OSREDNJA
KNJIŽNICA
CIME
Leto IX	številka 2	cena 1,46 EUR / 350 SIT	28. februar 2007
Leto IX	številka 2	cena 1,46 EUR / 350 SIT	28. februar 2007

Prireditve za pestrost življenja................................str. 8-9
Športniki leta v Žalcu in Preboldu............................str. 20-21
D-Per
28/2007
YAMAHA
—■
C0BISS ©
Celje - skladišče
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
_
Odbor za kmetijstvo v Žalcu
Prejšnji četrtek so se na terenski seji v Žalcu srečali poslanci Državnega zbora RS, člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katerega člana sta tudi župana Alojz Posedel kot gostitelj srečanja in Franc Sušnik. Osrednji temi njihove seje sta bili stanje v hmeljarstvu in stanje v mlekarstvu, zato sta uvodno predstavitev pripravila Darko Simončič, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, in Ivana Valjevec, predsednica upravnega odbora GIZ mlekarstva Slovenije. V sejni dvorani Občine Žalec so bili prisotni tudi direktorji največjih slovenskih mlekarn, med njimi Marjan Jakob iz Mlekarne Celeia, predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Peter Vrisk in dr. Andrej Simončič s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Vse zbrane je po uvodni dobrodošlici gostitelja Alojza Posedela pozdravil tudi hmeljarski starešina Davorin Vrhovnik, uvod v prvo temo
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Majda Sušeč,
Hotinja vas 123, Orehova vas
2.	Štefka Kodra,
Rimska c. 122, Šempeter
3.	Mirko Korošec,
Škapinova 8, Celje.
seje pa je pripravil Darko Simončič, ki je med drugim povedal, da so nizke odkupne cene hmelja, neugodne vremenske razmere, pojav virusne bolezni vericilija in neurejena lastninska razmerja in status Hmezada Kmetijstvo Žalec v preteklih nekaj letih prispevali k slabšemu položaju kmetijstva v Sloveniji. Pridelava hmelja se je obdržala na 1500 hektarih površin, pretežno v Savinjski dolini, delno na Koroškem in na območju Ptuja in Ormoža. Število hmeljarjev se je po prelomu tisočletja zmanjšalo za tretjino, na zdajšnjih 157. Vendar pa ti v povprečju obdelujejo večje površine, 9,2 hektarja na kmetijo. Slovenski hmeljarji izvozijo 90 odstotkov vsega hmelja in predstavljajo 3-odstotni delež v svetovni proizvodnji hmelja, v evropskem merilu pa je ta delež še večji. Slovenski hmelj je zelo cenjen po svetu, v 100 odstotkih pa z njim zalagajo tudi slovenske pivovarne, s katerimi imajo po besedah Darka Simončiča korektne odnose. Težave poleg virusne bolezni verici-lija, kjer so zelo uspešni pri njenem omejevanju (s 180 sojo uspeli omejiti na 90 hektarjev) in njihove izkušnje že s pridom uporabljajo tudi drugi pridelovalci po svetu, predstavlja dotrajanost žičnic. Kar 60 odstotkov jih je namreč starejših od 25 let. Slovenski pridelovalci hmelja v 90 odstotkih gojijo sorte hmelja, vzgojene v Sloveniji, torej na našem inštitutu, med njimi predstavlja aurora kar 62-odstotni delež. Na inštitutu si prizadevajo tudi za vzgojo sort, ki bi bile že v osnovi odpornejše na vremenske razmere in škodljivce, vendar pa je za vzgojo sorte potrebnih vsaj deset let. Z ekološkega vidika je pomembno tudi dejstvo, da so omejih število škropljenj na 4 do 5. Proizvodnjo hmelja v zdajšnjem času zelo omejujejo spreminjajoče se klimatske razmere in hmeljarji ugotavljajo, da brez namakanja ne gre več. Vendar pa bo po besedah Darka Simončiča tudi tu potrebna pomoč države in pristojnih,
nix
KOTfHK
KOTHIX
GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-moil
igor.totni8@siol.net
GRRDNJt IN SlIKOPltSKRRSTVO
Igor KOTNIK, *.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
-	SUKOPteSKARSKR IN ZIDARSKA DOR
- IZD6LRVR VS€H VRST FRSRD (TOPIOTN6 FRSADC, KlflSIČNe FRSRDč) - RDfiPTACLie, OM6TI IN ZUNRNJ6 UR€DITV€
-	D€IR NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO
j	/e:Aa kiZvo- xe od /e/.a. j965
UGODNfìPONUDflflTOPLOTNOlZOLHTIVNIHFfìSfìD KOMPL€TN€FINflUZflCIJ€OßJ€HTOV
saj so namakalni sistemi stari že dve desetletji in je učinkovitejša usmeritev na kapljične sisteme.
Razmere v mlekarstvu je predstavila Ivana Valjevec, ki je na začetku presenetila s podatkom, da v Sloveniji popijemo in pojemo letno 300 milijonov litrov mleka, toliko kot popijemo piva. Kakovost našega mleka je zelo dobra, ji pa ne sledi poraba. Razmere v mlekarstvu so se zaostrile po vstopu Slovenije v EU in očitki mlekarjev so, da se država v predpristopnih pogajanjih ni dogovorila za prehodna obdobja za prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer so slovenski izdelki čez noč postali nekonkurenčni. Izjemno strogi so tudi predpisi, ki jih morajo izpolniti slovenski mlekarji, po drugi strani pa inšpektorji niso tako strogi do tujih ponudnikov mlečnih izdelkov. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je temu dodal, da mlekarji plačujejo ceno za nadstandard, ki ga je uzakonila Slovenija in po katerem veljajo za ureditev proizvodnje in drugo veliko strožje zahteve kot drugod v Evropi.
Marjan Jakob vidi problem tudi v resornem ministrstvu, kjer slovenske mlekarne že dolgo nimajo sogovornika, njihovega predstavnika navsezadnje tudi ni bilo na sejo. Hkrati pa ga moti tudi dejstvo, da je država dopustila tako močno koncentracijo trgovine, ki s svojimi pritiski izčrpava živilsko predelovalno industrijo. »Strošek dela je bil v mlekarni 5,96 odstotka, »glasbene želje« trgovcev pa 4,65 odstotka,« je naredil primerjavo Jakob in dejal, da bi bila lahko odkupna cena mleka skoraj 6 odstotkov višja, če bi odpustih vse delavce. Finančno izčrpavanje naših trgovcev jih šibi v »tržni« bitki z mlekarskimi multinacionalkami, kot je Danone, ki prihajajo na naš trg z manj kakovostnimi izdelki iz mleka v prahu, a z veliko večjimi budžeti za njihovo promocijo.
Predsednica odbora Marjeta Uhan je sejo zaključila z napovedjo nadaljevanja perečih tematik in s pozivom mlekarjem, da za omenjene neenakosti in nadstandarde predložijo dokaze, s katerimi bodo posredovali resornemu ministrstvu zahtevo po rešitvi problemov. Člani odbora DZ so tokratno terensko sejo sklenili z ogledom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter proizvodnje v Mlekarni Celeia v Arji vasi. L. K.
Ko maske padejo
Za nami je pester prireditveni mesec. Februarja se kultura sveti v svoji najlepši podobi in ima svoj dan, ko ji slavnostni govorniki pripenjajo takšne in drugačne kolajne, a hkrati kritizirajo vedno bolj mačehovski odnos države do nje in skomercializirani okus njenih odjemalcev. In v tem mesecu se bolj kot skozi leto čudim neverjetnemu ustvarjalnemu zagonu vseh ljubiteljskih organizatorjev in kulturnih ustvarjalcev, ki za svoje dosežke dobijo (le) lastno zadoščenje, lokalni ugled in zadovoljne uživalce njihovega deleža kulture ali pa le zavistno smehljanje tistih, ki tega ne znajo.
In v tem mesecu se kulturni praznik sreča s pustovanjem. Tudi na pustnih karnevalih sodelujejo skupinske maske, ki jih s svojimi idejami, domišljijo in mnogimi prostočasnimi trenutki ustvarjajo raznotera društva in z njimi ustvarijo najučinkovitejšo in preprosto zabavo za množice. Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj na karnevalih ne zmagajo tiste maske, ki so najaktualnejše, ki so pritegnile največ pozornosti, o katerih si tako zgoščeno, slikovito in duhovito upajo ljudski ustvarjalci spregovoriti le za pusta?
Pa kaj bi to, najbrž nagrade, priznanja tudi niso vedno merilo za kakovost in najbrž tudi to ne drži, da ljudska popularnost in množična udeležba pomenita nekulturo ali negativno prepoznano skomer-cializiranost. Kakor koli, kultura je po mojem mnenju vendarle oboje, tisto, kar ljudje prepoznajo kot kulturo, pa tudi tisto, kar pogosto širše nerazumljeni umetniki ustvarijo le zase ali za krog redkih izbrancev. Stvar okusa in razumevanja, oboje ima svoj prav.
A (ne)priznanje in (ne)množičnost nista edini skupni in hkrati razlikovalni točki kulturnega praznika in pustovanja. Tretja so maske. Kulturni ustvarjalci si v želji po ustvarjanju vedno boljših kulturnih užitkov natikajo vedno novejše, izvirnejše maske, eno bolj drugačno od druge. Z marsikatero izmed teh podob so odsev aktualnega stanja ljudi, dogajanja in časa, v katerem nastajajo. In tako je tudi s pustnimi maskami, ki si dovolijo v nekaj pustovanjskih dneh opozoriti na tisto, kar si kultura morda na bolj sofisticiran način upa tudi med letom. A oboji, kulturni ustvarjalci in pustne šeme, si znajo maske tudi sneti. In živeti vsak dan s tistimi tretjimi, ki si mask ne snamejo nikoli, samo menjajo s priročnejšimi in s katerimi vsak dan prepričujejo druge ljudi o tem, da so nekaj, kar niso in kar že tako ali tako naslednji dan dokažejo, ko si nataknejo drugo masko. Tako delajo vsak dan, najprej se pretvarjajo pred enimi, jutri pred drugimi, kakor jim je bolj pri roki. Najhuje je, da hočejo imeti celo tiste »nezamaskirane« za šeme. Nekateri na drugi strani jih celo resno jemljejo, ker ne vedo, da so v resnici maske, ali pa zato, ker to vedo, a jim ta zamaskiranost ustreza. Zdaj boste pa rekli, da to je pa potem ena velika hinavščina in imate popolnoma prav. A, ker star ljudski pregovor pravi, da vsaka rit svojo kahlo najde, bo najbrž tovrstna ljudska volja slej ko prej srečala tudi tiste z najprestižnejšo zbirko mask v svoji omari.
Marec je pred vrati, ki letos glede na vreme, ni prvi pomladanski mesec. A ne glede na to, kaj vam vreme v resnici prinese, vam privoščim, da pomlad nosite v srcu. Vsem ženskam, materam, pa tudi mučenikom, ki si to nesebično zaslužijo, pa privoščimo okoli sebe iskrene in nezamaskirane ljudi. Pa veliko pomladanskega cvetja.	Lucija Kolar
Urška zmagala v Hamburgu
Obiščite nas na sejmu Dom v Ljubljani od 6. do 11. marca!
Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo izdelkov Hörmann:
-	garažnih vrat
-	industrijskih vrat
-	motornih pogonov z daljinskim upravljanjem
-	notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat
-	nakladalne tehnike.
Judoistka Urška Žolnir je na sobotni tekmi svetovnega pokala v Hamburgu ponovno slavila. V finalu je premagala Nemko Anne von Harnier in tako v tem koledarskem letu že drugič stopila na najvišjo stopničko. Zmaga je za Urško vsekakor dober obet pred evropskim prvenstvom, ki bo aprila v Beogradu. T. T.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Nagrado podarila Savinovemu skladu
Letošnji Savinovi nagrajenci
Ustvarjalci Hmeljske princese razveselili tudi na proslavi
V Žalcu so osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku pripravili že 1. februarja, na njej pa najzaslužnejšim na področju kulture v preteklem obdobju podelili 8 Savinovih odličij. Najžlahtnejšo, Sa-vinovo plaketo z denarno nagrado, je prejela Tanja Ceh-ner, ravnateljica Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je nagrado v vrednosti 700 evrov podarila Savinovemu skladu, namenjenemu za štipendije nadarjenim posameznikom.
Ob blagozvočnih odlomkih uspešnice lanskoletne produkcije Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Hmeljske princese, se je kulturi z izbranim nagovorom poklonil slavnostni govornik Ervin Fritz, ki je opravil tudi »inventuro mo-krocvetočih pojavov”, kot se je
slikovito izrazil in z vso ostrino resnice spregovoril o razmerah, vrednotenju, dostopnosti in usodi umetnosti ter kulture na Slovenskem.
Občinska komisija v sestavi Lidija Koceli, Jožica Ocvirk, Jože Jančič in Nataša Gaber Sivka je izmed 15 prispelih predlogov izbrala, župan Loj-
ze Posedel pa potrdil, 8 tistih, ki so prejeli Savinova odličja, med njimi 4 priznanja, 3 plakete in Savinovo priznanje z denarno nagrado. Kot je na podelitvi povedal župan Lojze Posedel, komisija ni imela lahkega dela, saj je aktivnih in zaslužnih na področju kulture v žalski občini veliko. Po njegovih besedah so lahko v Občini Žalec s stanjem na področju kulture zadovoljni. V 15 kulturnih društvih aktivno deluje okrog 800 članov in še skoraj enkrat toliko (1594) članov kulturnih društev v šolah. V lanskem letu so organizirali okrog 1000 prireditev, nastopov, med največje pridobitve v lanskem letu pa štejejo novo glasbeno šolo in domoznanski oddelek v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Župan Lojze Posedel je povedal, da Občina Žalec za področje kulture namenja 36 centov na prebivalca, kar je precej več, kot je evropsko povprečje (7 centov) in je na dobri polovici poti do ciljev, ki si jih naj bi Evropa postavila za to področje v prihodnje (70 centov). »Ponosni pa moramo biti tudi na lani ustanovljen Savinov sklad, ki bo v prihodnje podeljeval štipendije nadarjenim učencem,« je še dodal župan Posedel.
Za omenjeni Savinov sklad pa je pomembna tudi odločitev letošnje dobitnice Savinove plakete z denarno nagrado Tanje Cehner, kije denarno nagrado v celoti podarila temu skladu. Tanja Cehner je dolgoletna ravna-
teljica glasbene šole v Žalcu, saj jo uspešno vodi že od leta 1987, prej uspešna glasbena pedagoginja in nasploh predana glasbi in kulturi že vse življenje.
Savinova priznanja so prejeli Vinko Kovačec, slikar samouk iz Žalca, Dejan Tamše, za uspešno delo na področju glasbe, organizacijo Bum-fest festivala, likovna sekcija KUD Žalec in revija za književnost Vpogled; Savinove plakete so prejeli dr. Jože Hribar za ohranjanje rudarskega izročila in delovanje v projektu Rudarski
muzej v Grižah, Irena Kralj za 27 let pedagoškega dela, tudi z učenci s posebnimi potrebami, in ansambel izvajalcev operete Hmelj ska princesa za uspešno lanskoletno izvedbo operete.
Prireditev je povezoval Boštjan Romih, z recitirano interpretacijo Prešernove Zdravljice pa jo je lepo pospremila Lidija Koceli, ki je bila s svojimi sodelavci najbrž »kriva« tudi za domiselno scensko podobo prizorišča prireditve v Žalcu.
Lucija Kolar, Foto: Tone Tavčar
Ervin Fritz je v svojem nagovoru kritično oplazil »natikanje nagobčnikov novinarjem in piscem«, nekontrolirano komercializacijo kulture in to, da »delovnemu ljudstvu« ostaja vse manj tiste prave, čiste, izvorne kulture. Tudi slovensko pokrajino dandanes lahko gledaš le popačeno, skozi drevored tako imenovanih jumbo plakatov - obcestnih velikih panojev«, državo pa prav malo zanima tudi tuji videz slovenskih mest, ki jih krasijo tuji napisi in imena lokalov, je bil kritičen Fritz in zaključil, da bo zato ponovno potrebno ustanoviti delavske časnike, pisati delavske knjige in ustvarjati delavsko kulturo.
Z njegovim zaključnim pozivom »Za domovino s Prešernom naprej!« pa je vsem poslušalcem postalo jasno, da pozdrav z začetka nagovora »Spoštovane tovarišice in tovariši!« ni bil pomota ali stvar navade iz preteklih dni, ampak resen opomin snovalcem sedanje slovenske kulture, predvsem pa tistim, ki ji tudi v finančnem smislu režejo kruh.
S proslavami in prireditvami v počastitev slovenskega kulturnega praznika so nas razveseljevali po mnogih krajih žalske občine. V organizaciji Kulturnega društva Petrovče so 7. februarja pripravili proslavo v Hmeljarskem domu KZ Petrovče in v organizaciji KUD Grifon Šempeter pa v Hmeljarskem domu KZ Šempeter. V organizaciji KUD Svoboda Griže so pripravili proslavo v Domu Svobode Griže ter istega dne v Levcu v Gasilnem domu recital ob kulturnem prazniku. Kulturnemu prazniku je bila posvečena tudi gledališka igra »Občinski problemi, občani in psi«, ki so jo v izvedbi gledališke skupine Zo-hen teater literarnega društva Livra Vransko pripravili v Domu Svobode Liboje. Kulturno društvo Vrbje pa je 9. februarja v Domu krajanov Vrbje pripravilo literarni večer »Ptica v duši«.
65 učencev v KD
Na I. osnovni šoli Žalec so kulturni praznik obeležili s podelitvijo 22 nagrad in dveh priznanj najzaslužnejšim učencem na področju kulture in sprejemom 65 učencev v šolsko kulturno društvo.
Priznanja in nagrade je podelila ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža. Učencem in mentoricam je čestitala za prejeta priznanja in nagrade ter izrazila zadovoljstvo nad ustvarjalnostjo mladih. Še posebej seje zahvalila mentorici Šolskega kulturnega društva Mojci Zelen.
Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program, na katerem so se predstavili otroški pevski zbor, ki ga vodi zborovodkinja Zdenka Markovič, Orffova skupina z mentorico Ksenijo Marolin Kuzma, otroški pevski zbor Pedenjped z zborovodkinjo Anjo Kranjc Zakonjšek, mlajša dramska skupina, ki jo vodita mentorici Zdenka Virant in Ivica Deželak, literarni krožek z mentorico Majdo Jurač ter skupina prvošolcev, ki so bili ta dan sprejeti v šolsko kulturno društvo, z mentoricami. T. T.
Obnovljena knjižnica
V Krajevni knjižnici Griže je bilo v počastitev slovenskega kulturnega praznika še posebej slovesno. V obnovljenih prostorih so začeli z avtomatizirano izposojo gradiva.
Za nakup računalniške opreme sta poskrbela Ministrstvo za kulturo in Krajevna skupnost Griže, za opremo prostorov pa Občina Žalec, Kulturno društvo Griže in številni sponzorji. Na slovesnosti ob pomembnem dogodku, ki je bila 13. februarja, se je zbralo veliko obiskovalcev. V kulturnem programu so sodelovali citrarka Fanči Lapajne, recitatorki Olga Markovič in Valčka Gnus ter učenci Osnovne šole Griže. Župan Občine Žalec Lojze Posedel je tamkajš-
nji knjižničarki Magdi Ježovnik izrekel priznanje za lepo urejeno in posodobljeno knjižnico in ji podaril grafiko rojaka Rudija Španzla. Krajevno knjižnico Griže, ki deluje pod strokovnim vodstvom Medobčinske matične knjižnice Žalec, lahko obiščete ob torkih od 16. do 18. ure in ob četrtkih od 9. do 11. ure. Bralci in uporabniki imajo na voljo več kot 8000 enot gradiva, izposojo pa lahko po novem podaljšujejo in rezervirajo tudi preko medmrežja. Knjižnico redno obiskuje 160 članov, ki si lahko pod enakimi pogoji izposojajo gradivo v vseh organizacijskih enotah Medobčinske matične knjižnice Žalec. T. T.
Nastopilo več kot 80 članov SKD
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v hmeljarskem domu v Petrovčah imenitna proslava, ki sta jo pripravila kulturno društvo in osnovna šola.
Slavnostna govornica je bila Anka Krčmar, ki je poudarila, da na oltar velikega Prešerna prinaša pričakovanja, da bomo Slovenci v njegovem imenu ponovno sprejeli in spoštovali vrednote, ki smo jih
v vsakdanjem življenju podredili kapitalu. Program so nadaljevali pevci MPZ Petrovče pod vodstvom dirigentke Metke Berk in učenci OŠ Petrovče z zanimivim prepletom petja, igre in plesa, v katerem so se izkazali vsi, od najmlajših iz prvega razreda do devetošolcev. Obiskovalci so še posebej navdušeno pozdravili »Mozarta« (Leona Ašenbergerja) in njegovo izvedbo
Turškega marša ter plesalce in recitatorje v dramatizaciji Rozmanove Urške, ki je moderna parodija Prešernovega Povodnega moža. Nastopilo je več kot osemdeset mladih članov Šolskega kulturnega društva, ki sicer pod vodstvom uspešnih mentorjev dobivajo številne nagrade in priznanja v državnem in celo mednarodnem merilu. Najuspešnejšim so na dopoldanski
šolski proslavi kulturnega praznika podelili Brihtina priznanja za kulturo, je povedala Breda Šip, ki je povezovala program. V zadnjem delu so nastopili trije mladi glasbeniki, Petra in Tina Strahovnik ter Aljaž Šon, z jazzovskimi priredbami treh popularnih skladb, ki so si jih zamislili kot poklon Prešernovemu življenju. Za imeniten večer se je vsem izvajalcem ob koncu zahvalila predsednica KD Petrovče gospa Jana Naglič in čestitala vsem navzočim ob kulturnem prazniku.
B. Š., L. K.
Priznanja osnovnošolcem
Župan Lojze Posedel podeljuje priznanja učencem OŠ Griže
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, pripravijo vsako leto v Občini Žalec proslavo za osnovnošolce šol na območju občine. Letošnja je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Ob tej priložnosti je župan žalske občine Lojze Posedel učencem in mentorjem podelil priznanja. Župan je nagovoril
mlade, ki so napolnili dvorano, in jim čestital ob kulturnem prazniku, posebne čestitke pa so veljale tistim, ki so prejeli priznanja za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, plesnem, glasbenem in dramskem področju.
Skupno je bilo podeljenih 76 priznanj, od tega 51 učencem in 25 mentorjem.	T. T.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna RS (Ur. list RS, št. 13/06) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI OKOLJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2007
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij na področju varstva okolja in narave v Občini Žalec, in sicer:
A.	sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja in narave na območju Občine Žalec;
B.	sofinanciranje programov dela - redne dejavnosti organizacij na področju varstva okolja in narave na območju Občine Žalec.
2.	Pogoji
Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe - društva ali nevladne organizacije, ki so registrirane za izvajanje dejavnosti, opredeljene v javnem razpisu, in ki imajo sedež v Občini Žalec, ter nevladne organizacije RS, ki nimajo sedeža v Občini Žalec, je pa njihova dejavnost usmerjena tudi na območje občine za dejavnosti, ki jih opredeljuje Nacionalni program varstva okolja in Program varstva okolja Občine Žalec. Podrobnejši pogoji in merila za ocenjevanje vlog so razvidni iz razpisne dokumentacije, ki je ves čas trajanja razpisa na voljo na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
3.	Okvirna višina sredstev
Skupna višina sredstev je 4.590 € (1.100.000,00 SIT).
4.	Predvideno obdobje porabe sredstev je do konca oktobra 2007.
5.	Razpisni rok
Vlogo je potrebno poslati oz. dostaviti na razpisanih obrazcih do vključno 30. marca 2007 do 12. ure na naslov: Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec.
6.	Dodatne informacije: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel.: 03/713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si.
V nadaljevanju seje brez polemik
Žalske lekarne pod drobnogledom
Kot smo poročali v prejšnji številki Uripa, se je 21. januarja začela 3. redna seja občinskega sveta Občine Žalec v novem mandatu. Seja je bila po imenovanju delovnih teles občinskega sveta prekinjena, da bi vse nadaljnje točke dnevnega reda v skladu s poslovnikom obravnavala pristojna, na novo imenovana delovna telesa. Seja se je nadaljevala 29. januarja.
