipl. ph. tov. Kerč Francka tov. Dolenc Anton formulira stališča IO OOS "TOSAMA«, katere vam posredujemo. O organizaciji podjetja je sindikat zavzel stališča: — da le-ta ni bila že v samem začetku posrečeno pripravljena, ker se je k nji pristopilo z napačne strani. Namesto, da bi jo pripravljali strokovni ljudje našega podjetja, kateri poznajo elemente dela in organizacije detajlno in sicer pod mentorstvom zunanjega sodelavca je kompleten predlog prepuščen zunanjem sodelavcu. Ta se je dejansko moral, zaradi nepoznavanja bistvenih stvari znotraj podjetja, loviti v iskanju ustreznih rešitev in neštetokrat pasti pod vplivom v glavnem vodilnih ljudi, kateri pa so poskusili rešitve prilagajati lastnim željam, ki velikokrat niso bile v skladu z interesi celotnega podjetja. — sam predlog organizacije podjetja je obravnavan v preozkem krogu, kar je odvzelo možnost vplivanja vsem zainteresiranim. Razen tega se je priprava in razprava preveč zavlekla, tako da je dejansko izgubljala na aktualnosti. Dejansko, da se organizacija enega podjetja pripravlja več kot dve leti, je zaskrbljujoče in IO trdi, da vsak še tako dober predlog organizacije podjetja, kateri je sprejet pred 2 leti, danes zastari. Da bi se te nepravilnosti odklonile, sindikat predlaga: — da se v bodoče organizaciji podjetja strogo določijo komunicij-ske poti na vseh nivojih in sicer ne samo navzdol ampak tudi navzgor. •— da se vskladi sistematizacija in in organizacija podjetja s samoupravno organizacijo tako, da tvorijo celoto, od katere bo imelo podjetje največ. Vsi ti trije elementi so osnova, na kateri sloni odgovornost, vodenje, izvrševanje, pravilno informiranje, u-strezno izobraževanje kadrov in kadrovanje ter nagrajevanje, kar pa je zopet osnova za dobro vzdušje in občutek varnosti vsakega zaposlenega oziroma garan- cija za optimalen poslovni uspeh podjetja. — vsem članom kolektiva omogočiti samoiniciativnost pri kreiranju in izvrševanju nalog in naj bo to pogojeno s polno osebno in moralno politično in materialno odgovornostjo. — urediti sistem nagrajevanja, ki naj bo vsklajen z osnovnim principom nagrajevanja po delu in samoupravnim sporazumom in ki bo ustrezal novim organizacijskim in samoupravnim potrebam. — urediti pravilen sistem obveščanja kolektiva in omogočiti večjo Zunaj je jasno in hladno. Nebo je posuto z zvezdami. V lahkem no-vemberskem vetru plapolajo zastave. Ulice so prazne in puste, človeka spominjajo na zapuščene otroke. Neba toplina veje iz te novem-berske noči in iz skritih kotičkov zavesti se začno vzbujati spomini na prejšnje dni. Morda je bila takrat, ko se je zatirano ljudstvo uprlo okupatorju prav taka noč. Toda tisto noč ni bilo časa za razmišljanje. Treba je bilo pozabiti na vse in se boriti za obstoj. Prevladovala je le ena misel: uničiti sovražnika ga pregnati iz domovine ter ustvariti lepše življenje in bodočnost. Vsakdo se je moral zavedati, da je nujno ustvariti lastno državo s svojim vodstvom, katera bo sama kovala usodo naroda. Zgodovinska odločitev Od 25. oktobra 1971 ima _Orga-nizacija združenih narodov še vedno 132 članov. Na 26. zasedanju generalne skupščine je 76 držav glasovalo za albansko resolucijo o kitajskem predstavništvu in tako se je končalo več kot dve desetletji dolgo prizadevanje, da postane LR Kitajska enakopravni član te mednarodne skupnosti. Formoza je izgubila svoje mesto, čeprav so Američani skušali pridobiti svoje zaveznike za dvojno kitajsko predstavništvo. A-meriška diplomacija je tako doživela najhujši poraz v zgodovini OZN, čeprav si je zunanji minister Ro-gers z najrazličnejšimi pritiski prizadeval ohraniti Formozo v svetovni organizaciji. Komunist, 29. okt. 1971 organizaciji povezavo (vpliv) med vodstvom in kolektivom. S tem bi omogočili večji nadzor in predlaganje u-krepov zaradi neizvrševanja vodstvenih in samoupravnih nalog. Ta stališča dajemo v javno razpravo, ki naj bi bila po oddelkih. Prosimo, da vsako pripombo ali predlog na ta stališča in na osnutek pravilnika o novi organizaciji podjetja in sistemizacije delovnih mest posredujete ustno ali pismeno članom IO OOS TOSAMA po objavi na sten-času. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOSAMA Za organiziran boj proti sovražniku je bil to prvi pogoj. Zato so se zbrali 29. novembra 1943 leta v Jajcu borci vseh bratskih republik in prav na tan slavimo rojstni dan naše republike. Ni potrebno posebej poudarjati, kako pomemben je za nas in koliko nam pomeni. Tega dne je ljudstvo pčvič izrazilo svojo željo po lastni državi. Zato je prav, da ga kar najbolj slovesno praznujemo. Danes živimo v svobodi in miru. Šele sedaj znamo ceniti velike žrtve in trpljenje tistih, ki so nam priborili svobodo. Trpljenje je minilo, imamo lepše življenje, vendar pa ne bomo in ne smemo pozabiti življenj, ki so za nas ugasnila v mrzlem snegu ali na zelenem mahu pod smrekami. M. D. Pri Zdravstvenem domu v Domžalah, smo odprli obratno ambulanto, in sicer v sobi št. 68,/I. (ordinacija Toko) ordinira dr. Ličina Mi- lan po sledečem razporedu: Kurativa Preventiva P od 13. do 16. od 16. do 19. ure T od 7. do 10. od 10. do 13. ure S od 13. do 16. od 16. do 19. ure C od 7. do 10. od 10. do 13. ure P od 13. do 16. od 16. do 19. ure S izmenoma Iz tajništva ZAHVALA Sindikalni podružnici Tovarne sanitetnega materiala se najtopleje zahvaljujem za obisk v bolnici, za šopek in darilo, ter za iskrene želje za čimprejšnje okrevanje. Marolt Lidija Rojstvo naše republike OBVESTILO Počastitev krvodajalcev V prostorni dvorani Komunalnega centra v Domžalah je bila 2. oktobra 1971 slavnostna akademija vseh občinskih krvodajalcev. V kulturnem programu te akademije so nastopili posamezniki in pevski zbor osnovne šole "Venclja Perka« iz Domžal. Po nastopu najmlajših, ki so z veselim in srečnim srcem pozdravili vse prisotne krvodajalce, ki poleg svojega rednega vsakodnevnega dela žrtvujejo lastno srčno kri za reševanje življenja svojega sodelavca ali sočloveka, je sledil kratek govor tov. Leniča — direktorja I. osnovne šole v Domžalah. Med drugim je dejal: »►Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, cenjeni krvodajlci! Štejem si v osebno čast, da vas v tako velikem številu pozdravim in vam zaželim za vaše humano in plemenito delo še veliko zdravja in uspehov. Vi, ki nesebično in ob vsaki priliki darujete svojo kri za reševanje drugega človeka, ki ga čaka nezgoda pri delu ali nesreča na cesti in drugod, ste vredni vse pohvale in zahvale tistih, ki ste jim že