Uto IX. številko 50. V LluMlani, v četrte! 3. norca 1921 Cena Din V Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji toserati petit vrsta 4— Din; notice, poslano, Izfeve, Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420-— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. Upravni&tvo: Knaflova ulica štev. 6, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica Štev. 5, L nadstropja — Telefon štev. 34. Tragikomično obračunavanje med s. Pucljem in radikali Današnja dopoldanska seja Narodne skupščine Gospod Pucelj očita svojim včerajšnjim zaveznikom kornptnost in nesposobnost. — Veliki viharji v zbornici, — Radi nemira dvakrat prekinjena seja« — Beograd, 2. marca. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet zelo živahna. Med govorom poslanca Pucnja je prišlo do ostrih razračunavan j med njim in rad&ali, tako da je moral predsednik dvakrat prekiniti sejo ter zagroziti posl. Puoljn z izključitvijo. Tudi Pera Marković je v svojem govoru ostro kritiziral radikalno stranko in sedanjo vlado, kar je zbudilo pri vladni večini hrupne proteste. Poslanec Pucelj in radikali so si medsebojno očitali nedelavnost in nesposobnost, kar c -zbujalo pri opoziciji salve Seja je pričela ob 10.15. Uvodoma ie sporočil pravosodni minister, da je predložil skupščini poljsko-jugosloven-:>ke konvencije o ureditvi medsebojnih pravnih odnosa j ev v ratifikacijo. Za pretres konvencij bo izvoljen posebeu odbor. Nato je prešla skupščina na dnevni red ter nadaljevala razpravo o proračunu. Prvi je govoril poslanec SKS Ivan Pucelj, ki je v svojem govoru ostro napadel radikale in klerikalce ter označil sedanjo vlado za homogeno radikalno vlado z malo amputacijo Slovenije. Ko je začel kritizirati radikalno stranko, ki jo je označil za zatočišče koritpcijoiiistov, je nastal v dvorani strahovit krav al. Radikali so burno protestirali proti tem izrazom. Začelo se je prerekanje med g. Pucljem in radikalnimi poslanci, ki so obkolili govorniško tribuno in hoteli g. Puclja s ^iJo vreči z govorniškega odra. Podpredsednik Subotić si je dolgo časa prizadeval. da hi vzpostavil mir, končno pa je v splošnem prerekanju prekinil sejo. Po desetminutnem odmoru se je seja se vedno med živahnim prerekanjem nadaljevala. Posl. Pucelj je skušal nadaljevati svoj govor, vendar pa so to radikali z medklici preprečili. Nastalo je prerekanje na vse strani. Pucelj je očital radikalom, da so njemu kot ministru onemogočali vsako delovanje, ker so ga vedno postavili pred gotova dejstva. Radikali so mu krepko odgovarjali ter ga vpraševali, zakaj je pod takimi pogoji tako dolgo sedel žnjimi skupno v vladi in zakaj ni tega že takrat povedal v Narodni skupščini. Nato je začel g. Pucelj polemizirati z ministrskim predsednikom, očitajoč mu, da on in njegova stranka nista sodelovala pri tem proračunu, ki je čisto drugačen kot pa so ga on in njegovi tovariši za časa svojega ministrovanja predlagali in sestavili. Nastalo je zopet živahno prerekanje. Med splošnim hrupom je Pucelj izjavil, da sedanji vladi ne more zaupati. Nato se je obrnil h klerikalcem in Nemcem t*r jim očital, da podpirajo sedanjo vlado, ki brani korupcijo in zagovarja policijski teror. Nastalo je zopet novo prerekanje in med splošnim hrupom je g. Pucelj odšel z govorniškega odra. Poročevalec večine posl. Gavrilović je nato na kratko odgovarjal g. Puclju, izražajoč svoje začudenje, da tako govori človek, ki je bil minister in sedel skupno z radikalno stranko ori vladni mizi. Naglasil je, da nosi za ta proračun vso odgovornost tudi HSS, ker se je sestavljal z njenim sodelovanjem. Te konstatacije so izzvale viharne proteste pri radičevcih. Nato je dobil besedo Pera Marković (dem.)- ki v svojem stvarnem m dokumentiranem govoru ostro napada radikale in sedanjo vlado, očitajoč ji nesposobnost. Tudi njegov govor izziva v vladnih vrstah viharne proteste. Pera Marković ob času, ko to poročamo, še govori. Jutri je v Narodni skupščini zopet in-terpclacijski dan, za katerega vlada veliko zanimanje. Priprave za odločilno borbo Tesno strnjenje opozicije, — Obupna Uzunoviceva prizadevanja za pridobitev novih zaveznikov. — Pašičevci čakajo na ugoden trenutek. — Volitev v nobenem primeru ne bo vodila sedanja vlada. — Beograd. 2. marca. Napetost, ki jc zavladala v zaduiem času v našem političnem življenju, je po svojem značaju in razvoju dovodla do ožjih stikov med posameznimi opozictjonalnirai strankami. Še o priliki korupcijske debate v Narodni skupščini je bilo opaža-ti v opozicij on a In i h vrstah precejšnjo razdvojenost. V zadnjem času. zlasti pa tekom minulega tedna pa so stopile vse opozicij on a tne stranke v ožje medsebojne stike. V političnih krogih se zlasti opaža zbližanje med obema demokratskima strankama, h tudi prizadevanje radičevcev. da bi se približali Pribičeviću. vzbuja splošno pozornost. Tekom zadnjega tedna so posamezni radićevski voditelji v svojih izjavah ponovno odobravali politiko SDS in njenega voditelja Svetozarja Pribi-čevića ter naglašaii potrebo in svojo pripravljenost kar najtesnejšega sodelovanja. V soboto se je vršil daljši sestanek med obema voditeljema demokratskih strank Svetozarjem Pribičevicem in Ljubo Davidovi čem. V vladnih vrstah vzbujajo ti pojavi v razvoju notranjepolitičnih dogodkov veliko vznemirjenje. Radikali skušajo to akcijo paralelizirali na ta način, da bi pritegnili v sedanjo vlado koalicijo še kako tretjo opozicijonalno skupino in s tem oslabiti opozicijoualni blok. Vsa prizadevanja pa so ostala doslej brezuspešna. Vprašanje notranjega ministra postaja od dne do dne akutnejše, z njegovo demisijo pa bi bil ob enem izpodkopan nadaljni obstoj Uzu-nović-Koroščeve vlade. Zato se demisija notranjega ministra kljub termi, da so vsi radikalni krogi prepričani, da je njegov položaj nevzdržen, z vsemi sredstvi zavlačuje, da bi Uzunovič tako pridobil na času za pogajanja z opozicijonalnimi strankami. Njegova prizadevanja so zaenkrat koncentrirana na skupino dr. Nikiča, ki pa še vedno okleva in se ne more odločiti. Ne *amo v opozicijonalnih, marveč tudi v radikalnih krogih se računa s skorajšnjim padcem sedanjega kabineta. Pašičev-ci si prizadevajo, da bi iztrgali Uzunoviču politično vodstvo ter s sedanjim skupščinskim predsednikom Markom Triflcovićem sami sestavili koncentracijsko vlado, v katero bi vstopili radičevci. Demokratska zajednica in SDS. Klerikalci bi bili izključeni, ker odklanjajo vse ostale stranke vsako sodelovanje ž njimi. S padcem Uzu-novičevega kabineta je zapečatena tudi njihova usoda. Zato se v političnih krogih splošno ugotavlja, da so se izročili na milost in nemilost Uzunoviču ter postajajo v svojih zahtevah vedno skromnejši, samo da se vzdrže v vladi, zavedajoč se, da bi jih radikali prej ko slej radi zamenjali s katerokoli drugo stranko. Konference med radikalnimi voditelji se nadaljujejo. Pret-»ije ministrskega predsedniki in njegove bližnje okolice z razpustom Narodne skupščine se tolmačijo tako, da je tudi že g. Uzunovič sam obtipaj nad položajem. Ce bi res prišlo do tega. zatrjujejo tudi v radikalnih krogih, da sedanja vlada ne bo dobila volilnega mandata. V ostalem ni bilo včeraj v Beogradu nikakih važnejših političnih dogodkov. Popoldne jc zasedal finančni odbor, ki je razpravljat o tekočih zadevah. Vladna večina je sprejela pravilnik o uporabi vojaških vozil ter odobrila vojnemu ministra kredit v znestku 2,400.000 Din za zgradbo vojašnice za kraljevo gardo v Beogradu. Anketni odbor ni razpravljal o nobenem konkretnem slučaju, marveč sc je vršila razprava o načinu postopanja, da se delo odbora pospeši. UPOKOJITVE V FINANČNI SLUŽBI — Beograd, 2. marca. V finančnem mi* cistrstvu je podpisan ukaz. s katerim se upokoje: Fran Habjan, inšpektor finančne kontrole v Ljubljani, ki je obenem odliko* van / redom sv. Save IV. reda: Josip Ogo* rele, inšpektor finančne kontrole v Šmarju, Alojzij Kovačič, upravnik davčne uprave v Mariboru in Fran Stabler, upravnik dav* čne uprave v Celju. Napredovali so: Leon Kosti za inšpektorja finančne kontrole v Kranju; premeščena pa sta Fran Golob, inšpektor finančne kontrole iz Beograda v Ljubljano in Aleksander Cibaš, inšpek* tur finančne kontrole iz Celja v Zagreb. Anglijo mobilizira Evropo proti Rusiji V najkrajšem času pričakujejo prekinjenja trgovskih in diplomatskih odnošajev. — Anglija bi rada z Rusijo definitivno obračunala in išče zaveznikov po vsej Evropi. — London, 2. marca. Kakor se doznava, iz dobro informiranih krogov, je angleška vlada v načelu že sklenila, da prekine z sovjetsko Rusijo vse trgovinske in diplo-matione odnošaje. Ta korak, se utemeljuje s tem, da ogroža boljševiška akcija na daljnem vzhodu prestiž britanskega carstva ter da vodijo boljševiki živahno proti-angleško akcijo v Angliji sami. Da se za-sigura pred nadaljnimi zaipletljaji, bo skušala Angiija čim prej doseči popoln sporazum na Kitajskem ter se tako razbremeniti. Cini bo to doseženo, hoče popolnoma razčistiti odnošaje napram sovjetski Rusiji. S tega stališča ie treba tudi presojati italijans&o-angleški sporazum, pri katerem igra Italija samo vlogo sekundama pri obračunavanju z Rusijo, zlasti z ozirom na Turčijo. Tudi prizadevanje Anglije za dosego sporazuma z Nemčijo in Poljsko je s tem v neposredni zvezi. V diplomatskih krogih se opaža, da se Anglija vedno boij približuje Nemčiji ter da je celo pripravljena odstopiti Nemčiji gotove kolonije. Tudi v Bolgariji in na Madžarskem, zlasti pa v Rumuniji pripravlja Anglija teren za slučaj oboroženega konflikta s sovjetsko Rusijo V diplomatskih krogih se sodi, da je treba že v najkrajšem času računan s prekinitvijo odnošajev med sovjetsko Rusijn in Anglijo. Dve rutlniSki liotostrofi v Angliji Skoro istočasno je zadela dva angleška rudnika strahovita nesreča. — V prvem so eksplodirali plini, v drugega je vdrla voda. — Brezupna reševalna dela« — Številne človeške žrtve* — London, 2- marca. Včeraj zjutraj sta se pripetili v angleških premogo-kopih dve težki nesreči. V Ebbevvalesu je ob 1. zjutraj nastal vsled vnetja jamskih plinov velika eksDlozija. V rudniku je bilo 1200 rudarjev. Večina se jih je še pravočasno rešila, nad 60 pa so jih pogrešali. Ker sč ie vsled eksplozije zasulo več rovov, ie bila rešilna akcija zelo otežkočena. Šele včeraj popoldne so dospeli do zasutih ru-' darjev, ki pa so bili že vsi onesvesčeni. 