Soglasno so bile sprejete pre-moženjsko-pravne zadeve, prav tako v 1. in 2. obravnavi predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Žalec. Sledila je obravnava predloga cene storitve pomoč na domu. To storitev je lani koristilo 41 občank in občanov, največje zanimanje pa je za razvoz hrane. Izvajalec storitev je Dom Nine Pokorn, saj na razpis za koncesijo ni bilo nobene vloge. Nova cena je 3.415 tolarjev oz. 14,25 evra, subvencija pa znaša 1.707,80 tolarjev. Občina bo objavila tudi razpis za koncesijo, da se ugotovi morebiten interes izvajalcev te storitve.
Sledilo je poročilo o izvedenih aktivnostih v zvezi z dopolnitvami Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline in imenovanje lokalne akcijske skupine, nato pa so svetniki zavzeli stališče do pripomb iz javne razprave o predlogu zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Liboje - sever. Največ razprave je bilo v zvezi z vplivi škropljenja sadovnjakov Sadjarstva Mirosan na omenjeno stanovanjsko sosesko, o čemer bo župan po dogovoru na seji sklical sestanek med Mirosanom in odborom za kmetijstvo.
Brez pripomb je bil v nadaljevanju potrjen sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2007 (0,004 evra letno) in predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v Občini Žalec za leto
2007.	Povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča, znaša 862,56 evra.
Sprej et je bil tudi predlog pravilnika o merilih za dodelitev finančnih sredstev iz sredstev proračuna Občine Žalec za subvencioniranje prevozov pitne vode. Pravico do
subvencioniranja prevozov pitne vode bodo imeli tisti, ki nimajo možnosti priključitve na javni vodovod, in sicer tudi v času, ko ni uradno ugotovljene suše.
Nekaj več razprave je bilo v zvezi s predlogi odmikov od veljavne prostorske dokumentacije. Največ govora je bilo v primeru investicije podjetja Vender na območju starega Ferralita v starem mestnem jedru Žalca. Ker je občina dobila s strani Mestne skupnosti Žalec zagotovilo, da je med investitorjem in mestno skupnostjo dogovorjena rešitev vseh problemov, ki so jih izpostavili tamkajšnji prebivalci, je tudi občinski svet potrdil odmik od veljavne prostorske dokumentacije. K. R.
Na članek z zgornjim naslovom v januarski številki Utripa Savinjske doline nam je svoj pogled poslal Gvido Hribar, nekdanji žalski občinski svetnik, ki je v občinskem svetu prejšnje sestave sprožil »vprašanje« žalskih lekarn ob odločanju o nagradi direktorici za poslovanje. V omenjenem članku pa smo njegove aktivnosti v zvezi s tem povzemali.
Med drugim je zapisal, da se čuti dolžnega našim občankam in občanom posredovati prave informacije v zvezi z navedeno problematiko in demantirati po njegovem neresnice župana Posedela, ki naj bi bile zapisane tudi
Protikorupcijska komisija o zadevi lekarne
V januarski številki Utripa v članku z naslovom Žalske lekarne pod drobnogledom smo zapisali, da je Komisija za preprečevanje korupcije 19. 1. dobila prijavo zoper žalske lekarne oz. njeno direktorico Lidijo Pavlovič o domnevni koruptivnosti, ki naj bi bila vezana na sponzorirana potovanja farmacevtskih dobaviteljev te ustanove. Drago Kos iz protikorupcijske komisije nam je takrat povedal, da komisija o pojavu plačevanja različnih uslug slovenskim lekarnam pripravlja načelno mnenje. Tega je objavila
1.	februarja in ugotavlja, da omenjeni pojavi ustrezajo definiciji korupcije po zakonu. Navajamo

Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, na podlagi Pravil za oddajanje stanovanj v najem, osnovnih pogojev in točkovnika za vrednotenje meril za dodeljevanje stanovanj in po predlogu komisije za stanovanjska vprašanja upokojencev objavlja
RAZPIS
ZA ODDAJO STANOVANJ V NAJEM UPOKOJENCEM IN INVALIDOM
1.	Predmet razpisa so stanovanja, namenjena za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev in invalidov v upokojenskih blokih v Žalcu, Efenkova 1, Trubarjeva 1, Dobriši vasi 3 a in Dobriša vas 3 b, Petrovče, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti prednostne liste.
2.	Upravičenci do najema stanovanja v upokojenskem bloku so upokojenci in invalidi:
-	občani Občine Žalec, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem na področju Občine Žalec in na naslovu stalnega bivališča tudi resnično bivajo,
-	katerih skupni dohodek ne presega dohodka, ki je določen za upravičence do neprofitnega stanovanja,
-	ki niso najemniki standardnega neprofitnega stanovanja,
-	ki niso lastniki ah solastniki nepremičnine v Republiki Slovenije ali tujini oziroma premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja (po normativih glede na število družinskih članov),
-	najemniki občinskih stanovanj, ki želijo zamenjati stanovanje, ki ga uporabljajo za stanovanje v bloku, namenjenem za upokojence in invalide.
Kljub izpolnjevanju navedenih pogojev do oddaje stanovanja v najem ni upravičen:
-	prosilec, ki je stanovanje izpraznil in mu je bila izplačana odpravnina v skladu s 126. členom stanovanjskega zakona ali je odkupil stanovanje po določbah SZ (Ur. Ust RS, št. 18/91),
-	prosilec, ki mu je bila po sklepu sodišča iz krivdnih razlogov odpovedana najemna pogodba in je že bil izseljen iz stanovanja oziroma mu je naložena izselitev in odločba za izselitev še ni bila izvršena.
3.	Merila za sestavo prednostne liste
Za sestavo prednostne liste za oddajo stanovanja v najem se bodo upoštevala pravila za oddajanje v najem (sprejeta pri Nepremičninskem skladu PIZ Ljubljana 12. 2. 2006) in osnovni pogoji za oddajanje v najem s točkovnikom za vrednotenje meril za dodelitev stanovanja (sklep Komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev pri Zvezi društev upokojencev Občine Žalec dne 24. 6.1998).
4.	Vlaganje vlog za pridobitev stanovanja
Zainteresirani vložijo vlogo za pridobitev stanovanja na predpisanih obrazcih v roku od 5.3. do vključno 4.4.2007 ob ponedeljkih med 8. in 14. uro, ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 16. uro, ob petkih med 8. in 12. uro v poslovni zgradbi Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1, Žalec, pisarna 8/1.
Razpis bo od 5. 3. 2007 dalje objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Obrazce in obrazložitev v zvezi z zahtevano dokumentacijo pridobite pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak. Informacije je mogoče pridobiti tudi po telefonu, št. 712 13 60 ali 712 13 75..
Vloge, ki bodo prispele po izteku roka, bodo zavržene.
Na podlagi vloženih vlog bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom preverila resničnost navedb.
Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev obveščeni s sklepom.
nekaj kratkih izsekov, ki osvetljujejo sicer obširno načelno mnenje.
»Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije in
13.	člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 1. 2. 2007 sprejela načelno mnenje št. 66, ki pravi, da ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem sektorju, ki v nasprotju z dolžnim ravnanjem prejmejo od dejanskih ali bodočih poslovnih partnerjev plačilo nagrad, donacij, stroškov in podobne ugodnosti, kot tudi ravnanje odgovornih oseb v poslovnih subjektih, ki s ponujanjem tovrstnih ugodnosti spodbudijo navedene kršitve dolžnega ravnanja, ustreza definiciji korupcije iz 3. alineje 2. člena ZPKor,« so zapisali v obširni obrazložitvi in: »V prime-
ru, ko institucija dopusti poravnavanje različnih svojih stroškov poslovnim partnerjem, s tem dovoli položaj ali videz položaja, da zanjo obstaja obveznost, da vrne uslugo. Oblika te obveznosti (dejanske ali navidezne) javne institucije oziroma njenih predstavnikov pa je lahko tudi neutemeljeno privilegirana obravnava poslovnega partnerja, ki zanj predstavlja določeno korist in mu lahko v primerjavi z drugimi poslovnimi subjekti zagotovi ugodnejši položaj pri poslovanju.
Zaradi tega komisija meni, da tako ravnanje uradnih oziroma odgovornih oseb v institucijah javnega sektorja, ki v nasprotju z veljavno zakonodajo prejmejo plačila raznih nagrad, donacij in drugih ugodnosti, kot tudi ravnanje odgovornih oseb v njihovih dejanskih ali bodočih poslovnih partnerjih - plačnikih, ki s plačevanjem spodbudijo takšne kršitve, ustreza definiciji korupcije iz 3. alineje 2. člena ZPKor,« se zaključuje načelno mnenje št. 66, pod katerim je podpisan predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos.	L. K.
S
Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, na podlagi 87. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 62/06), določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04,34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 - ZUP-UPB2), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 36/04 - ZSV-UPB1, Odi. US, Ur. list RS 21/06) in po sklepu 1. seje odbora za stanovanjske zadeve dne 13. 2. 2007 objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Razpisuje se oddaja NEPROFITNIH stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih 2007 in 2008.
Ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev, določenih z veljavnimi predpisi, bosta na podlagi vloženih vlog oblikovani dve ločeni prednostni listi:
-	lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine,
-	lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo.
Vsa razpoložljiva stanovanja bodo upravičencem oddana v najem po prednostnih listah, ki bosta izdelani na podlagi vloženih vlog v teku razpisnega roka.
Z dnem sprejema prednostnih list preneha veljavnost prednostnih list za oddajo neprofitnih stanovanj, sprejetih v letu 2004.
Rok za vlaganje vlog s predpisano dokumentacijo je od 5.3. do vključno 4.4. 2007. Zainteresirani občani Občine Žalec, ki so državljani RS, pridobijo podrobne razpisne pogoje, predpisane obrazce in vse potrebne informacije za vlaganje vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja v teku razpisnega roka ob ponedeljkih med 8. in 14. uro, ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 16. uro, ob petkih med 8. in 12. uro v poslovni zgradbi stanovanjskega podjetja SIPRO, d. o. o., Žalec, Pečnikova 1, Žalec
-	pisarna št. 8/1.
Kontaktni osebi sta Tatjana Urlep in Olga Laščak.
Informacije je mogoče pridobiti tudi po telefonu, št. 712 13 60 in 712 13 75.
Razpis bo od 5.3. 2007 dalje objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si.
Z objavo razpisa in podrobnimi razpisnimi pogoji bodo seznanjeni vsi evidentirani prosilci, ki so vložili vloge za pridobitev stanovanja po izteku razpisnega roka v letu 2004 in še niso ustrezno rešili svojega stanovanjskega problema, krajevne skupnosti, Mestna skupnost Žalec, Center za socialno delo Žalec ter podjetja z večjim številom zaposlenih, s sedežem v Občini Žalec.
Vloge, ki bodo prispele po izteku roka, bodo zavržene.
Po izteku razpisnega roka bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom preverila resničnost navedb, opravila točkovanje in izdelala prednostni listi.
Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno listo obveščeni z odločbo.
v njegovi izjavi, ki smo jo citirali v omenjenem članku. »Po Posede-lovem mnenju so stvari predstavljene v medijih, kot so, in stvar tistega, ki to dela. Če tu namiguje, da stvari, predstavljene v medijih, ne držijo, lahko nekdo poišče zadoščenje na sodišču. V medijih so tako ali tako objavljene le zadeve, ki so dokazljive z dejanskimi dokazi, npr. dokumenti ipd.,« je mnenja Gvido Hribar. »Ko človek prebere ali sliši izjavo, da občinski svet ni in ni bil pristojen razpravljati o dragih popotovanjih žalskih lekarnark pri odločanju o nagradi za delovno uspešnost direktorici Pavlovičevi, ki je poslovno leto 2005 zaključila z izgubo, se kratko malo zgrozim,« navaja Hribar in dodaja, daje 3.4. 2006 na seji občinskega sveta seznanil svetnike, župana in javnost s podatki o razkošju v lekarni z namenom dokazati, da bi lahko lekarna poslovala brez izgube. To je, po njegovih besedah, storil v želji po demokratični razpravi in na njeni podlagi razčistiti upravičenost do nagrade. Vendar o tem v občinskem svetu niso želeli razpravljati. »Posedel navaja, daje za odvzem besede glasovalo 25 svetnikov, proti pa je bil 1, to je še ena neresnica več, saj je bilo dejansko glasovanje v razmerju 12 proti 1. Ob trditvi Posedela, da takšna razprava ne sodi v občinski svet, se vprašam, kje in kdo pa lahko razpravlja o lekarni, če ne lastnik oz. ustanovitelj, kar Občina Žalec nedvomno je. Presežki, ustvarjeni v tem javnem zavodu, bi morali biti vrnjeni ustanovitelju (in preko njega občankam in občanom), ne pa biti kanalizirani v žepe nekaj posameznikov skozi preplače-vanje storitev in bonitete v obliki popotovanj peščice zaposlenih, njihovih prijateljev in družinskih
članov,« navaja v svojem sporočilu Gvido Hribar in nadaljuje, da je sklic sveta javnega zavoda Lekarne Žalec le še eno v vrsti Posedelo vih sprenevedanj in zavajanj. Na Posedelovo trditev, da »za vložitev kazenske ovadbe občinski svet ni pristojen in da so tako odločili že v primeru zdravstvenega doma«, Gvido Hribar trdi, da kazensko ovadbo lahko vloži vsak, zakonodaja tudi ne prepoveduje sklepa občinskega sveta o vložitvi ovadbe. »Mnenja sem, da bi na tak način svetniki kot zastopniki interesov občank in občanov odgovorneje pristopili k opravljanju funkcije, ki jim je bila zaupana.«
Gvido Hribar pa se je dotaknil tudi »namigov o resnici v primeru ovadbe direktorja ZD. »Direktor ZD Žalec je poznal postopek za izplačilo nagrade, pogoji niso bili izpolnjeni, nagrada pa vseeno izplačana. Le naključni reviziji Računskega sodišča RS se gre zahvaliti za, milo rečeno, ugotovljeno ‘nepravilnost’,« navaja Gvido Hribar.
V svojem pismu pa se Hribar neposredno obrača tudi na direktorico žalskih lekarn Lidijo Pavlovič, rekoč, da niti en očitek, ki ga je kdaj izrekel, ni neutemeljen. »Kar se tragičnosti njene osebne zgodbe tiče, me zanima, kateri del je tragičen, tisti na medcelinskih potovanjih na račun bolnih, mogoče tisti s sklepanjem navideznih poslov z obilnimi koristmi za privaten žep, ali pa tisti, da je ujeta na delu.«
Gvido Hribar ob zaključku svojega sporočila sporoča Žalčanom, da je po njegovem župan Lojze Posedel sam prvi in najodgovornejši (kot predstavnik lastnika) za dogajanja v javnih zavodih. Po njegovem je bil na nepravilnosti večkrat opozorjen, pa se ni želel odzvati.	L. K.
Občina Žalec, Savinjske čete 5, Žalec, objavlja razpis za delovno mesto v občinski upravi, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti
SODELAVEC NA PODROČJU LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI II
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	biti morajo državljani Republike Slovenije;
-	imeti morajo univerzitetno ali visoko izobrazbo družboslovne smeri;
-	imeti najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
-	imeti opravljen izpit za samostojno opravljanje strokovno-tehničnih del
-	aktivno morajo obvladati uradni jezik;
-	obvladati delo z računalnikom in računalniškimi programi;
-	ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
-	ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.
K prijavi z življenjepisom morajo kandidati predložiti naslednja dokazila:
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu ali fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista;
-	fotokopijo diplome;
-	pisno izjavo o delovnih izkušnjah;
-	fotokopijo potrdila o opravljenem izpitu;
-	pisno izjavo, da obvladajo delo z računalnikom in računalniškimi programi, o nekaznovanosti in da niso v kazenskem postopku.
Kandidat, ki nima opravljenega izpita za samostojno opravljanje strokovno-tehničnih del, mora ta pogoj izpolniti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenosti kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, z ustnim ali pisnim preverjanjem poznavanja področja ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Poznavanje delovanja s področja kulture lahko kandidati izkažejo s pisnimi dokazili in referencami. Z razgovorom s posameznim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje razpisa, pa se bodo ugotavljale komunikacijske veščine in organizacijske sposobnosti za organiziranje različnih prireditev.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Žalec. Kandidati pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v zaprti ovojnici z označbo »Za javni razpis« z navedbo delovnega mesta na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec, v roku osem dni po objavi.
Občina si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega kandidata, ki se bo v postopku izbire izkazal najbolj strokovno usposobljen.
Kandidat in neizbrani kandidati bodo v roku 8 dni od dneva sklepa o izbiri pisno obveščeni.
Občina Žalec
S Prešernom v krog evropskih narodov
Jolanda Železnik med govorom
Jezik in pesem sta temelja kulture
Ivan Florjan med govorom, v ozadju mešani pevski zbor Oljka
V dvorani Kulturnega doma Letuš so na slovenski kulturni praznik pripravili osrednjo občinsko proslavo Občine Braslovče. Slavnostna govornica je bila direktorica Medobčinske matične knjižice Žalec Jolanda Železnik.
Del njenega uvodnega govora se je nanašal predvsem na slovensko besedo, nato pa je poudarila: »Ob polemikah o rabi slovenskega jezika je vsekakor jasno, da je za odprtost v svet nujna tudi raba tujih
Svetniki Občine Braslovče so se sestali na 3. redni seji občinskega sveta.
Svetnike je najprej o imenovanju članov nadzornega odbora in članov delovnih teles seznanil predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rudi Sedovšek. Po krajši razpravi so svetniki z večino potrdili člane nadzornega sveta v sestavi Andreja Smolej, Nina Plaskan in Josip Ivanovič. Prav tako so z večino glasov potrdili sedemčlanski odbor za okolje in prostor, odbor za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje, odbor za družbene dejavnosti, odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, komisijo za normativne akte, komisijo za požarne takse, komisijo za celostno podobo in predstavnike lokalne skupnosti v svet Osnovne šole Braslovče.
Nato so svetniki v drugem obravnavali branju odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za območje, opredeljeno v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah. Odlok je bil v enomesečni javni obravnavi. Ker nanj ni bilo pripomb, so ga potrdili tudi svetniki. Gre za območje opremljanja v velikosti 1,60 hektarja površine, kjer se bo zgradilo devet stanovanjskih hiš. Občina bo za namene tega odloka sofinancirala iz proračuna izgradnjo električnega in telekomunikacijskega omrežja v vrednosti 22.728 evrov. Svetniki so sprejeli tudi stališča do pripomb in predlogov z javne
jezikov, vendar samo, če smo hkrati dobro zakoreninjeni v domači kulturi in če z aktivno jezikovno politiko podpiramo učenje, ugled in rabo svojega jezika. Mladostnikom slenga ne zamerim, ker je to del njihovega odraščanja, čeprav se ta sleng širi tudi med odraslimi kot nalezljiva bolezen. Tudi poslušati se ne znamo. In vedno manj nas je poslušalcev na tej zemlji slovenski. Vedno manj je takšnih, ki se družijo iz veselja in ne iz nuje. Naglica, s kate-
razgrnitve predloga strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Braslovče in na pobudo svetnika Jožefa Rožica potrdili, da se rezervira v Šentrupertu del zemljišča za gradnjo mrliške veže.
Največ časa pa so svetniki namenili prvi obravnavi predloga proračuna občine za letošnje leto. Obrazložitev so podali računovodkinja Marija Tepič, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in župan Marko Balant. Letošnji načrtovani prihodki bodo znašali nekaj manj kot 3,5 milijona evrov, odhodki pa kar 4 milijone in
ro živimo, nas odmika od naših tradicionalnih običajev, ki že skoraj izumirajo.« Ob končuje dejala: »Torej drage Slovenke in Slovenci, s Trubarjem smo bili »lubi Slovenci«, s Prešernovimi poezijami smo vstopili v krog kulturnih evropskih narodov. Z vstopom v proces globalizacije smo postali del njih - evropskih narodov namreč. Z vsemi slabostmi in prednostmi. Poskušajmo ohraniti prednost slovenskega tradicionalnega družinskega in prijateljskega življenja. Za to niso potrebna posebna naprezanja. Le opaziti se moramo, se poslušati, se nasmehniti in si nakloniti čas. Iskreno želim, da to zmoremo, da bomo odkrili v sebi moč, ki lahko premaga manj pomembno, da bomo z njo odkrili v sebi posebne darove in jih uporabili v svoje dobro in v dobro vseh, ki živijo z nami.«
Bogat kulturni program, v katerem so sodelovali učenci podružnične osnovne šole Letuš, člani kulturnega društva Letuš in kot gost Srečko Zorko, član ansambla Frajkinclarji, je predstavil mešanico petja, plesa, glasbe in recitacij, Program je pripravila Polona Kuder.
T. Tavčar
250 tisoč evrov. Za razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki se bo občina prvič doslej zadolžila, in sicer z najemom dolgoročnega kredita za izgradnjo telovadnice in obnovo šole v višini nekaj več kot 584 tisoč evrov, razlika pa so sredstva iz lanskega leta. V krajši razpravi o predlogu proračuna so opozicijski svetniki menili, da predlog proračuna ni najbolje pripravljen, potem pa so ga z enim glasom več za dali v 15-dnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. Med pobudami in vprašanji je bila utemeljena pobuda svetnika Vinka Drče, naj občina zagotovi nekaj več kot 2 tisoč petsto evrov za stroške izdelave strokovne naloge o namakanju, ki so jo svetniki tudi sprejeli in potrdili.	T. Tavčar
Veliko tistih, ki se zavedajo, kaj pomeni kulturni praznik za narod, seje tako ali drugače udeležilo številnih proslav po vsej domovini. Tudi na Polzeli so na predvečer praznika povsem napolnili dvorano kulturnega doma. Slavnostni govornik, ki mu je bila dana beseda takoj po himni, ki jo je zapel mešani pevski zbor Oljka, je bil Ivan Florjane, profesor in skladatelj, sicer pa, kot je sam dejal, po izvoru in po srcu Polzelan.
V svojem govoru seje najprej zahvalil za povabilo, čeprav že dolga leta ne živi več na Polzeli. V nadaljevanju je pojem kultura osvetlil iz različnih zornih kotov. Že pred leti je namreč spoznal, da pogled znanosti, ki je »za našo generacijo postal skoraj izključen pogled na razumevanje stvari, življenja in duha, ne ve, kaj je kultura. Ta pogled znanosti se še vedno sprašuje, ali je to nekaj, kar je samo v naših glavah, naših mis-
V KS Trnava v Občini Braslovče je bil kulturni praznik v znamenju 30-let-nice tamkajšnjega vrtca, ki je najprej deloval v prostorih OŠ Orla vas. Ko so šolo v Orli vasi porušili, pa je dobil vrtec svoje prostore v novi zgradbi v Trnavi. Ta je zaradi arhitekture in prijetnega videza že ob odprtju dobila vzdevek pravljična šola.
Zelo prijetno in pravljično je bilo tudi ob praznovanju 30-letnega jubileja. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo Vrtec skozi čas in pester kulturni program. K slovesnosti so s svojimi govori dodali svoj delež vodja vrtca in pomočnica ravnateljice Martina Kumer, ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan, vodja POŠ Trnava Damjana Lukman in podžupan Občine Braslovče Rudi Sedovšek.