rešili življenje. Naj ne bo odveč, če rečem, da danes po svetu hodi zdrav in krepak marsikateri otrok in da se marsikatera mamica otre solzo sreče z oči, ko gleda svojega zdravega in srečnega otroka, ki razposajeno skače okoli nje, ko se spomni, da je življenje obeh dveh bilo ob porodu otroka ogroženo, toda kri nepoznanega človeka je rešilo življenje obeh. Čudovita je plemenitost posameznika, ki da svojo kri nesebično na razpolago Zavodu za transfuzijo krvi in s tem omogoča, da se reši marsikatero življenje človeka, ki je danes v tej ali oni obliki ogroženo«. V zaključku je tov. Lenič zaželel vsem krvodajalcem in organizatorjem te plemenite akcije, še o-bilo sreče in osebnega zdravja. Sledila je obdaritev s spominskimi značkami vseh krvodajalcev, ki so darovali kri več kot petkrat, desetkrat, petnajskrat. Veliko je bilo teh obdarovancev, ki pa jih nikoli ni preveč. Čudoviti je bil občutek ko so vsi krvodajalci z rosnimi očmi in iskrenim ter veselim ploskanjem pozdravili obdaritev "SLEPEGA« krvodajalca, ki ga je na oder vodil za roko komaj desetletni fantič. Slepi mož, ki je svojo lastno kri daroval že več ko desetkrat, da bi rešil in pomagal sočloveku, je res vreden vsega spoštovanja in vsakemu zdravemu človeku daje vzpodbuden zgled, da je nesebična pomoč drugemu res izraz srčne plemenitosti in osebne kulture. Ni dolgo tega, ko smo na pokopališču z žalostjo zagrebli v prerani grob dva mlada človeka iz Seno- žeške tovarne. Cesta je v tem primeru spet vzela svoj krvavi davek. Dva človeka, fanta stara 23 in 19 let sta za vedno odšla. Enemu izmed njiju ni mogel pomagati nihče, drugemu pa so s hitro zdravniško intervencijo podaljšali življenje ali bolje rečeno agonijo za nekaj ur. V tem primeru ni pomagala niti zadostna zaloga krvi in krvne plazme. V tem slučaju, smrti ni mogel ustaviti nihče. Naše ceste so ob sedanjem hitrem ali eksplozivnem naraščanju cestno-prometnega transporta postale vsakdanje prizorišče nesreč, ki imajo za posledico trenutno smrt ali po trajno invalidnost. »Krvavi davek«, ki ga terjajo naše transportne poti bomo ublažili delno z darovano krvjo in resnostjo ter treznostjo pri upravljanju transportnih ♦ £ vozil. Naša tovarna je bila vedno v samem vrhu po številu darovalcev krvi v Domžalski občini. Spomladi letos se je krvodajaske akcije iz našega podjetja udeležilo 111 članov kolektiva. Krvodajalska akcija v našem podjetju teče že več ko deset let in število članov, ki vsakoletno darujejo kri, se vedno suše o-koli okrogle številke sto ali z drugimi besedami povedano: Vsak sedmi član kolektiva TOSAMA je krvodajalec. Ta številka nam tudi pove, da TOSMA ne izdeluje samo sanitetni material in komplete za prvo pomoč, pač pa tudi, da je to kolektiv plemenitih, zdravih ljudi, ki so vsem pripravljeni pomagati v vsakem primeru, pa če tudi je potrebno podariti lastno kri. Stefan Rozman I DIPLOMO Sindikalni podružnici „ TOSAMA"Domžale 2 i6. Občinska konferenca ZMS Domžele KRVODAJALCI IZ »TOSAME« KI SO NAJVEČKRAT DAROVALI KRI: Vulkan Jurij 19 krat Zalokar Janez 16 krat Keršič Jože 14 krat Gostič Pepca 13 krat Mihelčič Ivan Rozman Štefan Gaberšek Rok 11 krat Hafner Julka Juhant Franc Kerč Miha Pižem Janez 10 krat Stupica Franc Juteršek Bogdan Zarnik Ciril Osolin Franc Dolenc Justina 9 krat Rožič Stane 9 krat Mazovec Kristina 9 krat Bizilj Franc 8 krat Strmšek Jernej 8 krat Zemljarič Rezka 8 krat Perše Franc 8 krat Pivec Peter 7 krat Razdevšek Ivanka 7 krat Galič Nada 7 krat Svetlin Vinko 7 krat Udovč Avgust 7 krat Koprivnikar Rozka 7 krat Rode Janez 6 krat Ropotar Marija 6 krat Gabrič Marija 6 krat Rožič ing. Franc 6 krat Kavka Anton 6 krat Kerč Vida 6 krat Kuhar Dani 6 krat Merkužič Marjan 6 krat Pavlič Andrej 5 krat Cerar Albin 5 krat Cerar Marija 5 krat Požar Anton 5 krat Černivec Milka 5 krat Florjančič Matevž 5 krat Dolinar Miloška 5 krat Ferlič Cilka 5 krat Gaberšek Mihaela 5 krat Sobočan Ani 5 krat Hrovat Franc 5 krat Kasagič Lojzka 5 krat Vidergar Marija 5 krat Kranjec Olga 5 krat Križanr Vida 5 krat Majdič Pavla 5 krat Podatke so mi ljubeznivo posredovali na Občinskem odboru RK Domžale. Vendar so me opozorili, da utegnejo biti podatki nekoliko netočni, ker še vedno nimajo vseh zapisov o odvzemu krvi. MiD ZAHVALA Sindikalni podružnici TOSAMA se lepo zahvaljujem za prejeto darilo in obisk v bolnici, katerega sem bila zelo vesela. Z željo, da bi v čimprej med vami, vam želim veliko uspeha. Klobčič Budinka Občinski komite ZMS Domžale vsako leto sklicuje konferenco, na kateri se pretrese dosedanje delo in se polože temeljni kamni za nadaljnje delo. Letos je bila ta konferenca 28. oktobra. Poleg predstavnikov mladinskih aktivov so konferenci prisostvovali še: — Albin Klemenc, predsednik Skupščine občine Domžale; — Marjan Bolhar, predsednik Zveze sindikatov Domžale; — Milan Deinsinger podpredsednik Zveze sindikatov — Franc Avbelj — Lojko, predsednik ZB Domžale in — tov. Gačnik iz republiške konference ZMS Izrečene so bile pohvale in tudi graje na delo komiteja ZMS Domžale, vendar se je izkazalo, da sedanje vodstvo mladine v občini ni delalo tako slabo Albin Klemenc je pohvalil lepo sodelovanje mladine z občinsko skupščino. Kai to sodelovanje prinese, se že kažejo nekateri rezultati. Tov. Gačnik iz Ljubljane je dejal: »Kaj bomo govorili stari — mladi, če imamo vsi enak interes, ta razlika sploh do izraza ne sme oriti. Pri nadaljnem programu mladine pa je sicer videti malo dela, toda če te naloge razčlenijo, bo imelo novo vodstvo dela kar precej«. Ko že govorimo o programu dela mladine v Domžalah, sem v svoj sestavek vnesel tudi nekaj točk programa, ki se mi zdijo najpomembnejše: — Zavzemali se bomo in izvedli določene akcije za dosledno uveljavljanje in spoštovanja družbe-no-političnih dogovorov, zakonov, odlokov, sklepov in samoupravnih ter družbenih dogovorov. — Samostojno in z drugimi institucijami se bmo prizadevali za odpravljanje socialnega razlikovanja v naši družbi. — Angažirali se bomo v smeri zaostritve odgovornosti občinskih zvez in društev do svojega poslanstva. To je samo nekaj tega kar kani mladina narediti, vendar celotni program obsega 15 točk. Govoril sem o novem programu dela, spregovoriti moram tudi o novem vodstvu OK ZMS Domžale. 