51 je bilo že mrtvih, ko so jih spravili zopet na dan. dva sta umrla v bolnici, šest pa se jih še bori s smrtio. Kako je nastala eksplozija, še m pojasnjeno. Domneva Pa se. da je kak rudar nepričakovano zadel na plinsko votlino in s svojo svetilko plin žažgal. Druga nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v Bilsthorpeu. kjer se je vrši- la slovesna otvoritev novega premogovnika. Med svečanostjo je začela v novi izkopani rov nenadoma vdirati voda, ki je v hipu poplavila ves rov. Na delu je bilo nad 200 rudarjev, rešili pa so se samo trije. Ker voda z veliko silo vdira v rov in črpalke ne morejo sproti izsesati vdirajoče vode. je malo upanja, da bi se posrečilo rudarje rešiti. Do danes zjutrai so ostali vsi pdskusi brezuspešni- V poplavljenem rovu se je začela tudi udirati zemlja, tako da je dohod do zasutih in poplavljenih ponesrečencev onemogočen. Nesreča je izzvala v vsej Angliji veliko sočutje. Trgovski minister je v spodnji zbornici izjavil, da ni nikakega upanja, da bi se posrečilo rešiti še ostale rudarje, ki so zasuti v rovih. Tudi materijelna škoda je zelo velika. O vzrokih nesreče je uvedena preiskava. Pepelnica na ljubljanski policiji Japonske sanje elegantnega Toneta. — Vzajemno reševanje s cizo. — Borbeno razpoloženje prenocevalcev v zaporu. — Globe in druge policijske blagodati. Elegantni Tone se jc na cvetnem slavju v Yokohami nabral takih rožic, da ga je v ranih urah vleklo izprod Narodnega doma v Tivoli namesto domov. Bila je kruta pepel-nična zmota, ko je taval z opojnimi iluzijami japonskega cvetličnega carstva — po blatnem in meglenem tivolskem drevoredu ter se končno s svojo težko glavo zleknil ob drevo in zaspal. Močne in obilne ^impresije* na japonski maskeradi eo mu tako čvrsto zatisnile oči, da ga je zjutraj zastonj b^udil stražnik. — leh bin ein Englander! — je smrčal Tone, se obrnil v blatu na drugo plat in menda dalje sanjal tisto zgodbo o angleškem častniku in malem, srčkanem japonskem metuljčku. Ljubljanska varnostna oblast, ki seveda tudi v pepelnicnem jutru ne more prenašati zaspanih meditacij v javnem parku, je morala elegantnega fanta spraviti v svoje naročje. Zgodilo pa se je to na prav originalen način. Poslali so v Tivoli popularnega pijančku Koštrima, ki je že ob Sil vest rove m slavil jubilej svojega 60. prenočišča na policiji, ki je seveda tudi suoči med prvimi prišel natrk.^n na rdečo lampo. Koštrun je vzel cizo, naložil Toneta in ga srečno pripeljal pred policijo. Prenesli so Toneta v zapor, kjer so se vsi številni prenočevalci že počasi budili iz sna. medtem ko je Tone šele nastopil čtrngp poglavje svojega spanja. Zbudilo pa ga jc razsajanje nepoznanih tovarišev. Ves srdit ie planil pokonci, popadel — oprostite! — polno nočno posodo in jo posadil glavnemu razgrajaču na betico. Z drugimi se je preizkusil v rokoborbi in boksu, nato pa se zopet pogrezmil v svoj blaženi japonski sen. Zdajle proti poldnevu ie pred dežurnim uradnikom sledila revija cele garde nocojšnjih policijskih prenocevalcev. Nekateri so bili iztreznjemi odpuščeni, ostalim pa je do končne iztreznitve dovoljeno nadaljnje gostovanje. jMed temi je tudi Tone, ki smrči ves posvaljkan. Jutri bo čistil svoj smoking, ki je podoben «rondkarti», in odštel 150 Din za posodo pustnih skrivnosti... Z njim vred bo deležen posebnih blagodati tudi neki France, ki je že včeraj popoldne razsaja! po Ljubljani, danes pa se pri zasliševanju s pestjo obregnil ob nekega stražnika in polomil del španske * lene. Tn z globami bodo prizadeti tudi vsi tisti, ki so jih tekom noči zaradi razgrajanja na ulici zabeležili službujoči stražniki. Letošnji pust je torej v poslovilni noči dobro pobodel nekatere junake, in sicer — pepelnična ironija! — ravno tiste, ki so se mu najbolj poklanjali. .. Klemenova ženka pred sodniki Porotna zadeva Franceta Klemena, ki je zanj končala z obsodbo na pet let, je te dni potegnila za seboj epilog z obsodbo njegove zveste družice Angelce Podržajeve. Srednjevelika, vitka je ta Angelica, ki jo je Klemen imel za polzakonsko polovico, čes-tudi je poročena, pa se figo briga za moža in svojih Šestero otrok- Angelca je izgubljena Ženska. Rada pije vince in ljubi udobno življenje, bila je že večkrat zaprta, a kolikor ji je po naturi primanjkovalo cinizma, se ga je navzela od Franceta Klemena, s katerim je zadnja leta delila cigansko življenje. Obtožnica podrobno navaja njeno sodelovanje pri Klemenovih vlomih in tatvinah, najzanimivejše pa opisuje, da je lani obiskovala Klemena na Studencu ter mu pomagala zle-teti v prostost. Prinesla mu je pilo, da je pre-žagal mrežo in pobegnil. Angelca odgovarja malomarno, priznava pa večino očitkov obtožnice. Vse njeno obnašanje izpričuje, da je bila pač polnovredna družica Franceta Klemena, 8 katerim je — j kakor pravi — pričela občevati iz goleg«5 I usmiljenja. S Klemenom je noseča 5. mesec. ! Odkrito je dejala sodnikom, da Francetu takoj po rojstvu nese pokazat otroka, ki bo Še večji >kanipeljc< kakor njegov oče. Senat deželnega sodišča je Angelco obsodil na 4 mesece zapora. Ker ji je vštet preiskovalni zapor, jc Angelca kazen že presta In. MINISTRSKI PREDSEDNIK OBOLEL NA GRIPI — Beograd. 2. marca. Za danes napovedana f*eja ministrskega sveta je bila odpovedana, ker je ministrski predsednik zbolel na sripi. ODLIKOVANJA — Beograd, 2. marca. Na predlog prometnega ministra so bili odlikovani med drugimi sledeči člani ožjega odbora železniške konference, ki je izdelala načrt zakona o zgradbi novih železniških prog: Ivan M o h o r i č , tajnik Trgovske zbornice v Ljubljani, ing. Sava P o p o v i ć . ing. K 1 o d i ć , ing. sne-1 e r in dr. G o 1 i a z redom sv. Save IV. reda in dr. Adolf Čuvaj z redom sv. Save III. reda. Nove klerikalne atake — Beograd, 2, marca- V notranjem ministrstvu je bil včeraj podpisan odlok glede prenosa poslov glede vzdrževanja cest na oblastni odbor. Velikemu županu in gradbenemu ravnateljstvu v Ljubljani se naroča, da Izročita te posle ob enem z vsemi spisi oblastnemu odboru. Na zahtevo klerikalcev ic notranji minister še odredil, da ima oblastni odbor pravico, takoj razpisati nove volitve oziroma imenovati nove Člane okrajnih cestnih odborov, ako smatra to za potrebno. Oblastni odbor se > smislu tega odloka pooblašča da razveljavi in revidira vse volitve, ki so se izvršile doslei. S tem sc prenaša skrb za okrajne ceste na oblastno skupščino. Pooblastilo pa. ki so si sa izsilili klerikalci, predstavlja zopet novo atako na okrajne cestne odbore, kjer hočejo klerikalc očividno zopet uvesti svoio strankarsko diktaturo. Zdi se nam povsem neumestno, da bi se razveljavljale v redu izvršene volitve, zoper katere ni bilo ugovorov. Mnogo bolj bi bilo na mestu, da so klerikalci izrabili svoi vpliv za to, da bi izposlovali izvolitev sreskih skupščin, ki bi se morale do zakonu vršiti že pomladi. O vsem tem r>a v tem odloku ni niti besedice! To ie Ie nov dokaz, da gre klerikalcem le za razširjenje svoje strankarske moči potom cestnih odborov, ne pa za stvarno delo in potrebe ljudstva. Op. uredn.) — Beograd, 2. marca. Mariborski veliki župan dr. Pirkmajer je imenovan za načelnika v notranjem manistrstvu. Klerikalci *«» sicer napeli vse sile, da bi dosegli njegovo upokojitev, vendar pa se jim to ni posrečila, ker uživa dr. Pirkmajer tudi v Beogradu sloves enega naših najodličnejsih upravnih uradnikov. Sporazum med SDS in HSS v karlovški oblasti Izvolitev oblastnega odbora in odsekov. — Karlovac, 2. marca. Po petdnevnih, pogajanjih je bil včeraj dosežen sporazum med SDS, radičevci in radikali glede sestave oblastnega odbora v primors-ko-ivra-jiški oblasti. Danes dopoldne jc vršila seja oblastne skupščine, na kateri je bi! izvoljeti oblastni odbor per acclaimationem. V odboru so: 3 sam. demokrati, 2 radičev-ca in 1 radikal. V smislu tega sporazuma so odstopili tudi vsi trije skupščinski t.n-niki ter sta bila na novo izvoljena *a tajnika 2 JDS in 1 HSS. Po istem ključu so se izvolili tudi posamezni odseki: finančni odsek 3 SDS, 2 HSS, odsek za uredbe 3 SDS, 1 HSS, l NRS, odsek za prošnje in pritožbe 2 SDS. 2 HSS in odbor za poslovnik 4 SDS, 3 HSS in 1 NRS. Dnevnice so se določile tako, da dobe zunanji poslanci po 170 Din, oni pa, ki stanujejo v Karlovcu po 120 Din. Člani oblastnega odbora bodo dobivali po 4000 Din mesečno. Glasom brzojavnega obvestila finančnega ministra je dovoljen skupščini kredit v znesku 700.000 Din. V nadaljnem poteku scic se je razvila živahna debata o sedežu oblasti. V zakonu je predviden Karlovac ali Sušak. Debata o tem vprašanju še traja. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Zadožnice Kranjske dež. banke 20, 22; Zastavni listi Kranjske dež. banke 20, 22: Celjska posojilnica 195, 198; Ljubljanska kreditna 150.0; Merkantil. Kočevje 99. 100; Praštediona 925, 0; Kredit, zavod 160, 170: Strojne tovarne 85, 0; Trbovlje 0, 42o Vevče 120, 135; Stavbna družba 55, 65; še* sir 104, 0; ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% Invest. posoj. 1921 88—883, 88—88.75; 2H% drž. rente za ratnu štetu 343.4—344; Ljubljanska kreditna 150—15.>: Hrv. eskomptna banka 104.5—105; Kredit* na banka, Zagreb. 103—104; Hipotekama banka 64H—65; Jugobanka 102—103; Pra* štediona 925—92730; Drava d. d. Osijek 490—500; Šećerana, Osijek. 492H—495; Isis d. d. 51—51%: Gurman 280—290; Slavcks 105—115; Slavonija 30—32; Trboveljska 415—420. 415—418; Union, paromlin, 306 —0, Vevče 130—135; Agraria 55H—56H. Devize; Amsterdam 22.795—22.855; Du* naj 800.50—803.50; Italija 248.67—250.67: London 275."8—276.78; Newyork (ček) 56.75 —56.95; Pariz 22230-^22430; Praga 168.30 —169.10: Curih 10 94—10.97. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13; Pariz 2034; Novvork 520, Milan 22.73, Praga 15.40. London 25.225, Dunaj 73.20. — Trst: Beograd 40.06, London 110.875, Curih 438.70 Damimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Stran 2. •SLOV ENSK1 NAROD* dne 3. marca 1927. Ste*. 50. voznem redn S pomočjo hitrejše vožnje in manjših postankov znatno skrajšan vozni čas na glavnih progah. — Nova ugodna zveza LJubljane z Gorenjsko. 