List 37 * *> A1 . 1 ^ O • —Ti' - : A v, V •yjL.^ t i LX i in po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 12. septembra 1902. Politični oddelek. Med brati. Evropsko časopisje je minoli teden posvečevalo posebno pozornost Hrvatom. To se zgodi kdaj. To pot pa se je vse zanimalo za boj malo-mej brati, za vojno, ki so jo v Zagrebu uprizorili Hrvatje proti Srbom. Poročila o zagrebških dogodbah so bila posebno primerno čtivo za vse one, ki nosijo v svojih srcih ideal slovanske vzajemnosti. Vzrok zagrebškim dogodbam je bil v resnici malenkosten. Neki srbski književni list v Belgradu bil pred kratkim priobčil članek, v katerem je Hrvate sramotil, da sploh niso samostojen narod, da so narod lakajev in da so svoj jezik ukradli Srbom. žaljenja, a pomisliti se mora, da je Hrvat u 5 To so dr. Ante Starčević skoval izraz „slavoserbska pasmina dokazoval, da je nastalo ime Srb od servus in sploh žalil Srbe, kolikor je mogel. Srbi in Hrvatje nimajo drug drugemu prav ničesar očitati. Srbov, niti v trgovinah, kjer so nastavljeni Srbi, hrvatski časopisi ne bodo več priobčevali srbskih inse- ratov, srbskih časopisov ne sme več biti v javnih lokalih ... Marsikdo si misli, da bi bilo bolje in koristneje, če bi Hrvatje porabili taka sredstva proti Nemcem in Madjarom, mesto da jih porabljalo proti svojim bratom. Marsikdo se tudi vprašuje: Soli Hrvatje že kedaj pokazali toliko eneržije proti tistim, ki jih zatirajo, proti Madjarom? In z začudenjem mora reči: Madjaronstvo se razširja po celi deželi, madjaronstvo poganja na Hrvatskem vedno nove kali, madjaronstvo udušuje ves hrvatski narod in Hrvatje so se dvig nili proti Srbom! nemških in madjarskih listih vlada radi tega velika radost. Ni čuda! Nemci in Madjari so veseli, da se rodni bratje koljejo mej seboj, mesto da bi združili svoje sile proti skupnemu neprijatelju in ro-gajo se na glas „smešnemu" fantomu: slovanski vzajemnosti. Saj pa so zagrebške dogodbe tudi res v kaj čudno luč postavile to slovansko vzajemnost. Kaj pomagajo vsi navdušeni govori, kaj pomagajo vse slavnosti, vsi vzneseni članki, vse napitnice in vsa Omenjeni, za Hrvate žaljivi članek je ponatisnil bratenja, ko so to le hipni dogodki, rojeni v trenutku tudi v Zagrebu izhajajoči „Srbobran". In zaradi tega dobre volje, ko pa more prava malenkost provzročiti je prišlo v Zagrebu do velikih demonstracij, zaradi tako klanje mej brati, kakor se je zgodilo zdaj v tega so Hrvatje napadli svoje srbske somestjane, za- Zagrebu. radi tega so jim demolirali stanovanja, zaradi tega v tem, ko se v Zagrebu koljejo Hrvatje in so razbili vse po srbskih prodajalnah in tudi marsikaj Srbi, ko Hrvatje demolirajo srbske trgovine, v tem odnesli. dokler ni bilo glašena nagla sodba. poklicano vojaštvo in raz Srbi in Hrvatje so po rodu bratje. Sicer so se drugi drugim odtujili, vender jih veže isti jezik in teče v njihovih žilah ista kri. In vender je čitati v dela ruska vojaška deputacija paradno asistenco pri cesarja Viljema zajezdu v poljski Poznanj, parado pri politični demonstraciji tistega vladarja, ki je napovedal najljutejšo vojno Poljakom ... Slovanska vzajemnost! Ti pojavi so žalostni ali so tako resni znaki. hrvatskih listih take reči, da človeku kar sapa za- da se jih mora odkrito in brezobzirno oceniti. Treba stane. Bojkotiranje Srbov je bilo kar oficijalno raz- je, v takem trenutku izreči odkrito besedo m priti glašeno. Hrvatje ne bodo ničesar več kupovali od na jasno, če ima v takih razmerah slovanska Stran 362. Letnik LX vzajemnost še sploh kako vrednost je Veliki izgredi v Zagrebu so ustvarili nima nič več; moremo-li v očigled takim dogodbam še sploh resno računati s slovansko vzajemnostjo, ali ne; smemo-li še misliti, da zadobi ta na sebi tako krasno misel kdaj konkretno obliko in dejansko ve Hrvatska. kritičen položaj na Hrvatskem. Nasprotje mej Srbi m jako Hrvati se je silno poostrilo. Razen v Zagrebu so bili tudi v drugih krajih izgredi proti Srbom, pa tudi Srbi so demonstrirali. Nasprotje mej Srbi in Hrvati se je pojavilo tudi v Dalmaciji in v Bosni. V prihodnjem zasedanju hrvatskega sabora ljavo, ali pa naj vsak slovanski narod sam gleda, nameravajo Srbi v zadevi teh izgredov sprožiti veliko akcijo, kako se ohrani in kako pride naprej, naj vsak po- k*r bo seveda nasprotja zopet poostrilo Sploh pa se kaže, da so stopa po svojih planih in brez ozira na druge? Težko je odgovoriti na ta vprašanja, dasi tako aktuvalna, da bolj ne morejo biti. Če pogledamo, kako postopajo Rusi, kako postopajo Hrvatje, kako postopajo Poljaki in časih tudi Cehi, če uvažujemo, da vladajo mej Slovani samimi k skoro večja nasprotja, nego mej Slovani in njih narodnimi nasprotniki, in če vidimo, da se to čedalje bolj poostruje, potem moramo skoro obupati, da postane slovanska vzajemnost kdaj meso in kri. Zagrebške dogodbe so nam to predstavile v taki luči, kakor to še nikdar ni zgodilo. se se bodo na celem Balkanu čutile