7p m-odsednika ie bil ponovno izvoljen KRALJ Janko, za podnred-sodnikn na Klopčič Janez iz Domžal Sekretar je oostal tudi dosedaj žele aktivni POPOVIČ Milorad. Tosama ima tudi dva oredstav-nika v predsedstvu OK ZMS Domžale. To sta Marjan HAFNER in Milan DRČAR. Nazadnje je konferenca tudi sprejela sklep da se pri predsedstvu ustanove nekatere komisije. Po krajši debati so bile ustanovljene naslednje komisije: — komisija za izobraževanje — komisija za družbeno-ekonomske odnose in družbeno-politično delo, — komisija za samoupravljanje — komisija za športno dejavnost — komisija za kulturno dejavnost — komisija za množičnost in — komisija za splošni ljudski odpor Mladina domžalske občine si je naložila obilo dela, zato takoj k dejanjem! Naloge so obsežne, zato ji MA Tosama želi kar največ uspeha v delu in ciljih ki so zastavljeni; tudi naš aktiv bo sodeloval pri teh prizadevanjih. MiD D^ug za drugim odhajalo. Po 23 letih dela v našem podjetju oziroma v tkalnici ovojev je odšla v zasluženi pokoj tov. ŠORN MARIJA. Najprej je delala na delovnem mestu kot tkalka, zadnjih 15 let pa kot inštruktorka prav tako v tkalnici ovojev. Bila je vestna in marljiva tkalka, čeprav je na začetku delala pod težjimi pogoji in več let tudi ponoči. Kot inštruktorka pa je veliko pripomogla pri uvajanju in učenju novih sodelavk na tkalskih strojih. Pri odhodu v zasluženi pokoj se ji zahvaljujemo za njeno delo z željo, da bi jesen svojega življenja preživela zdravo in zadovoljno. C. Z. Dopisnikom Bili smo nekoliko presenečeni nad velikim odzivom na naš razpis za najboljše literarno delo. Pričakovali smo res nekaj prispevkov, toda toliko spet ne. Zato ne zamerite, če ne bomo mogli v tej številki objaviti vseh. Nekatere gotovo zanimajo nagrade. Priznati moramo, da nas je tak odziv pri bralcih presenetil in se še nismo dokončno sporazumeli o višinah nagrad. Vendar naj vam to ne ubije volje do pisanja. Tekmovalni duh naj ostane med vami. Posebna žirija bo v majski številki objavila najboljše prispevke. Torej imate še dovolj časa za pisanje. Veselo na delo! Uredništvo C St. 11 — november 1971 Naš razgovor Gospodarstvo naše države se spopada s težavami, ki niti niso majhne. Nelikvidnost je zelo, zelo pereč problem. Se pravi, denar je — denarja ni. Denar bi moral biti, saj smo proizvedli in prodali, a vseeno denarja ni, ker nam kupec iz kakršnih koli vzrokov ne more plačati. To se vleče kot jara kača iz podjetja v podjetje. Vsa podjetja iščejo vse mogoče načine, izhoda iz tega problema. Ukrep, ki se ga poslužujejo v zadnjem času, je tako imeno- vana kompenzacija, da si podjetja pošiljajo material, ki ga eno izdeluje, drugo pa uporablja. Za ilustracijo naj povem primer: da recimo dela Tosama s Tobačno tovarno in kartonažo Rovinj, katera nam pošilja embalažo, mi pa njim cigaretne filtre. Denarni posli niso vedno prijetni, posebno ne v zadnjem času v času stabilizacije gospodarstva. Ko že toliko govorimo o stabilizaciji gospodarstva, je naša tovarna tudi en člen te verige, ki po svoje prispeva k uspešnosti ukrepov za izravnavo problemov, ki tarejo prav vso Jugoslavijo. Zato sem povabil k našemu razgovoru novega računo-vodsto našega podjetja JANEZA LESKOVCA, ki je sicer že star znanec v podjetju in še mimogrede: bil je tudi urednik TOSAME, Povprašal sem ga kako on ocenjuje sedanji jugoslovanski gospodarski položaj in probleme našega podjetja, ki nastajajo s tem. »Položaj našega gospodarstva niti ni tako črn, kot izgleda na zunaj. Jugoslovansko gospodarstvo ima do- kaj moderna proizvajalna sredstva. Imamo soliden gospodarski potencial in tudi dovolj delovne sile in če bi to izkoristili do maksimuma, seveda z ustrezno politiko proizvodne izbire, bi lahko v zelo kratkem času prebrodili težave, ki so sedaj. Se pravi: proizvajati moramo take proizvode, ki so družbeno koristni. Naš gospodarski potencial pa moramo izrabiti v cilju povečane produktivnosti. Proizvajati več, kvalitetneje s tem pa tudi ceneje in tako povečati možnosti za konkurenčni boj pri izvozu. Naše podjetje ima kljub vsemu zelo solidno poslovanje. »Stroji« tako rekoč. Težko je edino le zaradi nelikvidnosti. Če pa odvzamemo ta problem, pa naše podjetje posluje, če ne zelo dobro, vsaj solidno« Takole med najinim pogovarjanjem je velikokrat zastal, kot bi hotel reči: »Oprosti, spet zvoni telefon«. V tem času, ko sem bil pri njem, sem si ustvaril vtis, da ima naša telefonska centrala in telefonist že dovolj dela z njim, kajti telefon je res neutrudno zvonil. Nadaljeval je: »Hudo nas je prizadela devalvacija dinarja in revalvacija nekaterih tujih valut, predvsem marke. Primanjkuje nam obratnih sredstev, to je denarja za surovine in pomožni material. Kot vemo, mi surovine pretežno uvažamo. Tako za isto maso surovin plačujemo več in tako zaloge ne rastejo, pač pa stroški. Poleg povečane cene pa plačujemo večje takse in carine in tako se umetno manjša vrednost finančnih sredstev. Zmanjša se tudi koeficient obračanja teh sredstev. Pomagamo si z iskanjem dodatnih finančnih sredstev, ki jih zelo težko dobimo. Kreditov praktično ni in tudi praviloma ne dovolijo več emisije kreditov v ta namen.« Ne moreš si kaj, tudi sodelavci so naju motili, oprostite, nenamerno! Posvetovanje v nekaj besedah in najin pogovor se je spet nadaljeval. »Gornje razmere veljajo pri nabavi, pri prodaji izdelkov pa je podobno. Prisiljeni smo na nek način kreditirati kupce, s tem se isto tako obremenjujejo naša finančna sredstva.« »Ko se že takole pogovarjava, rad bi vedel, koliko časa ste že v podjetju?« »V tovarno sem prišel leta 1966, vendar sem imel vmes še leto dni vojaškega roka. Pred vojaščino sem nadomestoval vodje prodaje, po vrnitvi pa sem nastopil delo kot vodja nabave. Zdaj sem zasedel mesto vodje finančnega sektorja, ker je dosedanji vodja tov. Roglič šel v pokoj« »Ko ste postali vodja te službe, so verjetno nastale kakšne pripombe med sodelavci, posebno še zato, ker se sliši po tovarni, da ne vladajo ravno dobri medsebojni odnosi?« »Ce predpostavimo, da medsebojni odnosi niso v redu, izvira to le iz normalne borbe mnenj. Notranja nasprotja vedno nastajajo in tudi na nek način pomagajo k boljšemu poslovanju podjetja. Toda, če so mnenja podana preveč osebno, se to lahko sprevrže v medsebojni boj posameznikov. To, seveda, nikakor ne vpliva pozitivno na reševanje raznoterih problemov. Zgodi se, da se ubadamo z malenkostnim problemom, s tem pa velik ostane premalo raziskan. Posledice si lahko predstavljamo. Mnenja pa sem, da notranje spore ustvarjajo pretežno nepravilno podajanja mnenj, to pa je zelo lahko odpraviti, se ti ne zdi! Le odkrit pogovor brez prizvoka osebnosti je lahko pozitiven.