15. maja stopi v vsej Evropi v veljavo poletni vozni red. Njegove glavne konture, kolikor pridejo v pošte v mednarodne zveze, so bile določene v oktobru na konferenci 28 evropskih držav v Baden-Badnu. Lokalni promet pa seveda uredi vsaka država za sebe. Naša ždezniška generalna direkcija je to že izvršila in novi vozni redi odhajajo te dni v tisk. Posrečilo se nam je izvedeti nekaj podrobnosti o spremembah, ki nam jih bo prinesel novi vozni red. V glavnem bodo te spremembe zadovoljile občinstvo, ker ustrezajo po možnosti njihovim željam. A tudi mednarodne zveze postajajo za nas ugodnejše. Tendenca evropskega prometa gre za tem. da se čim bolj olajša in pospeši meddržavni promet, da se vozni čas skrajša kar najbolj mogoče, prehod državnih meja pa ne veže na nepotrebne ovire. Tako je bUo res doseženo, da so razni vozni časi znatno skrajšani in da je prestopanje iz vlaka v vlak omejeno na minimum. Od 15. maja naprej bo vozil direktni brzovlak iz Londona preko Rotterdama. Dussekiorfa. Passaua, Dunaja in Budimpešte v Beograd, od tu pa čez Sofijo v Carigrad. Vožnja London—Beograd bo trajala 50 ur, iz Beograda v Carigrad pa 43 ur. Na beogradski kolodvor bo prihajalo dnevno 18 brzovlakov iz vseh smeri. Vožnja do Budimpešte bo trajala zopet samo 8 ur, kakor pred vojno. Vsa večja mesta Srednje Evrope bodo z Beogradom zvezana deloma z direktnimi vlaki, deloma pa vsaj z direktnimi vagoni. Nas predvsem zanimajo železniške rveze, ki gTedo preko Ljubljane; to so zlasti zveze z Italijo, Francijo. Švico in seveda tudi Avstrijo. Razveseljivo je, da je znatno skrajšan vozni čas iz Ljubljane v Beograd. Popoldanski brzo vlak, ki odhaja zdaj v Beograd ob 17.15, bo poleti odhajal iz Ljubljane šele ob 20, torej skoraj tri ure kasneje, v Beograd pa bo prišel le 25 minut kasneje kakor doslej, tako da bo vozil mesto 15 le 12 ur. V obratni smeri bo odhajal brzovlak iz Beofcrada ob 18.35 (zdaj ob 19.10) in prihajal v Ljubljano že ob 8.10 zjutraj mesto ob 11.06 kakor sedaj. Oba vlaka bosta imela v Ljubljani zvezo s Trstom in preko Jesenic z Avstrijo, Nemčijo in Švico. Tržaški brzovlak bo odhajal iz Trsta ob 14.45 in pri« hajal v Ljubljano ob 19.25 (sedaj ob 16.16); proti Trstu bo odhajal iz Ljubljane ob 8.40 (sedaj ob 12.20) in prihajal v Trst ob 13.15. V obeh smereh bo imel takojšnjo zvezo z Milanom, Rhnom in Parizom. Na gorenjski progi se uvede nov par brzovlakov z zvezo na Beograd. Jutranji brzovlak bo preko Gorenjske nadaljeval pot v Avstrijo, Švico in Nemčijo iz Ljubljane ob 8.45 zjutraj, zvečer pa prihajal z Jesenic v Ljubljano ob 19.40, se združil tam s tržaškim brzovlakom in po kratkem postanku nadaljeval pot v Beograd. Dasi sta ta dva brzovlaka namenjena v prvi vrsti mednarodnemu prometu, je gotovo, da ju bo z veseljem pozdravilo tudi domače prebivalstvo, zlasti ljubljansko, ki dobi s tem novo izredno ugodno zvezo z Gorenjsko. Dosedanja dnevna zveza Ljubljane z Beogradom z brzovlakom ostane v glavnem nespremenjena, ravno tako tudi brzo vlaki na progi Dunaj—Trst. Dogodki križem Jngoslaoiie Zabloda dobro vzgojene edinke« — Metamorfoza vina in vode. — Rekordna tatvina v železniškem vagonu, — Z orgijami in cigansko godbo v smrt. Gospa H. v Zagrebu je z vso materinsko ljubeznijo negovala svojo edino hčerko Danico. Ali ko je dekle začelo dozorevati, ni nič več pomagalo materino nadzorstvo. Danica je stopila v intimne odnosa je z nekim mladeničem ter ie pod vplivi današnje moderne dobe naglo krenila na stranpota. Dve leti je tega, kar je Danica pobegnila z doma. Za njo so se zabrisali vsi sledovi. Ves čas ni skrbeča mati doznala glasu, zaman sc jc trudila tudi policija. Danica sc je bogvekod potikala pod napačnim imenom. Okrog minulega božiča je mati prejela pismo, da se Danica pod policijskim nadzorstvom zdravi v veneričnem oddelku bolnice v Sremski Mitrovici. Obupana mati je hčerki takoi poslala 1000 Din s prošnjo, nai se vrne k njej domov, vse se bo pozabilo- Toda Danice ni bilo. Samo uprava bolnice je sporočila, da je dekle ozdravilo in odšlo. Sled se je ponovno izgubil. Obupana mati se je začela s pismi obračati na svoje znance ter je pred dnevi doznala, da se Danica nahaja v javni hiši v Vukovaru. Ko je pohitela tja so ji povedali, da se je Danica že preselila v Vinkovce. Odpravila se je torej mati tudi tja in začela s pomočjo policije iskati izgubljenko. Ali tudi iz Vinkovcev je Danica že izginila, kakor da bi slutila zasledovanje svoje matere. Ni sledu za njo. Nadaljuje svoje blodno življenje bogve kje, medtem ko nesrečna mati tuguje, da bo oslepela od žalosti. Gostilničar Pavle Dugalić iz Belje-ča je v Banoštru kupil dva soda dobrega vina, da bo založen za pustni torek. Natovorfi je voz in v mraku pognal proti domu. Sredi pota ga ie prijela Ladislav Viadyka: 17 Roman. — Življenje poedinili delov človeškega telesa omogočajo fizikalno-ke-mični učinki. Ako živi po tako znani smrti, kakor jo razumemo mi. del telesa zakaj bi ne moglo živeti celo telo? A kje se potem takem konča življenje in kje je začetek smrti? Tišino, ki je zavladala po teh besedah, ie prekinila čez nekaj časa Mila Hora Ik o v a. — Ste-li videli sami te poizkuse in sicer že davno, ali šele te dni v Pragi? — Včeraj sem iih videl v svojem stanovanju. Odkar, so našli nesrečno tievoiko v Košifeh, delajo te poizkuse v Pragi, kolikor mi je znano, na mnogih kraiih. Navzoči so zopet umolknili. Nastala jc dolga pavza, samo neumorni džez-bend je brenčal po salončku kakor nadležna muha. Hora je skušal ohraniti veselo razpoloženje. Zato ie nalival vino. ki ga pa nihče ni pil. Obrnil se ie h Kovariku. _ Mislim, da ne dvomite o mojih žeja in se ie ustavil pred neko obcestno gostilnico. Memtem, ko je Pavle v lokalu krotil atrojo neugnao žejo in se Dogovarjal z gostilničarko, je zunaj prišla mimo voza večja skupina delavcev. Kakor na dogovor so potegnili laniši sod z voza, odbili čep in začeli niti kakor muhe« Povabili so k pijači vsakogar, ki je prišel mimo, in tako se ie sod tekom pol ure popolnoma izpraznil. Da ne bo nič sumljivega, so delavci odvalili sod k vodi, ga napolnili s to ceneno in naj-prirodnejšo tekočino ter ga v redu spravili zopet nazaj na voz___ Pavle Dugalić je metamorfozo opazil šele doma. Orožništvo ie takoj po-lovilo delavcev, ki so s smehom, pol z mačkom priznali svojo predpustno podjetnost. Beogradsko sodišče je v pondeljek sodilo opasnega žepnega tatu Fabijana Ćosa. ki je pred letom imel pri tatvini v vlaku rekorden uspeh: ukradel je Salomonu Elija su iz suknie krasno svoto 140.000 Din z nekaterimi menicami in vrednostnimi papirji. Salomon Elijas, ravnatelj beogradske Produktivne banke je po raznih bančnih opravkih v Osijeku na povratku zaspal v vlaku. Slekel je gornjo suknio ter na progi od Sombora do Subotice ravno najslaje dremal, ko je mimo kupeja pristopical »džeparoš« Fabiian Čosa. Bila je potrebna le ena sama gesta izurjene tatinske roke in že je ogromen plen bil v tatovi posesti. Salomon Elijas se je zbudil v Bački Topoli. Močno ga je žejalo in je stopo v restavracijo na brizganec- Pa ga ni mogel plačati... Bil je tako zaprepaščen. da se je hotel ustreliti, ker: kako naj dokaže, da mu je bil bančni denar zares ukraden. simpatijah. Milostiva je bila danes, ko smo se peljali v gledališče, malo zgovorna. Pobahala se je. da bo z vami raziskovala te čudne pojave. Gotovo ie ravnala tako samo iz prepričanja, da ji ne boste zamerili, kajti vedela je, da bomo rade volje tudi mi pomagali, kolikor je v našiti močeh in v kolikor nam boste zaupali. Eva vam mote roke, gospod Kovank! Hočeš nočeš je moral Kovarik seči Hori in Horalku v roko. Mandelinka je veljal splošno za zelenca in zato sploh ni prišel v noštev. Mila je šla z Mandelinko še enkrat plesat, pa se ie kmalu vrnila, češ, da je že utrujena Utrujenost sc ie poznala itak že vsem. Zato so odšli iz bara in se napotili na bližnji vogal, kjer so stali avtomobili. Kovafik se je zahvalil za prijaznost družbe, ki ga je hotela spremiti domov. Izjavil je, da spremstva ne poti ebuje, ker gre raje peš. Niso mu branili, misleč, da razumejo, zakaj noče spremstva. Avtomobil ie oddirjal in Kovafik se je napotil počasi po praznih ulicah Starega mesta proti domu. Po Dolgi cesti je prišel na Starome-stni trg in kmalu ie zavil na nabrežje Na njegovo srečo pa so tatu kmalu izsledili in pri njem naSi še 30 celih jurjev. Ostale je potrošil na veselih opravkih v Zagrebu in drugod. Sodba se glasi na pet let ječe m na oovratek vsega zapravljenega denarja. V mirnem mestecu Senti ob Tisi je te dni vznemiril prebivalce romantičen samomor po zgledu Maksa Piccolo-mini. Mladenič Ludovik Molnar se je zaljubil v lepo Madžarko Ilono. ki pa ga ni marala niti oddaleč. Svoto melanholijo je fant izkušal v pondeljek zvečer. Podal se je z vsem svojim denarjem v gostilno, naročil cigane ter se ob zvokih madžarskih pesmi začel opajati. Okrog polnoči je vedel cigane s seboj pod okno deklice neusmiljene . •. In ko se odpravil domov, so mu cigani morali pred hišo svirati uverturo opere »Carmen«... Dvoje stotakov je še vrgel ciganom, da so za zaključek dodali otožno madžarsko pesem. Medtem si je pognal štiri krogle v glavo. Stalna gasilna straža v Ljubljani Mestni gasilski urad v LJubljani objavlja letno poročilo o organizaciji in delovanju stalne gasilske straže in gasilskega urada v letu 1926- Glasom tel ga poročila je stanje osobja mestnega gasilskega urada naslednje: Koncem leta 1926. je imelo poklicno gasilstvo. 1 poveljnika-delovodjo, l Členarja, ki je obenem šofer, 1 vrstar-ja. 2 šoferja, 6 gasilcev, 2 telefonista in 1 reševalca. Skupno je torei mestno poklicno gasilstvo štelo 31. decembra 1926 Poleg poveljnika s telefonsti in reševalci vred 13 mož, torej za dva manj kakor Dred letom. Delovanje gasilske straže ie deljeno na gasilski in reševalni oddelek. Stalna gasilska straža je v letu 1926 višila svoi posel z dobrim uspehom. Imela je: 4 velike požare. 3 srednje, 8 malih, nadalje 1 gozdni požar. 