Vodja vrtca Martina Kumer je ob tej priložnosti povedala: »Daljnega leta 1977, bila je zima, je v prostorih OŠ Orla vas začel delovati vrtec s 23 otroki v starosti od 3 do 7 let. Za majhen kraj je
lih, domišljiji, ali pa je kultura nekaj, kar biva v stvarnosti, v zunanjem svetu. Obstaja tudi poosebljen pogled na človeka poedinca, na življenje ljudi določenega kraja in naroda. Obstaja spoštljiv, čuteč in pronicljiv do človeka - posameznika, do njegove vesti in do odločitev njegove vesti. Obstaja pogled, ki v poedinem človeškem organizmu vidi oseben življenjepis, vidi njegovo edinstveno življenjsko zgodbo, vidi poedinče-vo iskanje in najdenje čisto določenega smisla, vidi in občuti tudi njegov duhovni prostor svobode in njegovih odločitev. Vemo, da je ta pogled del naše skupne kulture, pridobitev, ki jo je priklicala v življenje judovska krščanska misel v času humanizma. Naši predniki so se tega pogleda svobodno in dejavno oklenili in v nedrjih srednje in širše Evrope posejali plemenite duhovne in snovne pečate.« Ivan Florjane je povedal še veliko prijetnih misli
bila to pomembna pridobitev, skupaj s šolo je ustanova družila krajane s prijetnimi doživetji. Ko je postal vrtec z 18 leti polnoleten, je urban razvoj botroval zaključku neke zgodbe. Odločitev, da bo ravno na mestu, kjer stoji stara zgradba, tekla nova avtocesta, je začela pisati nov list zgodovine našega vrtca in šole. V februarju 1995 so se začela aktivna dela za izgradnjo novega objekta. Leta 1999 smo zapustili takratni VVZ Janko Herman Žalec in prišli pod okrilje OŠ Bras-
Župan Občine Vransko Franc Sušnik je za nemoteno delovanje občine imenoval podžupanjo in podžupana. To sta Maja Jerman, diplomirana vzgojiteljica, ki je na volitvah kandidirala za svetnico kot nečlanica na listi Slovenske demokratske stranke, in Andrej Sempri-možnik, diplomirani elektro inženir, iz Slovenske demokratske stranke. Jermanova
o kulturi, predvsem o kulturi Slovencev v povezavi z Evropo. Zaključil pa je z mislijo: »Globalizacija golta samo neosveš-čene, nezavedne člane narodov sveta. V naših rokah sta torej življenje in smrt. Vsak od nas hrepeni, ljubi, se v vesti odloča, izbira, piše svojo življenjsko zgodbo. Hkrati pa piše tudi zgodbo našega kraja Polzele, Savinjske doline, Slovenije, Evrope in sveta. Kajti predniki so nam povedali, da je bistvo naše kulture oseba, ki jo Večni vsako posebej ljubi na poseben način. Odgovor na ta ljubeči klic je lahko samo pesem in nam, Slovencem, je pesem poleg jezika bistveni temelj kulture.« Osrednji gost proslave je bil pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je recitiral svoje pesmi, nekaj Prešernovih in Cankarjevih, v kulturnem programu pa so nastopili tudi učenci Osnovne šole Polzela, glasbene šole in člani Kulturno-umetniškega društva Polzela. T. Tavčar
lovče. V tem času smo dočakali 10-letnico naše zgradbe v Trnavi, lani pa zamenjavo prostorov vrtca in šole. Zdaj kraljujemo v pritličju in smo nepopisno srečni in zadovoljni.«
Tako kot vsako leto v tem času so s slovesno zaobljubo sprejeli v šolsko kulturno društvo učence 1. razreda devetletke. Ob zaključku so vsi nastopajoči upihnili 30 svečk na jubilejni torti. Jubilej so obeležili z izdajo zloženke in družabnim srečanjem.	D. Naraglav
bo odgovorna za negospodarstvo, Semprimožnik pa za področje gospodarstva.
Kot je dejal župan Sušnik, sta to najmlajša svetnika v občinskem svetu Občine Vransko. Do spremembe je prišlo tudi v občinski upravi. Namesto dosedanjega direktorja občinske uprave Aleksandra Borštnerja je župan Sušnik pooblastil Jadranko Kramar.	T. T.
Imenovani člani delovnih teles občinskega sveta Braslovče
Na 3. seji so braslovški svetniki potrdili tudi člane v delovnih telesih občinskega sveta. Odbor za okolje in prostor: Vinko Drča, Rudi Sedovšek, Matevž Završnik, Filip Beloglavec, Danilo Arčan, Stanko Hruševar, Janez Štusej; odbor za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje: Filip Belogalevec, Marija Elizabeta Marovt, Janez Štusej, Andrej Korošec, Ivan Fale, Dušan Goričar in Jožef Rožič; odbor za družbene dejavnosti: Marija Elizabeta Marovt Simon Zbičajnik, Branko Ribezi, Rudolf Žohar, Cvetka Kronovšek, Zdenka Ušen, Boštjan Kragl; odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja: Janez Štusej, Rudolf Žohar, Vinko Drča, Matevž Završnik, Miha Marovt, Franc Cilenšek, Karl Turnšek; komisija za normativne akte: Rudi Sedovšek, Vinko Drča, Simon Zbičajnik, Janez Štusej, Urška Cimperman, Urška Fonda, Jaže Radišek; svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Rudolf Žohar, Danilo Arčan, Matevž Završnik, predstavnik OŠ Braslovče, predstavnik PP Žalec; komisija za požarne takse: Matevž Završnik, Rudi sedovšek, Filip Beloglavec, Ivan Strožar, Danijel Pantne. Anton Laznik, Anton Ramšak; komisija za celostno podobo: Marija Elizabeta Marovt, Janez Štusej, Rudi Sedovšek, Franc Škruba, Dušan Goričar, Simon Vodlak, Viktor Kokovnik. Predstavniki lokalne skupnosti v svetu OŠ Braslovče so Elizabeta Marija Marovt, Rudi Sedovšek in Marija Strožar.	T. T.
Občina Braslovče se bo letos prvič zadolžila
Trideset let vrtca v KS Trnava
Dva podžupana
Dan kulture v znamenju Ervina Fritza
Udeleženci srečanja
Preboldska dvorana je bila na predvečer slovenskega kulturnega praznika v znamenju rojaka Ervina Fritza. Prežeta s poezijo pesnika, dramatika, dramaturga in prevajalca, ki je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada, lanskega avgusta pa je sedel na prestol najboljšega pisca verzov na Slovenskem. Izmed skoraj 350 pesniških zbirk je komisija izbrala za najboljšo njegovo pesniško zbirko Ogrlica iz rad. Ervin Fritz je dobitnik številnih drugih priznanj in nagrad, od
leta 2000 je tudi častni občan Občine Prebold. V svoj kraj se zelo rad vrača in tudi ta večer je bil najimenitnejši gost osrednje proslave praznika kulture.
Začelo se je z Zdravljico, ki so jo pod vodstvom Bojane Hrovat zapeli pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold. Slovesnemu vzdušju so dali svoj prispevek člani Pihalnega orkestra Prebold, tokrat pod taktirko Branka Verka.
Zbrane je nagovorila osrednja govornica Katarina Grenko, ki je spregovorila nekaj besed o kul-
turi na splošno, skupku vrednot, ki jih je ustvarila družba v dobro skupnosti, spoštovanju teh vrednot in ravnanju po njih. Pri tem je poudarila, da kjer tega ni, postanejo ljudje vse manj kulturni ali celo nekulturni. Prav iz tega razloga pogosto govorimo o nekulturnem obnašanju mladih bodisi na cesti ali na šoli, v govorjenju ali v oblačenju, v odnosu do starejših in še kje. Pritožujemo se nad nekulturnimi izgredi na športnih prireditvah, nad nekulturnimi vozniki, nad nekulturnimi šalami in še marsi-
čem. V svojem govoru je poudarila, da je s kulturnim vzgajanjem potrebno začeti že zelo zgodaj in ob tem pohvalila ministrstvo za kulturo in ministrstvo za šolstvo in šport, ki sta združili moči v akciji za širjenje zanimanja za kulturo med otroki. Šolsko leto 2006/2007 je namreč posvečeno kulturi, in sicer pisani besedi. Že Tone Pavček je zapisal: » Če ne bomo brali, nas bo pobralo.«
Govornica je v nadaljevanju še dejala, da smo povsem sodeč Slovenci kulturen narod. O tem nedvomno govori tudi dejstvo, da smo eni izmed redkih, ki sploh imamo državni praznik, posvečen kulturi.
S svojimi nastopi so večer obogatili člani plesne skupine DPD Svoboda Prebold, harmonikarji in recitatorji z recitalom Ervina Fritza, ki je nastal po idejni zasnovi recitatorjev in režiserja Cirila Jagriča. Z uglasbeno Frit-zovo pesmijo Nadomestki sta recitatorje dopolnila pevka Irena Vrčkovnik in glasbenik Jože Škorjanc. Slovesnost ob kulturnem prazniku je zaključil preboldski pihalni orkester.
V avli dvorane se je ob dobri kapljici in kulinaričnih dobrotah razvil prijeten družabni večer, ki je pesniku Fritzu obudil marsikakšen spomin na
mladost v kraju pod Žvajg, saj je bilo med udeleženci proslave bilo veliko njegovih znancev, sorodnikov, prijateljev in sošolcev. »Obisk v Preboldu mi je vedno drag, kadar pa je takole, pa še prav posebej. Zelo sem polaskan, da so tokratni kulturni praznik posvetili meni oziroma mojim pesmim. Ob tem
V župnijski Karitas Polzela se zavedajo, da imajo vedno možnost storiti kaj dobrega, da bi bilo življenje v družbeni skupnosti lepše. Pretekle dni so v svojih prostorih pripravili tridnevno delavnico izdelovanja rož iz papirja.
Delavnice se je udeležilo
pa moram izreči vso pohvalo izvajalcem, ki so svoje delo res izvrstno opravili, enako pa velja zahvala tudi vsem ostalim, ki so obogatili nocojšnji večer s svojo ustvarjalnostjo. Prebold je imel tudi v moji mladosti godbo, pevce ... vendar tako dobri, kot so sedaj, takrat niso bili. Vse čestitke za izvrsten večer.« D. N.
dnevno od dvanajst do petnajst mlajših in starejših. Rože bodo uporabili za izdelavo butaric, za cvetno nedeljo, ki jih bodo prodajali na spomladanskem ali velikonočnem sejmu na Polzeli, ki ga vsako leto pripravi Turistično društvo Občine Polzela.
T. Tavčar
Tridnevna delavnica
Med izdelovanjem rož iz papirja
Na Polzeli sprejeli proračun
Svetniki Občine Polzela so se prejšnji četrtek sestali na tretji redni seji občinskega sveta in obravnavali kar petnajst točk dnevnega reda. Že kar na začetku seje so v drugi obravnavi razpravljali o predlogu proračuna Občine Polzela za letošnje leto, ki je bil pred tem v tridesetdnevni javni obravnavi. Predlog proračuna sta svetnikom obrazložila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Kot sta poudarila, je bil predlog proračuna tako razvojno naravnan, da v tridesetdnevni javni obravnavi nanj niso predložili nobenega predloga za spremembo ali dopolnitev.
Prihodki bodo za 16 odstotkov večji kot rebalans proračuna za preteklo leto in bodo tako znašali nekaj več kot 3,8 milijona evrov,
odhodki pa bodo za 151 tisoč evrov večji, za kar se bo občina zadolžila. Največ, kar 940 tisoč evrov, bodo namenili za promet, prometno infrastrukturo in komunikacije, od tega za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest 635 tisoč evrov, skoraj 935 tisoč evrov bodo iz proračuna porabili za izobraževanje, 689,5 tisoč za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost, za varovanje okolja in naravne dediščine 305 tisoč evrov, za kulturo, šport in nevladne organizacije pa bodo porabili 155 tisoč evrov. Po krajši razpravi je vseh štirinajst svetnikov glasovalo za takšen proračun.
V nadaljevanju seje so svetniki po obrazložitvi predloga odloka potrdili lokacijski načrt Nad avtocesto v drugi obravnavi. Ta ob-
činski lokacijski načrt predvideva znotraj območja 22 stanovanjskih objektov, v katerih so dovoljene tiste poslovne dejavnosti, ki upoštevajo prostorske in okoljevarstvene zahteve, ki veljajo za stanovanjsko območje. Svetniki so v nadaljevanju razpravljali in sklepali tudi o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu Poligon v prvi in drugi obravnavi. Spremembe so se nanašale na prometno ureditev. Pripomb s strani občanov v času javne razgrnitve, od 15. do 31 januarja, ni bilo, pripombe s strani naročnika pa so bile usklajene. Dalj časa so se svetniki zadržali pri predlogu odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju lokacijskega načrta Poligon, ki je bil v prvi obravnavi. Obsega
Praznik kulture pod Krvavico
»Pogosto se vprašam, kdo ali kaj je kultura: je to gospodična, mlada in mična, mar je priletna dama, elegantna, včasih razuzdana, je to dete milo, ali pa jutro sivo? Je to misel ali pa mavrica pisana, je to snežinka na oknu ali pa risba narisana? Je to glas, ki ga slišim v daljavi, je to sosed, ki vsako jutro pozdravi? Je to odnos do nekoga, ki ga bežno srečuješ, ljubezen do tistega, ki ga spoštuješ?« s temi besedami Alenke Vrenko, se je pričela letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Tabor.
Himno so zapeli Savinjski ro-gisti, v nadaljevanju so kulturni program bogatili z zanimivimi
veznimi teksti voditeljici Ksenija Kovče in Alenka Vrenko, člani šolskega kulturnega društva na OŠ Tabor, ki so ob pomoči mentoric Manje Drnolšek, Mateje Todorovski in Manje Majcen občinstvo z »vlakcem« popeljali v svoj glasbeni svet ob glasbeni spremljavi Marka Sem-primožnika, Moški pevski zbor Ivan Cankar Tabor pod vodstvom Marjetke Rak, ki je naj -starejši delujoči zbor v taborski občini, recitatorji dramske skupine Teloh pod vodstvom Tanje Tkauc in Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Milana Kasestnika. Recitatorska skupina in mešani pevski zbor sta občinstvo popeljala na potep po Sloveniji.
V besedi in pesmi so obiskali Koroško, Prekmurje, Istro, Belo krajino, Gorenjsko, njihovo otožnost, milozvočnost, pa tudi prešernost in hudomušnost.
Osrednji govor na proslavi je imel knjižničar občinske knjižnice Uroš Zorenč, ki je podal nekaj svojih razmišljanj o kulturi in umetnosti. Ksenija Kovče pa je proslavo, ki jo je v preddverju dvorane obogatila tudi razstava likovne sekcije Mavrica, zaključila z besedami: »Naj živi kultura! K temu lahko največ pripomore vsak posameznik s svojim odnosom do vseh področij kulturnega ustvarjanja... Vsakdo nosi kulturo v svojem srcu in naš odziv je le zrcalna slika.« D. N.
S kulturo bogat kraj
skoraj 14 hektarjev površin, stroški izgradnje gospodarske javne infrastrukture pa bodo znašali 1,722 milijona evrov.
Svetniki so v nadaljevanju skoraj brez pripomb potrdili predlog pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinski funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov. Tako bodo po novem prejeli svetniki za redno sejo občinskega sveta 97,15 evra, kar je 29 odstotkov več kot do zdaj, sejnine članov nadzornega odbora bodo znašale 64,78 evra, za člane delovnih teles občinske uprave, ki niso člani občinskega sveta, pa bo znašala sejnina 32,38 evra. Svetniki so potrdili tudi sklep o delnem povračilu stroškov za organizacijo volilne kampanje. V svet zavoda Osnovna šola Polzela so kot predstavnike ustanovitelja imenovali Jožeta Kužnika, Blanko Rojnik Rom in Bronjo Vilč, komisijo v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Polzela pa so imenovali Jožeta Kužnika, Jožeta Pavliča, Milana Pečnika, Cirila Roškarja, Davida Krka in Petra Uratnika. T. T.
Med govorom Maje Jerman
Kulturni praznik so proslavili tudi na Vranskem. Po Zdravljici, ki jo je zapela vokalna skupina Cantemus, je o prazniku spregovorila podžupanja Občine Vransko Maja Jerman. Uvodoma je spregovorila o dr. Francetu Prešernu in poudarila, da je Prešeren spremljal slovenski narod vso zgodovino po pesnikovi smrti.
V najtežjih dneh borbe za obstoj in ohranitev slovenskega naroda v drugi svetovni
vojni so bili Prešernovo ime, njegova simbolika in sporočilnost njegove umetniške besede velika spodbuda za krepitev zavesti razvijajočega se upora in narodnoosvobodilnega boja. Tudi po vojni je bil Prešeren simbol slovenskega naroda. Vizionarstvo njegove besede in misli se je udejanjilo z ohranitvijo slovenstva kot naroda vse do uresničitve nastanka samostojne in suverene Republike Slovenije. Ni naključje, da je njegova Zdravljica postala slovenska državna himna.
V drugem delu svojega govora je spregovorila o kraju, v katerem živijo in je s kulturo zelo bogat. Imajo tri muzeje, kulturni dom, občinsko knjižnico, veliko lepo urejenih cerkva, ljudi, ki se s kulturo ukvarjajo oziroma jo ustvarjajo. V kraju delujejo številni pevski zbori in društva. Sledil je koncert vokalne skupine Cantemus Kulturnega društva Žalec.
T. Tavčar
Proračun v javni obravnavi
Na 3. redni seji so se 15. februarja zbrali svetniki občinskega sveta Občine Tabor, na kateri so obravnavali 11 točk dnevnega reda, med njimi najpomembnejšo, predlog proračuna za leto 2007.
Predlog proračuna Občine Tabor, ki znaša skupaj 1.533.054 evrov, je obrazložil župan Vilko Jazbinšek. Občinski svet je sklenil, da je proračun Občine Tabor primeren za nadaljnjo obravnavo. Ta bo trajala do 2. marca 2007. Predloge in po-
bude na predlog morajo v pisni obliki poslati na Občino Tabor najkasneje do 6. marca.
Na seji so tokrat potrdili tudi predlog sestave nadzornega odbora in z vsemi sedmimi glasovi, kolikor je tudi svetnikov, potrdili predlagane kandidate. Novi nadzorni odbor sestavljajo Andrej Natek, Simon Jan in Ksenija Kovče. Svetniki so na tej seji potrdili tudi predlog cene socialnovarstvene storitve pomoč na domu izvajalcu programa Karitas Pelikan, predlog
razpisa za prodajo zemljišča po sklepu 1. seje občinskega sveta Občine Tabor in podaljšanje mandata direktorici UPI-Ljud-ske univerze Žalec.
Tokrat so se seznanili tudi s predvidenim urnikom sej občinskega sveta za leto 2007, v zadnji točki, kije bila namenjena pobudam in vprašanjem, pa je razprava potekala o športnem društvu, domu krajanov, reševanju problematike namakanja in inventurni komisiji.
D. N.
Status gasilca še vedno ni urejen
Predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik: »Operativni gasilci bi lahko imeli kakšen popust pri zavarovanju.«
Na 103. občnem zboru so se sestali člani Prostovoljnega gasilskega društva Polzela, ki je osrednje društvo v občini in šteje več kot 120 članov. O dejavnostih v lanskem letu so na zboru poročali predsednik Ivan Kotnik, poveljnik Aleksander Koler, mladinski referent Emil Po-cajt, referentka za žene Joži-
ca Štahl in referent za veterane Anton Mestinšek.
Sodelovali so na trinajstih intervencijah, tečaj za gasilca je uspešno opravilo deset članov, vse leto pa so se udeleževali tudi drugih oblik izobraževanja, ki sta jih organizirali Gasilska zveza Žalec in Gasilska zveza Slovenije. Na tekmovanjih zveze so nastopili kar s šestimi desetinami in sodelovali pri organizaciji državnega tekmovanja v Žalcu. Pionirke in pionirji so svoje zanje pokazali na kvizu, pripravili so tudi taborjenje, sodelovali pri akciji čiščenja okolja, dobro pa sodelujejo tudi z ostalimi društvi v občini. Predsednik društva Ivan Kotnik je bil kritičen do države, ki še vedno ni uredila statusa gasilca. Po mnenju Kotnika bi lahko država na
izkaznico operativnega gasilca izdala kakšen popust glede zavarovanja in še kaj drugega-
Med pomembne naloge, ki so sijih zastavili za to leto, sodijo izobraževanje, strokovna ekskurzija, udeležba na aktivnostih v okviru Gasilske zveze Žalec in občinskega poveljstva, operativna taktična vaja Senek 2007, ureditev okolice doma, pridobivanje novih članov in drugo. Delo polzelskih gasilcev sta v razpravi med drugim pohvalila v imenu Gasilske zveze Žalec Sabina Sorčan, v imenu Občine Polzela pa svetnik Igor Pungartnik. Na zboru so v društvo sprejeli 23 novih članov in podelili več društvenih priznanj. Občni zbor je s pesmijo popestril Kvintet Lastovka.	T. Tavčar
Gasilci vedno pripravljeni pomagati
Občina Polzela je za izvajanje javne gasilske službe prva izmed šestih v Spodnji Savinjski dolini podpisala pogodbo in tudi letos za izvajanje te službe pooblastila prostovoljna gasilska društva Polzela, Andraž in Ločica ob Savinji. Pogodbo so podpisali župan Ljubo Žnidar, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev Ivan Kotnik,
Martin Steiner in Dušan Zabukovnik.
S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju Občine Polzela. Pred podpisom se je župan Ljubo Žnidar gasilcem z občinskega poveljstva Polzela in Gasilske zveze Žalec zahvalil za opravljeno delo na področju širšega pomena, za katerega gasilci žrtvujejo svoj prosti čas. Podpis pogodbe zavezuje k izvedbi in
60 let IPGD Polzela, tovarna nogavic
dobro pa sodelujejo s službo varstva pri delu. Moška in ženska desetina sta se udeležili več tekmovanj, redno pregledujejo gasilsko in hi-drantno omrežje ter omarice s cevmi in izvajajo še vrsto drugih aktivnosti.
Načrt dela za letos je v veliki meri podoben lanskemu. Radi bi kupili nekaj nove opreme in tudi v prihodnje uspešno sodelovali z vodstvom podjetja in službo varstva pri delu. V razpravi sta delo gasilcev med drugim pohvalila in se jima zahvalila za delo delegatka Gasilske zveze Žalec Savina Naraks in predsednik uprave Polzela, tovarna nogavic Tone Turnšek. Podelili so tudi več priznanj in zahval, zbor pa je s pesmijo popestril Kvintet Lastovka.
T. Tavčar
Z občnega zbora
Na šestdesetem občnem zboru so se sestali člani in gostje Industrijskega prostovoljnega gasilskega društva Polzela, tovarna nogavic. Poročili o delu sta podala predsednik Darko Jazbec in poveljnik Franci Tevžič. Med drugim sta poudarila, da je
njihova glavna naloga delovanje na preventivnem področju znotraj tovarne. Operativni člani, teh je 47, se trudijo z dobrimi in strokovnimi vajami in predavanji seznanjati o požarni preventivi vse zaposlene v tovarni, kako ravnati v primeru začetnega požara,
Podpis pogodbe
dobremu sodelovanju na operativnem področju. Gasilcem in občini je za dobro sodelovanje in zavidljive rezultate na tekmovanjih čestital tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in se zahvalil za pomoč pri izvedbi državnega gasilskega tekmovanja. Poveljnik zveze Franci Naraks je poudaril, da gasilci v polzelskem občinskem poveljstvu sledijo sistemu opremljanja in so lahko za vzgled.
Letos bosta na območju zveze v tednu požarne varnosti dve večji vaji, in sicer na Polzeli v Seneku in na Grmovju, kjer sta doma za starejše. Zadovoljstvo nad uspehi gasilcev je izrazil tudi Stanko Novak iz Občine Polzela. Med letošnje največje pridobitve v občinskem gasilskem poveljstvu štejejo novo avtocisterno, ki jo bodo andraški gasilci predali svojemu namenu 16. junija.
T. Tavčar
Gasilci v službi ljudstva
Udeleženci podpisa pogodbe z županom Francem Sušnikom
Občina Vransko in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa-Stopnik, Ločica pri Vranskem in Tešova so v prostorih občinske knjižnice
na Vranskem podpisali pogodbo za opravljanje javne gasilske službe. Gasilci so prevzeli dolžnost gašenja in reševanja ob požarih, opravljanja pre-
ventivnih nalog varstva pred požari ter naloge zaščite in reševanja ob poplavah in drugih nesrečah, skladno z načrti zaščite in reševanja v občini.
Pred podpisom se je župan Občine Vransko Franc Sušnik zahvalil gasilcem vseh štirih društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo v preteklem letu ter obljubil pomoč tudi v letošnjem letu. Letos bodo iz proračuna za to dejavnost namenili 35 tisoč evrov, kar je skoraj 10 odstotkov več kot lani. Za uspešno sodelovanje med društvi, z občinskim poveljstvom in občino se je v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalil 'član predsedstva zveze Rafael Hrustel in v imenu zveze podpisal pogodbo.	T. T.
Uspešno delo preboldskih čebelarjev
Preboldski čebelarji so pripravili svoj občni zbor, ki so se ga udeležili tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, svetnik Marjan Golavšek, predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Mile Gržina, predsednica Društva podeželskih žena Občine Prebold Danica Uplaznik, preboldski župnik Damjan Ratajc in predstavniki sosednjih čebelarskih družin iz Tabora, Griž in Šempetra.