posledice tega razpora. Francija. Mej francosko republiko in mej francosko armado je velik prepad. Vse bolj se vidi, da je armada mo-narbisttfnega mišljenja in da je nasprotna republiki. To se je videlo tudi te dni. Kakor znano, se je podpolkovnik Saint-Remv spuntal Dobil je ukaz, da s svojim oddelkom asistira civilni oblasti pri zatvoritvi neke samostanske šole, a je odrekel dolžno pokornost Tak punt se vedno strogo kaznuje, v vojni celo s smrtjo, a vojno sodišče je Saint-Remvja oprostilo obtožbe, da se je puntal, in ga obsodilo le na en dan zapora, ker ni ustregel civilni oblasti Nemčija. Cesar Viljem je te dni obiskal poljsko Poznanjsko. Imel je tudi pri ti priliki govor, v katerem zabiceval uradnikom, da morajo brezpogojno izvrševati njegovo politiko in delati na to, da postane Poznanjska nemška in da bo vedno dobro . pruska. Poljaki se sprejema niso udeležili. Angleška. Pogajanja mej burskimi generali Botho, Politični pregled. Notranji polo Nagodba je zopet stopila v ospredje. Te dni je bil najprej ministrski predsednik dr. Körber v avdij pri cesarju, potem pa je prišel še ogrski mini strski predsednik Szell Oba ministrska predsednika sta poročala cesarju o stanju nagodbe. Ob istem Času, ko sta Körber in Szell bila pri cesarju, je prišla v javnost tudi vest, da je mej obema vladama nastalo glede nagodbe novo, jako ostro nasprotje in sicer zaradi carin na industrijalne izdelke. Ogrska zahteva nizke carine, da bi lahko svoje potrebščine dobavljala is inozemstva, mej tem ko hoče cislitvanska vlada po možnosti avstrijsko industrijo obvarovati inozemske konkurence in ohraniti strijski in ogrski trg Tu se sebično in nelojalno postopajo Madj Njim opet vidi J* kako je na tem da bi uživali kar mogoče veliko koristi od nagodbe, tudi Če ima pri tem Cislitvanska največjo škodo. Pomnožitev mornarice. — Z raznih stranij se zatrjuje, da namerava vojna uprava v prihodnjem delegacijskem zasedanju zahtevati kredita sto milijonov kron za pomnožitev hoče tri nove velike vojne ladij e in več mornarice Zgraditi križark. Dotičnih sto milijonov na) se plača v petih letih. Vesela vest to ni. Že pred nekaj leti je vlada poskusila iz- poslovati tak kredit, a je. pri Madjarih naletela na odpor. ne Grof Apponyi je.takrat brez ovinkov izjavil, da Madjari nimajo nobene koristi od avstrijske mornarice in da zato bodo dovolili kredita za pomnožitev te mornarice. Pred nekaj dnevi se je mudil gališki de- Gališka. Želni maršal na Dunaju. Malorusko n Dilo" meni, da je to Dewetom in Delareyem so se razbila. Slo se je za politično in administrativno uredbo obeh bivših južnoafriških republik. Imenovani burski generali so že odpotovali iz Londona in šli na Nizozemsko Te dni izdado proklamacijo, v kateri pojasnijo, kako je Angleška Bure prevarala in v Evropo, naj bo Burom v pomoč. kateri pozovejo vso Množenje ljudstva. Po nazorih modernih politikov, in med te spa- damo seveda tudi mi Slovenci, je le oni narod velik in močan, ki ima več milijonov prebivalcev. Kajti dr žave se ceni le po številu njihovih podanikov. Zadnje ljudsko štetje je prineslo statističen izkaz o prirastku ali nazadovanju prebivalstva v evropskih državah in ta izkaz pove, da so vse evropske države dokaj napredovale v naraščaju ljudstva, Francija je nazadovala. Rusija je v zadnjih petdesetih letih napredovala za 62 milijonov prirastka, Nemčija za 21 milijonov, Avstro-Ogrska in Anglija za 14 milijonov, Italija za milijonov in Francija izkazuje prirastka le 3 in pol milijona ljudi, To nazadovanje v naraščaju ljudstva potovanje v zvezi z namero deželnozborske večine, naj se skliče deželni zbor in sicer iz dveh razlogov. Večina želi, da je pričelo seveda skrbeti narodne ekonome v Franciji se rešijo iz zadnje sesije preostale predloge o poljski koloni- je]j so zaciji v Vzhodni Gališki, ob enem pa hoče, da se v domači hiši dožene razprava o zadnji agrarni stavki in ne pere to se vpraševati, kaj bode s Francijo, če se umazano perilo na Dunaju, poljski večini ta naklep r» Dilo" izjavlja na to, da se ne posreči, kajti rusinska opozicija bo že poskrbela, da se prva zadeva ne izvede, ker bi bila na veliko škodo maloruskemu narodu, a veČini in namestniku bode mogla vzdržati na višini vojne velevlasti, kako bode oskrbovala svoje kolonije, ako ji prične izmanj-kovati naroda ? Kako bode vodila in vzdrževala še nadalje svojo se tudi ne posreči, zamašiti maloruskim državnim poslancem usta, da ne bi v parlamentu na primeren način osvetlili vlada- veliko obrt in industrijo, ako ne bo ljudi, t. nega materijala za izvrševanje vsega tega? potreb jočih razmer v Gališki. Končno svetuje list vladi, naj dobro Toda na to vprašanje so že dobili odgovor od premisli, predno skliče deželni zbor. resnih politikov in ta odgovor se glasi: čem večje NOVICE število prebivalcev ima kaka država, temveč državnega dolga si nalaga: državni dolg in število prebivalstva si podajata roki. In kako je z