13 dimniških požarov (to so naznanjeni požari, pri katerih pa gasilska straža ni stopila v akcijo), nadalje tri nesreče in 20 intervencij ob času povodnii. Vežbala je gasilska straža dvakrat- Zelo težavna je bila vežba na ljubljanskem gradu, Ki jo je vodil g. Eurlan. Gasilskih straž in inšpekcij v dramskem in opernem gledališču je bilo 408. Tudi je sodeloval gasilski urad pri obrtnih in gradbenih komisijah. Reševalni oddelek, ki je prideljen stalni gasilski straži, je tekom minulega leta celokupno prepeljal 1739 ranjencev in bolnikov. Rešilni avto jc bil uporabljen v 530 primerili. V orodju razpolaga stalna gasilska straža; z 1 motorno brizgalno, opremljeno z vsemi potrebščinami, sistem iRosenbauer« odnosno »Stever 1923«, z 1 orodnim avtomobilom tipa »Fiat« z različnim gasilskim orodjem in pripravo, z 1 sanitetnim avtomobilom tipa »Stever« ter z osebnim avtom »Praga«, ki jc istotako namenjen za službo pri požarih, a je zaenkrat shranjen v rezervi. Cevi, s katerimi razpolaga stalna gasilska straža, je 1149 m, so pa v slabem stanju. Nadalje ima straža 4 na-stavce za gašenje ognja, 8 lestev ter potrebno obleko, gasilsko opravo in obutev. Kot nujne potrebe v materijalu navaja letno poročilo naslednje stvari: 1 Priklopno motorno brizgalno, 1 tovorni aTto, 1 držo. ki naj bo obenem lovnica, dva aparata za gašenje mineralnih olj, 12 gasilskih mask proti dimu ter 500 m novih cevi. Za izpopolnitev stalne go-silske straže pa so potrebni 4 novi gasilci in sicer: 1 šofer, 1 električar. 1 mizar, in 1 krojač, ki naj bi se sprejeli v stalno službo in izvežbali za gasilsko stroko._ Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd« okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani bliau Narodnega gledališča. Voda je šumela in nebo se je začelo na vzhodni strani žariti. Na Slovanskem otoku so že žrvgoleli ptički. VI. Droben majski dež je pršil iz oblakov na koštfska polja, zemlja na poti Čez polje se je spreminjala v gosto blato, ki se ie oprijemalo čeviiev kakor železne uteži. Kovafik je brodil ves premočen po blatu. Ob strani ni mogel hoditi, ker so se mu noge do gležnjev udirale. Nezadovoljen z rezultatom stikanja po okolici je hotel vprašati Milko Ho-ralkovo, je-li kaj opazila. Ni je hotel klicati na pomoč boječ se. da ga bodo ostali po izletu v Colorado samo ovirali. Toda prepriča! se je, da njegovo prizadevanje nima in ne bo imelo uspeha ako ostane sam. Cez dan je preiskal okolico Bele gore in Zvezde, toda brezuspešno. Zdaj se je bližal ob živih mejah in po blatni poti zadnji hišici v naselbini. Računal je. da je popoldne in da bo Mila sama doma. Ves zadovoljen je opazil, da Mila svojo obljubo vestno izpolnjuje. Bližal se ie hiši sicer od druge strani, od koder ga ni mogla pričakovati, a vendar ga Je kmalu opazila. Videl je, kako mu Horalkova maha z Važno za cenjene čitalce »Slovenskega Naroda" D* se ceni. čitalcem »Slovenskega Na# roda» daje prilika, da se oskrbe s srečkami 3. razreda« zakaj imam samo še omejeno število doplačanih srečk, vam svetujem, da si nemudoma naročite po priloženi na» ročilni karti srečke pri najsrečnejši proda* jalni L. Ž. KONJOVIĆ v BEOGRADU, pri kateri je tudi sedaj v 2. razreda za* dela premija v znesku Din 200.000.—, da gotovo dobite srečke, dokleT niso razpre* dane. — Stari pregovor pravi; «Vsak je svoje sreče kovač!* 518 Pr osve ta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA: Sreda, 2.: Zaprto. Četrtek, 3.: Ugrabljene Sabinke. C. Petek, 4.: Pegica mojega srca. D. Sobota, 5.: Božji Človek. E. Nedelja, 6.: ob 15.: Triglavska bajka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Torek, 8.: Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. OPERA: Sreda, 2.: Prodana nevesta A. Četrtek, 3.: Zaprto. Petek. 4.: Tannhauser. B. Sobota, 5.: Zaprto (generalna skušnja za Tajdo). Nedelja, 6.: Tajda. Premijera. Izven. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: Cosi fan tutte. C. Is gledališke pisarne. Abonente reda A in B opozarjamo na spremembo opernega repertoarja. Radi obolelosti nekaterih solistov se namreč operni repetoar spremeni tako, da se poje danes v sredo /a red A >PrTajda<, delo priznanega našega komponista P. H. Sattnerja. se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. zvečer ob pol osnih v ljubljanski operi. Več o delu prihodnje dni. Danes opozarjamo, da so sedeži že v predprodaji v dnevni blagajni v operi. Zunanji posetnfki lahko nnročo vstopnice po dopisnici pri upravi gledališča. Zagrebška občina bo zgradila centralo pri Krškem V Zagrebu se jc sinoči v veliki dvorani mestno posvetovalnice vršila seja kombini* ranega pravno^clcktrično^posojilncga odbo ra, ki jc proučeval vprašanje izgraditve mestne hidroclektrične centrale pri Kr* skem. O tem vprašanju se je že mnogj* razpravljalo v zagrebški, kakor tudi v slo* venski javnosti. Javljajo se še različna miš* ljenja za in proti. Po celem letu diskusij je kombinirani odbor snoei nenadno rešil ta problem s končnim zaključkom, da sc hidrocentrala vendar Ic zgradi pri Kršlccm. Odbor publicira o tem zaključku naslednji komunike: '(Kombinirani pravni, električni in poso* jilni odbor mestnega zastopa v Zagrebu je r»a seji 28. februarja 1927. razpravljat o vprašanju zgraditve Kidroelektrične centra* le pri Krškem, posebno glede na ponudbo švicarske rvrdke «Motor CoIumhu<;». Od* bor je vsestransko proučil to vprašanje ter izčrpno poročilo ravnateljstva mestne eleks trične centrale in obširni elaborat zagreb* ske sekcije l/druženja jugoslovenskih inže? njerjev in arhitektov. Na osnovi tega je bil soglasno sprejet zaključek, da je za ko* munarne interese Zagreba potrebna lastna hidrocentrala. Iz tega razloga ponudba tvrdke Fala ni bila sprejeta. Po mišljenju strokovnjakov je namreč projekt hidro* centrale pri Krškem tehnično izvedljiv in rentabilen, četudi se ne izključuje možnost drugih osnutkov. Ponudba tvrdke «Motor Columbus* je med vsemi predloženimi naj* ugodnejša, četudi v današnji obliki ne od* govarja interesom občine mesta Zagreba, ki zahtevajo, da naj bo hidrocentrala, ka* kor vsa mestna podjetja last občine. Delo za izvedbo te velike osnove se bo živahno nadaljevalo. Razun tega komunikeja ni bilo mogoče dobiti nikakih podrobnosti. Vendar je raz« vidno, da bo zagrebška občina zares udej* stvila prvotno namero ter bo gotovo pred* vsem rešila finančno stran projekta, na kar se bo lahko začelo z delom. Ponudbo Falc je odbor odbil, ker se glasi samo na šest let, delo pa bi stalo 125 milijonov dinarjev. Sele ko bi s falskim tokom bila zvezana vsa industrija od Fale do Zagreba, bi Za* robcem v pozdrav in zato ie tudi on zamahal z roko. Prispel je do vrtnih vrat, ko je začelo liti kakor iz škafa. Odprla mu je služkinja, ki ji je izročil premočen plašč, dežnik in klobuk. Cevlii so bili tako blatni, da se je ustrašil in da je že vnaprej odklanjal domači ples z Milo. V predsobi ga ie sprejela Mila. Stopila sta v jedilnico, kjer sta že sedela Hora in Milin mož Dri južini. Tako si Kovafik poseta ni zamišljal. 2e na pragu mu ie šinila v glavo misel, da bi rad zamenjal za dobro zakurjeno jedilnico in priietni vonj kave blato na poti. kjer ga ni nihče nadlegoval z raznimi vprašanji, kakor ga bodo tu. V resnici pa ni bilo tako hudo. Gospoda sta bila zelo dostojna in nista silila vanj z nepotrebnimi vprašanji. Mila mu je nalila dvakrat kave, gospoda sta mu pa ponudila potice. Po zakuski so prižgali cigare in cigarete. Kovafik je dal prednost cigaretam. Ko se je najedel in napil, ko ga je zazibala dobra cigareta v prijetno razpoloženje in ko so začutili vsi potrebo po kramljanju, mu je pomagal Hora z vprašanjem, kaj je novega in kakšne uspehe je dosegel pri iskanju sledov za morilcem Marije Votvpkove. greb sicer dobil dovoljno količino elektrike, vendar pa bi postal popolnoma odvisen od Fale, kakor vsa industrija na tej črti. Radi tega je kombinirani odbor soglasno odbil ponudbo Fale in zaključil, da mestna ob« čina zgradi hidroelektriono centralo pri Krškem, ki bo samo 35 km oddaljena od Zagreba in njena popolna last. £Beiežnica KOLEDAR. Dane?: Sreda. 3. marca 1^27; katoličani: Pepelnica: pravoslavni: 17. icbruarja, Teodor. Jutri: Četi tek. 4. marca 1027; katoličani: Kimignnda; pravoslavni: 1& februarja, Lav. papa. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: Zaprto. — Opera: > Prodan a nevesta Kinematografi: Matica: --BiaooU. — Dvor: »Lažna sramežljivosti — Ideal ;>"ov» življenje«. Predavanja: Ob 18.43 iia moškem učil^-ljišču: >Pripravijanje brt^lkohomih sokov«-. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; BakarČič, Karlovska cesta. Jutri: Bahover, KongTesni trg; Uster. Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. SisTia. ZA KA3B NAROČNIKE. Jutri, v četrtek, lahko dobe v na£i upravi, Knafljeva ulica 5, vstopnice oni naročniki, ki imajo izkaznice serij C — F in doslej Se ni* i dobili nobene vstopnice. Orali smo... Zgodba o muhi na volovem rogu je znana. Kmetic je ves dan delal na polju in ko se je zvečer utrujen vračal domov, je sedela na rogu njegovega voliča muha. Druga muha, ki je pasht ves dan doma lenobo, jc pobarala svojo družico: — No. kje si pa bila čez dan in kaj si počenjala? Muha se ie razkoračila in odgovorila ošabno: — Orali smo. Na to zgodbo je spominjal včeraj Ljubljančane prizor na Dunajski cesti. Od pošte se je prigugal mimo ka* varne «Evropa» postaven kmetski oča= nec. ki je v ponedeljek in včeraj do-poldne pridno oral ledino naše oblastne samouprave. Po napornem kimanju je zavil v krčmo in si privoščil nekaj e bo vršila letos v Pragi. Udeleži so jc v vc= likem številu tudi delavstvo \a Amerike. — Pričetek nogometne sezone v Slove: hiji. Prihodnjo nedeljo, 6. t. m., se prično v Sloveniji, ako se vreme zopet ne poslab* ša, tekme za prehodni pokal LNP. V Ljub* ljani se odigrata na igrišču Ilirije dve tek* mj I. kola, v katerih se srečajo Hermes in Krakovo ter Ilirija in Panonija. Preostale tri tekme I. kola so vrše teden dni kasne k. II. kolo 10. in 20. t. m. in»^fjnale v a. ljubi jan = vsko krožje 25. t. m. Spotedno sc vrše po--kalne tekme tudi v Mariboru in Celju. Od* ločilni dve tekmi sta določeni na 3. in 10. aprila, in sicer se vrši 3. aprila semi-finalo med zmagovalcema mariborskega m celjskega okrožja, 10. aprila pa finale med zmagovalcem v Ljubljani in zmagovalcem v semifinalni tekmi. — Pričetek pomladanskih prvenstvenih tekem v Zagrebu. V nedeljo se prično v Zagrebu pomladna prvenstvena tekmovat nja; srečajo se Concordia in Železničarji. Hašk in Croatia. Stanje prvenstva v Zagre = bu je sedaj sledeče: Hašk 5 tekem, S točk; Gradjanski 5, 8; Croatia 5, 5; Železničarji 5, 5; Dcrbv 5, 2; Concordia 5, 2. V drugem razredu vodi Viktorija z 8 točkami pred Ilirijo, ki jih je v petih tekmah dosegla 7. To so vam trgovci, ie pomislil .Kovafik. Ni jim zameril, da sta se mu tako previdno približala. Ob deževnem vremenu sta se morala pač dolgočasiti. Mila do njegovega prihoda ni sedela v njuni družbi. Videl jo je že od daleč v prvem nadstropju. Na vprašanje glede njegovih uspehov je odgovoril kratko, da so zelo nepovoljni. Rezultat je bil v bistvu negativen, a vendar ne brez nomena. Kovarik se je prepričal, kdo ni mosel biti udeležen pri skrivnosti košifske^a pokopališča. Bil jc trdno prepričan, da mora biti zločinec iz neposredne bližine pokopališča ali pa vsaj nekdo, ki Često nahaja na pokopališče. Sestavil je torej seznam vseh, ki bi mogli priti v pošte\\ in začel o vsakem posebej razmišljati'. Kmalu je spoznal, da ni med njimi nikogar, ki bi vzbujal sum. Ako se v svoji domnevi, da je zločinec iz bližnje okolice, ni zmotil, ni mogel biti več daleč od cilia. Zato ni več iskal krivca, marveč jc ugotavljal nedolžne. To ie bila sicer dolga in zamudna pot. toda vodila je naravnost k cilju. Saj ni mogel iskati zločinca, ker razun zagonetnega umora nesrečne de-vojke ni imel v rokah nobenega dokaza njegove krivde. 