Zbranim je najprej zaželel dobrodošlico predsednik ČD Prebold Ivi Leber, ki je v nadaljevanju podal poročilo o delu društva v lanskem letu. Povedal je, da so načrt dela, ki so si ga zadali na lanskoletnem občnem zboru, v celoti realizirali, na nekaterih področjih celo presegli. Za društvo, ki šteje le 15 čebelarjev, je to zelo pohvalno, po drugi strani pa je zahtevalo kar precej napora. Še zlasti veliko dela je bilo pri postavitvi društvenega čebelnjaka in ureditvi okolice. Poleg tega so redno obiskovali predavanja in se izobraževali. V okviru oratorija so prikazali delo čebelarja v društvenem čebelnjaku in raz-
voj čebel. Slušatelji so ugotavljali razliko med matico, trotom in čebelo delavko. Ob odprtju čebelnjaka so udeležencem pokazali praktičen prikaz točenja medu. Na svojem čebelarskem vrtu so lani pridelali 37 kg medu. Po lanskoletnem septembrskem popisu razpolaga 15 članov s 196 čebeljimi družinami. Na njihovih področjih se nahaja še bistveno več čebeljih družin, saj imajo svoje panje v Občini Prebold tudi čebelarji iz drugih čebelarskih društev. Predsednik Ivi Leber se je na občnem zboru za zelo požrtvovalno delo posebej zahvalil gospodarju društva Poldetu Kolšku, zahvalo pa je namenil tudi Občini Prebold
in županu Vinku Debelaku, župniku Damjanu Ratajcu in še nekaterim. Njegovo poročilo je dopolnil tajnik društva Tomaž Škorjanc.
Predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Mile Gržina in župan Občine Prebold Vinko Debelak sta izrazila zadovoljstvo nad postavitvijo društvenega čebelnjaka in aktivnostmi, ki jih izvajajo v društvu. Mile Geržina je še poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju med društvi, nenehnem izobraževanju, večji zaščiti kranjske sivke ... Spomnil pa je tudi na 100-letnico čebelarstva v Taboru, ki jo bodo obeležili junija.	D. Naraglav
Število čebeljih družini upada
Člani Čebelarskega društva Polzela in drugi gostje so se v svojem čebelarskem domu zbrali na letnem občnem zboru. O delu v preteklem letu je govoril predsednik društva Radivoj Verbnjak. Med drugim je povedal, da je 27 članov društva lani čebelarilo s sto devetdesetimi čebeljimi družinami.
Kljub spremenljivemu vremenu je bilo leto povprečno medeno. Šest čebelarjev iz društva se je udeležilo usposabljanja na področju zatiranje varoe, za kar so dobili certifikat o opravljanjem usposabljanju. Sodelovali so tudi na sejmih, ki jih je pripravilo Turistično društvo Polzela. Ob občinskem prazniku so pripravili dan odprtih vrat in čebelarsko razstavo. V razpravi so izrazili zaskrbljenost zaradi vse pogostejše uporabe fito sanitarnih sredstev. Odločili so se, da bodo poslali protestno pismo Čebelarski zvezi Slovenije.
Zbor polzelskih čebelarjev je med drugim pozdravil predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline Mile Gržina in povedal, da bo letos v Grižah spominska slovesnost, na kateri bodo počastili spomin na župnika Janeza Goličnika, ki je pred več kot dvesto leti izdal prvo slovensko tiskano knjigo o čebelarjenju. Podžupan O bčine Polzela Jože Kužnik pa se je članom
čebelarskega društva zahvalil za njihovo dejavnost na področju varovanja naravne in kulturne dediščine in delavnost ter jim zaželel čim boljše medenje. V program dela za letošnje leto so zapisali organizacijo strokovnih predavanj, sodelovanje z drugimi društvi v občini, na sejmih in prireditvah ob občinskem prazniku ter skrb za urejeno okolico svojega čebelarskega doma. T. Tavčar
Polzelski čebelarji pred svojim domom
Podpis pogodbe v zadovoljstvo vseh	Upravna enota tudi ob sobotah
Med podpisom pogodbe o opravljanju javne gasilske službe v Občini Tabor
Predstavniki UE Žalec ob predstavitvi poročila za leto 2006
V Občini Tabor, kjer delujejo tri gasilska društva, so v preteklih štirih letih področju protipožarne varnosti in reševanja namenili blizu 40 milijonov tolarjev oziroma 166.917 evrov. Obnovljen je bil vozni park vseh treh gasilskih društev, obveznosti iz tega naslova pa bodo trajale še vse do 2009, ko bo najbrž
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu vsako leto pred prvimi deli v hmeljišču pripravi seminar o hmeljarstvu, na katerem obravnavajo najaktualnejše teme, probleme in novosti s tega področja. Že 44. seminar o hmeljarstvu je bil 16. februarja v dvorani gasilskega doma v Žalcu, udeležilo pa se ga je več kot sto hmeljarjev, strokovnih delavcev s področja hmeljarstva in drugih, ki so tako ali drugače povezani s to kmetijsko panogo.
Zbrane so v uvodu nagovorili državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo mag. Gvido Mravljak, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije Anton Jagodic in župan, poslanec in član odbora za kmetijstvo v Državnem zboru RS Lojze Posedel. V prvem sklopu plenarnega dela je bil predstavljen program razvoja podeželja do leta 2013, govorili so tudi o skupnem projektu, o novostih v zakonodaji na področju sadilnega materiala, tržne razmere na slovenskem in tujem trgu s hmeljem pa je predstavil Jože Čas, večinski lastnik podjetja Hmezad Export Import Žalec. Povedal je, da je lanski pridelek hmelja v celoti prodan, hmeljarje pa ne sme prevzeti evforija, ampak morajo ostati predvsem realistični. Po razpravi in odmoru so se hmeljarji med drugim seznanili z vzgojo novih sort hmelja in gnojenjem hmelja po načelu dobre kmetijske prakse.
V Sloveniji je ta čas 157 hmeljarjev, ki obdelujejo 1.466 hektarjev hmeljišč. Kar 95 odstotkov hmeljišč je zasajenih s slovenskimi sortami, kar po besedah Antona Jagodica dokazuje dobro delo Inštituta za hmeljarstvo in pi-
prišlo do sklenitve novega dogovora.
Pred dnevi so gasilci podpisali vsakoletno pogodbo z občino o letošnjem sofinanciranju te dejavnosti. Po predlogu bodo temu področju letos namenili približno 33.684 evrov, kar je nekoliko več kot lansko leto. Povišanje gre predvsem na račun sofinanciranja zapo-
vovarstvo Slovenije v Žalcu ter njihovo dobro sodelovanje s hmeljarji. Po besedah direktorja inštituta Darka Simončiča hmeljarji še vedno sofinancirajo program žlahtnjenja hmelja, od skupaj 37 milijonov tolarjev so lani prispevali kar 9 milijonov tolarjev. V tem letu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pričakuje potrditev prve svoje sorte hmelja, v preizkušanju pa imajo še druge sorte.
Sredi marca letos naj bi začel veljati nov pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Z novim
Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold bo po sprejemu temeljni prostorski razvojni dokument občine. Z njo se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstva okolja in bo nadomestila obstoječi, zdaj veljavni planski akt občne.
Strategija prostorskega razvoja Občine Prebold nadaljuje in nadgrajuje prostorski vidik prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold, ki jih je pred nekaj leti sprejela kot temeljno razvojno izhodišče.
Ta strategija zagotavlja razvoj stanovanjske gradnje na
slitve strokovne delavke pri Gasilski zvezi Žalec, ki je bila zaposlena v dogovoru in podporo vseh županov.
V imenu gasilskih društev so v sejni sobi Občine Tabor pogodbo podpisali predsednik PGD Ojstriška vas-Tabor Gregor Basle, podpredsednik PGD Kapla-Pondor Janko Drča in podpoveljnik PGD Loke Jože Blaznik. V imenu občinskega gasilskega poveljstva Občine Tabor je pogodbo podpisal Ivan Derča, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Franci Skok in poveljnik Franci Na-raks, v imenu občine, ki tudi zagotavlja sredstva za delovanje javne gasilske službe, pa župan Vilko Jazbinšek.
Sodelovanje med društvi in sodelovanje društev z zvezo je dobro in vsi upajo, da bo tako tudi v prihodnje.	D. N.
pravilnikom bo hmeljarjem dana možnost, da za zasaditev novega hmeljišča uporabijo uradno pregledane sadike, pridelane v uradno potrjenih matičnih hmeljiščih (certifici-rane sadike A in B, po novem tudi uradno pregledane standardne sadike), lahko pa tudi sadike brez certifikata ali drugega potrdila o kakovosti in sortnosti, ki jih pod določenimi pogoji naberejo v lastnem hmeljišču. Vendar pa ob tem tvegajo, da bo pridelek v takšnem novem hmeljišču manjši oziroma manj kakovosten.
K. R.
več segmentih, in sicer usmerja poselitev znotraj poselitvenih območij naselij na tak način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih, nadalje s prenovo in obnovo degradiranih območij v naseljih in z zaokrožitvami. Območja večjih novih poselitev so za stanovanjsko izgradnjo že definirana v okviru zaokrožitve prostorskih vrzeli naselij Prebold, Dolenja vas, Latkova vas, Šešče in Matke ter razpršene gradnje južno od Kaplje vasi, vključno z razpršeno gradnjo v hribovitem predelu občine.
V strategiji prostorskega razvoja sta na območju občine
Sredi februarja so vsa gospodinjstva na območju Upravne enote Žalec prejela predstavitveno brošuro UE Žalec, ki je del njene usmeritve k približevanju storitev občanom. K slednjemu pa si prizadevajo tudi s podaljšanjem delovnega časa. V kratkem bodo uradne ure tudi vsako prvo soboto do 12. ure, ob sredah do 18. ure, torej bodo podaljšali za eno uro. Čeprav bo ta ukrep, pa tudi mnogi drugi z zgoraj omenjeno usmeritvijo, veljal za vse upravne enote po Sloveniji, pa se po mnenju uporabnikov žalska upravna enota uvršča med boljše in naprednejše.
Takšno ugotovitev je moč razbrati iz rezultatov projekta Barometer, ki ga je Ministrstvo za javno upravo vpeljalo kot način dela. Pomeni pa, da vsak uporabnik storitve v upravni enoti dobi po opravljeni storitvi anketni list, na katerem se lahko opredeli glede svojega zadovoljstva s storitvijo. Rezultati se spremljajo mesečno in med 58 upravnimi enotami se žalska giba med 10. in 15. mestom po kakovosti, hitrosti, prijaznostih storitve in pogojih dela.
Z delom UE Žalec je zadovoljen tudi načelnik Marjan Žohar, ki ob svojem poročilu za leto 2006 ugotavlja, da je žalska UE prva, ki je ponudila državljanom storitve na enem mestu. Po tem so se zgledovali tudi v Celju, že marca pa bodo po njihovih izkušnjah postavili takšen servis na največji slovenski upravni enoti, v Ljubljani.
Marjan Žohar ugotavlja, da so v preteklem letu izvedli nekaj manj kot 50 tisoč drugih upravnih nalog, kar je za 70 % več kot prej. Gre za pridobitve različnih listin, ki jih državljani potrebujejo za upravne postopke in so jih prej morali pridobiti sami, zdaj pa jim morajo to zagotoviti upravni delavci. Marjan Žohar pravi, da to pomeni večjo obremenitev delavcev, a ker je čedalje več dokumentov in podatkov v elektronskih bazah, to ni več takšen problem. »Ko bo v elektronski obliki urejen še matični register, na katerem intenzivno delamo, zdaj imamo namreč še vedno pet
opredeljeni tudi dve poslov-no-proizvodni coni v Latkovi vasi in Preboldu. Območja za oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizana ob prometnih oseh in vaških središčih. Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, predviden pa je tudi nadaljnji razvoj na področju turizma, gostinstva in rekreacije.
V času javne razgrnitve strategije prostorskega razvoja, ki se je zaključila s 3. januarjem, je na občino prispelo veliko število pripomb pravnih in fizičnih oseb. Po uskladitvi se bo predlog strategije poslal v mnenje nosilcem urejanja prostora.
D. Naraglav
različnih matičnih knjig, bo stvar enostavna,« poudarja Marjan Žohar. Poleg tega je pri rezultatih njihovega dela ključno še odpravljanje administrativnih ovir in poenostavljanje postopkov v zvezi z ustanavljanjem podjetij in postopki za podjetnike nasploh. Za kmetijsko ministrstvo so vzpostavili tudi evidence podatkov o subvencijah, o prosilcih in prejemnikih, na tem področju je bilo še v letu 2005 precej nereda.
Žalska UE ima pet krajevnih uradov, s katerimi se je še dodatno približala, postala prijaznejša uporabnikom in hkrati tudi pocenila postopke. Čeprav lani še niso bili množično obiskani, skupno je bilo v teh uradih opravljenih 2067 nalog, si bodo k temu prizadevali letos, tudi z večanjem števila postopkov, ki jih lahko državljani opravijo na krajevnih uradih.
Med pomembna in zelo kompleksna področja dela UE Žalec spada tudi področje denacionalizacijskih postopkov, saj je bilo pri njih vloženih kar 850 zahtevkov, pri čemer so jih večino tudi že zaključili. Lansko leto so tako začeli
Rekli so...
Franci Naraks
Poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks:
»V lanskem letu smo imeli
le še z 51 nerešenimi zadevami in ga končali z 38, med njimi jih je kar 21 na 2. stopnji in na sodiščih, kar pomeni, da niso več stvar upravnih postopkov. Z razliko, torej 17 postopki, se torej še vedno ukvarja UE Žalec. Te bi po mnenju Marjana Žoharja lahko razvrstili v dve skupini: v eni so tisti, pri katerih vlagatelji z izkoriščanjem pravnih sredstev - pritožb izražajo nestrinjanje z odločitvijo prejšnji organov, drugi pa so povezani z dolgotrajnim postopkom pridobivanja državljanstva in dokazovanja nesodelovanja z okupatorjem tistih, ki so vložili zahtevke. K reševanju preostalih zahtevkov pa bo gotovo pripomogel tudi zakon o zaključevanju denacionalizacije, ki ga pripravlja Ministrstvo za pravosodje.
UE Žalec se lahko ponaša tudi s certifikatom kakovosti ISO 9001:2000 za vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji, ki ga je pridobila sredi leta 2006. Kakovost storitev in zadovoljstvo strank, državljanov pa po besedah Marjana Žoharja predstavlja dolgoročen cilj UE Žalec.
Lucija Kolar
na območju naše gasilske zveze skupaj kar 132 posredovanj, kar kaže trend naraščanja. Tudi škoda je bistveno večja, to pa zaradi velikega požara 1. februarja v podjetju Novem car na Ložnici, ki sodi med večje požare v Republiki Sloveniji. Naši gasilci so pripeljali tudi veliko pitne vode v višje ležeče predele, kjer ob suši zmanjka pitne vode. Izpostaviti pa je potrebno delo naših gasilcev v Gasilskem poveljstvu Občine Žalec. Gasilci so opravili pomembno delo in jim je potrebno izreči javno pohvalo. Ugotavljamo, da smo posredovanja opravili strokovno, racionalno in, kar je najpomembneje, varno.«
T.T.
Kaže dobro, a potreben realizem
Strategija prostorskega razvoja
Kaj lahko državljani uredimo na krajevnih uradih?
Državljani so po mnenju predstavnikov UE Žalec še vedno navajeni na to, da se za urejanje upravnih zadev obračajo na sedež upravne enote, zato so v brošuri za vsa gospodinjstva pripravili tudi izčrpno informacijo o tem, kaj lahko uredimo na krajevnih uradih v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu, Taboru in na Vranskem. Med drugim lahko oddamo vloge za osebne dokumente, za spremembe podatkov, naznanitve pogrešanja osebnih dokumentov, uredimo vpis v matične knjige, vloge za izdajo
potrdil o državljanstvu, pridobivamo podatke iz matičnih knjig, oddamo prijavo stalnega bivališča, začasnega bivališča, vpišemo podatke v delovno knjižico, dobimo potrdilo o vpisu v register društev, vozniško in prometno dovoljenje, uredimo registracijo vozil, odjavo vozil, naročimo registrske in preizkusne tablice, oddamo vloge za ponudbe kmetijskim zemljišč in pridobimo zemljiškoknjižni izpisek, uredimo upravne overovitve podpisov in pridobimo potrdila iz zbirk geodetskih uprav ...
Živahno kulturno dogajanje v Preboldu
Kultura ima v Občini Prebold velik pomen in dolgoletno tradicijo. Moški pevski zbor DPD Svoboda je letos stopil v 87. leto delovanja, Pihalna godba Prebold pa v 81. leto obstoja. Danes delujejo v občini tri krovna kulturna društva. To so KD Marija Reka, KPD Šešče in DPD Svoboda Prebold. Svoje društvo imajo tudi godbeniki, ki so bili sekcija DPD Svoboda Prebold, s kulturnim delovanjem pa se ukvarjajo tudi v dveh gasilskih društvih, in sicer v Sv. Lovrencu in Kaplji vasi, in občasno v drugih društvih v občini. Pomembno vlogo imajo občinska knjižnica, ki pripravlja vrsto najrazličnejših kulturnih dogodkov, Osnovna šola in vrtec Prebold. Svoj delež prispeva h kulturnemu utripu tudi cerkveni pevski zbor.
Z najstarejšim stažem, ki ima svoje korenine med obema svetovnima vojnama, se ponaša DPD Svoboda Prebold. Društvo že nekaj časa vodi Milena Dolinar: »V našem društvu trenutno delujejo štiri sekcije. Z najstarejšim stažem se ponaša moški pevski zbor, ki je 20 let deloval pod vodstvom Matjaža Kača, nato ga je za leto dni prevzel Ciril Jagrič, zdaj pa ga vodi Bojana Hrovat, ki vodi tudi oba šolska zbora na OŠ Prebold. Zbor sestavlja 26 članov, ki sodelujejo na občinskih in številnih drugih prireditvah. Lani so praznovali 80-letni-co svojega obstoja. Na veselje vseh so svoje vrste okrepili in pomladili. Predsednik zbora je Rudi Herman. Lani so nastopili tako na občinski reviji pevskih zborov kot tudi drugod. Med drugim so bili v gosteh pri moškem pevskem zboru v Radečah, doma pa so
pripravili odmevni koncert ob svojem jubileju,« je v začetku našega pogovora povedala Milena Dolinar.
Kot sekcija že približno deset let deluje Občinska noša, ki jo sestavlja skupina 12 članov. Vodi jo Danica Kveder. Člani te sekcije, oblečeni v nošo Spodnje Savinjske doline, so prisotni na različnih občinskih prireditvah. Sicer pa so najbolj prepoznavni na kmečki tržnici, ki ji s tem dajejo bolj domač videz, še zlasti ob pustnem, velikonočnem, božičnem času, ko pripravijo tudi delavnice za otroke.
»V okviru našega društva delujeta tudi dve plesni skupini. V skupini mlajših pleše osem deklic pod vodstvom Jasne Mladenovič, v skupini starejših pa deset. Koreografijo pripravljata Jasna Mladenovič in Anja Štor. V lanskem letu so plesalke sodelovale na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta, na dobrodelni prireditvi, na graščinskem dvorišču ob recitalu Braneta Strožerja, na božičnem sejmu in še kje,« pravi Dolinarjeva, ki je tudi članica Gledališke družine Prebold, zadnja leta najmočnejše sekcije.
»V tej sekciji deluje 52 članov, predsednica je Martina Kumer. Na sezono imamo približno 100 vaj. V lanskem letu smo naštudirali dve gledališki deli Zadrega nad zadrego in Hop v pravljico. Leto poprej pa nas je močno zaposloval projekt Kekec, ki smo ga dve sezoni igrali na dvorišču preboldske graščine. Z Zadrego smo imeli zdaj šest predstav, Kekca smo lani igrali 12-krat, Mojco Pokrajculjo 6-krat, Mali oglas 6-krat, Hop v pravljico 2-krat in skeč za župana
ob njegovi 50-letnici na preboldski tržnici. Skupno smo imeli 33 nastopov doma in na gostovanjih. To biro dopolnjuje še 5 nastopov recitatorske skupine.«
In kaj nam je o delovanju Kulturno prosvetnega društva Šešče povedal Silvo Ramšak, ki je društvu predsedoval zadnjih nekaj let, od decembra lani je predsednik Tomaž Cink, podpredsednik pa Mirko Orter.
»Naše društvo ima svojega predhodnika v moškem pevskem zboru, ki je pod vodstvom gospoda Žagarja začel delovati okrog leta 1930, deloval pa je tudi še po II. svetovni vojni, ko se je zgradil tudi kulturni dom. Najdaljšo tradicijo po preimenovanju društva ima mešani pevski zbor, ki je tudi osnovna oziroma nosilna dejavnost delovanja društva. Zbor vadi enkrat tedensko, zadnjih nekaj let pod vodstvom prof. Januša Rasiewicza. Iz članov zbora je pred šestimi leti nastala skupina ljudskih pevcev Prijatelji šest še, ki so danes ena od sekcij društva. Pohvalijo se lahko že z dvema zgoščenkama in številnimi nastopi. Med drugim so tudi glavni organizatorji simpozija o slovenski ljudski pesmi, ki je letos že tretje leto potekal v Preboldu. Društvo že vrsto let organizira tudi koncert ljudskih pesmi pod naslovom s pesmijo in glasbo v novo leto. Med prireditvami velja izpostaviti prireditev V marcu se dobimo, kjer gre za predstavitev dejavnosti društva in za počastitev dneva žena. Društvo je tudi soorganizator krajevnega praznika v Šeščah, v okviru katerega so organizirani spust po Savinji z doma izdelanimi plovili, nogometni turnir, razstava ročnih del in še kaj. Poleg pevskega zbora, ki je imel lani deset nastopov in več kot petdeset vaj, in ljudskih pevcev, ki so imeli 45 nastopov in 93 vaj, deluje v društvu narodnozabavni ansambel A je to, ki je imel okrog 100 nastopov. Ne smem pozabiti tudi na hortikulturno, recitatorsko sekcijo ter na sekcijo ročnih del. Vsaka je dala v mozaik kulturnega utripa v Šeščah svoj pomemben delež.«
In kaj se je dogajalo v Marija Reki? Na to vprašanje smo
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
poiskali odgovor pri predsednici KD Marija Reka Moniki Lobnikar.
»Naše društvo je zelo mlado, čeprav je bilo kulturno delovanje v naših hribih bogato že pred II. svetovno vojno. Ko je tu, kjer je sedaj Dom pod Reško planino, delovala še šola, pa kulturnega utripa tudi ni manjkalo. Sicer pa lahko rečemo, da nekako nadaljujemo tradicijo gledališke skupine Fran Erjavec, ki je bila v Marija Reki pred
50 in več leti zelo aktivna in uspešna. Naše društvo se je pod tem imenom ustanovilo
5.	aprila 2002. V njem deluje pet sekcij, in sicer Ljudski pevci iz Marja Reke, NZ ansambel Reški trio, gledališka skupina, sekcija za izvedbo prireditev in etnološka sekcija. Naša največja prireditev je že tradicionalni projekt pod naslovom Pod Reško planino veselo živimo. V okviru le-tega se zvrsti več raznih odmevnih dogodkov. Med
najbolj prepoznavnimi sta prireditvi Ljudski pevci pojejo in godejo in tekmovanje na-rodno-zabavnih ansamblov. Tako je bilo tudi lansko leto. Zasluga za tako uspešno delo društva gre naši bivši predsednici in sedanji strokovni voditeljici društva Citi Galič. Veseli in ponosni smo na tisto, kar počnemo, in le želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje.« D. Naraglav
Razgiban društveni utrip v Občini Tabor
Inka Jazbinšek, predsednica KUD Ivan Cankar Tabor
Občina Tabor je ena izmed najmanjših občin, saj šteje dobrih 1500 prebivalcev. Kljub svoji majhnosti pa je društveno življenje izredno pestro in razgibano. Med dejavnosti z dolgoletno in bogato tradicijo sodi prav gotovo kultura. V veliki meri jo v zadnjem obdobju uresničuje predsednica Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor Inka Jazbinšek.
»Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor, ki je naslednik nekdanjega prosvetnega društva, združuje pod svoje okrilje pet sekcij: moški pevski zbor, Savinjske rogiste, dramsko sekcijo Teloh, likovno sekcijo Mavrica in učence POŠ Tabor. S svojo dejavnostjo je društvo prisotno na vseh prireditvah v občini in tudi izven njenih meja. Preteklo leto je bilo še posebej pestro, saj so Savinjski rogisti praznovali 25. obletnico delovanja, ki so jo obeležili s slavnostnim koncertom. Skupaj s pevskim društvom smo pripravili koncert ob 110.
obletnici organiziranega petja v Taboru,« je v uvodu našega pogovora dejala Inka Jazbinšek in nadaljevala: »Po krajšem premoru je dramska sekcija v lanskem letu pripravila dve zelo uspešni in odmevni premieri, in sicer Odkritosrčno lažnivko pod vodstvom režiserke Jožice Ocvirk, za mlajšo publiko pa Čudežni lokvanj, avtorice in režiserke Tanje Tkauc. Z obema pridno gostujejo po krajih naše bližnje okolice. Omeniti je potrebno še aktivnosti naših likovnikov, ki so združeni v sekciji Mavrica. Pridno sodelujejo na razstavah v domačem kraju in drugod po Sloveniji. V lanskem letu je član sekcije Vid Hanžič pripravil samostojno razstavo, ki je obsegala dela od leta 1954 do 2006. Društvo neguje tudi svoj podmladek z vključitvijo najmlajših v kulturni utrip kraja. V lanskem letu smo v našem društvu realizirali tudi obsežen projekt. Ob svojem častitljivem jubileju so člani moškega pevskega zbora dobili nova oblačila. Za izvedbo projekta je zaslužna predvsem Občina Tabor in številni donatorji.