Italijo? Tudi v Italiji se je pomnožilo prebivalstvo. Toda popolnoma v nasprotju z Nemčijo in Francijo na- Da ima Francija danes, ko šteje 38y2 milijonov raščaj italijanskega prebivalstva nima prav nobenega duš, močneje prebivalstvo, kakor je še imelo pred smisla. Kajti Italija ne misli na to, da bi zadovoljila 50 leti, ko je štelo samo 3 milijone manj, t. j. 35 mi- svoje ljudstvo, a tudi nima sreče v kolonizovanju, lijonov, je dokazano. Francija, ako njeno prebivalstvo to pa zaradi značaja njenega prebivalstva, ki je živ ni rapidno napredovalo, pa nikakor ni gospodarski na 'jenju bližnjega nevarno, kamor pride. Njeno prebi slabšem, marveč celo na boljem. V zadnjih letih je v valstvo Italiji ni v srečo, še manj pa še v srečo Franciji izginil proletarijat na kmetih in kmetje, ki drugim državam. Ako se je italijansko prebivalstvo brezskrbno žive, so ondi nekaj navadnega. Ker ni množilo, namnožila se je ob jednem tega ljudstva odveč ljudi, tudi posameznik ne izrablja do skrajne beda. in kolikor ljudstva tu odveč, toliko več ga valstvu. meje svojega življenja svojih telesnih močij, marveč morajo rediti druge države na škodo svojemu prebi- meje živeti komodno še predno je otrpnil na duši in na telesu. Delavsko vprašanje na kmetih ne dela Fran- cozom več istih preglavic, kakoršne tarejo še nas. Na Francoskem je stroj izpodrinil oziroma nadomestil Ako kateri državi, prijalo bi Avstriji preurediti trmoglave posle. Malo je še kmetij na Francoskem, ki razmerje s svojim prebivalstvom po francoskem uzorcu, Tako je z Italijo, v naši državi? bi se ne opravljale s poljedelskimi stroji. Malo je pa t. j. Avstrija naj bi skrbela za to, da bi postala varno tudi ali celo nič več tako malih kmetij, ki bi svojih zavetje svojim narodom. Ali tu vlada tako nerodno lastnikov ne mogle več živiti. In tako je Francoska razmerje, da je joj! Da ravno se je pri nas prebival- prišla blizu one točke, da postane raj svojemu prebi- stvo namnožilo, vender ga primanjkuje na — kmetih, valstvu: ona je razdelila svojo posest razumno med kjer ga je ob jednem tudi preveč. Kajti delavstva na svoje ljudstvo tako, da ni nikjer preobljudenja, da kmetih ni, na naših malih kmetijah, kjer ni in ne ljudje niso drug drugemu na poti ter da jim ni treba more biti strojev, ki so prisiljene držati se ob žuljevi zapuščali svoje domovine in hoditi s trebuhom za dlani delavca. Radi tega kmetija propada in še last kruhom, kakor morajo to narodi mnogih drugih držav. niki kmetij morajo iz domovine. Čemu pa se avstrijsko Najmanj je po drugih državah Francozov, ker ostajajo prebivalstvo množi, ako pa mora skoro jednako itali-v svoji domovini. A v kolonijah imajo dovolj koloni- janskemu zapuščati domovino in iti po svetu? Čemu jalnega domačega prebivalstva. Nikakor pa se ta pro- pravim, ako pa ne ostane — Avstriji. Ali niso to naj-vedba v Franciji ne vrši nalašč in proti naravi, marveč nenaravnejše razmere, kakršnih se najti more? polagoma se je to izvršilo ob strojih in pod uplivom Ali je nemogoče preurediti stvar tako, da bi civilizacije: Francija noče več izdajati milijard držav- ostalo ljudstvo doma in živelo ondi srečno in zado-nega denarja za vzdrževanja potepencev in nezmožnih voljno ? O da! Vse to se da prenarediti! Toda kaj pak: ljudi j. Taka preuredba bi bila prav prav drugih državah in praktično idejalni Franciji. bi bilo, ako Nemčija je na potu! Ona z njenimi ljudskimi masami koristna tudi v kani na to, da z vojnim hrupom podjarmi Avstrijo. se sledilo Zakaj pa ima Nemčija to zlobno politiko? Ali se ne sme nobena država poleg nje čutiti varne in zado- Toda vse drugače je v Nemčiji, Italiji in Rusiji, voljne? Vse kaj druzega je z Rusijo. Rusija še davno Nemčija ima s svojim naraščajem ljudstva politične namene, ki so nevarni drugim državam. Na kak način skrbi Nemčija za naraščaj svojega naroda, zlasti v kolonijah, o tem niti ne smemo mnogo govoriti, menda zadostuje reči, da so v Nemčiji posebna podjetja, ki skrbe za naraščaj v svojih kolonijah. Tu se ne bode preobljudena in njeno prebivalstvo se lahko množi brez strahu, da bi si bilo v napotje. Rusija ob svojih sto milijonih prebivalstva lahko osreči svoja ljudstva, da bodo zadovoljno živela v svoji domovini, zato je treba silnega dela po vsi ogromni državi. In tako bi bilo lahko vseh držav ljudstva živela pošilja iz Nemčije ves iznesek družbe v kolonije in mirno in zadovoljno doma, ako bi ne bilo na svetu v razna nemška ozemlja po svetu, da se ondi dela krivične politike. Nobeni državi ni potrebno preoblju pod nemško zastavo za naraščaj nemškega prebival- denja, ker isto v kvar državi sami in narodom. stva. Nemčija vidi svoj obstanek in svojo moč jedino v ogromnem številu nemškega in nemško mislečega prebivalstva, kajti njej je glavni smoter — velika Ali moderni duh je proti temu, duh krivice, duh egoizma industrija in pa vojna osrednji Nemčiji za toliko buje Ne oziraje se na politiko krivičnih