8878 71^5 R8K •SLOVENSKI N A R O D» dne 3. marca 1927. Stran 3. Dnevne vesti K Ljubljanu dne 2. marca 1927. — čast in npled Slovenije zahteva. da postavimo v Ljubljani kot njo ne m kulturnem »redišcu največjemu borcu zu naše ujedinjenje kralju Petru i. dostojen spomenik. Druge pokraj ine so v tem pogledu Slovenijo že prehitele. Spomenike kralja Petra Osvoboditelja imajo že vsa vedja mesta v južnih pokrajinah. Ljubljana ne sme zaostajati. Zato vsi na plan, da se tudi Slovenci oddolžimo velikemu narodnemu borcu. Odbor za postavitev spomenika se je že obrnil na mnoga naša gosr.odare.kka podjetja in premožne zasebnike s prošnjo, naj mu priskočijo na pomoč s prostovoljnimi prispevki, od katerih je odvisen uspeh njegovega vzvišenega Jela. Prepričani sni o, da med naprošenimi ne bo nikogar, ki bi se tej prošnji po svojih močeh ne odzval. Pozivamo vso slovensko javnost, da se pridruži akciji za postavitev spomenika in s tem manifestira svojo ljubezen do narodne države in njenega ptjonir»a. — Kaj pa z ljubljansko Zbornico? »Trgovski glasnik« poroča, da je Državni svet razveljavil sklep bivšega trgovinskega ministra dr. Krajača, s katerim je bila uprava Trgovske zbornice v Skopliu razpuščena, češ. da je nepravilno izvoljena. Enaka usoda je zadela pod bivšim trgovinskim ministrom tudi ljubljansko Zbornico, ki je bila -vred konstituiranjem razpuščena in sme po pravici apelirati na Državni svet, da ta protizakonita razpust razveljavi. — Odlikovanje učiteljev. Z redom sv. Save IV. stopnje sta odlikovana vpokojeni šolski nadzornik v Koprivnici Lovro Dolenc in vpokojeni upravitelj osnovnie šole v Kralievou Kazimir F a b j a n č i č. — Ponarejeni ameriški bankovci. Zadnje čase so se pojavili v prometu ponarejeni ameriški bankovci po 20 in 5 dolarjev. Bankovci so ponarejeni tako spremo, da jih la-jik težko spozna. — Naši učitelji v Grčiji. Prosvetno ministrstvo je dovolilo učiteljstvu preslanske- sreza, da priredi o Veliki noči večjo efcs&urzijo v Grčiio. Učitelji si bodo ogledali posebno one kraje, kjer je med grškim prebivalstvom rudi mnogo Srbov. — Češkoslovaški dijak! v Beogradu. Večja skupina slušateljev šumarske fakul-rete na brrtski univerzi prispe v maju v Beograd. Mestna občina in univerza jim r*ripravl|a(a svečan sprejem. Iz Beograda odpotujejo češkoslovaški dijaki v Bosno, Mer si ogledajo znano Stembeisovo lesno-šmtustrijsfco podjetje. Na povratku se ustavijo tudi v Zagrebu in v Ljubljani. — Ukaz? v prosvetnem ministrstvu. V prosvetnem ministrstvu je podpisanih več uka.zov o napredovanju ravnateljev in pro, fesorjev srednjih šol. Poleg tega se pripravlja ukaz o imenovanju novih vseučijiš-kih profesorjev. Ta ukaz je bil baje včeraj podpisan. — Iz državne službe. Trajno je vpoko-jen sresfci tajnik pri velikem županu v mariborski oblasti Anton Loga r. — Iz državljanskega statuta. Iz našega državljanstva sta rzstopila Ludvik B a j c c . rodom z Jesenic in Ernesuna Unger, rodom iz Kranja. Oba sta prestopila v češkoslovaško drža\'ljanstvo. — Oprostitev od taks. Finančno ministrstvo je oprostilo od taks Okrajni ribarski c^bar v Izubijani, Prostovoljno scasllno društvo v Celju in Dobrodelno društvo grafičnih delavcev v Ljubljani. — Služba strokovne učiteljice ea prikro-jevanje in šivanje perila s kvalifikacijo za IT. kategorijo po uradniškem zakonu je razpisana na Srednji tehniški soli v Ljubljani. Pravilno opremljene in na ministrstvo ta trgovino in industrijo v Beogradu naslovljene prošnje naj se vlože do 15. marca 1927 pri ravnateljstvu Tehniške srednje iole v Ljubljani. — Železnice ne sprejemajo novih usluž hencev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Po določbi prometnega ministrstva je direkcijam državnih železnic radi bližnje reorganizacije železniške službe spre-jemanje v železniško službo brez izjem zabranjeno. Prošnje za e prejem se bodo brez navedbe vzroka odklanjale. Radi sprejema v železniško službo naj se torej do nadaljnesa nihče ne obrača na ustanove prometnega mili istrarva. _ Ljudem, ki so potrti od dela, prenapeti, sa delo nesposobni, povzroči prirodna crenZica ^Franz^Josef c prosto kroženje krvi in povišuje zmožnost za delo in mišljenje. Vodilni kliniki dokazujejo, da je voda "Fraiif-Jesek tudi za duševne delavce, nervozne m ženske odlične vrednosti otve-rilo črevesa. Dobiva se po lekarnah, dro-grerijah in špecerijskih trgovinah. 14-L Iz Ljubljane —ti Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 32. do 38. februarja beleži to-lc statistiko: Umrlo je 2o oseb, 10 moških in 13 •enstk (tujcev 10). Smrtni vzroki: jetika 3, rak 5, bolezen na srcu 1, pljučnica 2, priro- ena slabost 1, starost 6, smrt vsled nezgode I, samomor 2. druse bolezni 2. Med tem dsom se je rodilo 49 otrok, 22 dečkov in 27 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: -špice 2. davica 1. dušljivi kašelj 5 in zripa 2 shičaja. —U Sestanek hlSnih posestnikov. Prvo "i-TiŠtvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse ljubljanske posestnike in posestnice na sestanek v petek, 4. L m. ob 8. zvečer na verandi hotela Union radi potrebnih u-krepov proti previsoki ocenitvi lastnih stanovanj in lokalov. Da pokažemo v tem vprašanju popolno solidarnost, je potrebna obima udeležba. —lj Moste pri Ljubljani. Kraj. organizacija SDS priredi v četrtek 3. t. m. v gostil-njčarskih prostorih g. Prusnika širši sestanek. Vabijo se vsi člani ibivšegat finančnega svetnika g. Angela Savnika, kakor je včeraj blagovolil poiiagajati tiskarski Škrat. - ]j Podeavei muiieara v Ljubljani ima skušnjo za Beethovnovo Deveto simfonijo jutri v četrtek ob 20. v opernem gledališču. 239-n —lj Dru^tro >Tre»no«t< ima danes v sredo ob 18.45 v klavirski sobi moškega učiteljišča svoj redni sestanek. Predava br. Lin-dič o pripravljanju brezalkoholnih sokove (praktično). Vabimo vs»e, ki se za brezalkoholno gospodarstvo zanimajo. —lj Veliko javno tombolo priredi Društvo Skrb za mladino dne S. aprila t. L na Kongresnem trgu. Razni lepi in dragoceni dobitki, ki bodo razstavljeni v izložbah, bodo marsikoga privabili, da bo kupil par tablic ter poskusil svojo srečo. Ker je cisti dobiček namenjen ?kladu zgradbe, ki jo bomo gradili v Aleksandrovem na že kupljeni parceli za revno in bolehno deco, upamo, da bo vsakdo kupil par tablic. — Odbor. 238-n —Ij Kolo jugoslovanskih aester bo imelo redno od borovo sejo v četrtek 3. t. m. ob 3. popoldne v prostorih »Splošnega ženskega droStvac, Rimska cesta 9. Točnost in udeležba odbornic dolžnost! 237-n - lj Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. Žargi, Sv. Petra cesta. 38-L —Ij Star grešnik. Peter Sparovec, star 30 let, je star grešnik in dober znanec policije. Te dni so ga prijeli, ker je imel v posesti kolo, ki je bilo v oktobru lanskega leta ukradeno Ivanu Vetrinu iz Vodmata. Sparovec je sicer na policiji svečano zatrjeval, da je kolo kupil od nekesa neznanca, vendar je njegov zagovor precej jalov, ker so našli v njegovi sobi rudi dve preprogi, ki sta bili že 1. 1924. ukradeni trgovcu I. C. Maverju. Naravno, da podjetni Peter tudi to tatvino taji, pomagalo pa mu ni in moral je v zapor radi suma tatvine. —lj Dva neznatna požara. Včeraj opoldne okoli 12. je začelo goreti v trgovini Marije Rogelj na Sv. Petra cesti 26. Ogenj sta k sreči takoj opazila trgovca Leopold Tratnik in Jaroslav Ncskudla. Vdrla sta v lokal in ogenj udušila. Požar je nastal, ker so se vnele na peči se sušeče trske. — V Kolodvorski ulici je na dvorišču hiše št. 11 slu/kin.ia dr. V. M. zažigala porezano živo mejo. Proti nebu se je valil ogromen dim, ki ga je opazil tudi čuvaj na gradu. Ta je aviziral gasilce. Gasilcem pa ni bilo treba intervenirati, ker je med tem služkinja sama pogasila goreče trsje. s —Ij Tatvine. Učiteljici Vckoslavi Dana j iz Marijanisča so bile 26. t. m. ukradene 300 Din vredne gosli. — V Prisojni ul. 1 je neki ponočnjak odprl s ponarejenimi ključi brivnico Ivana Kosca. Pobral ie iz predala ?10 Din gotovine, odnesel dve britvi in nekaj mila v skupni vrednosti 418 Din. —lj Drobna policijska kronika. Včerajšnja policijska kronika je precej pestra, tipično predpustna. Policija je imela velik križ z raznimi pijanci in razgrajači. Pred dežurnega uradnika so bile privedene stare in znane firme, tipi a Ia K. in V., ki imata že jubilej policijskih kazni radi pijanosti. Kurenta pa so pošteno praznovali tudi drugi. V zaporu so se znašli v bratskem objemu s K. in V. tudi Tone U., ki je globoko pogledal v kozarec, dalje Lavoslav Al., ki je kričal, kakor da bi ga drli iz kože, troperesna deteljica Viktor B., Vinko R. in Alojzij Č. pa prejme vabilo na policijo v svrho honorarja za nočni koncert. Prijavljena sta bila tudi dva slučaja telesne poškodbe, trije slučaji tatvine, dva slučaja prekoračenja policijske ure, 1 slučaj godbe in plesa brez dovoljenja ter 1 slučaj ogro-ženja imetja. —lj Valčkov večer priredi 5. marca na Taboru vesela družba starših Ljubljančanov kot slovo od pred pust a. Prireditev ima značaj domače zabave, obleka je poljubna. 