« »Obiskala sva mimogrede domače probleme, kako pa ustvarjate kontakte s poslovnimi partnerji, ker vemo, da je tudi tu še kako važno osebno poznanstvo?« »Pri naših dobaviteljih sem že znan, ker sem po prejšnji delovni dolžnosti imel stike z njimi in so mi še dobri poslovni znanci. S kupci pa še nisem vspostavil stike, ker preprosto še nisem imel časa za to. Eni in drugi so dobri partne«n, saj ram pomagajo pri teh težkih finan nih problemih. V načrtu imam obisk vseh večjih kupcev. Da tega še nisem storil je vzrok tudi v tem, da smo sestavljali periodični obračun in tudi še nisem toliko doma v tem in mi je to vzelo nekoliko več časa.« »Prej sva se pogovarjala o medsebojnih odnosih. Kako so vas sprejeli sodelavci?« »Res, kar malo sva obšla to vprašanje. No, pričakoval sem nekoliko težji začetek. Pohvaliti moram vse sodelavce, res zelo mi gredo na roko in mi tudi pomagajo kolikor morejo, po svojih močeh.« Torej predstavil sem vam človeka, ki opravlja računovodske posle našega podjetja. Prepričan sem, da smo iskali pravega človeka za to mesto. Poštenost, delavnost in natančnost zahtevajo računovodske knjige in on to je! Hvala tov. LESKOVEC za odgovore, pri delu pa vam mi vsi želimo kar največ uspeha. MiD HUMOR — Mami, kaj je to puberteta? — To so tista leta, Milica, ko fantje ne vedo ali bi vas nabunkali, ali poljubljali! Ti, Gustl, tile z letečimi krožniki gotovo niso iz zemlje. Kako to misliš? Cisto enostavno, če bi bili, bi se že naši z njimi pogovarjali za kredite. Proizvodnja mavčnih ovojev V zadnjih letih se je proizvodnja mavčnih ovojev močno spremenila. Prej se je gaza navijala na stroj za navijanje tkanin in na 5 m dolžine. Take zvitke so zrezali na tračnem nožu na potrebno dolžino (8 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm). Narezane ovoje, ki so jih polagali v zaboje, so odpeljali na delovno mesto, kjer sta dve delavki potresli ovoj z mavcem, ga poravnali z deščico in ročno navili. Tako izgotovljen mavčni ovoj so zavile v pergament papir in vložile v kartonsko dozo, katero sta potem poetikirali. Na ta način je bilo izdelano zelo malo ovojev in še ti niso bili dovolj kvalitetni. Ker so bile potrebe trga vedno večje in zahtevnejše, se je pričelo delati na izboljšavah tako kvalitete, kot kvantitete mavčnih o-vojev. Služba za napredek proizvodnje je v sodelovanju z vodjo konfekcije uspela doseči pomembne rezultate. Danes imamo stroj za rezanje gaze, ki razreže na stroj gazo, ki jo navije na 300 m dolžine, širine 8 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 20 cm. Tako razrezana gaza se potem vstavi v stroj za izdelavo mavčnih ovojev. Stroj enakomerno natrese mavec na gazo in jo navije na 5 m in to na perforirane cilindrične cevke. Ko ovoj odreže, ga delavka zavije v filtrirani papir, vloži v polivinilsko vrečko, zapre s selotejpom in položi v karton. V karton vlaga po 50 kosov — manjše dimenzije in po 25 kosov — večje dimenzije. S strojno izdelavo mavčnih ovojev so se dvignile tako kvaliteta kot kvantiteta. Po starem načinu izdelave so morali odstraniti z mavčnega ovoja papir in ga potem precej dolgo namakati v vodi, da se je navlažil tudi v sredini. Pri tem pa se je precej ovoja odvilo in s tem se je oteževalo delo zdravstvenega osebja. Sedaj pa, ko je ovoj navit na per-forirano cevko, se s papirjem vred namoči in voda lahko cirkulira tudi po sredini ovoja, kar zmanjša na- Republiški odbor zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev je imel v Šmarjeških toplicah plenum. Plenuma se je udeležilo veliko število delegatov iz posameznih društev, direktorjev podjetij ter predstavnikov drugih organizacij, kot so gospodarska zbornica in drugih. Pozdravni govor je imel predsednik RO tov. Tone Tadel, ki je omenil, kako je RO organiziran, katere komisije delujejo pri njem, kot so: komisija za kontrolo kvalitete, komisija za gospodarska vprašanja, komisija za terminologijo, komisija za izobraževanje. Tajnik RO tov. Jože Debevc pa je poročal o delu društev. To delo je v nekaterih društvih bolj razgibano, pri drugih pa manj. Društva pripravljajo strokovna predavanja, člani sodelujejo pri sestavljanju pravilnikov, različnih elaboratov in tako na nek način prihajajo do finanč- makanje na 2 — 3 minute, nakar se filtrirani papir odstrani in ovoj je pripravljen za uporabo. Ker so potrebe trga še vedno večje, kot so naše zmogljivosti, so odgovorni dali nalog, da se naredi še en stroj za izdelavo mavčnih o-vojev. Stari prostor ni primeren in ne dovolj velik za sedanje potrebe, zato se je mavčarna preselila v prenovljene prostore bivše čistilnice blaga. V istem prostoru se bodo izdelovali tudi gypsona ovoji, katerih uporaba se istoveti z uporabo mavčnih ovojev. P. Kamin nih sredstev, s katerimi običajno organizirajo kakšno strokovno ekskurzijo. Naslednji referat je imel tov. Stane Dolenc, direktor Poslovnega združenja tekstilne industrije. Nanizal je kup problemov, ki tarejo nas, tekstilce. Tekstilna industrija je še zmeraj na repu, pa če pogledamo na iztrošenost proizvajalnih sredstev ali pa na osebne dohodke. Težava je še v tem, ker skoraj vse surovine uvažamo, ravno tako pa tudi strojno opremo in ostale reprodukcijske materiale. Prav tako pa nas tepe še neenotnost med samimi tekstilci, ker preveč ozko gledamo ob nekaterih u-krepih. Tudi odgovorni organi niso naklonjeni našim predlogom. Za to je bilo na tem plenumu poudarjeno predvsem to, da bi o problemih tekstilcev morali odločati tekstilci in ne kdo drug, oziroma taki ljudje, ki probleme dobro poznajo. Plenum ZITT Slovenije Govora je bilo veliko tudi o nekontroliranem uvozu, ki je znatno presežen vsako leto, konkretnih u-krepov za zajezitev le-tega pa ni. Uvoz tekstilnih izdelkov, ki je bil planiran za letošnje leto, je bil dosežen že v mesecu maju. Tudi devizni režim ni urejen. Novi ukrepi, ki se stalno spreminjajo; pa ne dovoljujejo oziroma onemogočajo neko realno planiranje za perspektivni razvoj. Povedano pa je bi- lo. da je v tekstilni industriji zaposlenih 230.000 delavcev in da perspektivo tekstilna industrija v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji ima in da je treba na to računati. V razpravi so bila še načeta naslednja vprašania: izobraževanje, kontrola kvalitete, beneficiran delovni staž za nekatera delovna mesta v tekstilni industriji in drugo. Ugotovitve in delo na plenumu je bilo zelo plodno. K temu je pripomogla tako polna (92 %-na) zasedba in na kvaliteta prispevkov. Zaključke plenuma pa bo komisija za sklepe formirala in jih dala v potrditev RO. Helena Breznik, dipl. ing. Obisk v Kumrovcu Letošnja jesen je čudovito raztresla svoje čarobne barve na počasi odmirajočo naravo. Tudi nekoč so bile take jeseni, samo da niso bile tako svobodne, tako pomembne. Trideset let in trideset jeseni je že vzel čas v naravne arhive, vendar se še dobro spomnimo tedanjih dogodkov, ko so delovni ljudje Jugoslavije rekli svoj trdi »Ne — nočemo za gospodarja tujca, sami si bo- mo krojili svobodo in življenje, pa naj stane kolikor hoče!