držav, potre- veliki kapital mase ljudstva za svoje sebične množenje ljudstva ni prostora, zato se je izpeha po namene. Kaj bi bilo z veliko produkcijo, iz katere svetu, po nemških zemljah, kjer so Nemci v nadlego vlečejo krvosesi milijarde, ako bi ne bilo milijonov in v napotje drugim narodom. In to je nemška po- rok, ki se gibljejo krvosesom v korist? Naraščaj na- litika. rodov je v prid tem pijavkam, a na silno škodo * Stran 364 Letnik LX. državi in občini, ki mora trošiti milijone za prehra- najprej poznati te vzroke. Ti vzroki so pa dvojni: njenje na veliki industriji obnemoglega prebivalstva, vnanji in notranji. So ljudje, ki pravijo, da le v veliki industriji napredek naroda. Taki ljudje so agentje kapitalizma. Velika industrija je nepotrebna ra zakonodaja bi jo Vnanji vzroki so neprimerno podnebje, lega neprimerna zemlja za dotično vrsto. Notranji vzroki so: premočna in presilna in pa morala odpraviti, a mesto nje omogočiti malo indu- oslabljena življenska delavnost. strijo, ki ljudstva ne ukončuje. Če pa podnebje in lega za kakšno vrsto ne- Preogromen naraščaj v državah, kjer ni za to ugodnih pogojev, je državi le v škodo in radi tega ne more biti na tak napredek ponosna nobena država, ki hoče svojim narodom dobro. Obrtnijske raznoterosti. Dobavni razpis. Tukajšnji trgovski in obrtniški zbor- ugodna, če les te vrste ne dozori popolnoma, če pogosto pomrznejo cvetni popki, takrat je treba, da se izmeni vsajeno drevo z drevesom druge vrste, katera po skušnjah v tem kraju in v teh razmerah dobro uspeva. Če je drevesni nerodovitnosti vzrok nerodovitna zemlja, je treba to napako kolikor mogoče odstraniti. Če je zemlja premokra, jo je treba osušiti, pre- nici se naznanja, da namerava c kr. domobransko ministrstvo slabo zemljo z boljšo zemljo zboljšati in ji primešati potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih predmetov potom gnoja mešanca. splošne konkurence zagotoviti. Izmed predmetov, katere je do-bavati, se posebno opozarja na naslednje: Klobuki, zapone, gumbi, volnene in usnjene rokavice, usnjene listnice, ostroge, kuhinjsko orodje, Čutare, kolci za šotore, rovnice, lopate, sekire, dleta, klešče, konjske plahte, volneni jopiči itd. itd. Ponudbe je po predpisanem uzorcu najkasneje do 30. septembra 1902 do 12. ure opoludne vložiti pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za domobranstvo. Uzorci predmetov, katere je dobavati, se dobe pri glavnem skladišču domobranske vojne oprave (Land-wehr-Ausrüstungs-Hauptdepot) na Dunaju. Razglas obsegajoč natančneje pogoje, zaznamek predmetov, katere je dobaviti, in ponudbeni uzorec je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da bo c. kr. oskrbništvo poštne ekonomije ponudbenim potom nabavilo razne predmete, kakor: Napisne table, knjigovezna dela, ščetarsko robo, železnino in mednino, premastna, se morajo okoli drevesa posaditi sadeži, je Če drevo zato ni rodovitno, ker je pregloboko vsajeno, kar se le pregosto in prerado dogaja, da se redkokedaj pomagati, vsaj popolno ne, čeprav se okoli drevesa nekoliko odkoplje vrhna zemlja. Če tako drevo še ne stoji 10 let, se mora odkopati kolikor mogoče okoli in okoli in z vso grudo toliko vzdigniti, da pride v pravo višino. Ako pa je vzrok nerodovitnosti v drevesu samem, in sicer v tem, da drevo premočno žene, tedaj glo-bočja zareza v drevesni lub (puščanje) na deblu in po debelejših vejah malo pomaga, če se poleti od-česnejo nekatere korenine. Ce bi zemlja, v kateri stoji drevo, bila predobra, stekleno blago, službene čepice, zaboje, gumbe in zapone, pla- ki jo močno izvlečejo, kakor pesa, zelena itd. Ce tneno blago, materijalno blago, nože in škarje, službene znake iz kovine, razne vrste papirja, pozamenterijsko blago, poštarske roge, milarsko blago, vrvarsko blago, pečatni vosek, kleparsko blago, sukno, ure, tehtnice in uteže, kolomaz in vato. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, so pri c. kr. oskrbništvu poštne in sploh zemljo okoli drevesa zboljšati. pa drevo samo na sebi že slabo in preslabo raste, se mu mora pomladiti krona sama in brž ko iz krone požene kaj mladik, se mora drevesu pognojiti ekonomije na Dunaju (k. k. Post-Oekonomie-Verwaltung Wien I. Postgasse Nr. 13.) na ogled. Pismene ponudbe, kolekovane z krono za vsako polo, se morajo vložiti zapečatene najkasneje do 20. septembra 1902, 12 ure opoludne pri c kr. oskrbništvu Neredek vzrok nerodovitnosti sadnih dreves je pometavanje cvetja pri peškatem drevju. Ako blizu cvetja naglo poženo mladike, drevo rado pomeče poštne ekonomije (k. k. Post-Oekonomie-Verwaltung Stadt Post- cvetje, ker mladike porabijo sok, cvetje pa oslabi. gasse 13 Stock). Razglas, obsegajoč natančnejše pogoje in Najboljše sredstvo proti temu je puščanje na vejah. zaznamek predmetov, katere je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. tem se zadržuje del redilnih sokov v spodnjih delih vej, da mladike ne morejo