371-L — Nogavice, vereuine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred Skotijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. 40-L Iz Maribora Iz Celja —C Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki bi se moral vršiti včeraj, je preložen na torek, 8. marca. —c Pustni torek je bil tudi v Celju izredno živahen. Bilo je, kakor da so ljudje še enkrat oživeli od nezanimanja, ki ga je povzročil dolgi pred pust. Seveda pa je mnogo pripomoglo tudi to, da je bil pustni torek ravno na prvega, da si ga je vsak rad malo privoščil. Tako so se gostilne polnile že kmalu popoldne in ulice so vrvele, da jo bilo veselje; veselje zlasti mladini, ki je oblegala in spremljala s smehom in vriskom skupine mask, ki so se po starem celjskem običaju pojavljale po ulicah. Največje zanimanje pa je bilo za sprevod kozaško svatbe. Pod to devizo so namreč priredili svojo maske rad o v Žalcu, pa so prišli v popoldanskih urah tudi v Celje, kjer je vzbujal pestri in zanimivi sprevod pravo senzacijo. V Celjskem domu je priredilo Olepševalno društvo lepo uspeli mladinski korzo, zvečer pa istotain več JO maskerado, ki je bila tudi prav dobro obiskana. — Nedeljska Sokolova maskerada je bila radi neugodnega datuma in skoro predolgega predpusta obiskana malo slabše od lanske, a vendar še prav zadovoljivo. Ob sviranju krepkega godbenega društva se je razvila zelo animirana zabava. — Serijo prei-pustnih zabav zaključi že v postu, s prihodnjo soboto lovski ples v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. —c Javno skladišče in prevozna družba v Celju ima svoj občni zbor 9. marca ob 3. uri pop. v svojih poslovnih prostorih. Sprememba pri velikem županstvu. Vest o odstavitvi odnose premestitvi mariborskega velikega župana je izzvala v vseh krogih največje ogorčenje. Dr. Pirkmajer si je s svojo korektnostjo pridobil tekom svojega službovanja v Mariboru vsestransko zaupanje in simpatije, ki jih tudi klerikalna gonja proti njegovi onebi ni mogla preprečiti. Zato vzbuja njegova premestitev tem večje ogorčenje, ker proti njemu ni bilo niti najmanjše pritožbe in gre le za najordinar-nejso politično persekuctjo one stranke, ki je naglašala, da se najbolj bori proti temu. Dr. Pirkmajer je v najtežji dobi, ko je bilo treba Sele vse urediti, pokazal svoje odlične zmožnosti in je zato tudi razumljivo, da radikali niso pristali na klerikalne zahteve, naj se tega najboljšega upravnega uradnika upokoji« marveč so ga poklicali v notranje ministrstvo. Prepričaju smo, da bo g- dr. Pirkma*er tudi na svojem novem mesta deloval za pro-cvit Slovenije, zlasti pa mariborske oblasti, in upamo, da se kmalu zopet povrne na svoje sedanje mesto. Za mariborsko oblast pa pomeni njegov odhod veliko izgubo, ker bi zlasti sedaj pri organizaciji samoupravnih poslov bila potrebna vešča roka. —m Zopet stekel pes t Mariboru. Dne 7. februarja se je pojavil v Mariboru stekel pes, ki je ogrlzel pet- oseb in več drugth psov. Te dni pa so izsledili v palači pokojninskega zavoda lepega pinča, ki je kazal znake pasje stekline. Dognalo se je, da je bil zadetkom meseca ogrizen od steklega psa. Mestni magistrat je odredil, da se psa takoj ustreli, predpisi pasjega kontumaca pa so Se bolj poostreni. V lastnem interesu se poziva prebivalstvo, naj pazi na pse in vsako sumljivo obolenje nemudoma prijavi pri mestnem veterinarju, da se preprečijo težke posledice te nevarne bolezni. —m Jeklena omara za knjige. Mestni magistrat je nabavil za mariborsko študijsko knjižnico novo, moderno jekleno omaro, v kateri se bodo shranjevala najdragocenejša dela, zlasti rokopisi, da bodo tako varni tudi pred morebitnim požarom. Knjižnica, ki obsega nad 10.000 knjig, predstavlja dragoceno premoženje zlasti danes, ko je večini onemogočena nabava znanstvenih in leposlovnih knjig. Knjižnica je vsakomur dostopna. Plin v mesarski obrti Enako kot slaščičarji, kleparji, knjigovezi itd. rabijo plin lahko tudi obrtniki, ki so bavi jo z izdel ovan jem klobas in drugih mesnih izdelkov. V iadelovalnicah klobas v drugih mestih, kjer je obstanek obrtnika v se večji meri odvisen od kakovosti produkta in od delavskih mezd. rabijo plin že desetletja. Prekajevanje meanih izdelkov je delo, ki zahteva veliko prakso in le prevečkrat sa dogodi, da se izdelek pokvari, da se stasa ali zažge. Krivda leži navadno na toploti. Pravilna toplota v prekajevalnici je poglavitni ix>goj za dober izdelek. Le tam. kjer gospodar vsak čas lahko kontrolira in menja toploto v snšilnici. je uspeh gotovo dober. Prekajevabiira s plinsko kurjavo se v bistvu ne razlikuje od navadne, le mesto knrišča so vstavljeni plinski gorivri. Pre-kajevalnica je lahko zidana ali pa napravljena iz pločevine. Pločevinaste imajo prednost, da so lahko prestavljajo, zidane pa so v toliko boljše, ker drže toploto dalj časa. Bojazen, da bi meso imelo duh po plinu, je nepotrebna, saj gori plin v prostoru, ki je ločen od prostora, kjer visi meso, in vrb tega le neizgorjen plin razširja neprijeten duh. Na ta >brezdimni£ način se prekajuje meso, katero se dnevno razpeca; izdelki kot šunke, svalame. klobase itd. in sploh roba. katera se vskladišči, pa se lahko suši v dimu, ki se ga v plinskih prekajevalnicah napravi na zelo priprost način. Na ploščo, katera pokriva gorivec, se natrosi žaganje trdega lesa. Les radi toplote zogleni, pri tem pa razvija dim, ki se rabi za prekajevanje. Delo v prekajevalnicah s plinsko kurjavo je omejeno na najmanjšo mero. Plin gori vedno enakomerno ni toplota v prekajevalnici ni odvisna od dimnika oziroma pazljivosti vajenca, ki običajno kuri v delavnicah Velikost prekajevalnega prostora je lahko zelo različna; v obratu so sušilnice, ki imajo prostora za 30 kg klobas, pa tudi take. v katerih se naenkrat lahko prekaja 200 kg klobas oziroma odgovarjajoča množina šunk. Stroški za tako sušenje so malenkostni. Za 1 kg mesnih izdelkov se porabi le za 5—8 par plina. Kuhanje klobas je delo, ki dela največ preglavice in truda uslužbencem in napravi podjetniku lahko največjo izgubo. Ako se kuha v prevroči vodi (nad 90° C), mnogo klobas popoka in draga vsebina je izgubljena. Istotaka nesreča se dogodi vedno, ako se voda prehitro segreje. Ravno kurjava s premogom ali drvmi je v tem oziru zelo nezanesljiva, ker nikakor ni mogoče držati vodne toplote na enaki visini, ker vpliva na gorjenje kuriva v prvi vrsti dimnik, ki včasih vleče, včasih zopet ne. Popolnoma drugačno pa je delo s plinsko kurjavo. Z enim gibom se pipica za plin odpre, plin prižge in že se voda greje. Čim je voda segreta na željeno temperatura, se plinska pipica pripre, nakar dobimo stalno enako vročo vodo. Vsak kotel, ki se sedaj kuri s premogom ali drvmi se z malimi stroški lahko preuredi na plinsko kurjavo. Stroški le preureditve se nanašajo le na instalacijo plinskih vodov in pa na dobavo gorivca. Ti izdatki so kmalu plačani s prištedenjem na kurivu in s povečanim dobičkom pri blagu. Plin pa se lahko rabi tudi za taljenje masti in loja. Znano je. da dobimo najlepšo mast le, ako se tali pri kolikor mogoče nizki temperaturi. Ako se topi mast pri navadnem ognju, ki je veeTcrat premočan, postane rumenkasta« zažgana in jo mnogo izhlapi ter gre seveda v izgubo. Po poskusih, ki so se v to svrho napravili, izhlapi na ta način na 100 kg masti 16 kg te drage tva-rine, d očim znaša pri rabi plinskega ognja izguba le 6 kg. Ako se preuredita ogenj ia prekajevalni-ca na plinsko kurjavo, se vodijo izgorjeni plini, ki so še zelo vroči, izpod kotla v pre-kajevalnico, tako da se izrabi vsa toplota. Zamudno delo v mesarski obrti je tuli odstranjevanje ščetin pri zaklanih živalih. To delo se izvrši hitro in lahko s tem, da se ščetine s plinskim plamenom popalijo. Razume se. da gre to delo trikrat hitreie ed rok kot nerodno in iimuino mavtanfV. Iz predpusta v post Pustno rajanje v Ljubljani, — Zadovoljiva predpustna bilanca. — Mesarski ples in Sokolova maskerada. — 46 gostilniških zabav. — Veselje brez pijančevanja. Današnja pepeinica se je priplazila v Ljubljano pepelkasra, turobna in za-vratna kakor siva mačka. PonoČevalci, ki so veselje neštetih sinoćnjih prireditev nategnili do jutranjih ur, je menda niti niso opazili. Ali ko se prespijo in prekuhajo vrtoglavico, jim gotovo ne bo prizaneseno spoznanje, da je treba vsako veselje plačati z globoko bridkostjo, bodi že v želodcu, žepu ali srcu. — Prah si in v prah se boš spremenil! so danes zarana v cerkvah duhovni s pepelom zaznačevali temena oficijelnih spokornikov. — Spat, spat! so gagale poslednje maske, zibajoč se še v prvih dopoldanskih urah proti domu. — Prišla je pepeinica. ostala sem samica! so vzdihnile vse tiste nesrečne devojke. ki jim tudi letošnja predpustna podjetnost ni pridobila ženina ali vsaj fanta. Vsi oni (in tudi teh je veliko), ki v Ljubljani visoko dvigajo prapor obiteljske solidnosti, pa so zadovoljni s seboj in nhnajo posebne besede za pe-pelnico, ker jim je tako vsakdanja, kakor vsi drugi delovni dnevi v registru stenskih koledarjev. Bilanca letošnjega dolgega predpusta je v Ljubljani kolikor toliko zadovoljiva tudi za strogega moralnega cenzorja. Posebno v primeri z drugimi leti, pa cfa niti ne rekriminiramo opojnih bakanalij v prvih zimskih sezonah po prevratu. Bila pa bi še skromnejša, da ni sam Pust ustregel s srečnim datumom ter vsem onim. ki so se tekom februarja iz pojenljivih finančnih zadržkov morali čuvati v rezervi, omogočil sodelovanje pri karnevalskem finalu. Dolg je bil letošnji predoust. vsepovsod je bilo slišati te tožbe in -celo fanatične oboževalke čarlstona in zamaknjeni občudovalci stasitih ženskih nog so ga imeli že dosti. A ko ie prišel včeraj njega zadnji dan. je TJrišel mno-£im vendarle prehitro. In požurili so se, da čim bolj izrabijo še zadnje ure, to tem bolj, ker so se včeraj zopet resta-vrirali v februarju tako žalostno izsušeni žepi. Tako je bil po mestu včeraj popoldne — mnogi uvidevni šefi so dali svojim nameščencem Prosto ali iim vsaj skrajšali delovni čas — pravi živžav kakor drugače redkokdaj- S prvim mrakom so se pojavile prve maske, ki so posečale lokal za lokalom, ponekod sprejete s smehom in šalo. drugod tudi manj prijazno. Kavarne in gostilne so imele