« In zato je letošnja jesen še lepša in pomembnejša in to je bil tudi vzrok, da si je organizacija ZB v TOSAMI zaželela in tudi nadvse prijetno in slovesno ogledala rojstni kraj in dom tov. Tita. To je bil pravi namen našega izleta. Toda čas in lepo vreme sta nam bila naklonjena že, ko smo se v soboto 16. oktobra razmestili po avto- busu in smer je bila proti štajerski deželi, mimo praznih hmeljišč Savinjske doline, belega Celja ter dalje proti Sotli ob hrvaški meji. Toda ne bi bilo prav, če bi po tako lepi vožnji ne videli težkega dela in lepe izdelke steklarske šole v Rogaški Slatini. Zanimivo je bilo za nas, ko smo opazovali pihalce, rezalce, brusilce najbolj priznanih steklarskih izdelkov doma in daleč v zamejstvu. Cas pa se je le počasi pomikal in treba je bilo malo podpore za naše potnike in nato še priznani »DONAT« v raznih temperaturah. Po prigrizku pa je bila »ROGAŠKA« dobrodošla, seveda z rdečim spremstvom. Nato pa še nekaj kilometrov slabe ceste in že smo bili v nekaj zaostalem, a danes razvijajočem se Kumrovcu. Tu se kar vrstijo skupine prihajajočih in odhajajočih državljanov in tujih turistov. Z zanimanjem smo si ogledali mali muzej velikega voditelja od zibelke pa tja do danes, od šolarja do učitelja vseh jugoslovanskih narodov. Pot, katero zmore le človek jeklene volje in dobrega srca. Potem še nekaj spominkov in nekaj posnetkov za spomin na lep izlet in jesenski dan. Pot domov pa, seveda, čez Bizeljsko in skozi dolino Krke. Tako, da smo se vozili tam kjer so v času NOB vladale slavne slovenske partizanske brigade. In ob spominjanju na te dni smo prispeli srečni in zadovoljni domov. Na kraju pa bi se v imenu vseh članov ZB v tovarni toplo zahvalil samoupravnim organom, da so omogočili to enkratno doživetje, z željo, da nas tudi v bodoče ne bi prezrli. I. K. NAJMANJ 21 DNI DOPUSTA Precej šego vori o dolžini dopusta posebno tedaj, ko ga zmanjka. Najbolj to občutijo graditelji lastnih hiš, ki ves prosti čas izkoristijo za zidavo. Potolažim naj jih, da se utegne zgoditi, da bomo imeli že naslednje leto — 1972 — najmanj 21 dni dopusta. Generalna konferenca mednarodne organizacije dela je na zasedanju v Ženevi sklenila, da se bodo uvedle nekatere novosti glede plačanega dopusta. Torej, letni dopust nikakor ne bo smel biti krajši od 21 dni in se tudi dela prosti dnevi (prazniki) ne bodo šteli v dopust. Pri nas je minimalni dopust 14 dni in je Svet zveze sindikatov Jugoslavije že pozval pristojne državne organe, da bi tudi naša država ratificirala mednarodni sporazum o dopustih. Vse kaže, da se to utegne zgoditi do naslednjega leta. Pričakujemo torej odločitev zveze o tem vprašanju. Izlet Zveze borcev Iz Ljubljanskega dnevnika Kegljaška »Tekstiliada« V mestu ob Dravi, pod obronki vedno zelenega Pohorja je bilo letos organizirano tekmovanje vseh tekstilcev Slovenije v kegljanju pod skupnim imenom »keglajška tekstil-jada«. Organizator tega vsakoletnega tekmovanja je bil letos kolektiv tekstilnega podjetja »Svila« iz Maribora. Tekmovanje je trajalo dva dni in to 23. in 24. oktobra 1971. Vsaka ekipa je tekmovala dvakrat: prvič v borbenih partijah 6x3 in drugič v tekmovanju posameznikov na 100 lučajev. Organizatorju se je na tekmovanje prijavilo 18 ekip iz vse Slovenije. Naša ekipa je odšla na pot v hladnih jutranjih urah v soboto, 23. oktobra 1971. Odpeljali smo se z dvema osebnima avtomobiloma in tovarniškim kombijem. Vožnja od tovarne do Maribora je minila hitro. Vsak izmed nas je užival v prečudoviti naravni lepoti štajerske pokrajine. Nepozabna je jesenska panorama prečudovite Savinjske doline s svojstvenimi hmeljarskimi nasadi in nepreglednimi pokončnimi stebri, ki so na nekih krajih železobe-tonski, drugje zopet leseni — vsi pa služijo za pravilno rast in zadostno sončenje ter negovanje tako imenovanega »zelenega zlata« — hmelja. Nadalje smo se peljali skozi mesto ob Savinji — Celje, ki je v tem hladnem jesenskem jutru že pričelo svoje polno vsakdanje življenje. V daljavi so se nam dvigajoč iz jutranje megle kazali vrhovi vinorodnih štajerskih vin — bližali smo se rojstnemu kraju sladkega ritoznoj-čana. Hiteli smo k svojemu končnemu cilju in ko smo prešli dravski most v Mariboru smo bili na prizorišču tradicionalne tekstiljade. Prvi vtis, ko smo stopili v prostor, kjer naj bi pričeli s tekmovanjem, ni bil nič kaj vzpodbuden. Kegljišče samo je bilo zastarelega tipa brez higiensko garderobnih prostorov in ni bilo avtomatsko. Dvo-stezno kegljišče je bilo vse prej kot ravno. Pogoji, kakršnikoli, so bili za vse enaki. V tem tekmovanju nismo imeli nekih večjih uspehov in smo v končnem seštevku osvojili enajsto mesto. Sledilo je kosilo v samopostrežni restavraciji, ki je bilo okusno in tudi ne preveč drago. Vsak si je izbral tisto, kar mu je dovoljevala denarnica in prenesel želodec. Po kosilu se je pričelo tekmovanje posameznikov in dvojic. Tekmovanje se je odvijalo na štiristez-nem avtomatskem kegljišču KONSTRUKTOR, ki je že z samim iz-gledom in videzom vlivalo upanje v boljše tekmovalne dosežke. Vsak član ekipe je moral na tem kegljišču na vsaki stezi opraviti 25 luča- jev. Petdeset lučajev je moral opraviti na polno in petdeset na čiščenje. Rezultat vseh podrtih kegljev se šteje za osebni dosežek med posamezniki. Pred pričetkom tekmovanja je moral vodja vsake ekipe dati vrhovnemu sodniku tega tekmovanja imena dveh tekmovalcev, ki sta skupaj tekmovala v dvojicah. To se pravi: dva tekmovalca ene ekipe in dva druge ekipe sta nastopila istočasno. Rezultat, ki ga je dosegel posameznik se mu je štel za dosežek med posamezniki in njegov partner, ki je tudi tekmoval istočasno in dosegel rezultat, ki mu je določil mesto med posamezniki, mu je s svojim rezultatom pomagal doseči čim višje mesto v tekmovanju dvojic. V tem tekmovanju smo do sedaj dosegli enega največjih uspehov na podobnem tekmovanju naše kegljaške vrste, odkar v tovarni obstoja tovrstna športna sekcija. V tekmovanju posameznikov se je od naših tekmovalcev najboljše uvrstil tov. Stane Krambergar s 