Tudi v tem letu čaka naše društvo veliko nalog. Osnovno vodilo pa je še naprej ohranjati bogato tradicijo kulturnega življenja v kraju in skupaj z ostalimi društvi soustvarjati zanimivo in privlačno podobo tega majhnega, a po tradiciji velikega kraja v Spodnji Savinjski dolini.«
V Občini Tabor je bilo v lanskem letu organiziranih veliko število najrazličnejših prireditev. Že v začetku leta so pripravili osrednjo slovesnost ob odprtju občinske knjižnice in prenovljenih društvenih prostorov. V sklopu tega so pripravili tudi proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, borci pa so v avli dvorane odkrili prestavljen in obnovljen spomenik kurirjem NOB. Društvo podeželske mladine je organiziralo Valentinov ples, od 21. aprila do 1. maja se je zvrstilo veliko prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika (razstava likovne sekcije Mavrica, kulturni program ob slavnostni seji občinskega sveta, odprtje čebelarske razstave z razvitjem čebelarskega prapora, Šentjurski sejem s srednjeveško tržnico, odprtje prizidka na Lovski koči, Istrski večer, kresovanje na Zajčevi koči ...). Dvajsetega maja so svoj 25-letni jubilej praznovali Savinjski rogisti, teden dni pozneje je zaključni koncert sezone pripravilo Pevsko društvo Tabor. S petjem in glasbo je bil obarvan tudi tradicionalni pohod po puntarski poti s priložnostno proslavo ob dnevu državnosti. Prav tako veselo je bilo na Zajčevih dnevih na Zajčevi koči, pa na strelskem lovskem tekmovanju, na tradicionalnem večeru ličkanja koruze, razstavi likovnih del Vida Hanžiča, ob 110-letnici organiziranega petja v Občini Tabor, ob obisku Božička, na božično-novoletnem koncertu Pevskega društva Tabor in še bi lahko naštevali.
Nekaj podobnega se bo dogajalo tudi v letošnjem letu.
D. Naraglav
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
OSREDNJE TEME
februar 2007
9
Lani več kot 40.000 obiskovalcev in prireditev vsak drugi dan
Tanja Razboršek Rehar
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je največji organizator prireditev ne le v žalski občini, ampak tudi v Spodnji Savinjski dolini. V zadnjih štirihletihjevveliki meri soustvarjal razcvet najrazličnejšega kulturnega, športnega in turističnega dogajanja v Občini Žalec in vplival na to, da je Žalec po pestri, kakovostni in številčno bogati ponudbi prireditev poznan tudi izven meja žalske občine in Spodnje Savinjske doline. Samostojno ali skupaj z različnimi soorganizatorji, kulturnimi, turističnimi in športnimi društvi je lani organiziral več kot 180 različnih prireditev, predstav, koncertov, razstav in proslav. To pomeni, da se je po njegovi »krivdi« najmanj vsak drugi dan zgodila kakšna prireditev, skupaj pa jih je lani obiskalo okrog 40.000 obiskovalcev. Ob široki ponudbi so v zavodu najponosnejši na prvo lastno produkcijo, opereto Hmelj-ska princesa, katere uspeh jih je po besedah direktorice ZKŠT Žalec Tanje Razboršek Rehar opogumil, da razmišljajo o novi opereti v lastni produkciji.
Anketa
»Opereta Hmeljska princesa, katere ansambel je po uspehu v lanskem letu prejel tudi občinsko Sa-vinovo plaketo, je imela v Žalcu 8 ponovitev in si jo je doma ogledalo približno 3000 obiskovalcev. Z njo smo gostovali na Dnevih komedije v Celju v spremljevalnem programu, v KD Krško in na Korčuli. V njej nastopajo sami domačini, z izjemo dveh pevcev, skupno pa šteje ansambel 80 članov,« je povedala Tanja Razboršek Rehar in dodala, »tudi v letu 2007 načrtujemo novo lastno produkcijo operete, saj želimo uresničiti idejo, da bi bil Žalec poznan tudi kot operetno središče Slovenije. Če bomo strnili moči vsi v zavodu, v društvih, iz katerih prihajajo nastopajoči, in imeli ponovno podporo lokalne skupnosti, potem bo uspelo.«
ZKŠT Žalec deluje na treh področjih, na kulturnem, športnem in turističnem, in v tem smislu so različne tudi prireditve. Pri tem sodelujejo s 15 kulturnimi, 9 turističnimi in več kot 50 športnimi društvi v občini, pa tudi z drugimi skupinami in posamezniki iz domače občine in od drugod. Prireditve so po obliki in ciljnih skupinah, ki so jim namenjene, zelo različne, od proslav ob različnih občinskih in državnih praznikih (tudi te so v lastni produkciji), predstav, razstav, koncertov, dobrodelnih prireditev, delavnic, tečajev, slikarske kolonije, družabnih srečanj, pohodov, turističnih tržnic, sejmov, celoletnih ali enkratnih športnih akcij in še bi lahko naštevali. Med športnimi prireditvami velja omeniti akcijo Razpnimo jadra, ki traja od maja do oktobra, Tek po ulicah Žalca, ki postaja z lanskimi 1000 udeleženci čedalje množičnejši, in prireditev
Športnik leta. Med turističnimi so najbolj izpostavljene Najlepši kraj, najlepša hiša, kmetija, tradicionalni Pustni karneval, Pohod po hmelj-ski poti, turistične tržnice skozi vse leto, vsakoletni decembrski adventni sejmi in silvestrovanja na prostem. Med kulturnimi pa poleg že omenjene operete slikarska kolonija Chiaro Scuro, ki bo letos že tretja po vrsti, folklorni festival, pa tolkalski festival Bum-fest, festival vokalnih skupin Sredi zvezd (skupaj s KUD Žalec do sedaj že štirikrat), razstave v avli Doma II. slovenskega tabora in v Savinovem salonu, plesne delavnice Pet pedi in počitniške delavnice za otroke.
Zavod organizira kar 5 različnih abonmajev (ponedeljkov in torkov gledališki abonma sta po ponudbi enaka, zaradi množičnosti pa v dveh delih) in vanju je vključenih skoraj 1300 abonentov. Vsak izmed abonmajev ponuja letno po 6 predstav. Med njimi se vsako leto predstavi tudi najboljša domača gledališka skupina. Po številu udeležencev sta najmočnejša oba gledališka abonmaja, ponedeljkov in torkov, sledijo pa jima cicibanov, mladinski, glasbeni in narodno-zabavni abonma.
»Naredili smo analizo in ugotovili, da abonenti prihajajo iz 26 občin in da jih je iz žalske občine le polovica,« pojasnjuje Tanja Razboršek Rehar in dodaja, da so obiskovalci njihovih prireditev tudi iz ostalih občin Spodnje Savinjske doline, Polzele, Prebolda, Braslovč, Tabora, Vranskega, tudi iz Celja, Mozirja, za predstave Špasteatra Mengeš pa iz celotne Savinjske in Šaleške doline, celjskega področja, Zasavja in tudi iz Koroške. »V Žalcu smo za Špa-steater eden izmed treh slovenskih
■■
Prireditve za pestrost življenja
Bežen pogled v zgodovino nam pove, da so prireditve dajale pestrost življenju že pred tisočletji, še posebej v babilonskih časih, v času Faraonov, starih Grkov, Rimskega cesarstva ... Prireditve so bile in ostajajo naš sopotnik, od nas pa je odvisno, koliko pri tem sodelujemo, se jih udeležujemo, jih soustvarjamo in z njimi bogatimo svoje življenje. Savinjska dolina premore veliko najrazličnejših prireditev. Marsikatere imajo že dolgoletno tradicijo in so se močno ukoreninile v našem družbenem in kulturnem prostoru. Postale so del nas in mi del njih. V tokratni anketi smo nekaj naključno izbranih občanov naše doline povprašali, kako so zadovoljni s prireditvami. Jih je dovolj? Katerih se najraje udeležujejo? Kaj si še želijo oziroma kaj pogrešajo?
Marija Kumer: »Sem človek, ki ima rad kulturo, ki se ji posveča in je rad v središču njenega dogajanja.
Z veseljem se udeležujem vsakovrstnih kulturnih prireditev bodisi v domačem Preboldu,
Žalcu, Celju in tudi kdaj v Mariboru ali Ljubljani, kjer si s partnerjem ogledava kakšno gledališko, operno ali baletno predstavo. Mislim, da je v naši občini in nasploh v dolini, še posebej pa v Žalcu, kjer deluje Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, veliko kulturnih in tudi drugih prireditev. Vsakdo lahko v tej paleti najde kaj zase, tisto, kar ga veseli, osrečuje in bogati. Od kulturnih dogodkov zadnjega časa mi bo najbrž najbolj ostal v spominu govor našega rojaka Ervina Fritza na osrednji občinski proslavi kulturnega praznika v Domu
II.	slovenskega tabora v Žalcu. Povedal je nekaj o stanju slovenske kulture in o stvareh, ki si jih drugi enostavno ne upajo.«
Erna Drofenik: »Občina Polzela, kjer živim, je kar razgiban kraj.
Ni sicer toliko pri-reditev, kot jih je morda v Žalcu, ki je središče doline in kjer za kulturni, športni in turistični utrip skrbi poseben javni zavod. Vseeno pa mislim, da jih imamo veliko tudi mi in da imajo občani kar dobre možnosti za bogati-
tev svojega vsakdana z udeležbo ali sodelovanjem na kateri od prireditev. Eni imajo radi športne, drugi zabavne, tretji kulturne, četrti kakšne izobraževalne narave ... Vsakdo lahko najde kaj zase vsaj enkrat na mesec, če že ne vsak teden. Jaz rada obiskujem zlasti kulturne prireditve, kot so razni koncerti, gledališke igre, razne proslave in podobno. Zelo rada grem tudi na kakšno zanimivo predavanje, kjer izvem kaj novega oziroma poučnega. To so recimo predavanja o zdravju ali hortikulturi. Eno takšnih bomo imeli v teh dneh, ko bo o vrtu predavala priznana strokovnjakinja Miša Pušenjak.«
Maja Klemen Cokan: »Živim v žalski občini, točneje v Krajevni skupnosti Šempeter.
Brez pomislekov lahko rečem, da je naša občina bogata s prireditvami. Največ jih je sicer v Žalcu, kar je tudi razumljivo, saj so tam institucije, ki za to nekako skrbijo. Veliko pa jih je tudi po ostalih krajih občine, ki ne potegnejo v kolesje dogajanja le domačine, ampak tudi ljudi od drugod. Še posebno bogato je
centrov, poleg Bleda in Portoroža. Njihove predstave, kot sta 5žensk. com in 5moških.com, so med občinstvom zelo popularne. Rekord je konec leta 2006 požela predstava 5moških.com, ki je bila zaradi velikega povpraševanje na isti dan odigrana kar trikrat in si jo je v tistem dnevu ogledalo 1247 obiskovalcev,« je odziva obiskovalcev vesela Tanja Razboršek Rehar, saj to pomeni tudi, da poskrbijo za dobro ime Občine Žalec daleč izven meja občine.
Prireditev ne organizirajo le znotraj Doma II. slovenskega tabora, kjer imajo pri uporabi dvorane za druge prireditve zagotovo prednost domača društva, Javni sklad za kulturno dejavnost, domače šole, vrtec, pač pa tudi v Savinovi hiši, v dvorcu Novo Celje in na različnih športnih ter drugih prizoriščih na prostem. Pri tem pa so privabili k sodelovanju že mnogo znanih in priznanih domačih gostov in nastopajočih iz tujine. »Skupaj s KUD Žalec smo v Žalec v preteklem letu pripeljali uspešno angleško skupino Flying pickets, na folklorni festival skupaj s KUD Grifon pa skupine iz Madžarske, Hrvaške in Italije ter v začetku letošnjega leta na BUM FEST tolka-liste iz Avstrije, Španije in Hrvaške,« je povedala Tanja Razboršek Rehar.
In kako se na ponudbo odzivajo obiskovalci?
»Obiskovalci so zelo različni, tisti bolj zahtevni hvalijo izbor v gledališkem in drugih abonmajih, tisti, ki imajo ogled predstave za sprostitev, mi smo jih poimenovali »kino publika«, pa imajo najraje komedije. Radi pridejo tudi na domače predstave, še posebej na razstave, ko razstavljajo domačini, in na zelo odmevno prireditve našega šport-
dogajanje v času praznovanja posamezne krajevne skupnosti ali občine. V naši družini se udeležujemo cicibanovega abonmaja, prireditev v zvezi s kulturnimi prazniki, prireditev, ki so organizirane s strani OŠ in Krajevne skupnosti Šempeter, in še katere. Večino prireditev obiščemo skupaj z otroki, na kakšno pa greva zvečer z možem tudi sama. Predvsem je to kakšen koncert, gledališka igra ali kaj podobnega. Prireditev je po moji laični presoji več ali manj dovolj, najbrž pa bi bilo dobro imeti še katero več na prostem.«
Ljubo Žohar: »Sem občan Občine Žalec in tudi živim v
Žalcu. Na
splošno bi lahko ocenil, da je v Žalcu veliko najrazličnejših prireditev. Še posebej je teh veliko ob prazniku Občine Žalec in ob prazniku Mestne skupnosti Žalec. Najmnožičnejša prireditev je zagotovo pravkar končani pustni karneval, ki si ga je ogledalo kar nekaj tisoč ljudi. Mislim, da smo lahko veseli, da imamo v našem malem mestu tako veliko prireditev. Osebno si rad ogledam kakšen dober film, kakšno gledališko predstavo, tudi kakšen koncert ali kaj podobnega. Rad imam tudi športne prireditve, ki jih
nega dela Naj športnik in turistično Najlepši kraj, hiša in kmetija. Naša ocena je, da lahko v ponudbi skoraj vsakdo, tako zahteven kot tudi manj zahteven obiskovalec, tako tisti, ki za kulturo lahko nameni več denarja, kot tudi tisti, ki si tega ne more privoščiti veliko, najde nekaj zase na kulturnem, še bolj dostopno pa na športnem in turističnem področju,« je mnenja naša sogovornica, ki nam je pojasnila, da o dogajanju obveščajo tudi preko časopisa Utrip, preko izdajanja mesečnega koledarja prireditev, ki ga prejme okrog 2000 gospodinjstev, pa tudi preko videostrani na Savinjski televiziji in TV Celje. Po štirih letih dela pa je najbrž pomembno tudi izročilo od ust do ust, ki ga ponesejo do svojih znancev zadovoljni obiskovalci prireditev.
Zavod za kulturo, šport in turizem se v 40 odstotkih financira iz javnih sredstev in 60 odstotkih iz tržne dejavnosti, plače zaposlenih pa zagotavlja ustanoviteljica Občina Žalec. Veseli in hvaležni so, da jim kot sponzorji posameznih prireditev priskočijo na pomoč tudi gospodarske družbe naše občine.
Glede na veliko doseženega so smeli tudi cilji. »Cilji v letu 2007 so obdržati obseg in dosežen nivo prireditev, še povečati prepoznavnost Občine Žalec po kulturnem in športnem utripu in preko enote turizem promovirati znamenitosti in zanimivosti naše občine v Sloveniji in tudi širše.
Želimo si nadaljevati tudi z lastno produkcijo, z izdajanjem revije Vpogled, s prepoznavnostjo Savina in razstav v Savinovem likovnem salonu, želimo si, da bi v letu 2007, ko mesto Žalec slavi 825-letnico, pripravili predstavitev izdaje Mo-
je v Žalcu kar nekaj. Pestro je tudi v času akcije Razpnimo jadra. Prireditev se udeležujem bodisi sam ali v družbi s prijateljicami in prijatelji. Če me sprašujete, česa je premalo ob vsej tej poplavi različnih prireditev, lahko rečem, da koncertov za mlade ali nas manj mlade. Glasbo imam rad in to vsakovrstno.«
Irena Zimmermann:	»S
kulturo sem nekako povezana skoraj vse svoje življenje.
Zelo rada imam zborovsko pesem in sem vrsto let tudi prepevala v zborih. Trenutno ne pojem v nobenem zboru, vendar pa najbrž še bom, ko mi bo čas to dopuščal. Če le morem, se udeležim kakšnega koncerta, še posebej rada prisluhnem mojim nekdanjim pevskim kolegicam iz Pevskega društva Tabor. Na ta kraj sem tudi sicer precej navezana, saj je tu kulturno delovanje res bogato. Čeprav je to majhna občina, se na področju kulture lahko kosajo z marsikatero mnogo večjo. Sama sicer živim v Šempetru, kjer je tudi lepo število prireditev, še več pa je teh v Žalcu. Vseh se je seveda nemogoče udeležiti, vsekakor pa poskušam biti na tistih, za katere bi mi bilo žal, če bi jih zamudila.
nografije, novo opereto že lahko imeli v prenovljeni dvorani - potrebno je zamenjati stole, prezračevalni sistem, dopolniti lučno tehniko in zamenjati tehniko ozvočenja. Veseli bi bili tudi novega klavirja in težko pričakovane četrte slike našega akademskega slikarja in častnega občana Rudija Španzla v avli, kjer prostor že čaka,« razmišlja o ciljih zavoda direktorica in ob zaključku ugotavlja: »Prepričana sem, da je zavod v 4 letih svojega poslovanja v spremenjeni obliki postal prepoznaven v širši okolici in upravičil ustanovitev. Po njegovi organiziranosti so se zgledovali z ustanovitvijo podobnih zavodov v Mozirju, na Vrhniki, v Celju, Laškem, Trbovljah, Kamniku in še nas kličejo - Dobrna, Šoštanj. Smo majhen, a prijeten kolektiv. Ugotavljam, da sleherni dan v letu, če prireditve razporedimo enakomerno, ne glede na praznike, počitnice, vikende in druge proste dni, dela vsaj eden izmed zaposlenih, TIC obratuje od ponedeljka do sobote, igrišča na ŠCŽ so odprta vsak dan in kulturne predstave so tako med tednom kot tudi ob vikendih. Veseli nas tudi dobro sodelovanje z vsemi društvi, tako kulturnimi, športnimi kot turističnimi, ki delujejo v naši občini. Smo dovzetni za pripombe naših obiskovalcev in soustvarjalcev in sprejemamo vsako argumentirano kritiko. Težimo namreč k odličnosti. Tudi negativa kritika je dobrodošla, saj si prizadevamo njene argumente uporabiti za izboljšanje našega dela, zavračamo pa pavšalno in neargumentirano kritiko redkih posameznikov. Vsem obiskovalcem pa se zahvaljujemo za obisk in jih še vabimo ob obljubi, da bomo upoštevali tudi njihove želje, če jih bodo izrazili.«
Lucija Kolar
Med prireditvami, ki je najbolj obiskana v Šempetru, je vsakoletna Božična skrivnost v jami Pekel, z veseljem pa se rada spominjam tradicionalnega srečanja Šempetrov Slovenije.«
Tomaž Vrtačnik: »Če sem
odkrit, ne vem, kaj bi dejal, saj sem morda še premlad, da bi lahko ob-j ektivno ocenjeval količino in kakovost teh prireditev. Na splošno je prireditev res veliko, vendar pa najbrž niso vse takšne, s katerimi bi lahko bili vsi zadovoljni. Mladi zagotovo pogrešamo kakšne dobre koncerte za našo populacijo. Starejši bi si morda želeli več narodno-zabavne glasbe, drugi več prireditev za otroke in podobno. Kljub vsemu pa mislim, da lahko nekaj od tega vsak dobi. Osebno se ne udeležujem veliko prireditev, ker me to toliko ne zanima, pa tudi časa nimam na pretek, saj moram marsikaj narediti doma. Ker sem mlad, imam rad glasbo, ki jo radi poslušajo moji vrstniki. Nič manj pa mi ni všeč narodno-zabavna glasba, vendar to ob primernih priložnostih, ko je kakšna poroka, praznovanje življenjskega jubileja ali kaj podobnega.«	D. Naraglav
Razvojna agencija Savinja, Viz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija: tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani http://www.mvzt.gov.si in na tel.: 01/478 46 27, 01/ 478 46 38.
-	Javni razpis za zbiranje vlog za državno nagrado za kakovost Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2007 (UL RS, št. 9/07) Rok za oddajo vloge je 6. 3. 2007. Informacije: Alenka Krebs, tel.: 01/478 83 65, faks: 01/478 85 88 ali na spletni strani www.mirs.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za dodelitev sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje ekološke obnove planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letu 2007 (UL RS, št. 112/06) Rok za oddajo vloge v predpisani obliki je do 12. 3. 2007. Dodatne informacije: Mani Šefran, tel.: 01/478 73 20.
Ministrstvo za kulturo
-	Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2007 (UL RS, št. 11/07) Razpis se začne 9. 2. 2007 in se zaključi 9. 3. 2007. Informacije: Tjaša Urankar Dornik, tel.: 01/369 59 47, elektronska pošta: tjasa.urankar-dornik@gov.si.
-	Redni letni javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije v letu 2007 JPR AVP-19-2007 (UL RS, št. 9/07) Rok za oddajo vlog je 5. 3. 2007. Informacije: Tone Frelih, tel.: 01/369 59 78, e-pošta: Tone.Frelih@gov.si.
-	Redni letni ciljni razpis za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov - JPR 20-KT-2007 (UL RS, št. 9/07) Rok za oddajo vlog je 5. 3. 2007. Informacije: Tone Frelih, tel.: 01/369 59 78, e-pošta: Tone.Frelih@gov.si.
-	Javni ciljni razpis zbiranja predlogov za izbor organizatorja Celostne likovne obeležitve Slovenije v Bruslju v času predsedovanja Slovenije EU (UL RS, št. 14/07) Rok za oddajo vlog je 16. 3. 2007. Informacije: dr. Damjan Prelovšek, tel.: 01/369 58 57, e-pošta: damjan.prelovsek@gov.si, Vesna Jurca, tel.: 01/369 59 52, e-pošta: vesna.jurca@gov.si, Nada Zoran, tel.: 01/369 59 43, e-pošta: nada.zoran@gov.si.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2007 (UL RS, št. 9/07) Rok za oddajo vlog je 6. 3. 2007 do 12. ure. Informacije: Samo Košir, tel: 01/478 42 44.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00.
Ad futura, javni sklad
-	Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06). Rok za oddajo vlog: 31. 8. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka, in sicer od 12. do 15. ure.
-	Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123 -124/06). Razpis bo odprt do 31. 8. 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka, in sicer od 12. do 15. ure.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo v letih 2008 in 2009 (UL RS, št. 11/07) Rok za predložitev prijav je 16. 4. 2007 do 12. ure. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko v letih 2007-2009 (UL RS, št. 11/07) Rok za predložitev prijav je 26. 4. 2007 do 12. ure. Informacije: Marjetica Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-pošta: marjetka.primozic@gov.si.
Slovenska turistična organizacija
-	Javni razpis za sofinanciranje izdelave in postavitev obvestilnih tabel (VII-1 ali VII-1. 1) pred izvozi z avtocest v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 11/07) Rok za oddajo vlog je 8. 5. 2007 do 10. ure. Informacije: Metka Pirc, e-pošta: metka.pirc@slovenia.info.
Socialna zbornica Slovenije
-	Razpis za pridobitev licence supervizorja v socialnem varstvu v letu 2007 (UL RS, št. 9/07) Rok za oddajo vlog je 5. 3. 2007 do 24. ure.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija
-	Javni razpis za izbiro organizatorjev skupinske obnovitvene rehabilitacije za leto 2007 (UL RS, št. 14/07) Rok za oddajo vlog je 2. 3. 2007. Informacije po e-pošti: darja.kusar@zzzs.si s pripisom: »Pojasnila-Javni razpis-skupinska obnovitvena rehabilitacija«.
-	Javni razpis za izbiro organizatorjev zdravstvenih letovanj otrok in šolarjev za leto 2007 (UL RS, št. 14/07) Rok za oddajo vlog je 2. 3. 2007. Informacije po e-pošti: darja.kusar@zzzs.si s pripisom: »Pojasnila-Javni razpis-zdravstveno letovanje«.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani www.japti.si.