več prebohotno pre- Kaj storiti, če postaja sadno drevo nerodovitno ? Pogostoma si belijo gospodarji glavo s tem, kako bi drevo, katero rodovitno. bolj ali manj hira, naredili raščati cvetja. prihišnih vratih se prav rado zgodi, da drevesca prebujno rastejo in ne rode, ker jim korenine segajo v premočno gnojene grede, kar se posebno v spargeljevih gredah rado dogaja. Tu je mnogokrat težko pomagati. Sočivne grede morajo dati dobrih pridelkov in se morajo ravno zaradi tega krepko gno- jiti to pa ravno pospešuje močno rast sadnih dreves Pridružijo se še hude bolezni, kakor ožig, rak, ozeb lina, in tako se zgodi, da posebno jablane in črešnje i Nerodovitnost sadnih dreves izvira iz razno- ki stoje v sočivnih vrtih, prav revno uspevajo. Nekaj vrstnih vzrokov in kdor jej hoče priti v okom, mora se pomaga, če se okoli korenin in med nje nasuje Letnik LX. NOVICE Stran 365. ■ i ■ ■ .■ ■ ■ zidna sipa, še bolje pa kaže v takih vrtih saditi hruške, češplje in slive, ne pa jablan in črešenj. Primeri se pa tudi večkrat, da je spodnja zemlja, ▼ kateri stoje drevesa, že popolnoma izsesana in da drevju pomanjkuje hrane in zemeljske moči. Tu po- njena bolezen popolnoma nič nevarna, in da bode „tista trdota" že kmalu sama od sebe prešla. Z mirno vestjo in lahkega srca se je vrnila in povedala in- timnost njemu Pred desetimi leti je umrl njen oče maga razen močnega obrezavanja in trebljenja dreves Rekar so mu rekli. Pred njegovo smrtjo gospod ni bila gnojitev spodnje zemlje. Za to pa je najboljši gnoj Minka doma, ampak nekje pri sorodnikih, po njegovi iz greznic in smradotokov, kateremu se primeša še smrti pa je zopet prišla hladnokrvni, stari materi » lesni pepel Gnoj se mora stanjšati z vodo in ta kateri je prav vsaka energija manjkala, da bi krotila zmes se poleti vliva v luknje blizu drevesa, najbolje slabe otroke. Dokler je bil Rekar še živ je šlo pri meseca julija in avgusta. Luknje se napravijo pol hiši še vse precej gladko, zakaj on je gospodaril sam! metra globoke in vanje se vlije potem pol škropilnice Po njegovi smrti pa so hoteli vsi gospodariti in so takega gnoja in se dopolni z vodo. Tri luknje zado- tudi vsi gospodarili, dasi ravno jim je bila odločena ščajo za eno drevo. Novela. Minka. Spisal Rostoslav Vasilič mati za gospodarja časom se je vender zopet povspela Rekarjeva gostilna na precej visoko stopinjo, tako, da se je v tej gostilni začela zbirati vsa vaška inteligenca. Ni namreč dolgo od tega, kar je prišlo v to vas okrajno glavarstvo s sodni j o in drugimi uradi; šolo so pa tudi na vsestransko prizadevanje razširili v Štiri- razrednico. Več državnih uradnikov, oba učitelja in učite- Gospod Morgač se je razburjeno peljal na ele- Ijica so bili vedno stalni gostje. gantnem, lahkem kolesu. Droben prah je legal za Nekako pred petimi leti je bil tu za učitelja njim kolesni sledovi nazaj na cesto, na kateri so se poznali tanki nastavljen gospod Navada, uprav usmiljenja vreden Zavil je iz slabe, razvite ceste na človek, bled, suh, slabo oblečen in Bog ve kaj še, ki stransko peščeno pešpot, še dvakrat, trikrat dobro je služboval nekje na Štajerskem in je vsled slabe pognal i potem pritisnil na zavoro, kakor bi trenil, plače prav boro živel. Sprva je supliral, drugo skočil s kolesa in se izgubil v dvonadstropni, novo- šolsko leto pa je bil že definitivno nastavljen. zidani hiši. Čez dobrih pet minut Ker ni mogel drugje stanovanja dobiti, nastanil se je pri prišel zopet iz hiše Rekarjevih. In glej! kmalu se je razširila po vasi belo preoblečen. Na desnici je peljal kolo, na levici govorica, da sta gospod Navada pa Rekarjeva Minka pa ga je spremljala izvanredno vesela mati, že kakih zaljubljena. Ni pa bilo še dolgo od tega, že so govo- pet let vdovska samica. „Pozdravi . . . povej . . . rili po vasi, da imata ta dva „vse skupaj « veš in veš u je izustila brezštevilnokrat. Kazaje Minka ni bila slabo dekle, to se reče: slabega na štirivoglato, belo, a z zlatom obrobljeno škatljico, srca, dasiravno je bila v celi vasi najbolj razupita. ki je bila pritrjena na kolo, je priročevala sinu naj- Tega pa je bila kriva le njena preognjena kri večjo pozornost. Če jo izgubiš, jaz ne bom plačevala! a Te besede je izgovorila tako resno m tako nu, njena stara mati je bila pristna Lahinja in nič boljša kot ona! Pred tremi leti je postala Minka gospodinja v očetovi hiši. Bratje so se poženili drugam, sestre odločno, da bi vsakdo mislil, da ima pred seboj naj- drugam in tako je ostala le ona sama pri materi na večjo skopubinjo, kar pa ta ni bila, dasi tudi bila domu. Gospod Navada bi postal sedaj prav lahko go- strašansko varčna. Prejšni dan je dobila od sestre spodar, ko bi hotel. Oba sta ga nagovarjala i mati pismo iz vas'ce šest ur peš hoda od Ljubljane od- i Minka, da naj se ne uzameta, a on se ni dal pre- daljene. To, kar je brala, se ji je zdelo sprva nevrjetno, govoriti! Obljuboval je sicer vedno. Predpustom je a