429 podrtimi keglji in se tako plasiral na odlično šesto mesto v tekmovanju posameznikov. Takoj za njim, na izredno dobro osmo mesto se je plasiral naš mladi tekmovalec tov. Marjan Hafner s 429 podrtimi keglji. Ta dva odlična tekmovalca sta tudi bila edina člana naše tekmovalne ekipe, ki sta uspela premagati magično mejo 400 podrtih kegljev na sto lučajev. Takoj izpod znamke »štiristo« so se plasirali vsi naši na-doljnji tekmovalci. V ilustracijo naj povem samo, da je tov. Capuder podrl 398 kegljev ali bolje rečeno, dva manj od znamke »štiristo«, toda to je bilo dovolj »samo« za petintrideseto mesto v skupni razvrstitvi. O-stali tekmovalci so bili vsi za njim. V tekmovanju parov ali dvojic sta se tudi dva od naših dvojic plasirala med prvih osem parov. Dvojica: Hafner — Rožič sta se plasirala na peto mesto in dvojica: Krambergar — Vulkan na sedmo mesto. Priznati moramo, da so rezultati doseženi na tej tekstiljadi od strani posameznih naših tekmovalcev zares odlični in so vredni vse športne pohvale. Tudi ženske so na tem tekmovanju dosegle nekaj zares zavidanja vrednih rezultatov. Dovolj naj bo samo podatek, da so za dosežki naših žensk zaostali marsikateri tekmovalci ostalih renomiranih ekip. Vsekakor so doseženi rezultati izredno vzpodbudni in stimulativni za vse tekmovalce, ki se mislijo temu športu v bodoče resno in popolno posvetiti. Vsak vrhunski dosežek je plod temeljite in trezne priprave ter rednega treninga. Možnost za dobre plasmaje v tem športu imajo tako moški kot ženske. Razlika v dosežku se odraža samo na marljivosti in pridnosti, ki sta vloženi v priprave. Doseženi rezultati nam dajo u-pravičeno misliti, da kolektiv posveča dovolj pažnje za vsestranske priprave naših športnikov in da nas bo v doglednem času doletela čast, da bomo zaradi izrednih športnih dosežkov postali najresnejši kandidat za organizacijo ene izmed bodočih kegljaških tekstiljad. Odlični rezultati, doseženi na športnem polju so nedvomno povezani z enakovrednimi rezultati doseženimi na na delovnem mestu, zato upravičeno upajmo, da je med člani in članicami našega kolektiva še mnogo odličnih športnic in športnikov, ki bodo tudi na tem polju uspešno reklamirali ime TOSAMA. Stefan Rozman ZAHVALA Sindikalni podružnici »TOSAMA« se prisrčno zahvaljujem za darilo in obisk na domu v času bolezni. Pepca Lamut KJE STE, CAJNI LONČKI? Zavele mrzle sapice, mi prišli smo na čaj. Bilo lam kup lončkov je, nalili so nam čaj. Zdaj zopet mraz pritisnil je prišli smo spet na čaj. Pa premalo lončkov je, da bi pili čaj. Vsakič rilček zrase nam ko pridemo na čaj. To pa tudi dobro bo, ko pridemo na čaj. Z rilčki bomo srkali, kar iz piskra čaj. Tisti pa ki lonček ima, naj sam si skuha čaj. Cerar Marta Proizvodnja v mesecu oktobru Oddelek mere • »/o 1. Trakotkalnica 000 vot. 104 2. Tkalnice šir. tkanin 000 vot. 97 3. Mikalnica kg 110 4. Konfekcija ND 110 Vložki pkt 110 5. Cigaretni filtri 000 kom 92 Cigaretni filtri ND 90 SKUPAJ: ND 103 Izdelana količina v trakotkalni-ci je v primerjavi s planirano koli- Poročilo samoupravnih organov OMO JE IMEL V OKTOBRU ENO SEJO, NA KATERI JE OBRAVNAVAL IN SPREJEL SLEDEČE: — povišal vrednost točke za septem ber — sprejel nove cene honorarja časopisa »Tosama« — odobril uredniškemu odboru nabavo novega fotoaparata — vsem našim članom in upokojencem, udeležencem NOB je odobril izlet v Kumrovec — zadolžil sindikalno podružnico podjetja, da prevzame prireditev proslave 29. november. — ugotovil, da v oddelku cigaretnih filtrov primanjkuje delavcev zato je sprejel sklep, da se za določen čas zaposli okoli 10 novih delavcev. PO PA JE IMEL V TEM MESECU DVE SEJI S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: — poročilo o izvršenem službenem potovanju v Ziirichu — Švici, katerega sta opravila vodja komercialnega sektorja tov. Bajec Slavko oec. in referent za uvoz in izvoz tov. Rozman Janez — poročilo o izvršenem službenem potovanju na Češkoslovaško in Avstrijo, vodje tehničnega sektorja tov. Babnika Janeza oec. — potrditev periodičnega obračuna za III. tromesečje 1971 — določitev komisije v sestavi treh članov za postavitev izklicnih cen elektromotorjev — komisija, ki je zadolžena za stroje, ki so izločeni iz proizvodnje dal nalogo, da izvrši pregled, u-porabne dele obdrži, ostalo pa proda odpadu — potrditev, da se tov. Francu Jamšku — električarju I, izplača 300.— din za izboljšavo v sistemu ustavljanja pri stroju Molins v oddelku cigaretnih filtrov. Cerar T. čino zadovoljiva. S 4“/o-nim prese-gom smo dosegli dober rezultat. Ta podatek pa nam ne pove vsega, kar nas zanima, ko iščemo detajle, kateri bi nam omogočili ceneje in kva-litetneje proizvajati določeni artiKel. Eden od teh podatkov naj bi bila proizvodnja na delavca, ki se v tra-kotkalnici znižuje namesto, da bi rastla. Vzroke je iskati pri novih Miillerjevih strojih, ki so le delno v pogonu. Obrat Studa je obratoval le nekaj dni. Ker ni izgledov, da bi se stanje glede vode izboljšalo, bo treba obrat čimprej ukiniti. Kooperant Senožeče nam je v tem mesecu že dobavil večji količine gaze in mitja, katere pa niso zajete v tem poročilu. Proizvodnja v obeh avtomats tkalnicah se je zmanjšala, prav zaskrbljujoč pa je padec proizvodnje na delavca. V podrobnejše analize, zakaj je do stagniranja proizvodnje prišlo, nismo šli, vendar nam povečano število zastojev (popravila, ma-lerji) in pa čakanje na vdevanje dajo misli, da nekaj ni v redu. Upamo, da se bo s hitro intervencijo stanje naših tkalnic širokih tkanin izboljšalo. Že v prihodnjem mesecu se predvideva ukinitev tretje izmene v avtomatski tkalnici, kar bo nedvomno vplivalo na zmanjšanje števila zastojev. Stroji, ki so v neprekinjenem obratovanju, se veliko hitreje kvarijo kot stroji, ki imajo določen čas za počitek. Proizvodnja v mikalnici je za 10 "/o-ov večja od planirane. Kljub pomanjkanju materiala in delno slabši vrsti osnovnega materiala, ki je v belilnici zahteval daljši čas predelave, je oddelek izpolnil svoje obveznosti. Še vedno pa ni urejeno neprekinjeno obratovanje novega stroja za izdelavo Mimosept damskih vložkov. Visoko je presegla operativni plan tudi konfekcija. Ob času postavljanja operativnega plana ni bilo na zalogi polizdelkov za obliže. Ker ni bilo gotovo, če bo dobava pravočasna, obližev nismo vključili v plan. Prav tako pa so prekoračene planirane količine sanitetne vate in gaze. Vsekakor pa je preseganje plana tudi zasluga samega oddelka. Po drugi strani pa je že lepo vpeljano izdelavo