Ostale informacije:	-
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana. bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Tel: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole, idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Cilj pospešiti razvoj podeželja in kmetijstva
Na kmetiji Marovt v Parižljah
V sklopu mednarodnega projekta za pridobivanje nepovratnih sredstev Exchang je braslovško občino, v organizaciji Razvojne agencije Savinja Žalec in Razvojne agencija iz Kruševca, obiskala enajstčlanska občinska delegacija iz Doljevca v Srbiji, ki jo je vodil predsednik občine Goran Ljubič. V njej
so bili poleg predsednika občine tudi vodilni možje za izgradnjo infrastrukture, kmetijstva, podjetniki, kmetje in drugi.
Občina Doljevac v Srbiji je kot partnerico na mednarodnem razpisu za pridobivanje nepovratnih sredstev prijavila Občino Braslovče. Cilj projekta je pospeševanje raz-
voja podeželja in kmetijstva v občini in uvajanje evropskih modelov v praksi ter ustanovitev centra za razvoj kmetijstva, ki naj bi bil v prihodnje nosilec pobud. Gostje so si primer dobre prakse ogledali v živo.
Ogledali so si delovanje Kmetijskosvetovalne službe v Žalcu, Bio park Nivo v Vrbju, usmerjeno kmetijo Marovt v Prižljah, katere glavna dejavnost je pridelava hmelja, kmetijo Flere v Letušu, na kateri z bio plinom iz hlevskega gnoja proizvajajo električno energijo, turistično kmetijo Turnšek v Podvrhu, kjer jih je sprejel tudi župan Marko Balant, proizvodni obrat Šmajs, d. o. o., v Grajski vasi, kjer proizvajajo avtomatske in polavtomatske linije in serijsko male gospodinjske aparate, in podjetje Termotehnika Kro-novšek, kjer izdelujejo toplotne črpalke. Delegacija je bila nad obiskom navdušena. Kot so povedali, bodo marsikaj od tega uporabili v svojem okolju.	T. Tavčar
Makedonci v bio parku
Delegaciji Ministrstva za šolstvo in znanost Republike Makedonije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Slovenije, ki sta bili na skupnem zasedanju v Ljubljani, sta obiskali Bio park Nivo v Vrbju pri Žalcu, kjer so jih predstavniki pod-
jetja Nivo seznanili z bio parkom, goste iz Makedonije pa je najbolj zanimala biološka čistilna naprava v parku, ki je namenjena intenzivnemu biološkemu čiščenju različnih vrst obremenjenih voda.
Delegaciji sta nato obiskali
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
**** POPUSTI ****
HITRI KREDITI ****
GflR/INr
Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31, info@garant.si, www.garant.si
Tehnološki center za orodjarstvo Slovenije Tekos v Celju in Mrežni podjetniški inkubator savinjske regije v Celju. Sicer pa sta se delegaciji v Ljubljani na skupnem zasedanju pogovarjali o visokem šolstvu, bolonjski prenovi šolstva, izmenjavi informacij o znanstveni in tehnološki politiki, možnostih bilateralnega sodelovanja in skupnega nastopa v evropskih programih, možnostih prijave makedonskih raziskovalcev in podiplomcev na razpis Znanstveno-izobra-ževalne fundacije Republike Slovenije, izbranih projektih, financiranju in programu znanstvenega in tehnološkega sodelovanja za naslednje obdobje.	T. Tavčar
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter
Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 04I 690 023, 04I 6O8 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
/ A v L r ' '	—v
Z vami že 1 20 let *
V znanju ni velikih in majhnih narodov
Janez Uplaznik
V dobi hitrega tehnološkega razvoja smo potrošniki vajeni nenehnih novosti v trgovinah in velikih trgovskih centrih. Mercator je konec januarja letos svojim kupcem v Celju kot prvi ponudil samopostrežne blagajne, na katerih sami skenirajo cene izdelkov, izstavijo račun in ga tudi poravnajo z gotovino ali kartico. Razmeroma preprost postopek z vidika potrošnika je plod znanja in razvojnih dosežkov strokovnjakov žalskega podjetja Mikropis Holding.
Direktor in lastnik Mikropi-sa Janez Uplaznik je kot samostojni podjetnik začel podjetniško pot pred 21 leti. Danes je Mikropis Holding, d. o. o., eno največjih in najuspešnejših računalniških podjetij v Sloveniji. Ima 50 redno zaposlenih in več kot 60 pogodbenih sodelavcev,
večina je inženirjev in visoko izobraženih strokovnjakov, ki obvladujejo področje razvoja, postavitve in vzdrževanja informacijskih sistemov, zlasti na področju trgovine, gostinstva, financ in upravljanja s kadri.
V vseh letih si je Mikropis Holding, ne le z znanjem in kakovostjo, pač pa tudi s korektnim poslovnim odnosom, pridobil zaupanje največjih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme. To njegovim strokovnjakom omogoča, da se sproti seznanjajo z najnovejšimi dosežki svetovne računalniške industrije in le-te takoj uvajajo v svoje izdelke in storitve. Biti vedno korak pred konkurenco in kot prvi uvesti neko novost, je namreč eden od pogojev za uspeh, poudarja Janez Uplaznik in dodaja, da nikoli niso imeli »kompleksa« majhnosti ali slovenske neprepoznavnosti v svetu. V ZDA na primer ravno zaradi svojega poguma uživajo velik ugled. Dokazali so, da se lahko Slovenija kljub majhnosti z znanjem enakovredno kosa z največjimi. Ob tem Janez Uplaznik dodaja, da so pri vsakem poslu najpomembnejši ljudje.
Mikropis svoje programske in tehnološke rešitve redno preverja tudi na znanih sveto-
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA H^vlODRATOSKA
CLAliDUA HOČEVAR, s.p., Rimska cesta 70,3311 Šempeter GSM: 031 381490, TEL.: 05 99 30 784, email: modra.tocka@siol.net
OBIŠČITE NAS, KO POTREBUJETE: Registracijo vašega vozila Nezgodno ali premoženjsko zavarovanje Hitro rešiti škodo ali nezgodo Varčevanje za štipendijo ali pokojnino,... Morda samo kavo, klepet ter nasvet
"Združili smo modrost in mladost !" ZAUPAJTE NAM !
Delovni čas: pon. - pet: 8.00 -13.00 Delo na terenu: pon. • pet: 16.00 - 20.00 Zaprto: sob., ned. in prazniki
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
POZOR!
•Za vsako sklenjeno zavarovanje Vam podarimo varnostni Jopič in še kaj.
vnih računalniških in inovacijskih sejmih in razstavah, od številnih priznanj pa direktor posebej izpostavlja tri zaporedna najvišja IBM-ova priznanja IBM Distributor Excellence Award (2003, 2004 in 2005). Poleg uspešne prodaje IBM-ovih proizvodov je po direktorjevih besedah največ k tem nagradam prispevala dobra organizacija učinkovite podpore uporabnikom, tako imenovani Help Desk, ki deluje neprekinjeno vse dni v tednu. Ob morebitnih težavah stranke pokličejo v ta center, od koder jim pomagajo preko elektronskih komunikacij ali pa pošljejo ustreznega strokovnjaka.
Od leta 1999 je podjetje registrirano pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport kot samostojna raziskovalna skupina za področje računalništva. Pri razvoj no-raziskovalnem delu sodeluje tudi s Fakulteto za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru ter z razvojnimi laboratoriji IBM v ZDA in Kanadi. Vsako leto za razvoj novih izdelkov in programov ter za izobraževanje kadrov nameni približno 1,25 milijona evrov. Z dosedanjimi razvojnimi dosežki sije Mikropis pridobil možnost rednega izobraževanja svojih strokovnjakov in testiranja izdelkov v IBM-ovih raziskovalnih oddelkih. Največji dosedanji dosežek je prav program za samopostrežno blagajno, ki je trenutno v uporabi samo v Mercatorjevem hipermarketu v Celju, v kratkem pa jo bodo namestili tudi v Kopru.
Blagajna Tik-tak je druga generacija samopostrežne blagajne ameriškega podjetja IBM, ki je prilagojena specifičnim zahtevam in potrebam strank. Prvič gre za skupno rešitev, v kateri so združene izkušnje in
ZAPOSLIMO
1.	STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA - 1 delavec POGOJI:
-	IV. ali V. stopnja strojne smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	1 mesec poskusno delo
-	vozniški izpit B-kategorije NUDIMO VAM:
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas
-	ustvarjalno delovno okolje
-	stimulativno plačilo
2.	POMOŽNEGA KLJUČAVNIČARJA - 1 delavec POGOJI:
-	III. ali IV. stopnja strojne smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
-	1 mesec poskusno delo
-	vozniški izpit B-kategorije NUDIMO VAM:
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas
-	ustvarjalno delovno okolje
-	stimulativno plačilo
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 03/705 30 48 ali 041 783 380.
Vaše prijave pričakujemo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: KLJUČAVNIČARSTVO HERODEŽ, UROŠ HERODEŽ, s. p., Šešče 5, 3312 PREBOLD.
znanje IBM-a in Mikropisa. Programsko opremo so strokovnjaki Mikropis Holdinga iz Žalca razvili skupaj z IBM-ovim razvojnim centrom v Raleighu ter jo prilagodili Mercatorjevim potrebam in posebnostim.
Slovenija je deveta država v Evropi in trinajsta na svetu, ki je uvedla samopostrežne blagajne v trgovino. Blagajna je namenjena predvsem kupcem, ki imajo radi tehnološke novosti in ki ne želijo izgubljati časa v vrstah pred blagajnami, hkrati pa jim tak način plačevanja ponuja tudi več zasebnosti. Novost so že v prvih dneh zelo dobro sprejeli celo starejši ljudje. To je dokaz, da Sloven-
ci dobro sprejemamo novosti in da bo tako tudi drugje, kjer bodo uvedli samopostrežne blagajne.
In kakšni so srednjeročni cilji poleg prodaje samopostrežnih blagajn ter vpeljave še nekaterih novosti podjetja Mikropis Holding? »V srednjeročnem načrtu je naš cilj predvsem slediti trendom v naši branži in ostati med vodilnimi podjetji na področju trgovine. Moja skrita želja pa je, da bi te rešitve, ki jih zdaj prodajamo na območju nekdanje Jugoslavije, prodali tudi v Nemčijo in Avstrijo, predvsem pa, da bi nam uspela prodaja tudi v deželo računalništva - v Združene države Amerike.«	K. R.
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Spletni naslov za informacije: http://www.scv.si.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vabi k vpisu v višješolske študijske programe za redni in izredni študij
•	elektronike,
•	rudarstva in geotehnologije,
•	informatike,
•	mehatronike in
•	komunale (samo za izredni študij).
Rok za oddajo prijave za vpis je 8. 3. 2007.
Pridružite se nam!
ŠOLSKI CENTER VELENJE
vabi devetošolce k vpisu v naslednje srednješolske programe:
•	rudar in rudarski tehnik;
•	obdelovalec kovin, avtoserviser, mehatronik operater, oblikovalec kovin, strojni mehanik, instalater strojnih instalacij, orodjar, strojni tehnik;
•	pomočnik elektrikarja, elektrikar elektronik ali energetik, elektrotehnik elektronik ali energetik, elektrotehnik računalništva, tehnik mehatronike;
•	pomočnica gospodinje oskrbnice, oskrbnik, trgovec, turistični tehnik, ekonomski tehnik;
•	gimnazija, športni oddelek gimnazije, umetniška gimnazija - glasbena ali likovna smer.
Spletni naslov za informacije: http://www.scv.si.
Rok za oddajo prijave za vpis je 23. 3. 2007.
Pridružite se nam!
0 C
1
o
v—
1/5

Ö
>co
>
ŠOLSKI
.	.	V .	,
CENTER ŠENTJUR
Vas vabi v študijskem letu 2007/08 k vpisu v naslednja višješolska študijska programa:
fS UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
redni in izredni študij
VS ŽIVILSTVO IN PREHRANA
redni in izredni študij
Rok za oddajo prve prijave k vpisu je najkasneje do 8. marca 2007. Prvo prijavo za vpis pošljite na naslov:
L	Višješolska prijavna služba
Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje
e-pošta: referatvsscekg@guestarnes.si
I
telefon: 03/746-29-02 ali 03/746-29-00
X—Govern 	car-interior-design L j			—		—			—				 ^ Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? m STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? " STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? 9 VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? 		. _ 	.j
Če ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Novem car interior design, d.o.o., smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.	Iščemo: • sodelavce za delo v proizvodnji (m/ž) Pogoji: -	najmanj osnovnošolska izobrazba, -	zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji, -	ročne spretnosti, -	dober vid.
	Nudimo vam: -	zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, -	ustvarjalno delovno okolje, -	stimulativno plačilo.
Novem car interior design, d. o. o. Ložnica 53 a 3310 Žalec. L	A	Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 03 713 54 10 in 713 54 81. Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov: Novem car Interior design, d. o. o., Ložnica S3 a, 3310 Žalec.
Novo vodstvo TD Šempeter
Ivica Čretnik med podelitvijo zlate plakete TD Šempeter dolgoletni predsednici Metki Voćko (desno)
Po sedmih letih zelo uspešnega vodenja Turističnega društva Šempeter se je od te vloge poslovila Metka Vočko, ki je s svojim prizadevnim delom in idejami močno zaznamovala turistični utrip Šempetra, Občine Žalec in tudi Slovenije. Svojo zadnjo nalogo v vlogi predsednice je opravila na občnem zboru društva. Ob tej priložnosti je prejela tudi zlato plaketo društva in srebrni znak Turistične zveze Slovenije.
Na tokratnem občnem zboru, ki so ga pripravili v dvorani PGD Šempeter, so podelili enajst priznanj za prizadevno delo v društvu (Ediju Gmajnerju, Dušanu Jelenu, Heleni Kočič, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec
Člani Turističnega društva Občine Polzela so v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravili občni zbor. O delu v preteklem letu je poročala predsednica društva Alenka Žnidar.
Povedala je, da so v društvu izpeljali vse prireditve in akcije, ki so jih imeli v svojem programu. Pri aktivnostih za ustanovitev ekomuzeja hmeljarstva sodelujejo z Razvojno agencijo Savinja Žalec. Vključili so se v projekte občine in Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in urejena, organizirali so pomladansko
- enoti za urejanje okolja, Zlatki Koren, Metki Marko, Alojzu Naratu, Darji Orožim, Savinjski televiziji Žalec, Štefaniji Kos Zidar in Janezu Uršiču), šest bronastih priznanj za večletno aktivno delo v društvu oziroma za večletno sodelovanje z društvom (Rosviti Ačkun, Cvetki Jelen, Matevžu Kovačecu, KUD-u Grifon Šempeter, Rastislavu Lončareku - Cvetličarni Lonča-rek in Martini Terglav), eno zlato priznanje (Metki Vočko) ter štiri priznanja TZS Slovenije. Srebrne znake TZS so prejeli Tone Marko, Egon Vočko in Metka Vočko. Najvišje priznanje, zlati znak TZS, pa je prejela Ivica Čretnik, ki je bila dalj časa tudi predsednica Zveze turističnih društev
čiščenja okolja, kolesarjenje kot turizem, se trudili za ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot in posebno pozornost posvetili pu-španovemu nasadu v parku Še-
nek.	Pripravili so kuharski tečaj, otroško maškarado, okroglo mizo ob svetovnem dnevu zemlje, spomladanski sejem, urejali cvetlične grede pri občinski stavbi, ocenjevali ocvetličenje hiš in drugih objektov v občini, pripravili pet-ilinijado, strokovno ekskurzijo na Dolenjsko, martinovanje v Zalo-žah in božični sejem. Kar precej turistov si je ogledalo zanimivosti
Občine Žalec.
Občnega zbora so se udeležili številni člani društva, predstavniki drugih društev iz Šempetra in številni gostje, župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik celjske turistične zveze Marjan Turičnik, ravnateljica OŠ Šempeter mag. Petra Stepišnik in drugim predstavniki občine, krajevne skupnosti, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in vsi nagrajeni iz akcije Najlepša hiša, kmetija, poslovni objekt v KS Šempeter v letu 2006.
Poročilo o delu društva v preteklem letu in pregled dela v času zadnjega štiriletnega mandata je podala Metka Vočko. Največ denarja in napora je bilo vloženo v Rimsko Nekropolo in jamo Pekel. Nekropolo si je ogledalo 11.272 obiskovalcev, kar je 4 % več v primerjavi z letom 2005, jamo Pekel pa 14.955 obiskovalcev, kar pomeni 8 % več v primerjavi z letom prej. Pri obeh turističnih biserih Spodnje Savinjske doline je opazen porast tujih in tudi individualnih gostov, manj pa je na žalost šolskih skupin. V štiriletnem obdobju je jamo Pekel in Rimsko nekropolo obiskalo skupaj 103.000 obiskovalcev, od tega
10.000	tujcev.
Župan Lojze Posedel je Metki
v občini, od malteške komende, muzeja traktorjev, parka Šenek in cerkve na Gori Oljki.
V razpravi je župan Ljubo Žnidar pohvalil delo polzelskih turističnih delavcev, bilo pa je izrečenih tudi nekaj kritičnih besed na račun lastnikov psov, ki ne počistijo iztrebkov svojih ljubljencev ob sprehajalnih poteh, in na odlaganje kosovnih in drugih odpadkov na nedovoljenih mestih. Ker je bil občni zbor tudi volilni, so imenovali nove člane organov društva. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Alenka Žnidar, načrt dela za letos pa bo po dejavnostih podoben lanskemu.
Med pomembne naloge sodi postavitev panoramske table na Polzeli, ki bo prikazala pomembne objekte, ustanove, naravne, kulturno-zgodovinske in etnografske znamenitosti, športne objekte, gostinsko ponudbo ter proizvodne in storitvene dejavnosti. Občni zbor društva so s kratkim kulturnim programom popestrili učenci glasbene šole. T. T.
Društvo podeželskih žena Braslovče ima v svojem programu dela tudi organizacijo in izvedbo kuharskih tečajev. Tokrat so se v delavnici priprave in peke drobnega peciva zbrale v učilnici za gospodinjstvo v braslovški osnovni šoli.
Predsednica društva Dragica Rokovnik je povedala, da seje delavnice udeležilo petnajst članic. Tokrat so si izmenjale recepte, jih predstavile in soudeleženkam povedale, kako je treba delati, da bo uspeh popoln. Spekle so kar sedemnajst vrst drobnega peciva, s katerim so se ob zaključku delavnice tudi posladkale. T. T.
Vočko ob tej priložnosti podelil spominsko darilo - sliko in izrazil željo, da kot predsednica nadzornega odbora tudi v prihodnje pomaga društvu, ki je bilo in bo zagotovo še naprej nosilec turistične ponudbe Spodnje Savinjske doline.
V nadaljevanju občnega zbora so sprejeli program dela, ki bo tudi letos v okviru redne dejavnosti posvečen predvsem nekropoli in jami ter vzdrževanju objektov, ki so v lasti TD Šempeter.
Podelitev priznanja Veri in Janku Božiču
V okviru TD Šempeter že četrto leto deluje turistična patrulja, ki ocenjuje prizadevanja krajanov Šempetra za lepšo podobo hiš, kmetij in poslovnih objektov. Najuspešnejšim vsako leto podelijo priznanja.
Priznanja podelijo na občnem zboru TD Šempeter in tako je bilo tudi tokrat. Obrazložitve za priznanja je bral
V	brunarici Turističnega društva Braslovče so se v soboto na občnem zboru sestali člani turističnega društva in drugi gostje. »Društvo je eno tistih, ki se vrsto let trudi, da bi izboljšalo turistično ponudbo v občini in pripravlja prireditve skozi vse leto,« je na zboru poudaril predsednik društva Boštjan Kragl. Povedal je tudi, da so izvedli sedem prireditev, izpostavil pa je Dan hmeljarjev, Grajski bicikl - Žovnek 07, salamija-do in silvestrovanje. Veliko prostovoljnega dela in denarja so vložili v obnovitvena dela na brunarici, v kateri so razširili vhodni del in sanitarije. Izvedli so dve delovni akciji na gradu Žovnek, čistilno akcijo ob Braslovškem jezeru, podaljšali pogodbo z Ribiško družino Šempeter za izkoriščanje Braslovškega jezera za ribiške namene in izpeljali več drugih aktivnosti.
V	programu dela za letos so poleg ustaljenih prireditev zapisali izvedbo državne salamijade, ki bo 5. maja na Gomilskem. V tem letu bodo zaključili z deli pri obnovi brunarice, v času trgatve pa načrtujejo tudi uradno odprtje, ob dnevu zemlje, 22. aprilu, bodo pripravili akcijo čiščenja pri obnovi gradu Žovnek, jeseni pa v sodelovanju z drugimi društvi v občini delovno
Med prireditvami ostajajo zvesti cvetlični tržnici, večeru gledališke, literarne in glasbeno-plesne prireditve, delavnici V pričakovanju božiča in Božični skrivnosti v jami Pekel. Poleg številnih del v jami in nekropoli bodo veliko dela namenili promociji, izobraževanju, sodelovanju v projektih Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Zveze turističnih društev Občine Žalec.
Tokratni program bo uresničevala nova ekipa, novi upravni
Egon Vočko, ki je v okviru turistične patrulje poskrbel tudi za fotografije nagrajenih hiš, kmetij in poslovnega objekta. Pred podelitvijo je postregel z ugotovitvami turistične patrulje, da je v kraju vse več lepo urejenih objektov, v ponos lastnikom in kraju. Njihova patrulja - komisija ima vsako leto težjo nalogo določiti najboljše. Razlike v urejenosti med po-
akcijo. Po nekaj letih premora bodo ponovno oživeli akcijo ocenjevanja urejenosti domačij, domov, kozolcev in kašč, z Ribiško družino Šempeter pa bodo zgradili nov pomol na Braslovškem jezeru. Odpravili se bodo na hmeljarski
odbor društva na čelu z novim predsednikom Jožetom Ran-dlom, ki je Savinjčanom, še posebno Šempetranom, poznan kot zelo uspešen nekdanji predsednik Krajevne skupnosti Šempeter in dobro pozna delovanje turističnega društva in potrebe, ki bi jih bilo za še privlačnejši izgled kraja in razvoj turizma potrebno udejanjiti. Kot je dejal, pri tem računa na dobro sodelovanje z občino in krajevno skupnostjo.	D. N.
sameznimi objekti so zanemarljive. Da bi se izognili pretirani subjektivnosti svojih ocen, podeljujejo priznanja najprej tistim, ki se pri ocenjevanju vsako leto uvrščajo v ožji izbor. Pri ocenjevanju upoštevajo tudi načelo teritorialnosti, saj želijo v akcijo vključiti čim širši krog njihove krajevne skupnosti.
Za najlepše urejene hiše za leto 2006 je komisija izbrala hišo Vere in Janka Božiča iz Rožne ulice 4, hišo Terezije Petek iz Starovaške ulice 22 in hišo Ivana in Mateje Satler iz Zg. Grušovelj 18. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo so prejele kmetija Tatjane in Janeza Cetine, Rimska cesta 112, kmetija družine Hrastnik iz Zg. Roj 18 in kmetija Angele in Ivana Satlerja iz Sp. Grušovelj
9.	Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt pa je tokrat prejela Gostilna Privošnik, Rimska cesta 150, ki se ponaša s 130-letno tradicijo delovanja in lepo obnovljenim objektom.
D. N.
likof v Radlje, za konec leta pa pripravili poučno ekskurzijo. Ker je gostinski lokal ob Braslovškem jezeru zaprt, iščejo novega najemnika, ki so mu pripravljeni ponuditi sodelovanje pri opravljanju dejavnosti.	T. T.
Tokrat izmenjava receptov
Udeleženke delavnice in bogato obložena miza ob zaključku
s 1. marcem 2007 ponovno odpira svoja vrata
ODPIRALNI ČAS:
Ponedeljek-petek: 15.00-18.00 Sobota in nedelja: 9.00-17.00; zaprto med 12.00 in 13.00
Vabljeni!
Turisti podaljšana roka občine
Z občnega zbora
Priznanja za najlepše
Državna salamijada bo na Gomilskem
Predsednik TD Boštjan Kragl, v ozadju del obnovljene brunarice
Socialni demokrati v prihodnje aktivnejši
Alojz Posedel izstopil iz LDS
Preboldski Socialni demokrati kot stranka v preteklosti niso bili posebno aktivni. Vsa leta so imeli v občinskem svetu le po enega svojega svetnika. Glede na vse večji ugled stranke na državnem nivoju in še posebno njihovega predsednika Boruta Pahorja, kije postal tudi Slovenec leta, se čutijo dolžne za
večjo prepoznavnost stranke tudi na občinskem nivoju.