kmalu je prišla do pravega spoznanja in vse bilo jasno, ko beli dan je odložil poroko na poletje, na počitnice. Poleti zopet na jesen jeseni na predpust itd. Tako je potekal Sestra ji je namreč poročala, da je dobila sinka, čas in le ob dobro ime spravljal sebe pa Rekar Ob enem pa jo je prosila, naj preje ko mogoče jevo hišo pošlje krstno oblačilce za njenega novorojenčka. Pristavila je, da je mogoče, da ima ona še kaj tacega Pravijo, da če maček pri slanini leži, da jo Res je ! Gospod Navada je bil maček v tem slučaju! shranjenega, zato naj pošlje ali to, kar ima ona, Pred jednim mesecem šele je bila poroka. Najstarejši ljudje v vasi niso pomnili kaj tacega ali pa naj kupi vse popolnoma novo. Ze pred štirimi meseci je bila sestra zadnjič v Ljubljani. Takrat se in najbrž se ni še nikoli poprej kaj 4- j acega zgodilo. je pripeljala izključno doktorju domačemu nedeljo dopoludne so ju klicali za vse trikrat, po ni hotela iti kateri jo je potolažil in rekel, da ni poludne pa sta se usedla v voz in se odpeljala iz Stran 366 Letnik LX. domače fare v bljižne rovte k poroki. Za njima sta razpoznati čisti glas prirode in ravnati se po nje- se peljala le dva moža kot priči, sicer sta se pripe- govern velenji, tedaj oba druga člena ljala sama v tujo gorsko vasico. Zvečer so se vrnili, trojice: 6galit6 in fraternitš poljubila bi prekucij8ke ljudem se v Rekarjevi hiši ni bilo slišati ne godbe ne žven- sama po sebi. in med ljudmi ne bilo bi zavisti, zati-keta čaš. Razveseljevali se niso pri rujnem vincu niti ranja in za vratnih ubijstev. Ali anarhisti ne slišijo in sosedje niti sorodniki. Vse je bilo vsakdanje, navadno» ne hote slišati glasu prirode razumnih stvari; oni kakor, da bi se prav nič ne izpremenilo. Sorodniki niso bili več v tej vasi še o njuni poroki nič vedeli niso; zakaj vso stvar sta ta dva čudna patrona izvedla popolnoma na tihem! Nič jima ni bilo pomagano ! Ljudje so dobro vedeli, zakaj sta tako hitela in mašila; vsaj so bili pre- slišijo samo glas instinkta volkov in tigrov, katerim priroda ni dala razuma in vesti. mislili, da po ubijenji „Cara Osvo- Nihilisti so boditelja" jim prihifce na pomoč milijoni naroda, kateri bodo pomagali razdaviti ministre in vse druge bo dosegel njih namen; živeli jim načelnike in tako se verjeni, da je Navada vzel Minko le vsled strahu pred bodo v blaženstvu in njegi sladkega „far niente" za veliko sramoto! Kakor rečeno: sestra je kmalu uvidela, kako in kaj je bilo — nu, marsikaj je že slišala govoriti, vender pa je ostala optimistovka in si je slabe misli podila iz glave. Sedaj pa je bila le vesela in sicer tako, da sama ni vedela, kaj naj bi naredila. (Konec prih.) Izvirni dopis. Iz Rusije 25. avgusta. — Nihilisti, ali kakor jih na zapadu zovejo, anarhisti, niso ljudje v tistem imenujejo: pomenu, v kakoršnem se navadno » ljudje a oni vere nimajo nikake, človeškega občestva ne pri-poznavajo nikakega. lastnine nikake, vednosti in umet-nije tudi nikakoršne, razun, kolikor jim je znati in razrušenje do- umeti, da dosežejo svoj namen, to veškega občestva, družine in države. Tak pojem smo imeli o nihilistih pred 22 leti, kadar so vse razrušavali in gubili, kar koli jim je bilo mogoče, dokler niso usmrtili vladarja, ki je dal svobodo mnogim milijonom robov. Kedaj se je to zgodilo? mizo, polno jedi in pijače. Silno so se zmotili nihilisti, prvič v tem, ker pri dolce far niente miza skoraj postala bi prazna; drugič v tem, ker nikdo iz naroda ni mignil s prstom v njihov prid, pač pa jih je morala policija braniti, da bi jih narod ne raztrgal na mestu njihovega zločinstva; zmotili so se tretjič v tem, da ne samo ni omahnila oblast, temveč je vzel brzdo vladanja v za modro svoje močne roke car, ki je potem prej el vladanje priimek ^Mirotvorec". Bil je na zemlji mir, dokler je Mirotvorec držal v svoji močni roki „državo*. na ubili D Nedavno so zopet začeli razsajati; streljali so prokurora svetejšega sinoda" (kultus minister), so » ministra narodnega prosveščenija a in „mi nistra vnutrennjih del", streljali so na Vilenskega in na Harkovskega gubernatora. Oni tedaj sedaj delajo to, kar so delali pred 22 leti, in namen njihov je ravno tisti, polastiti se vsega tega, kar so drugi s pošteno delavnostjo pridobili. Ker so se pa pred 22 leti prepričali, da njihovo rovanje in razsajanje ne samo ni všeč narodu, temveč mu je omrzljivo, so se sedaj oblekli v obličnico do- Kmalu potem, ko je vladar rešil iz pod turškega brotnikov prostega naroda in omikanih stanov. ve jarma kristijanski narod. Česa so hoteli doseči ti razdejalci? likih mestih, kjer so univerze, so podkupavali uboge dijake, ter tako nabrali so tropo lahkovernih, lačnih Oni so imeli prav tak namen, kakoršen namen bebcev in lahkomiselnih rogoviležev, gotovih vselej so imeli morilci avstrijske cesarice, italijanskega na vse, samo ne učiti se. Na „shodki* so sklenili kralja, predsednika francoske in severoameriške