visoko konjunkturo, »hausbalov« je bilo nešteto, zaposleni vsi harmonikarji in citraši, pa tudi mnogi violinisti. Žele-oja bilo pu raznih malih gostilnah več kakor na Telovo na ulici. Večji prireditvi sta bili v mestu le dve. Na Taboru so imeli svoi Valčko\ večer, ki pa je bil vendar tudi pomešan s fokstroti. naši popularni mesarji in njihovi pomočniki. Zbrali so nepričakovano število občinstva zlasti iz vzhodne Ljubljani, svoje ožie domovine. In kdor je računal, da se bo na Taboru dobro zabaval, se ni motil; veselo rajanje se Je zaključilo še Ie, ko so vabili Pepelnični zvonovi k jutranjim opravilom v cerkvi. Sokolova maskerada v Narodnem domu se je dostojno uvrstila v več-desetletno serijo svojih prednic. Čeprav za spoznanje maniši od lanskega, je bil obisk še vedno rekorden, gotovo največji od vseh letošnjih prireditev. Sokol hoče ohraniti svoj renome in se ni bal ne truda ne stroškov, da je vse prostore sijajno dekoriral, celo spodnjo dvorano Pa spremenil v pravljično japonsko pokrajino, ki je frapirala s svojo pristnostjo; vsaj pa imel prireditveni odbor tudi spretnega mentoria v iapon-ski rojakinji, požrtvovalni jrosPe Skti-škovi. ki mu je šla na roko z nasvetom in delom. Mask je bilo okrog 500. japonske med njimi prav originalne in lepe, druge pač po večini remize z raznih prejšnjih prireditev, vse skupaj pa pestra, kipeča, neprestano se prelivajoča slika. Na tucate je bilo sinoči drugih prireditev, društvenih in privatnih, teh zlasti po gostilnah, ki drže na staro ljubljansko tradicijo. Policija je samo za Preteklo noč izdala 46 dovoljeni za gostilniške veselice. Znamenje časa: mnogo veselja, mnogo smeha in razposajenosti, a vendar le malo pijančevanja, zato tudi nič prepirov in izgredov. Ljudje postajajo varčni in pametni; znajo biti veseli tudi brez pijanosti, pojav, ki odtehta mnogo več, kakor znašajo izgube na čistih dobičkih raznih prireditev. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 22. februarja. Razlika v primeri B stanjem 15. febr Aktiva: Kovinska podlaga 426.375 + 4.088 posojila 1,351 384 — 20.068 račun za odkup kronskih novčanic 1,114.1^4 račun začas, razni eu ja ve 334.GG4 + loO državni dolgovi '2.968.355 vrednost držav, domen 2.138.377 saldo raznih računov 634.580 — 4DG9 Skopaj 8,965.322 Pasiva: Od glavnice izplačano 30.000 rezervni fond 9.485 novčanice v obtoku 5,406.843 — 37.S1S državni ra5un začasne razmenjave 384.064 4- 150 državne terjatve po raznih računih 258.482 + 42.475 razne obveznosti 710.034 _ 26.109 državne terjatve za zastavljene domene 2,138.377 ažio za kupovanje zlata 83.055 Skupaj 8,965.322 Obrestna mera ostane neizp remen jena. Obtok novcanic se je znižal od zadnjega izkaza za 37318.000 Din. * —g Organizacij«, ljubljanskih velesejmov je splošno priznana kot prvovrstna in njene tipke segajo celo v naše na j oddaljenejše gorske vasice. Letos si hoče ustvariti tudi izven mej Slovenije tenko razpredene niti ter si je pridobila doslej svoje posebne častne zastopnike v sledečih krajih: Beograd, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split, Zagreb, Zaječar- Pogajanja se vrše še s Karlovcem, Skopi jem in Subotico. Poverjeniki so samo ugledne osebe, ki bodo najvestnejše zavzeli, da bo velesejem kar najbolje uspel. S svojo podporo jim stoje na strani vse trgovske in druge poklicane institucije. Vse to jamci, da bo obisk še večji nego do9lej, ker bo ravno organizacija še skrbne i še izvedena. Vsaki tvrd-ki je potem takem uspeh za si guran, če se kot razstavljalec udeleži letošnjega vzorčnega velesejma. Da pa ne bo pozneje težav radi dodelitve oziroma izbire razstavnih prostorov, je v korist vsakega posameznika, da takoj pošlje svojo prijavo uradu velesejma v Ljubljani. —g Kongres trgovskih zbornic v Parim Te dni m je vriil v Paricu mednarodni kongres trgovskih zbornic, katerega se je udeležilo po svojih zastopnikih 40 držav odnosno narodov. Na splošno začudenje zastopnikov Jugoslavije na kongresu ni bilo, dasi pripadajo tudi nače trgovske zbornice mednarodni zvezi - —g Žitni trg. Po poročilu novosadske borze je bila tendenca na žitnem trgu pretekli teden čvrsta. Tudi povpraševanje je bilo veliko, dovoz na trgu pa Se vedno slab. Cene so za izvoz previsoke. Koruza in meka se je nekoliko podražila, cene ostalih poljskih pridelkov so pa večinoma neizpre-menjene. Promet je znašal 171 vagonov. Pšenice je bilo prodane 17, koruze 131, moke 13, otrobov 5, fižola d, ječmena 1 vagon. Letošnji predpust zaključi na pepela nično sredo specijalna SLANIKOVA POJEDINA v restavraciji Ljubljanski dvor » Koncert salonskega orkestra. — Vstop prost. — Specijalitete raznih morskih rib j školjk in pajkov. — Odprto do 3, zjutraj. 513 —g Naši denarni zavodi. Po statistiki trgovinskega rninistrstva je bilo v Jugoslaviji koncem leta 1925 666 bank in denarnih zavodov, od katerih, je predložilo bilance za predlansko leto 630. Kredit pri Narodni banki jo imelo S27 denarnih zavodov. Povodom *e-vizije kreditov pošlje Narodna banka vsako leto denarnim zavodom posebne pole, da ,;i odgovore, kakšne obresti zahtevajo od P03,>-jil, ki jih dajejo svojim klijentom. Predlanskim je poslalo Narodni banki odgovor na tozadevno vprašanje 223 zavodov. Iz teh ol-govorov je razvidno, da zahteva 12 denarn^Ii zavodov maksimalno 16 odstotkov obres'?, 68 zavodov 18 odst., 47 zavodov 20 od s t., fJ zavodov 21 odst., 20 zavodov 22 odst., 27 na 24 odstotkov. Povprečna obrestna mera ziu-5a v Sloveniji 10 do 14 odstotkov, v zagreh-ški oblasti 15 do 16, v Beogradu, Subotici in Splitu pa 16 do 17 odst. —g Trgovinska pogajanja 1 Češkoslovaško. V ponedeljek se je vršila v Beograd u druga seja Češkoslovaške in naše delesracij«*, na kateri se je razpravljalo o splošnih problemih, zlasti o carinah in tarifah. Dosežen je bil sporazum, da se razdele pogajanja \ dva dela. Prvi del pogajanj se bo vršil v Beogradu, drugi pa v Pragi. —g Naša trgovina s Češkoslovaško. X:<~ izvoz na Češkosl ovaško je znašal v milijonUt Din leta 1922 299, leta 1923 692, leta 1924 943, leta 1925 834, leta 1926 pa 983. Na? u v v. iz Češkoslovaške je znašal leta 1922 1277 1 1923 1537, L 1924 1649, leta 1925 1868, leta 1926 okrog 1600. Iz tega je razvidno, da je hi! naš uvoz v Češkoslovaško v primeri z izvozom pa-siven in sicer 1. 1922 za 978 milijonov, leta 1923 za 908, leta 1924 m 7O6, Ma 1925 za 724, leta 1926 pa za približno 650 mi H ionov Din. —8T Carine prest uvoz strojev. Trgovinsko ministrstvo namerava točno popisati vse Stroje, ki se izdelujejo v naši državi. Na ]x>i- lagi tega popisa in izkušenj bo ninjstntvn dovolilo znatne olajšave pri uvozu strojev iz inozemstva, —g Poljedelska razstava ▼ Pragi. Kakor vsako leto. priredi tudi letos Poljedelsko udruženje CSR v dneh od 14. do 22. maja poljedelsko razstavo v Pragi. Cilj raestave i<> nuditi splošno sliko razvoja poljedelstva in poljedelske industrije v republiki, delovali za nadaljni napredek poljedelstva, posredovati direkten stik izlelovalcev.s konsumen'i in podpirati pomnožitev produkcije. RgMftava jo razdeljena na skupine: rastlinstvo, poli >-delstvo. gospodarirfvo, živalstvo, poljedelska industrija, poljedelski stroji, zad rudarstvo HI. Poleg tega bodo prirejene še posebne razstave. Posetniki razstave imajo na čsl. žclczni-cah 38 odstotkov popusta. — Zlat denar na Poljskem. Na Poljskem je bil te dni Izročen v promet nov zlat denar po 20 zlotov. Lično kovan drobiž ima na cii strani sliko kralja Boleslava Hrabrega z let-nico 1325—1925, na drugi stani pa označeno vrednost. Poljaka državna banka zamen ju i o ta denar rudi za inozemske zlatnike. = Prodaja. Dne 15. t. m. se bo vršila pri kr. redarstvenem ravnateljstvu v Zagrebu licitacija za prodajo stare opreme redarjev. — Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. To in ono Velik požar v Brnu V ponedeljek zvečer jc izbruhnil v eni največjih tekstilnih tovarn v Brnu požar, ki se je začel naglo širiti. Gosti oblaki dima so se valili iz po* s lop j a in veter je raznašal iskre daleč naokrog. Prestrašeni prebivalci bliž* njih hiš so v naglici pograbili, kar jim je "prišlo slučajno pod roke. in bežali na vse strani. Gasilcem sc je posrečilo lokalizi* rati požar šele če- dve urL Samo nji* hovemu požrtvovalnemu delu se imajo podjetniki zahvaliti, da se ni vnelo skladišče, polno tekstilnih izdelkov. Ga silcem se je posrečilo rešiti tudi drugi trakt, ki *a nožar sploh ni dosegel. Po* litija jc uvedla takoj preiskavo in ugo* tovila, da je nastal požar v nekem stroju, iz katerega so začele leteti iskre, ki so zažgale prediv V hipu je bil ves strojni oddelek v plamenu. Delavci so se morali v največji naglici rešiti. Med napornim gašenjem sta bi* la lahko ranjena dva gasilca. Drugih nesreč pri požaru ni bilo. Škoda je tem večja, ker je bil del tovarne, ki je do tal pogorel, poln ma* terijala in olja. V tovarni, ki je bila ustanovljena 1. 