Pri tem še posebno računajo na mag. Matjaža Debelaka, ki je kar nekaj časa vodil Mladi forum ZL socialnih demokratov na nivoju območne organizacije, zdaj pa je svetnik v občinskem svetu Občine Prebold. Z njegovim vstopom v stranko se je pre-
boldska organizacija okrepila, prav tako pa je pričakovati, da bo znal pritegniti v svoje vrste tudi svoje vrstnike, ki jim je blizu socialdemokratski način razmišljanja in delovanja.
O tem je tekla beseda tudi na nedavnem sestanku občinske organizacije SD, ki jo je vodil predsednik Nikolaj Rak. Na seji so pregledali rezultate lokalnih volitev in ugotovili, da je njihova volilna baza konstantna, saj gre v primerjavi s predzadnjim volitvami za podobno število glasov. Kot so dejali, je potrebno v prvi vrsti povečati število članov in še pridobiti k delovanju vse tiste, ki so bili na njihovih listah oziroma so njihovi somišljeniki. Svojo prepoznavnost želijo povečati tudi z organizacijo kakšne prireditve za člane in somišljenike.	D. N.
Ambicije za lastnega poslanca
Jesen je bila zaznamovana z lokalnimi volitvami, na katerih so bili zelo uspešni socialni demokrati. To potrjuje tudi dejstvo, da je stranka po volitvah enotna in obrnjena v prihodnost. Lokalne volitve so bile tudi dobra šola in test nove ekipe, ki stranko vodi od kongresa 2005. Pred stranko sta dve ključni nalogi, in sicer priprava alternativnega vladnega programa za obdobje 2008-2012 in sestava močne ekipe kandidatk in kandidatov za Državni zbor RS, kot tudi sestava njihove vladne ekipe, ki bo sposobna odgovarjati na izzive razvoja Slovenije v vrhu sveta.
»Na nedavni seji je predsedstvo SD soglasno potrdilo načrt priprave alternativnega vladnega programa za prihodnji mandat 2008-2012.« Predsednik Območne organizacije SD Roman Virant nam je po-
vedal: »V teh pripravah ima Območna organizacija Socialnih demokratov Žalec velike ambicije. V državnem zboru si želimo imeti enkrat poslanca iz vrst naše stranke. Na lokalnih volitvah smo se dobro odrezali in postavili temelj za volilno bazo, ki jo bomo potrebovali leta 2008. Občinski sveti vseh občin zdaj delujejo. Naši izvoljeni svetniki aktivno sodelujejo znotraj vsake obči-
Pred dnevi je bila v Brežicah slavnostna akademija ob 18. obletnici Slovenske demokratske stranke. Najvišje priznanje stranke - zlati znak za leto 2006 je prejel tudi Alojz Cilenšek iz preboldskega občinskega odbora.
V Ljubljani je bil prejšnji te-
ne, razen v Taboru, kjer tudi ni občinskega odbora. Spodbujamo jih in jim dajemo smernice. V sak v svojem okolju pozna svoje svetnike, tako da se lahko obrne nanje ali neposredno na predsednika občinskega odbora.«
Območna organizacija SD Žalec se je prejšnji mesec preselila na novo lokacijo, in sicer v Pečnikovo ulico 3 v Žalcu.
den 3. volilni kongres ženskega odbora Slovenske demokratske stranke. Predsednica ostaja dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka, ki je bila doma v Latkovi vasi, v izvršilni odbor pa sta bili iz naše regije izvoljeni tudi Jožica Sovine in Bojana Koren.	K. R.
D. N.
Zlati znak tudi v Prebold
Avtomatska sekcijska vrata Hörmann - varna in udobna
Vsak dan v našem življenju je zaznamovan z garažnimi in drugimi vrati, vendar se le redko ozremo v vse njihove vloge. Ob sami funkcionalnosti, torej zagotavljanju varnosti in zaščite, imajo zagotovo še estetski pomen.
Tistim, ki nas obiščejo, povedo našo zgodbo, stališča, okus in razpoloženje. So del celote, ki jo vidijo in ki jih pozdravi ob njihovem prihodu ali odhodu. Podjetje Matjaž je generalni uvoznik za izdelke Hörmann v Sloveniji. V njihovi ponudbi najdemo: garažna vrata, industrijska vrata, notranja, zunanja in protipožarna krilna vrata, hitrotekoča vrata in nakladalno tehniko. Podjetje Matjaž s svojo celostno storitvijo, ki zajema tako svetovanje in izmere na objektu, kot tudi montažo in servisiranje vrat, poskrbi, da je nakup vrat, ki ustrezajo vašemu življenjskemu slogu, enostaven in prijeten. Z veseljem vas pričakujejo v svojem razstavnem salonu v Petrovčah in Ljubljani. V času od 6. do 11. marca pa jih lahko obiščete tudi na sejmu DOM v Ljubljani. Za vas so pripravili presenečenje.
PR Informacije Matjaž, d. o. o.
Avtomatska sekcijska vrata Hörmann - varna in uc/obno
Gregor Vovk Petrovski (stoji) in Alojz Posedel (prvi z desne) na konstitutivni seji Občinskega sveta Žalec
Na temo izstopa Alojza Posedela nam je mnenje posredoval tudi Gregor Vovk Petrovski, sekretar OO LDS Žalec: »Nedavna odločitev župana in poslanca Alojza Posedela, da izstopi iz stranke LDS in poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, nas je članice in člane občinskega odbora presenetila. Začudeni smo in ne vemo, kakšni vzroki so botrovali tej Posedelovi odločitvi. Tisto, kar vemo, je dejstvo, da je bil Alojz Posedel leta 2004 (potem ko je leto poprej vstopil v stranko) izvoljen za poslanca na listi LDS. Prav tako vemo tudi to, da je bil
leta 2006 ponovno, tretjič, izvoljen za župana občine Žalec kot član LDS. Za kandidata za župana smo ga predlagali prav v Občinskem odboru LDS Žalec. Navkljub vsemu pa upamo in pričakujemo, da se bo skupni program, ki smo ga pred lokalnimi volitvami skupaj z županom sooblikovali, uresničeval po zastavljeni poti.
Zanimivo pa bo opazovati ali je izstop iz stranke LDS le vmesna postaja do naslednje, neke druge stranke ali liste, kjer bo Alojz Posedel prihodnje leto kot kandidat kandidiral za poslanca.«
Prejšnji četrtek je iz Liberalne demokracije Slovenije izstopil žalski župan Alojz Posedel. Kot poslanec Državnega zbora RS je skupaj s Pavlom Gantarjem in Davorinom Terčonom izstopil tudi iz poslanske skupine LDS. Skupaj s samostojnim poslancem Matejem Lahovnikom, ki je LDS zapustil že pred časom, napovedujejo ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev v Državnem zboru RS.
Župan Alojz Posedel je za Utrip potrdil, daje v izstopni izjavi zapisal, da izstopa iz osebnih razlogov. Po njegovem mnenju »izstop ne bo vplival na razmere na lokalnem nivoju, saj bo kot župan korektno sodeloval z vsemi političnimi strankami. Kako pa se bodo zadeve odvijale na državnem nivoju, pa bo pokazal čas.«
L. K.
Ustanovitev Nove generacije SLS
V Žalcu so ustanovili občinski odbor Nove generacije SLS, mladinsko organizacijo, ki tvori podmladek Slovenske ljudske stranke in združuje mlade med 15. in 30. letom starosti.
»Nova generacija želi združevati podobno mislečo mladino, razvijati kulturno, družbeno in javno življenje mladih, usposabljati, izobraževati, podpirati nove ideje, se potegovati za pravice in interese mladih, ohraniti mladim prijazno podeželje, spodbujati zdrav način življenja ter spodbujati k prostovoljstvu in delu v skupnosti. Nova generacija je vključena v Mladinski svet Slovenije (MSS), ki je krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij,« nam je povedal Darko Simončič.
Predsednica regijskega odbora Nove generacije Tjaša Podergajs, ki se je udeleži-
la ustanovnega srečanja, je predstavila delovanje organizacije v tej regiji, ob praktičnih primerih predstavila različne možnosti za druženje in vzpodbudila člane k ustanovitvi odbora in aktivnemu delovanju. Predsednica novega žalskega občinskega odbora je postala Andreja Vodeb, študentka politologije in aktivna športnica iz Pongraca. Predstavila je program Nove generacije, kjer
je najpomembnejše združevanje članov in organiziranje aktivnosti, kot so športna tekmovanja, ekskurzije, poletni tabor ter udeležbe na raznih seminarjih.
Na ustanovnem sestanku so bili prisotni tudi člani Občinskega odbora SLS, ki so pokazali veliko razumevanje in ponudili podporo Novi generaciji pri ustanovitvi in delovanju.	L. K.
SKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Žalec in KUD Žalec, VS Cantemus
Organizacijski odbor festivala Sredi zvezd razpisuje:
NATEČAJ
za umetniško podobo festivala Sredi zvezd.
Umetniška podoba bo uporabljena za sceno, tiskovine, brošuro, koncertni list...
Imamo logotip, ki se mora vključiti v celostno podobo.
Zbrane ideje bo pregledal organizacijski odbor festivala, najboljšo idejo bo nagradil s 125 €, na podlagi te pa naročil izvedbo grafičnih upodobitev, izvedbo scene ...
Zainteresirani lahko dobite logotip v elektronski obliki na naslovu: kac.matjaz@siol.net
Rok za oddajo idej je 31. marec 2007, naslov: JSKD OI Žalec, Aškerčeva 9/a, 3310 ŽALEC.
Pester pustni čas po vsej dolini
Za nami je čas pustnih norčij, krofov, karnevalov in maškarad. Največji pustni prireditvi v naši dolini sta bili tudi tokrat karnevala na Vranskem in v Žalcu, ki ju je obiskalo okrog 10.000 ljudi. Veselo in zabavno pa je bilo tudi v drugih krajih po dolini, na Polzeli, v Braslovčah, v Preboldu, Matkah, Taboru, Gotovljah, Grižah, na Ponikvi in še kje. Marljiva kulturna, turistična, olepševalna, gasilska društva, šolske in druge skupine ter posamezniki so s svojimi upodobitvami prikazali marsikateri aktualni utrinek našega časa, predvsem pa veliko ustvarjalnosti in veselja do pustnih norčij.
Na Vranskem so pustni generali prevzeli pustno oblast že teden dni pred pustom in ustoličili pustnega župana, ki je vladal vse do pokopa pusta. Med zelo opaznimi so bili tudi na žalskem karnevalu, ki je potekal na pustni torek. Skupni imenovalec obeh karnevalov so bili med drugimi Strojanovi, ki so se najprej odločili naseliti na Vranskem, potem ostati kar v Žalcu, pa kurenti z Dravskega polja, godbe na pihala z mažoretkami v atraktivnih preoblekah in še mnoge druge skupinske maske.
V Žalcu od lekarn do keudra
V Žalcu so na karnevalski pustni torek komisijo najbolj prepričali Veseli pruhovčani, ki so letos predstavili pustno sliko Tavčarjeve povesti iz istoimenskega filma Cvetje v jeseni. Drugo mesto so osvojili Savinjski vinogradniki s svojim keudrom in tretje Turistično društvo Lipa Gotovlje s svojimi termami. Z žalskimi lekarnami so se ubadali gasilci iz Matk, Žalec je obiskal tudi oče Ralph iz filma Pesem ptic trnovk, ki smo ga lahko videli že na pustnem rajanju pri POŠ Trje, tu so bili tudi demonstranti iz TD Petrovče, ki so protestirali proti kadilskemu zakonu, pa coprnice z Jedrti.
deljo pripravilo veliko otroško maškarado, ki je bila v polzelski športni dvorani. Po besedah predsednice Turističnega društva Polzela Alenke Žnidar je na maškaradi sodelovalo več sto maškar, predvsem mlajših. Glasbena gostja je bila Mojca s Spinijem, za popestritev maškarade pa so poskrbeli kurenti s Ptuja, prisluhnili so karaokam in spremljali tekmovanje v žaljivih igrah. Najizvirnejšim maskam so podelili nagrade, program pa je povezovala Natalija Pilko.
Pustne norčije v Preboldu, na Ponikvi, v Grižah in Gotovljah
Na pustno soboto so svoj tradicionalni karneval pripravili v Latkovi vasi v Občini Prebold, že dopoldan pa so pustno rajanje s podelitvijo nagrad pripravili tudi v telovadnici OŠ Prebold. Nedelja je bila tudi v znamenju velikega pustnega rajanja pri POŠ Trje, ki so ga letos že šestič organizirali Veseli Pruhovčani, ter v znamenju »hokejske« pustne tekme v maskah v Grižah, že dopoldne so se zbrali »pustnjaki« v Gotovljah in od tam krenili na svoje pustno potepanje po Gotovljah in okoliških krajih. Tako na pustno soboto kot tudi na pustni torek je bilo več manjših lokalnih pustnih prireditev. Ena od teh je bila v soboto pri Konjičku v Gotov-
Iz Levca so prišle mažoret-ke, ki so korakale na glasbo maskirane libojske pihalne godbe. Na čelu pustnega karnevala so korakali njihovi glasbeni kolegi iz pihalne godbe Zabukovica, ki so bili maskirani v rdeče in črne hudičke. Za najmlajše pa so poskrbeli v atriju Savinove hiše, kjer je otroke, oblečena v gusarskega kapitana, zabavala Romana Kranjčan.
tno ploščad naših sosedov. Duhovit je bil pogreb tolarja, pa veliki akvarij Vranskega z velikanskimi rakci, kranjska klobasa velikanka iz Gotovelj, Elka šou, francoski »Marllen Rouz«. Karneval so s svojimi pustnimi prikazi obogatili vsi razredi OŠ Vransko, pihalna godba iz Prebolda, pihalna godba iz Laškega s svojimi mažoretkami in mnogi drugi.
Kurentom iz Destrnika letos ni bilo treba odganjati zime
Nemci ponovno
okupirali
Vransko
Trg Vransko so na pustno soboto ponovno okupirali Nemci. Bilo je podobno
Igrala za
braslovške
otroke
Pustna sobota je v Braslovče ponovno privabila otroške maske od blizu in daleč. Ma-
škarado, ki jo je organiziralo Društvo prijateljev mladine Braslovče, so združili z začetkom dobrodelne akcije zbiranje denarja za nakup otroških igral. Akcija Igra-
la za naše otroke bo trajala, dokler ne bo zbranih dovolj sredstev za nakup igral, ki bodo namenjena braslov-škim otrokom.
Kot je povedala predsednica Društva prijateljev mladine Braslovče Blanka Nerad, se je tudi letošnjega pustnega rajanja v dvorani Zadružnega doma Braslovče udeležila kopica večjih in manjših postnih šem, ki so rajale ob glasbeni spremljavi Dua hit. Za maškare so pripravili tudi tekmovanje v družabnih igrah in najboljše tekmovalne skupine tudi nagradili.
Otroška maškarada na Polzeli
kot leta 1941, le da je bila tokrat v vlogi okupatorja pustna skupina iz Vira pri Domžalah, ki si je za svojo idejo, kostume, tehniko in prikaz prislužila tretjo nagrado. Drugo nagrado si je prislužila skupina s pustno sliko Vzpenjače na taborsko cerkev nad Vranskim. Prvo nagrado v višini 500 evrov pa je osvojila helikopterska reševalna posadka iz Škofje vasi pri Celju, ki je rešila le tistega ponesrečenca, ki je imel urejeno dodatno zdravstveno zavarovanje.
Župan Vranskega in podjetnik Roman Brglez sta na Vranskem naredila naftno vrtino in se ne ozirata na naf-
Demonstranti protikadilskega zakona iz TD Petrovče
Pogreb tolarja
Turistično društvo Polzela je v sodelovanju z Osnovno šolo Polzela na pustno ne-
Hr		& li m	Ö		22			X.
Cm j' 	ja	m ’]							
ms novi dom OBČIHA ŽALEC TUKkd S/10 - VAŠ/ SIA n
Savinjski vinogradniki s keudrom
Strojanovi iz Griž s svojim odojkom
ljah, glavna nagrada pa pritlikavi konj poni. Med najbolj znanimi in organiziranimi je prireditev v Vrbju, kjer je bilo tudi letos zelo zabavno.
stvene vezi z enim od članov te skupine. Prav te vezi so »krive«, da kurenti vsako
leto pred pustom obiščejo omenjene kraje.
D.N., T.T., L.K.
Kurenti iz Desternika odganjali zimo
Že peto leto zapored so Prebold, Šešče in Gotovlje obiskali kurenti iz Desternika v Slovenskih goricah in s svojim plesom ter zvonci odganjali zimo. Z njimi sta bila tudi hudička, ki sta koordinirala njihovo početje, ki je bilo prava paša za oči.
V kurenta so tokrat oblekli tudi Savinjčanko Ines Žohar iz ŠeŠČ ki jo vežejo sorod- Romana Kranjčan kot gusarski kapetan v atriju Savitiove hiše
Prvošolčki OŠ Prebold so kot klovni osvojili prvo mesto občinstva
C'
Veseli Pruhovčani so tokrat presenetili s pustno sliko iz romana in filma Cvetje v jeseni
Intervencijsko reševanje helikopterja - 1. nagrada na Vranskem
Mojca s Spinijem in ptujskimi kurenti na Polzeli
S pustnega rajanja v Braslovčah
Gasilci iz Matk so se strokovno usposabljali na Havajih z žalskimi lekarnami.
Valentinov ples že devetič
Društvo (prej aktiv) podeželske mladine Tabor že vrsto let pripravlja Valentinov ples. Vedno se izkažejo za zelo dobre organizatorje, poskrbijo pa tudi za domiselno okrasitev dvorane in odra, kakovosten ansambel, kakšno prijetno presenečenje in dobro gostinsko ponudbo.
Društvo podeželske mladine Tabor šteje okrog 50 članic in članov. Njihov predsednik je Alen Kovačič, ki je tudi poskrbel, da je bila dvorana vsa v znamenju Valentinovega. Za ples je skrbel ansambel Slovenski zvoki, pravo presenečenje pa je udeležencem pripravilo pet deklet iz njihovega društva, ki so pod režiserskim vodstvom Tanje Tkauc ustvarila
gledališko predstavo v stilu 5žensk.com.
Letošnja prireditev je bila že deveta po vrsti. Tudi tokrat so se organizatorji izkazali in se lahko upravičeno veselijo desetega, jubilejnega
Valentinovega plesa. Seveda bodo do takrat pripravili še vrsto drugih aktivnosti, ki bodo bogatile njihovo društveno delo in življenje občanov Občine Tabor.
D. Naraglav
. / 1 /'?_ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO. ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC • Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tek 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net	
PRAVLJICA	f'
0 ZLATI ROŽI	
Za cicibanov abonma in izven	
Četrtek, 8. marec,	
ob 17. uri	
Dom II. slovenskega tabora Žalec	
Wut
51 Center tehnike in gradnje Velenje
Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10
Vabljeni v prenovljeni prodajni center
Izkoristite ugodno ponudbo
izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronikey foto in računalniške opreme... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi.	^ m
3%
od 400 EUR do 2.000 EUR
popusta
nad2.000 EUR
Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika.
f'\ :
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 8. 3. do 19. 3. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel. 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 1. marec, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Ane Pečnik;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 31. 3. 2007 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. marec, od 18. do 21. ure
pouk umetniške besede z Jerco Mrzel; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34, zkst.tic@siol.net)
- trimesečna delavnica bo potekala ob petkih med 18. in 21. uro v prvem nadstropju Savinove hiše v Žalcu, začela se bo v petek, 2. marca; mesečni prispevek udeležencev bo 21 €.
Namenjena je dijakom, študentom in odraslim vseh starosti.
Sobota, 3. marec, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti 6; Partizanski vrh-Čebine-Vrhe -Čemšeniška planina; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trje 7.15 (PD Galicija in PD Žalec,
041 662 883).
Sobota, 3. marec, od 8. do 12. ure
bolšji sejem;
Mestna tržnica (Marin, 571 75 50).
Sobota, 3. marec, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. marec, ob 16. uri
obrezovanje sadnega drevja;
Podkraj
(Društvo kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
Sreda, 7. marec, ob 16. uri
(po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. marec, med 17. in 19. uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke in mladostnike; bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Četrtek, 8. marec, ob 17. uri
PRAVLJICA O ZLATI ROŽI, glasbena pravljica (Glasbeno gledališče Melite Osojnik), za Cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 4,25 €
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. marec, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Karla Mehleta in Jelice Žuža;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 4. 4.2007, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. marec, med 17. in 19. uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke in mladostnike; bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Petek, 9. marec, ob 17.30
liga mladih v namiznem tenisu; telovadnica OŠ Petrovče (ŠD Petrovče, 031 386 188).
Petek, 9. marec, ob 18. uri
RAD IMAM BALET, nastop mladih slovenskih baletnikov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 2,5 € v predprodaji in 3 € uro pred predstavo (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 10. marec, ob 8. uri
pohod na Kum;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 10. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 76 08, Naglič Jug).
Sobota, 10. marec, ob 19. uri
gledališka predstava ob dnevu žena; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija,
041 882 970, Vipave).
Sobota, 10. marec, ob 19.30
ŠČUKA, DA TE KAP, komedija (KUD ZARJA Trnovlje);
Dom krajanov Vrbje; vstopnice: 5 €.
(Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959, Meh).
Nedelja, 11. marec, ob 13. uri
20. jubilejni pohod žena na Hom; zbirna mesta: Dom Svobode Griže, Matke, Minerva (Planinsko društvo Zabukovica,
041 200 196).
Ponedeljek, 12. marec, ob 20. uri
FRAGILE, drama (Slovensko mladinsko gledališče), za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 10,50 € v predprodaji in 12,50 € uro pred predstavo (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 13. marec, ob 20. uri
FRAGILE, drama (Slovensko mladinsko gledališče), za gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice: 10,50 € v predprodaji in 12,50 € uro pred predstavo (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 14. marec, ob 16. uri
(po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 14. marec, ob 17. uri
šahovski memorial - Florjane; dvorana Elektro v Šempetru (Šahovsko društvo Savinjčan,
031 719 123).
Četrtek, 15. marec, med 17. in 19. uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke in mladostnike; bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Petek, 16. marec, med 17. in 19. uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke in mladostnike; bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 17. marec, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti 7: Zasavska Sv. gora-Slivna-Geoss; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trje 7.15 (PD Galicija in PD Žalec,
041 460 716).
Sobota, 17. marec, ob 9. uri
mladinski šahovski turnir 2x15 minut;
prostori šahovskega kluba Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Sobota, 17. marec, ob 10. uri
5. mednarodni karate pokal Žalca;
I. osnovna šola Žalec (Karate klub Žalec, 051 428 421).
Nedelja, 18. marec, ob 8.30
šahovski turnir 2x15 minut; prostori šahovskega kluba Žalec (Šahovski klub Žalec,
041 763 337).
Nedelja, 18. marec, po 9. uri
mučeniki na Bukovici;
Planinski dom na Bukovici (PD Žalec, 041 705 738).
Ponedeljek, 19. marec, od 11.
do 19. ure JOŽEFOV SEJEM;
Petrovče;
Program:
-	ob 8. in 10. uri sv. maši v petrovški baziliki, mašuje celjski škof dr.
Anton Stres;
ob 1L uri pozdrav in nagovor častnih gostov, odprtje in blagoslov sejma:
-	razstava Dobra govedina - dobre jedi,
kulinarična razstava
Društva podeželskih žena Občine
Žalec;
dvorana KZ Petrovče:
-	razstava in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje DPŽ Občine Žalec
-	ob 14. uri okrogla miza na temo Reja govedi za pitanje v luči novih perspektiv EU;
Gasilski dom Dobriša vas-Petrovče (Kmetijska zadruga Petrovče,
03 713 33 70).
Torek, 20. marec, ob 18. uri
PO ŽENSKO Z MILENO ZUPANČIČ (Medobčinska matična knjižnica Žalec, 712 12 52).
Sreda, 21. marec, ob 16. uri
(po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 22. marec, ob 17. uri
razstava fotografij Mirana Vogrina - ob svetovnem dnevu voda; info središče ob ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 22. marec, ob 20. uri
KRAŠKI KVINTET in ANSAMBEL NAGELJ, koncert za narodnozabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 8,50 € v predprodaji in
10.50	€ uro pred koncertom (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. marec, ob 15. 30
Zimski Sprintko; stadion Žalec, v slabem vremenu telovadnica I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Petek, 23. marec, ob 17. 30
liga mladih v namiznem tenisu; telovadnica OŠ Petrovče (ŠD Petrovče, 031 386 188).