repu- terjati novih ustanov in zakonov po svojem ukusu blike; ubijati iz principa, zato ker po njihovih mislih in pred vsem „konstitucijo". Na to limanico je popalo ni treba nikake vlasti, nikakih načelnikov, nikakega samo deset odstotkov vseh velikošolcev. Iz tega je poredka, vse mora biti vsem obšče, da se ustanovi vidno, da naša učeča se mladina se še dovolj krepko libertš, 6galit6, fraternite: trojica francoske revolucije, drži poredka, vedoč, kje je prid in kje ga To bo na zemlji raj. Svojega principa nihilisti niso iskati. treba skrivali. tem oziru so vredni hvale. Pohvaliti jih Pri „mužikah (kmetih) so imeli več uspeha t pa vender ne moremo, prvič zato ne, ker svoj namen kakor pri učeči se mladeži. V Polhavski in Harkovski dosezajo zavratno; drugič zato ne, ker jih namenu guberniji so razdajali in čitali po vaseh brošurice, v se protivi sama priroda. Liberte-svoboda terja od nas, katerih se pripoveduje, da je car izdal ukaz, da naj da vsakemu pozvolimo delati, kar mu veli delati vest, se premoženje velikih posestnikov razdeli med vsemi nepodkupni glas prirode. Vsakemu marljivemu člo- prebivalci na enake dele. Kmetje nekaterih (menda veku veli glas prirode s trudom svojih rok in svo- okoli 50) vasi so se dali zapeljati; vsi, ženske in jega uma pošteno, brez škode in uima za sosede, moški, so pristopili k grajščinam, čitali so gospodi pridobivati kolikor je mogoče sredstev za priročno po brošurici zlagani carski ukaz, vzeli so blago 9 lahko in prijetno življenje. Ko bi se vsi ljudje trudili opravo in kar jim je dopadlo, poslopja pa so tu in Letnik LX Stran 367. tam požgali. Ta nesreča je zadela 24 grajščin, največ po bogatih Manžurskih poljih v rusko mesto Port- v Polhavski guberniji. Harkovski gubernator, knez Artur, od koder malo da ne dosežeš z roko do Obolenski, je urno ukrotil svoje kmete, potem pa tudi Nagazaki. Polhavske. Vlada je poslala v imenovane kraje komi- Štirinajst dni poti! Štirinajst dni je letel princ sij o ocenit škodo, katero so naredili zapeljani kmetje. Komatsu v carskem vagonu po carski zemlji. Menim, Škodo je vlada poplačala posestnikom iz državne da je izučil pot, premislil se bo kovati orožje, bolj blagajne, blagajni pa bodo zapeljani kmetje poplačali varno, bolj mirno živeti s sosedom v strahu Božjem. v rokih desetih let. Nepoštenost in goljufija nihilistov je sedaj jasna t dijakom in kmetom, katerim so naredili veliko škodo. Ker pa svojega pravega namena niso dosegli, so uto-lili svoj zverski nagon s tem, da so ubili ministra 1 V-%./ \ ^ i* vJL' ■> j, f s j Sj-1 _f \ A t ^JLv vXv -1 ■-% _r vt _f II* a_-t .j' i rt J v. K / wt t \ I 1 y \ K \ I / wi^ ULi »wiL^.- lJ ^ .X -/ f t- J . 1 « 1 1 J * > - m. M M m. m « in štirikrat streljali na Harkovskega gubernatorja. Osebne vesti. Notar v Senožečah gosp dr. Morie Gubernator je prejel celi koš telegramov in celi voz drugih znakov sočutja. Karnitschnig je premeščen v Kočevje Višji nadzornik Brezvestni rogovileži v Rusiji nimajo uspeha i ter jo ne morejo zadrževati na poti napredka; ona državnih železnic v Beljaku gosp. Avgust vitez Ruff je imenovan ravnateljevim namestnikom in je dobil naslov vladnega svetnika. — Suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani, gosp Ivan Kostial, je imenovan profesorjem na učiteljišču v Kopru Gimnazijski učitelj v Mariboru gosp. A. Dolar Višji se mogoče razvija materijalno in duhovno. V tem so pride v Celje na samostojne gimnazijske razrede, se prepričali evropejski narodi. Potentati bližnjih in finančni svetnik pri graškem finančnem ravnateljstvu gospod Viljem Jenny je imenovan svetnikom upravnega sodišča Učiteljske spremembe. Vsled lastne prošnje sta dalnjih narodov romajo k nam posebno letos, eni po stari družbi, drugi po novi. Poslednji je bil v gosteh , princ v Petrogradu nasednik Japonskega prestola premeščena Fran P u n č u h , šolski voditelj v Senožečah v enaki š er n lastnosti v Vrhpolje pri Vipavi; učiteljica Ivana Pre-iz Planine v Vrhpolje pri Vipavi Do namestitve nad- Komotsa. Tam, na ravnih zelenih bregovih rokavov svetle Njeve je on videl severno Palmiro v kinču učiteljske službe v bogatih evropejskih stolic in položivši zlati venec na vodstvo tamošnje šole tamošnjemu učitelju Franu Mercinu. Senožečah je poverjeno začasno šolsko gomilo cara Mirotvorca, se odpeljal v Moskvo, v stari Kremelj Velikih Knezov, kjer vsak kamen pestre trdnjave razumljivo tudi inozemcu priča o velikih dejanjih zbirateljev in množiteljev ogromne Slavjanske države. Urno ga nese iz Moskve ročni vlak v jutrove Poroke. Poročil se je gosp. dr, Friderik Luk deželnovladni koncipist, z gdč. Vido Bleiw hčerko gospoda primarija in podžupana dr. Karola viteza Bleiweisa Trsteniškega, Minico L u b Poročil se čestitamo! gosp Matej Senč z gdč kraje; na desni in na levi strani lete Poljedelsko ministrstvo je dovolilo c kr kme- kakor strela tijski družbi naslednje podpore: za povzdigo živinoreje 9000 