mavčevih ovojev skoro prekinilo pomanjkanje mavca. Pri nas ga dosedaj izdeluje samo eno podjetje »Deber« in to podjetje je po izjavah nabavne službe zelo neresno pri dostavljanju materiala. Oddelek filtrov ni izpolnil proizvodnega plana, ker je dodatno delovno silo dobil šele v teku meseca. Trenutno je povpraševanje po cigaretnih filtrih večje, kot so kapacitete strojev. Poleg določenih proizvodnih kapacitet nam ta izdelek obremenjujejo obveznosti, ki jih imajo do nas naši kupci. Terjatve se večajo in njihov rok plačila daljša. Situacija v kateri se naše podjetje nahaja nas sili k spremenjeni politiki planiranja. To je k taki, kjer bodo artikli z veliko stopnjo pokritja imeli prednost pred artikli z nizko ali celo brez nje. Dosedaj smo se, kot mi je znano, samo dvakrat pri sestavljanju operativnega plana vprašali ali se nam ta artikel izplača delati ali ne in v kakšni količini. Skrajni čas je že, da spoznamo, da ni vsak artikel sprejemljiv za tako veliko podjetje, kot je naše. E. S. — D. M. Sindikalna ozimnica Lep sončni dan je bil tistega dne. Bil je to petek 15. oktobra letos. Pot nas je vodila skozi Črni graben, povzpeli smo se čez Trojane in prišli na Vransko, kjer je bil naš cilj. Sli smo po ozimnico — po jabolka. Tako nabavo ozimnice že tradicionalno organizira sindikalna podružnica Tosame. Na prej domenjenih krajih, pri kmetih na Štejerskem, smo jih dobili — lepe, dobre — vsake vrste nekaj. Res, letos je bilo težje dobiti jesensko sadje, kot druga leta, kljub temu cena ni bila pretirano visoka 1.80 din za kilogram. Toda glej ,nismo jih dobili dovolj tam, kjer smo bili dogovorjeni. Preko dve toni jabolk skupaj je res težko dobiti, iskali smo jih drugod in tudi dobili. Jabolka smo tehtali, jih pretresali v naše gajbice, ki smo jih pripeljali seboj. Pri delitvi teh gajbic so se pokazale pomanjkljivosti, kajti niso bile vse podpisane in zmeda bi kmalu nastala. Glavno pa je, da smo jabolka dobili, eni boljše, drugi slabše, imamo jih pa le. Gospodinje, gotovo ste se malo oddahnile, kajti ena predzimska skrb je bila za vami. Drugo leto bo najbrž spet treba ponje, tja gor na Štajersko. Po pripovedovaniu I. V. zapisal MiD Suhi ugnali debele Bil je čudovit jesenski dan in sonce je bilo še visoko nad nami. Po enoletnem premoru smo se zbrali na nogometnem igrišču v Dobu nogometaši. Tokrat ni bilo običajne- VABII d J / vetek & oktobra ob IS*uri bu na nogometnem igrišču v DOBU tradicionalna nogometna tekma SUHI o DEBELI Vabljeni so vsi prijatelji lepega nogometa in smeha !. ■ • ' tv ,*' ./ /; i ga moštva. Razdelili smo se kar po kilogramih in to »DEBELE« ter »SUHE>\ Treba je bilo dokazati kateri so trenutno boljši nogometaši v kolektivu. Priprave za to tekmo so bile skrbno organizirane. Kdo je boljši in kdo slabši — je bilo slišati pogovor na vsakem mestu v tovarni. Toda to so bila samo ugibanja. Treba je bilo iti na igrišče in to dokazati z rezultatom. Kapetana enajsteric nista imela lahkega dela, saj sta morala skrpati moštvo z igralci, kateri so prišli na igrišče. Seveda pa teh ni bilo dovolj. Tako smo morali začeti tekmo z desetimi igralci na vsaki strani Tudi gledalci so bili maloštevilni, kljub temu, da jih je na to tekmo vabil prikupni plakat pri vratarju. Sodnik je dal znak za pričetek tekme. Tek za žogo po igrišču se je pričel. Žoga se je kotalila po igrišču, kot v labirintu in počasi izčrpavala igralce na obeh straneh. Bilo je opaziti veliko borbenost in željo po zmagi. V moštvu debelih je tokrat zaigral poslovilno tekmo tov. Cerar Ivan in tako za vedno zapustil nogometaše. Prisotnost tega igralca se je opazila v prvem delu igre, v kateri je bil avtor vseh napadov debelih. V tem delu so napadalci debelih pošteno namučili branilce suhih. Rezultat prvega dela tekme je bil neodločen. Drugi del je potekal nekoliko drugače v korist suhih, saj so suhi imeli veliko več moči. V moštvu suhih je bilo precej mladih talentiranih igralcev, kateri še niso igrali v (Nadaljevanje na 12. strani) Št. 11 — november 1971 Zgodba o povišanju Bilo je nekaj dni pred Novim letom, ko je nenadoma stopil v ka • sarno strogi stotnik in si hotel o-gledati kako salutirajo njegovi sol-datje. Odprl je knjigo, pred katero so imeli vsi strah. Ni bila navada strogega stotnika, da bi prihajal zvečer in nadzoroval svojo stotnijo. Toda to pot je moralo biti nekaj posebnega in nič dobrega niso pričakovali. Nekateri so se bali, da v mestu niso dobro pozdravljali; druge je skrbelo, če se jim mogoče škornji in gumbi premalo svetijo; kratkomalo: vsak je imel vzrok, da se ni počutil čisto nedolžnega. Stotnik jih je postavil v vrsto in vsak je posamezno salutiral. Šli so drug za drugim, stotnik je kričal, hvalil in majal z glavo. Če kdo ni dobro napravil, je moral tolikokrat ponoviti. da se mu je slednič zdelo, da je vsaj približno dobro. Bali so se tisti, ki še niso bili na vrsti. Skrbelo jih je: »Bodo ja dobro opravili, če ne se zna zgoditi, da strogi stotnik prepove izhod iz kasarne. Nobenega izhoda ni, dokler se ne naučijo. No, in vzeta ti je svoboda in ne moreš v mesto, takrat ko bi najraje šel.« »Še malo,« je mislil Hudoklinov Janez, »in jaz bom na vrsti. L.e kako bom vse to izpeljal. Mogoče me bo celo spoznal, da ga v mestu nisem pozdravil.« Kako se je bal! »No zdaj sem na vrsti, potrudil se bom, da bo vredu.« Dvignil je glavo, telo je zravnal: kot na srečo: desna roka mu je ko blisk zletela do kane in dol do noge. Prestavljal se je trdo, tako kot je bilo po predpisih. »Bravo, tako se salutira!« Janez SUHI UGNALI DEBELE (Nadaljevanje z 11. strani) moštvu »TOSAME«. Ti igralci so se dobro vključili v igro ostalih. Tudi rezultat se je spremenil v korist suhih. Končni rezultat se je glasil 4 : 0. Po končani tekmi je tov. direktor predal majhen pokal kapetanu suhih. Te zmage smo bili veseli, vendar presenečeni nad tako visokim rezultatom. Majhna zakuska po končani tekmi je napolnila prazne želodce izčrpanih igralcev. Na koncu bi se rad v imenu vseh privržencev nogometa zahvalil vsem igralcem posebno pa tov. Cerarju in sodelavkam, kateri sta pomagali pripraviti zakusko. Moštva sta igrali v naslednjih postavah: Debeli: RODE, JERE, KOČAR, GABERŠEK, GRUJIČ, HAFNER, SLAPAR, KERČ M., ing. ROŽIČ, CERAR, KERČ J.; Suhi: PIRC, BRANKOVIČ, PRE-NAR, OSOLIN, KOVIČ, DROLC, ORAŽEM, ARNUŠ, PERNUŠ, PE-STOTNIK. JAD je pomislil: »Kaj, če se norčuje iz mene?« »Stopi sem, je ukazal!« »Joj, zdaj me pa ima«, ga je zaskrbelo. »Vsakemu kolikor zasluži! Ti služiš leto? Kaj, šele tri mesece!