1867., je zaposlenih 600 delavcev. Podjetie je opremljeno z najmodernejšimi stroji in izdeluje vseh vrst tekstilno blago. Večmilijonska škoda, ki je samo deloma krita z zava* rovalnino. Dunajski kavamarji proti radiju V nedeljo se je zglasila deputacija dunajskih kavarnarjev pri generalnem ravnatelju avstrijske radio*družbe Ra* vag in mu potožila, da ie začelo šte* vilo gostov v kavarnah zadnje čase ra» pidno padati. Glavna krivda, da Du» najeani ne hodijo več tako radi v ka* varne kakor poprej, zadene po mnenju kavarnarjev radio. Zlasti ob sobotah in nedeliah. nekdai naiboliših konjunk turnih dneh, so kavarne sedaj prazne, ker se ljudje raje zabavajo s posluša* njem radija doma ali pri znancih. Deputacija je zahtevala, naj druž* ba Ravav ob sobotah in nedeljah ne oddaja ne operet, ne oper, zlasti pa ne prenaša predstav iz državne opere, ker ostanejo ljudje vsi doma in ne gre mhče v kavarno. Generalni ravnatelj Ravaga je odločno odklonil zahtevo kavarnarjev in izjavil, da se morajo tudi oni sprijazniti z dejstvom, da je na Dunaju 250.000 radio*abonentov. Svetoval je deputaciji, naj otvorijo ka* varnarji na Dunaju več vzornih radio* kavarn, kjer bi gost'e tudi lahko po* slušali radio. Potem bo marsikdo zo* net prihajal v kavarno, dočim si poišče sedaj znanca, ki ima sam sprejemni t. Deputacija kavarnariev pa je menila, da večina gostov v kavarniških lokalih ne mora poslušati radija, in ta* ko j2 ost 1 ta zanimivi konflikt ne* rešen. Davčna stavka hišnih posestnikov Hišni posestniki v Gradcu so prišli v konflikt z mestnim davčnim uradom. Napovedali so zato mestni financi srdito borbo, ki jo vodijo na origina* len način in doslej zelo uspešno. Vse svoje davščine plačujejo namreč v mi* nimalnih obrokih po 30 grošev do 3 ši* lingov (Z4—24 Din), ki jih odpošiljajo s poštnimi položnicami po večkrat na teden. Posledica je, da so poštni uradi, | še bolj pa mestni davčni uradi tako preobremenjeni z delom, da mu niso več kos. Davčni uradi so zato začeli odklanjati sprejemanje takih malih obrokov in zahtevajo, da se plačujejo davščine vsaj za en mesec skupaj. Hišni posestniki pa pravijo, da ta za* hleva ni utemeljena v nobenem z ako« nu, in vztrajajo pri pasivni rezistenci. Originalna borba vzbuja po vsej Avstriji veliko zanimanje in vse na* peto pričakuje, kdo bo zmagal. Junak južnega tečaja Ob 15letnici smrti kapitana Scotta. Norveški polarni raziskovalce Trvggve G ran je napisal v «A*Maga* sinetu» povodom 151etnice smrti ju* naka južnega tečaja kapitana Roberta Falcona Scotta spominski članek, v katerem opisuje, kako je rešilna ekspe* dicija iskala Scotta in njegove tova« riše. Scott je našel v ledenih pusti* njah južnega tečaja smrt 29. februarja 1912. Okrog južnega tečaja je nasto* pilo. takrat že toplo vreme. Ledene go* re so pokale, morje, obala in ozračje je oživelo. Pred majhno, zasneženo kolibo je stala skupina živali in ljudi. Konji so nestrpno teptali s kopiti sneg, psi so lajali in komaj čakali, da jih po* ženo gonjači dalje proti južnemu te* čaju. Naenkrat se je začul signal. Ta* koj smo vedeli, da se pričenja zadnja etapa naše naporne poti tja doli proti ogromnemu ledenemu jezu. ki se jc lesketal na obzorju kakor zlata stena. Po lednem morju in zasneženih pustih njah smo nadaljevali pot, da najdemo Scotta in njegove tovariše, ki se jeseni 1. 1912. niso vrnili od južnega tečaja. Minilo je več dni. Snežna pustinja je izginila za nami v strašnem snež* nem metežu. Ugasli vulkan Ercbus. čigar mogočna kupula se je dvigala Za nami na severu visoko nad ravnino, jc postajal vedno manjši. 11 mož. 7 konjičkov in 22 psov, to je bila pešči* ca živih bitij, ki je prodirala v pro? strano deželo smrti. 12. novembra zju- traj sem kot vodja sprednjega oddel* ko rešilne ekspedicije opazil, da moli iz snežne pustinje nekaka piramida. Imel sem dobro vprego in na vso moč sem pognal konjička proti piramidi. Naenkrat se je pokazalo izza oblakov solnce in njegovi žarki so obsijali za* sneženi Šotor. Ni bilo dvoma, da smo našli to, kar smo iskali. Obšla me je neka čudna tesnoba. Čez pol ure smo bili zbrani vsi okrog Šotora, ki so ga obdajali visoki snežni zameri. Vhod v šotor je bil od znotraj tesno zadrgnjen. Prerezali smo olede* nelo platno in prvi žarki jutranjega solnca so obsijali notranjost šotora. Med dvema spalnima vrečama je ležal kapitan Scott. Njegova obleka je bila raztrgana, obraz strašno zabuhel, ko* ža žolta in blesteča kakor steklo. Obraz je kazal vse znake grozne bor* be s smrtjo. V spalni vreči ob Scottovi desnici smo našli poročnika Bowersa, ob levici pa dr. \Vilsona. Obema se je poznalo, da ju je presenetila smrt v spanju. Zdelo se jc. da se med doltfo dlako sobolovih kož smehljata. V ne* mi grozi sem zagrnil vhod v strašno grobnico in srečal no^led izmučenega in sestradanega konjička. Njegove ze* niče o bile motne, iz nozdrvi so mu visele ledene sveče, na katerih so se poznali sledovi krvi. Nekaj časa sem stal molče pri šo* toru, petem sta pa prišla za menoj godčastnika Cream in William. «Dovo* te, da vani Čestitava, je spregovoril \Villiarr. «Dr. Anttkinson je nama res kel, da so našli gh m Scottovega dnevnik, na južnem tečaju norveško zastavo.» Segel sem mornar i ema v ro* ko, toda srce so nJ glc tli čudni ob* čutki. Pustil sem svojega ubogega šti* rinogega variša. ki je poilegel na* porni hoji, in ~cl pogledat Scottove zapislu. NL~iii sicer sentimentalen, U da ko s2i.i listal po dnevniku svo* }~ga nesrečnega poveljnika, so mi sto* pile solze v oči. Najprej sem prečital Scottova pisma, naslovljena soprogi dr. Wilsona in materi poročnika Bo* wersa, Umirajoči junak južnega teča* ja ni niti z besedico omenil strašnih muk, ki so jih morali pretrpeti on in njegova tovariša pred smrtjo. Vsako besedo je dobro premislil, predno jo je napisal. Drugi dan zgodaj zjutraj smo pokopali svoje mrtve tovariše. Odstra* nili smo ogrodje šotora in trupla je pokrilo platno. Dr. Anttkinson je opravil potrebne obrede, na kar smo zapeli žalostinko. Od južnega tečaja je potegnil ta čas močan veter in v snežnem metežu so bila trupla kmalu pokrita z belo odejo. Nanosili smo na mrtve tovariše kup snega in zapustili svete poljane južnega tečaja. X Magdeburski morilec p&miloščen. Lani od ma£uniec, ki je odsedel večmesco oo kazen radi grdega ravnanja a svojo ma« terjo. Ko se je Ouniec vrnil domov, je s sekiro ubil svojega TOletnega očeta, svojo 601 etno mater in njeno sestro, svojega bra« ta in sestro pa smrtnonevarno ranil. X Obvezno nezgodno zavarovanje za potnike so vpeljale rumunske železnice. Vsak potnik plača, ko kupi karto, še poseben pribitek od I—4 Icjev (1 le j — 30 par) po razredu, vkaterem se vozi, in je s tem zavarovan za slučaj smrti za znesek od 20—100.000 Din ter tudi za primerno invalidnino. X 1670 raz porok je bilo minulo leto v Pragi. N"a zahtevo soprogov je bilo irvrše* nih 597, na zahtevo soprog 614 razporok. ostale pa na obojestransko zahtevo. LJUBHU hi ubija... je najnovejši velefiirr. prekrasne in najbol plačane liimske igralke slavne HUGETTE DUFLO> X Nesreča grškega parrtika. V angleških vodali se je v nedeljo potopil grški par* nik »Stenies«. Utonilo je 20 mož posadke. Rešila se je samo ena oseba. X Samomori med dijaštvom v New~ yorku. V Newyorku se slučaji samomorov med diiaštvom siiuo množijo. Te dni se ie ustrelil neki 17-letni dijak, dva dni poprej e pa si je končala življenje 16-lctna dijakinja Mabel Stuart. Tekom zadnjih treh tednov si je končalo življenje 14 dijakov. X Plače francoskih poslanikov. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve ?e revidiralo plače francoskih poslanikov v inozemstvu in jih prilagodilo draginjsklau razmeram v posameznih rezidencah. Najviši' plačo dobivata poslanika v Rimu ijt Carigradu in sicer 350.000 frankov letno, londonski in washin£tonski prejemata po 2.30 tisoč frankov, poslanik v Rio de Janeiro 200.000, v Madridu in Moskvi po 150.000 v Tokiu 140.000. v Berlinu in Vatikanu po 120.000, v Bruslju in Varšavi po 110.000, v Bernu 165.000 in v Beogradu 150.000 frankov letno. fcdNOfcVI ■ fPADF j ■iT—---r zato najcenejše Originalne barve. t % L trice (koše) vosćon; papir sa (tastetner Cvfclostii, speci sini papir - — ra razmnoževanja, se dobi vedno in naicenei« pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenbnrgova 6-1 Telefon m ie otvorila v ponedeljek svojo 2759 drugo podružnico v Ljubljani „Posest" Realitetna pisarna družba z o. /. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, sob, trs lovskih in obrtnih lokalov, za oddajalce popolnoma brezplačno. Nudi posameznikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lo* kat . po nizkih pristojbinah. Za oddajalcc najboljša prilis ka oddaje stanovanj, ker hrer vseh stroškov. 43/L Najboljše in najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Stari trg št. 15. 42IL Stanovanje 1—3 sob, kuhinje in pritiklin, v stari ali novi hiši. suho, išče mirna stranka (3 osebe) za ta* koj ali pozneje. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda« pod ^Solidna stranka/468». kjer je na razpolago tudi naslov. Gostilno na prometnem kraju, dobro ićočo, v mestu ali v večjem kraju na deželi — iščem v na? jem. — Ponudbe pod «Gostil* na/517» na upravo «:Slovenske* ga Naroda«. Stanovanje v novi hiši, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin — ta* koj oddam. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda*. 510 Oddam lokal s stanovanjem ene sobe in ku« h inje ter pritiklin; električna razsvetljava. Pripravno za vsa= ko obrt — Naslov pove upra* va «£3ov. Naroda*. 511 Med zajamčeno cisti cvijetni, pceli* nji 5 kg 125.— Din franko uz pouzeće razasilje Andrija Mudroch, velepćet&r, Novi setf, Vodnu kova ut. 8 506 Kolosalni uspeh. Razprodane predsta* ve! Živahno odobravanje za časa pred* vajanja! Vse to je jasen dokaz velike priljubljenosti, ki jo tudi v Ljubljani vživa najboljši komik Francoske, si« jajni in neprekosljivi Biscot Največji in najboljši BISCOT-FILM je brezdvomno veliki, velezanimivi, na* peti, senzacijonalni, ljubavni, pustolov ni, kriminalni, romantični, veseli, duhoviti in zabavni roman slavnega Louis FEUILLADEA Parisette ki je kot film dosegel triumfalni uspeh. Ta nad vse originalni film je posnet v Marselju, Parizu, Nizzi, Monte Car? lu, Alžiru, Tunisu in Portugalskem. Da se omogoči mirno in pravilno pred-\ a jao je tega ogromnega filma, sc vrše predstave točno ob: ob 4-, 7-, 9.15. Pri vseh predstavah kompletni orkester. Elitni Kino Matica Abonente sprejmem na dobro hrano ob 2. pop. Cena zmerna. Naslov pove uprava ^Slovenskega Na* roda». 512 Stanovanje sobe s kuhinjo išče miren za* konski par v stari ali novi hi* ši. — Ponudbe pod «Stanova* nje/516» na upravo «&loven* skega Naroda». Gospodična z večletno prakso, dobra stro» jepiska in stenografinja ter zmožna vseh pisarniških del, želi premen iti sedanje mesto. — Ponudbe pod "Izurjena 515» na upravo «Slov. Nar.». Ključavničarski pomočnik mlajša moč. soliden in pošten, zmožen tudi nemškega jezika, išče službo. Nastopi lahko ta* koj, — Ponudbe pod »Takoj* Sni nastop/514» na upravo «rSl. Naroda*. 'SOSSBBnSBBBSBSEffilSnTOBf HokuIoH papir kg a Din 5>-proHafa oprava »Slov. Naroda" T. Iuon ZflKotniK T, mestni tesarski mojster, --:--— LJUBLJANA, Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska dela, mederne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in z\>onike. — Stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. — Gradba lesenih' mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. 16/L TOVARNA FURNIRJA. ET Uiejvjos Josip ZupaaCfe — Za aNarodmo dal listaš Oton Oirtstoj, — Vat v. Ljubljani. 9999