K, naproti in mimo oken vagona vrtovi, gaji in gozdi, griči s cerkvami, široka polja z zmerno ržjo in pše- za povzdigo svinjereie 1000 kron, za pospeševanje ovčarstva in čebelarstva 1000 kron, za povzdigo ribarstva 1000 kron, za drevesnice 2000 kron. 1600 nico, vasi, trgi in mesta na bregovih potokov in rek, zopet široke planjave s nepreglednim poljem sinjega lanu. Migoma vlak zadrdra s nekako posebnim šumom: pedagoško-književnega društva dne kron in za nabavo raznih potrebščin Slovenska Šolska Matica. odborovi seji tega t. m. so se vzeli on nekoliko minut drdra, kakor v mreži viseč na železnem mostu; pod njim v niz in gor sopiha mno- 4fc žestvo parobrodov po Volgi. Za Volgo je „step", go-Ijava, konca ni videti, žolti pesek, ivovje, močvirna zaanje poverjeniki, so se nastavili izza zadnje seje. na Nova poverjeništva se osnujejo za Celje (mesto) Novo mesto, II. dr- žavno gimnazijo in realko v Ljubljani. Za 1902 dobe društveniki troje knjig: 1 Pedagoški Letopis, obsegajoč poro trava, brezpredeljni logi, tam se pasejo brezbrojni Čila o posameznih učnih predmetih, pedagoško znanstvene raz- tabuni konj, rogata živina m ovce; holmi, griči, prave 2. poročilo o društvenem delovanju in imenik članov; Uraljske gore, za njimi Sibirija, strašna, mrzla dežela, katero so zaseljevali z morilci in razbojniki. Sibirija Učne slike, t. j po formalnih učnih stopnjah prirejene obravnave vseh beril, nahajajočih se v sedanjih Abecednikih in v Začetnici; 3. Realne knjižnice II snopič: nadaljevanje Apihove zgodovinske učne snovi za ljudske šole Določil se tem se je zdramila, ona vstaja, začenja živeti; sredi brez- knjigam obseg; izbrale so se izmed ponudnikov najcenejše ti- objatnih gozdov in gor teko na sever bistre reke, skarne, ki prevzemo delo. Ker so rokopisi že večinoma pri- semtertja so vidne nove vasi sredi obširnega polja, mesta so daleč drugo od druzega Vlak je polagoma zadrdral na ogromno ladijo in plava na njej po Baj- kaljskem jezeru. Za Bajkalom so zopet gore, gozdi, soteske, dolina Amura, predelj sibirskih kozakov. Za pravljeni, se začno knjige prav v kratkem tiskati, tako, da jih dobe člani še pred Božičem. Matica namerava izdati tudi kratke realne knjižice za učence najvišjih razredov. Dalje izda in založi navodilo k ČrnivČevi I računici v obsegu tiskanih pol. Cena iztisu je 1 krona 20 vin Knjižica se že tiäka in jo bode v nekaj dneh dobiti pri odboru in pri Ijub- Amurom je Manžurija, zavoljo katere je Anglija vstopila v zvezo s Japonsko proti Rusiji. Princ Komatsu zopet vidi Kitajce; on jih menda strastno ljubi, kakor Angleže; v zvezi z Angleži bi jih on rad pritisnil k srcu in zmečkal od ljubezni. Parovoz drdra in drdra ljanskih knjigotrŽcih (tudi pri J Bahovcu, trgovcu s papirjem). Poštnino je posebej plačati Sklenilo se je, da priredi Ma- tica tudi letos pedagoška in znanstvena predavanja v Gorici Božiču gosp. ravnatelj Društvo stopi v dogovor s „Hrvatskim pedagoškim književnim zborom" za- (gosp. prof Btžek) in v Ljubljani Schreiner 0 \ 1 Wir cV t\ 7. lil il \ mm % _ \ i I ' h li N/ t / I 1% i w a T / /j • • ' m m, 13 r 7 'h nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont, ura s posrebr-njeno amor. žepno verižico in tokom. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v gantno verižico. Za vsako uro se jamči barzunasti skatulji in ■ V • leta. Nepovoljne torej brez rizike, rejena. — Pošilja zamenja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. zeliščno vino izborno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi brez poživi oeli človeški prebavni organizem, bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi bolezni provzročujejo deluje na prenovitev zdrave krvi. pravočasni rabljivosti vsaki želodečni vsem drugim močnim zeliščnega vina, k> kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola napenjanje, slabosti kratkem povživanju tega vina prenehajo. glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže ^abasanj e temu slabi nasledki. tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in creva skozi zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi želodča črev odstrani. Suhi bledi obraz, pomanjkanje slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor vednem glavo - počasi novo moč. pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu ljenje Zeliščno vino povzdigne reditev, preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na-preskrbi bolniku nove novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. pravo krvi, poživi vzdražene živce moči kr. gld. lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku. Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic do izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj franko. Agentje sprejmejo Proti ponarejanju se svari! Zahteva se izrecno s Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Odgovorni urednik Hajko Pirkovič. — Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.