« »Že bom kaznovan,« je pomislil Janez. »Bolje salutiraš kot stari vojaki. Bi šel rad domov za Novo leto?« »Pravijo da ne morem, ker sem novinec.« Kdo to pravi? Vsakemu kakor zasluži. Javi se zjutraj na raport in boš šel na dopust.« Kako je bil Janez vesel, vse se je vrtelo okoli njega. Krasno! Domov! In to za praznike; joj kako me bodo doma pogledali! Vem, mama bo rekla: »Pa nisi nič pisal«. Oče pa: »Kot vsak, to je že v družini da smo se dobro držali v vojski«. Nič koliko misli mu je blodilo po glavi. Drugi dan se je javil na raport in tudi dobil dopust. »Še en dan in bom doma«. Mislil je in mislil, kako bi prišel domov bolj imeniten in se slednjič domislil. »V trafiko pojdem, kupim si zvezde strelca. Ne bi bilo slabo, da se z bajonetom postavim.« Manšete, ovratnike, vse je nakupil, kar je potreboval kot »strelec«. V kasarni je pokazal le manšete in kapo, spraševal pa je po sukancu in šivanki. Razigran in dobre volje se je odpeljal proti domu. Na vlaku je bilo polno vojakov, ki so odhajali domov na dopust. Skrbelo ga je, če ni kdo iz njegove vasi. Hitro se je seznanil z njimi in kot nalašč sta bila dva iz sosednje vasi. Prišli so do mesta, kjer so izstopili. Še debela ura hoje jih je čakala. Janezu ni in ni bilo po volji, da gredo skupaj in začel je zaostajati. Seveda, fantje so to opazili, začeli so ga klicati in se norčevati iz njega, češ, da je utrujen. Niso pa vedeli kaj ima Janez za bregom. Prišli so do križpotja in se poslovili. »No končno bom šel sam,« si je mislil. Bila je že skoraj noč in hitro je vzel paket z zvezdami, iglo in sukanec in začel šivati. Malo se je še popravil, da je lepo stalo in bil je res tak kot strelec. Odpravil se je hitro proti domu, kajti komaj je čakal da ga vidijo domači. Končno je bil doma. Vsi so bili zbrani k večerji. Joj, kakšno presenečenje!!! Vstopil je in res se je zgodilo to, kar je predvideval. Vsi so ostrmeli, da je Janez doma in da ima že čin. Kako so bili ponosni! Dnevi so minevali, Janez je bil iz dneva v dan bolj slabo volje — grizla ga je vest. »Kaj, če bodo zvedeli v kasarni?« Kakor se je prej veselil šivanja zvezd, tako se tega zdaj bal. Nekajkrat je šel na vas, v gostilno, med prijatelje, toda skrbno je prekril zvezde s šalom in plaščem, da se ne bi videle. Tako, dnevi so minili in Janez je odšel nazaj v polk. Zopet je prišel strogi stotnik in ukazal posamezno salutiranje. Janeza je skrbelo: »Na, pa smo tam, gotovo je tole zaradi mene!« Bil je na vrsti in je ravno tako dobro o-pravil kot prvič. Toda stotnik ga ni pohvalil, samo poklical ga je in jezno pogledal. »Ti si tisti tiček, ki si je našil zvezde!« Pripovedoval je celi četi, kako in kaj je bilo z Janezom. Kako ga je bilo sram, najraje bi se v zemljo pogreznil. Po četi je za-šumelo. »Frajter, frajter!! Hudoklin je bil na dopustu, frajter - hahaha!« Strogi stotnik mu je to pot spet dal dopust — teden dni zapora! D. T. Naš sindikat je spet organiziral prodajo Kadrovske vesti od 12. 11. do 11. 12. praznujejo rojstni dan: Tkalnice: 27. 11. Andrejka Andrej, 10. 12. Majdič Pavla, 9. 12. Deisinger Štefka, 6. 12. Ivanetič Majda, 17. 11. Kolbl Cilka, 11. 12. Miklavčič Fani, 9. 12. Kokalj Cilka, 29. 11. Grad Francka, 12. 11. Sevšek Slavka, 22. 11. Vehovec Andrej; Belilnica in mikalnica: 5. 12. Banko Janez, 29. 11. Kokalj Franc, 23. 11. Osolin Franc, 22. H. Pestotnik Dorca; Filtri: 17. 11. Nakrst Marija, 9. 12. O-koren Marija, 16. 11. Svetin Jožica, 5. 12. Sušnik Marija, 20. 11. Pavlič Andrej, 15. 11. Vrbančič Majda, 29. H. Sankovič Stanka; KONFEKCIJA: 26. 11. Burja Julka, 6. 12. Urbanija Marija, 2. 12. Gostič Francka, 24. 11. Gostič Angela, 25. 11. Hribar Katarina, 11. 12. Hafner Tatjana, 2. 12. Jeretina Marija, 27. 11. Križanr Ivanka, 20. 11. Lederer Betka, 27. 11. Osolnik Mimi, 24. 11. Pančur Majda, 28. 11. Podbevšek Mici, 13. 11. Rode Zinka, 8. 12. Rožič Minka, 3. 12. Stupica Mija, 9. 12. Strehar Zvonka, 14. 11. Vrhovnik Gizela, 23. 11. Rožič Betka, 23. 11. Kukanc Tončka; Splošni sektor: 14. 11. Cerar Marija; Komercialni sektor: 17. 11. Capuder Albert, 7. 12. Jeretina Franc; Analizno planski sektor: 30. 11. Kavka Mira Finančni sektor: 29. 11. Leskovec Janez, 18. 11. Prelovšek Marija; Tehnični sektor: 9. 12. Breznik Helena, dipl. ing. 16. 11. Rožič Franc, dipl. ing.; Pomožni obrati: 12. 11. Kerč Miha; V mesecu poročanja so v podjetje vstopili: — Orehek Marjan, čistilec strojev — Frankovič Boris, snemalec blaga — Sever Janez, snemalec blaga — Armeni Anica, pakovalka filtrov — Žavbi Pavla, pakovalka filtrov — Iglič Jožica, pakovalka filtrov — Novak Kristina, pakovalka filtrov — Andolšek Magdalena, konfekcio-narka — Jazbec Olga, konfekcionarka — Kerč Marta, konfekcionarka — Grčar Ivana, čistilka V istem obdobju sta iz podjetja odšla: — Limovšek Milena, stroškovni knjigovodja — sporazumno — Hribar Vinko, transportni delavec — sporazumno BV NAGRADNA KRIŽANKA ST. 10 Žrebanje je bilo izvedeno v skladišču pomožnega materiala. Za 32 prispelih rešitev iz zadnje številke TOSAME so žrebale: Merlin Danica, Slapar Maksa in Kerč Franc ter prisodili nagrade naslednjim izžrebancem: I. nagrada: Pungerčar Meta 30,— N din II. nagrada: Prelovšek Marija 20,— N din III. nagrada: Kerč Helena 10,— N din Čestitamo! Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing. Magda Smole, Pavla Vojska, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Kr- ško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada: 850 izvodov Vatka Votek in Filter Filip TftKO m\ SIft SNETI... IH ObRHlEMl. ZA VRAG\A | OfcA Vl»\iČE BREMVAl SRbJE :C k » OBNAVLJA N3& ZPRUtEN ar.ar.re VK^ROIU. Z-LOfcA VRV A JtOlU OE)A zaCeter ASEOEPE VRSTA PORUMENI A AN\ CEMINll AZMSKA DRŽAVA U ?eW«oS (TUT 5'K D- elektro A»SWPAR STVO OKOUl NLM.KIR PEL.EC UCTOVISC TOSAME bOMttt v X V03N\ EV/\ Pt ROČA RUŠEVJE 1 LATINSKI VEZNIK slovnic« POJEM vpoavoo MAKA 5>PtR.Av tA^KOVSK grIkaT tRKA r&A MAL. SPOLNIK. RAzni. SAKOGLA &NVKA RESNIŽMO!. T AFRIŠKI veiEioF, \V. rTU)A IH HA^Cm AH DOMAČA- P5RHATA.7 naselje Pri ponIal »Dusn. RASTUNA KISIK PAVLA KAKIH PEK KOVINSKI *VAv«.OJC CvORKI SCSTANJIU hf\^A JUVAN RACMAN J NAKLEP RALAVN\ ZWh^K. X lEPOTlCLNIl STAR M4T« OE-NAk 1» UMOAHiK K^tHON HAUTAi X 0?,. ZA\ntK HENliRO VARSTVO SOSEPNJf vrIava drIava v atrjki ^OtCl SR^Kl JUNAK, RKoviNe ?1\C, JOO NORVEŠKA ELRK1R0- KAV-NOL,«* H JOD MUK K0N1SKI iVOKT VLAOIKIK LENIH SAP.MEVO ploskov. meila PAD ANftR ‘HOU^TRIV HAETE I.ftRKfv TA- 4RKA ŽENSKO mt POSTOPAJ V.tllTVt OODAilt OO 20