Petek, 23. marec, ob 18. uri
proslava ob materinskem dnevu;
Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija,
041 882 970, Vipave).
Petek, 23. marec, ob 20. uri
VAJA ZBORA, komedija Vinka Möderndorferja (Gledališče Velenje, režija Renato Jenček);
Hmeljarski dom KZ Šempeter; vstopnice: 5 EUR (KUD Grifon Šempeter,
031 431816, Laznik).
Sobota, 24. marec, ob 8. uri
pohod po Savinjski planinski poti: Golava;
odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 03 56 in 714 04 53).
Sobota, 24. marec, ob 17. uri
Za mamice in očke;
Gasilski dom Levec (Turistično-kulturno društvo Levec, 547 31 51, Kotnik).
Ponedeljek, 26. marec, ob 13. uri
prikaz samba;
OŠ Petrovče
(Športno društvo Špartanec,
041 928 139).
Ponedeljek, 26. marec, ob 18. uri
šahovski turnir 2x5 minut; prostori šahovskega kluba Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Torek, 27. marec, ob 15. uri
območna revija gledaliških skupin osnovnih šol;
Osnovna šola Griže
(JSKD OI Žalec, 491 38 40, Ocvirk).
Sreda, 28. marec, ob 16. uri
(po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 29. marec, ob 17. uri
MIŠKOLIN, lutkovna predstava; (Mini teater Ljubljana), za Cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 4,25 €
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 30. marec, ob 20. uri
ZORAN PREDIN IN ŽIVE
LEGENDE,
koncert za zaljubljene;
(za glasbeni abonma in izven)
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 10,50 € v predprodaji in
12.50	€ uro pred koncertom (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. marec, ob 7. uri
pohod Čaven in Lokve; odhod izpred avtobusne postaje v Žalcu
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 698 740).
Sobota, 31. marec, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti 8: Janče;
odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trje ob 7.15 (PD Galicija in PD Žalec,
031 320 242).
Sobota, 31. marec, ob 8. uri do 23. ure, do nedelje, 1. aprila, od 8. do 22. ure
2. medobčinski turnir v malem nogometu za pokal MS Žalec; telovadnica I. OŠ Žalec; prijave zbirajo do 29. marca, žreb v Piceriji Bonita ob 20. uri; nagradni sklad 750 €, več na www.turnirji.com (Mladinski klub Kasaze-Liboje,
040	606 272).
Sobota, 31. marec, od 9. in 12. ure
cvetlična tržnica v Libojah pred trgovino Mercator in Lili (Turistično-športno društvo Liboje,
041	795 642).
Sobota, 31. marec, ob 9.30
državno prvenstvo v ju jitsu borbah; OŠ Šempeter
(Ju jitsu klub Aljesan Šempeter,
041 719 586).
Sobota, 31. marec, ob 16. uri
zdelava snopov in velikonočnih aranžmajev;
Zadružni dom Ponikva (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031442 317).
Sobota, 31. marec, ob 16. in ob 19. uri
revija odraslih pevskih zborov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40, Ocvirk).
Sobota, 31. marec, ob 19.30
PACIENTI V ČAKALNICI, komedija (Gledališče Velenje);
Dom krajanov Vrbje; vstopnice: 5 €
(Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959, Meh).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 3. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 3. marec, ob 10. uri
predavanje o balkonskem cvetju in ureditvi vrtov; predavatelj Rut Podgornik - Reš; dvorana Prebold;
Društvo podeželskih žena Občine Prebold
(Danica Uplaznik, 031 511 039).
Petek, 9. marec, ob 17. uri
otroški abonma: DPD Svoboda Prebold - Skok v pravljico; dvorana Prebold DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Petek, 9. marec, ob 19.30
gledališka predstava KD Velika Nedelja - Klinika tivoli; dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Petek, 16. marec, ob 19.30
gledališki abonma: KD Pirniče
-	Parlamentarke; dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 17. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 17. marec,
planinski pohod na RADUHO (vodi Adi Vidmajer);
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 705 31 53).
Nedelja, 18. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert: PESEM STARŠEM;
KVINTET DORI in cerkveni pevski zbor Šempavske iskrice; dvorana Prebold;
(Župnija Prebold, 572 41 83).
Petek, 30., in sobota, 31. marec,
FESTIVAL POTIC 2007
-	30. marca do 9. ure dostava potic in ocenjevanje, ob 19.30 podelitev priznanj s kulturnim programom
31. marec od 8. do 12. ure razstava potic in predvelikonočna kmečka tržnica;
dvorana Prebold in Prebold - center; Občina Prebold in Društvo podeželskih žena občine Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85).
Sobota, 31. marec,
planinski pohod na KRAŠKI ROB; PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
OBČINA POLZELA
Sobota, 3. marec, ob 7. uri
pohod po Jurčičevi poti iz Višje Gore; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo na Polzeli;
(Društvo upokojencev Polzela,
Erna Drofenik, 572 01 20).
Torek, 6. marec, ob 16. uri
105. lunahod na Goro Oljko; odhod izpred Doma upokojencev Polzela
(Društvo upokojencev Polzela,
Rudi Divjak, 572 02 10).
Sobota, 10. marec, ob 19. uri
košarkarska tekma:
Hopsi Polzela : GD Hrastnik; športna dvorana na Polzeli (Hopsi Polzela, Janko Vaši,
031 783 099).
Nedelja, 11. marec, ob 10.30
odprtje svetopisemske razstave (razstava bo odprta do petka,
16.	marca)
Župnijski urad Andraž;
Dom krajanov
(Janez Furman, 041 773 222).
Nedelja, 11. marec, 13. uri
pohod družin na Hom; zbor pri igrišču;
Športno društvo Andraž (Martin Ograjenšek,
041 278 328).
Nedelja, 11. marec, ob 6. uri
zimski pohod na Snežnik; odhod s parkirišča pred občinsko stavbo na Polzeli (PD Polzela, Zoran Štok,
031 611 879).
Sobota, 17. marec, ob 16. uri
kulturni program v počastitev dneva žena;
Kulturni dom Andraž (Kulturno društvo Andraž,
Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 17. marec, ob 19. uri
košarkarska tekma:
Hopsi Polzela : Janče; športna dvorana na Polzeli (Hopsi Polzela, Janko Vaši,
031 783 099).
Nedelja, 18. marec, ob 8. uri
pohod na Limbarsko goro »po nagelj za ženo« Trojane; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo na Polzeli (DU Polzela, Erna Drefenik,
572 0120).
Petek, 23. marec, ob 16. uri
občni zbor Planinskega društva
Polzela
na Gori Oljki;
Gora Oljka
(PD Polzela, Zoran Štok,
031 611 879).
Petek, 23. marec, ob 18. uri
občni zbor Gasilske zveze Žalec; Dom krajanov PGD Andraž
(Dušan Zabukovnik, 031 335 911).
Petek, 23. in sobota 24. marec
čistilna akcija;
parkirišče pred občinsko stavbo (Občina Polzela - Peter Uratnik,
703 32 22).
Nedelja 25. marec, ob 6. uri
zimski pohod na Porezen; odhod s parkirišča pred občinsko stavbo na Polzeli (PD Polzela, Zoran Štok,
031611 879).
Nedelja, 25. marec, ob 9.15
občni zbor društva upokojencev; Dom krajanov
Društvo upokojencev Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Nedelja, 25. marec
Ikona prijateljstva; cerkev v Andražu, cerkev na Gori Oljki;
Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
Sobota, 31. marec, ob 7. uri
pohod na Ratitovec;
Športno društvo Andraž (Izidor Ograjenšek, 031 853 990).
Sobota, 31. marec, ob 9. uri
pohod na Dobrovlje iz Letuša; odhod izpred letuškega mosta (PD Polzela, Mirko Jegrišnik,
041 902 183).
Sobota, 31. marec, ob 9. uri
spomladanski sejem; parkirišče pred občinsko stavbo (Turistično društvo Občine Polzela, Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 31. marec, ob 10. uri
križev pot z Vimperka na Goro Oljko;
odhod z Vimperka (Jože Kovačec, 705 00 03).
Sobota, 31. marec, ob 19. uri
košarkarska tekma:
Hopsi Polzela : Litija; športna dvorana na Polzeli (Hopsi Polzela, Janko Vaši,
031 783 099).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 4. marec
pohod po savinjski poti;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Martin Slemenšek, 041 579 326).
Četrtek, 8. marec, ob 17. uri
prireditev ob dnevu žena;
Zadružni dom Braslovče (DPM Braslovče).
Sobota, 10. marec, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; dvorišče pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Sobota, 10. marec, ob 20. uri
10.	predstava v okviru gledališkega abonmaja »Glavnik« v Kulturnem domu Letuš;
Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 17. marec
17.	Arničev pohod na Raduho
(2062 m);
(Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče, Jože Marovt).
Torek, 20. marec, ob 17. uri
ustvarjalna delavnica ob materinskem dnevu;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Sobota, 24. marec, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; dvorišče KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Nedelja, 25. marec
pohod po Slomškovi poti;
(Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče, Jože Marovt).
Petek, 30. marec, ob 10. uri
odprtje razstave izdelkov Društva podeželskih žena Braslovče;
Zadružni dom Braslovče;
(razstava bo odprta do 2. aprila)
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
OBČINA TABOR
Sobota, 17. marec, ob 20. uri
komedija - Občinski problemi občani in psi; Dom krajanov Tabor (Zohn teater literarnega društva Livra, 031 453 652).
Torek, 27. marec , ob 17. uri
proslava ob materinskem dnevu;
Dom krajanov Tabor
(Šolsko kulturno društvo OŠ Tabor,
703 21 80).
Življenje posvetila hmelju
Prijeten spomin na pesnika
Letošnji praznik kulture so v Medobčinski matični knjižnici Žalec počastili s predstavitvijo rojakinje dr. Dragice Kralj. Uvodoma je zbrane pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Z gostjo se je o njenem znanstvenem delu pogovarjala mag. Marta Dolinar, o njenem življenju pa je spregovorila Metoda Uranjek.
Dr. Dragica Kralj je bila rojena v nemirnih in napetih časih, ki so zaznamovali obdobje med obema vojnama, in sicer leta 1931. Imela je srečno otroštvo. Že v zibel-
ko so ji bile položene nekatere očetove lastnosti, ki je bil član telovadnega društva Sokol, je marljiva, delovna in vztrajna. Okupatorjevi cilji so leta 1941 razbili družino, s tem pa so se pretrgale tudi vezi. Kot desetletna se je znašla v Črnomlju, bila je več lačna kot sita, ampak ker je že po naravi velik optimist, se zaradi tega ni preveč obremenjevala. Bila je vesela, tudi zaradi tega, ker je poznala Almo Karlin. Nekaj časa je živela v Splitu, po koncu vojne pa je prišla v Savinjsko dolino. Končala je gimnazijo v Celju in se
vpisala na študij agronomije v Ljubljani. Pravi, da so bili srečni časi, saj se je v tem obdobju vzpostavilo tovarištvo in prijateljstvo.
Po študiju se je zaposlila na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. V šestdesetih letih se je inštitut posvetil predvsem nalogam s hmeljarskega področja, kjer je šlo za znanstveno raziskovalno delo in pospeševanje hmeljarske pridelave ter uvajanje novih, boljših metod. Leta 1979 je doktorirala z doktorsko disertacijo Proučevanje izbora variabilnosti pomembnih lastnosti glede na namen uporabe v programu žlahtnjenja hmelja. V času zaposlitve je razvila kar 11 hmelj skih sort. Prejela je številna domača in tuja priznanja, pravi pa, da je največje priznanje to, da je dobila svoj prostor v domoznanskem oddelku Medobčinske matične knjižnice Žalec, ki so ga odprli lani. Predstavitev je z baročno glasbo na klavirju popestrila Irena Kralj.	T. Tavčar
Reški slavčki
pevovodkinja Bojana Hrovat.
V Marija Reki so vrsto let pod vodstvom glasbene pedagoginje in citrarke Cite Galič prepevali ljudski pevci. Zadnji čas ne pojejo več, saj je vmes posegla bolezen članov in tudi smrt nekdanjega preboldskega župnika Franca Serca, ki je bil velik ljubitelj ljudskega petja in njihov član.
Jože Zupan in Drago Lob-nikar sta z namenom, da se tradicija ljudskega petja ne bi prekinila, medse povabila svoje pevske prijatelje in tako nadaljujejo s petjem ljudskih pesmi v marijare-ških hribih. Za njimi je že nekaj nastopov in, kot kaže, jih tudi v prihodnosti ne bo manjkalo, saj ljudje radi prisluhnejo njihovemu pet-
ju. Poleg omenjenih pojejo v sekstetu še Ivi Jezernik, Jože Jerman, Franc Cestnik in Alojz Zmrzlak. Lobnikar, Jezernik, Jerman in Zmrzlak so tudi dolgoletni člani Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold, ki ga vodi
Reški slavčki, ime so jim dali domačini, pojejo večinoma ponarodele slovenske ljudske pesmi. Pesmi, ki so jih včasih peli ob raznih kmečkih opravilih (košnji, žetvi, ličkanju koruze), ob večjih cerkvenih praznikih in drugih priložnostih.
D. Naraglav
Reški slavčki med nastopom ob slovenskem kulturnem prazniku v Marija Reki
Slika iz duše in za svojo dušo
Utrinek z razstave, na levi Aliča Javšnik
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila do 28. februarja odprta likovna razstava amaterske slikarke Alice Javšnik iz Celja. O slikarki
in njenem delu je ob odprtju v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec govorila programska direktorica Lidija Koceli.
Povedala je, da je Aliča Javšnik, rojena leta 1946 v Celju, po poklicu medicinska sestra, že od otroških let pa zapisana tudi slikarstvu, ki ga je skozi desetletja dopolnjevala na številnih likovnih kolonijah, svoje slike pa razstavila na več kot 130 samostojnih in 40 skupinskih razstavah. Je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana.
Najbolj priljubljena tehnika je akvarel, zahtevna tehnika, ki skoraj ne dopušča popravljanja, a prelivanje barv, pravi slikarka, da sliki poseben čar. Odprtje je z recitacijami iz svoje pesniške zbirke popestrila Danica Klover iz Celja. T. T.
Slovenski kulturni praznik so s prireditvijo obeležili tudi visoko nad Savinjsko dolino, v Domu pod Reško planino, ki je poleg planinskega doma kulturno in družabno središče tamkajšnjih prebivalcev.
V nedeljo, 11. februarja, so se zbrali na letošnji prireditvi v spomin na našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prireditev od leta 2003 vsako leto organizira domače kulturno društvo, ki ga vodita domačinka Monika Lobnikar, strokovno pa glasbena pedagoginja in citrarka Cita Galič.
Letošnjo slovesnost sta vodili, povezovali in z besedo osvet-
S prireditve v Marija Reki
ljevali življenjsko pot pesnika Damjana Breznikar in Monika Lobnikar. Prijetno kulturno presenečenje so polnoštevilnemu občinstvu, ki je do zadnjega ko-
tička natrpal veliko sobo planinskega doma, pripravili ljudski pevci Reški slavčki in šempetrski tamburaši pod vodstvom Damjana Cestnika. D. Naraglav
Razvejana kulturna dejavnost
Predsednik Vili Pižorn
V polni dvorani doma krajanov v Andražu so prejšnjo nedeljo s proslavo, na kateri
V Savinovem razstavnem salonu bo do 6. marca odprli razstavo akademskega slikarja Franca Novinca. O življenju in delu sta na otvoritvi govorila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in likovni kritik Boris Gorupič.
Franc Novine je leta 1964 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, v devetdesetih letih pa je postal tudi redni profesor. Je avtor številnih razstav, prejel pa je tudi več nagrad in priznanj za svoje delo med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. Ker biva in slika na podeželju blizu našega glavnega mesta, je s svojim prostorom pristno povezan in če ne-
so nastopili pevci in recitatorji Kulturnega društva Andraž ter učenci Podružnične osnovne šole Andraž, počastili slovenski kulturni praznik. Ob tej priložnosti so za dolgoletno aktivno delo na kulturnem področju Ivanu Sitarju in Antonu Mešiču podelili umetniško sliko.
Proslavi je sledil občni zbor Kulturnega društva Andraž, na katerem so ocenili delo v preteklem letu in si zastavili načrt dela za letos. Kot je povedal predsednik Vili Pižorn, v društvu deluje kar sedem sekcij, in sicer meša-
koliko podrobneje obravnavamo njegova dela, lahko najdemo v njih značilen temperament, ki ga najdemo pri mnogih avtorjih, ki izhajajo iz osrednjega slovenskega geografskega področja. Čeprav njegovo slikarstvo ni realistično, pa je trdno oprede-
ni pevski zbor, vaški godci, gledališka sekcija, oktet, mladinska sekcija, šolsko kulturno društvo in odbor za prireditev Družina poje. Vse so uspešno delovale. V kraju so izvedli več prireditev, proslav, dva koncerta mešanega pevskega zbora, dve predstavi komedije Dve nevesti, v izvedbi domače skupine, 23. prireditev Družina poje in opravili veliko vzdrževalnih del na domu krajanov. Program dela za letos je precej podoben lanskemu, želijo pa si, da bi dvorano opremili z novimi stoli. Zbor so zaključili z družabnim srečanjem. T. T.
ljeno z realnostjo, ki preseva celotno likovno zgradbo. Odmik v abstrahirane ploskve dobiva svoj smisel v okviru iskanj emotivnih učinkov, ki jih stopnjuje barvna gostota. Na razstavi v Žalcu je avtor predstavil izbor svojih novih del. V programu ob odprtju sta nastopili sopranistka Irena Glušič in pianistka Irena Kralj. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel.	T. Tavčar
Utrinek z razstave na dan otvoritve. V sredini avtor razstave Franc Novine
Razstavlja Franc Novine
Uspeh mlade žalske flavtistke
Eva Nina Kozmus, foto: Novi tednik
V glasbenih šolah Velenje in Celje je 13.in 14. februarja po-
tekalo 10. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov s celjskega in koroškega območja. Med sabo so se pomerili v naslednjih glasbenih disciplinah: klavir, flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, kljunasta flavta in komorne skupine s trobili.
Mladi glasbeniki so tekmovali v različnih starostnih skupinah. Tekmovanja se je udeležila tudi mlada flavtistka iz Žalca Eva Nina Kozmus, sicer gojenka glasbene šole iz Celja. Pod men-
torstvom spec. Milene Lipovšek, prof., ji je uspelo tekmovalni program izvesti tako prepričljivo, da ji je tekmovalna komisija podelila zlato priznanje. Poleg tega so ji podelili še posebno nagrado za najbolje izvedeno obvezno skladbo in za najvišje število osvojenih točk nasploh. Evo Nino Kozmus čaka še nastop na državnem tekmovanju, na katerem se bodo predstavili le najboljši z regijskih tekmovanj po Sloveniji.	L. K.
V Preboldu nova šolska knjižnica Praznično leto za Vrbo
Letošnji praznik kulture je Osnovni šoli Prebold prinesel težko pričakovano novo šolsko knjižnico, ki se razteza na dobrih 200 kvadratnih metrih površine. Vrednost naložbe, ki je v celoti pokrita iz občinskega proračuna, znaša več kot 87.000 evrov. V knjižnici je preko 30.000 knjižnih enot. Izposoja in tudi vsi podatki o knjigah so računalniško vodeni. V knjižnici je prijeten cicibanov kotiček, računalniški prostor z medmrežnim dostopom, prostor za računalniške videoprojekcije in družabno-literarne namene ter pisarna knjižničarke.
Ob odprtju knjižnice so na šoli pripravili slovesno prireditev, ki so se je udeležili številni občani,
Krajevna knjižnica Petrovče v svojih prostorih večkrat gosti ljubiteljske slikarje. Te dni je tam na ogled razstava slik Ane Lukner iz Žalca.
Ana Lukner se je resno začela ukvarjati s slikarstvom šele pred dobrimi tremi leti, prvi njeni začetki pa so bili pred petimi leti z ustvarjanjem voščilnic. Upokojena frizerska mojstrica zdaj že tretje leto obiskuje likovne delavnice Društva šaleških likovnikov v Velenju, pred enim letom pa je v Celju pripravila prvo samostojno razstavo. Raz-
Z novimi nošami
Dvorana Zadružnega doma na Ponikvi pri Žalcu je bila zadnjo januarsko nedeljo prizorišče drugega folklornega koncerta v izvedbi folklorne skupine tamkajšnjega kulturnega društva.
Folkloristi so premierno zaplesali plese z gorenjskega področja in to v novih narodnih nošah, ki so jih kupili s sredstvi Kulturnega društva Ponikva pri Žalcu in vseh krajanov Ponikve ter njene okolice (Šentilja in drugih krajev.
Program so pomagali oblikovati celjska folklorna skupina, MoPZ in ljudske pevke s Ponikve. Nastopili so tudi harmonikarji domače folklorne skupine Barbara Krajnc.
V folklorno skupino, ki deluje že sedmo leto, je vključenih
svetniki Občine Prebold, predstavniki izvajalcev del in drugi gostje. Zbranim so spregovorili ravnatelj šole Milan Jezernik, župan Občine Prebold Vinko Debelak in vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport Boris Zupančič. Ravnatelj Milan Jezernik je ob tej priložnosti dejal: »Šolska knjižnica ima bogato preteklost, saj je omenjena že pred letom 1900, po odprtju najstarejšega dela zdajšnje šole pa je v šolskem letu 1910/11 v kroniki omenjeno tudi odprtje šolske knjižnice. Ves čas je imela zelo pomembno vlogo pri razvoju bralne kulture učencev na šoli. Dejavnost knjižnice je v skladu z novo zakonodajo opredeljena kot sestavina vzgojno-izobraževalnega dela v
stava v Petrovčah je njena tretja samostojna razstava, sodelovala pa je tudi na petih skupinskih.
Ob odprtju razstave v Petrovčah se je zbralo veliko obiskovalcev, ki jih je najprej pozdravila predstavnica knjižnice Metoda Uranjek, o slikarki je govoril Oskar Sovine, za glasbo pa je poskrbela Vita Zorko. Razstavo je odprla predsednica Kulturnega društva Petrovče Jana Naglič Jug. Slikarka Ana je eno svojih slik podarila knjižnici. Razstava bo na ogled do 31. marca.	K. R.
okrog 30 članov. Vodi jo Majda Kričej, njen predsednik pa je Milan Cokan. Trenutno plešejo plese iz Prekmurja, s Kozjanskega,
PRIREDITVE V MARCU
Ponedeljek, 5. marec, ob 17. uri
ustvarjalnica DROBNA DARILA;
Krajevna knjižnica Liboje (Sonja Feldin, 041 709 182).
Sreda, 7. marec, ob 18. uri POT NA HIMALAJO S ŠTEFKO URH;
Krajevna knjižnica Liboje.
Ponedeljek, 12. marec, ob
18.30
predavanje EKOLOŠKO
PRIDELOVANJE
JAGODIČEVJA;
Medobčinska matična knjižnica Žalec.
šoli. Ima pomembno vlogo pri podpiranju učnih ciljev, načrtovanju programov, ki razširjajo in bogatijo delo v razredu, privajanju strokovnih delavcev in učencev na uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov. Zelo pomembno pa je tudi učenje in navajanje učencev na uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij. V letošnjem šolskem letu smo dokončno uvedli program devetletke v vse razrede, z ureditvijo knjižnice pa imamo izpolnjene tudi vse prostorske pogoje.«
Posebno zahvalo sta župan in ravnatelj izrekla knjižničarki Marjeti Strožič in učencem knjižničarskega krožka. Na prireditvi so nastopili otroški zbor, Orfova skupina, plesna skupina, dogajanje v veliki telovadnici osnovne šole pa je bilo v znamenju Robina Hooda in Trnuljčice, ki sta prireditev tudi vodila.
Trak pred vhodom v knjižnico so prerezali najmlajši ob sodelovanju ravnatelja Milana Jezernika, župana Vinka Debelaka in predstavnika ministrstva Borisa Zupančiča, ki je ob tem slovesnem trenutku med drugim dejal: »Odprtje knjižnice ni isto kot odprtje stadiona. Je mnogo več, je gojitev duha, da bi bilo zdravo telo. Ne gre za dobre besede, izrečene ob današnji priložnosti in pred praznikom kulture. Gre za preprosto dejstvo, da vsakovrstna vzgoja in izobraževanje od vekov vek temeljita na besedi in pismu. Vaša knjižnica bo kar nekaj časa lahko zgled bližnjim in daljnim krajem, kako pomembno je znati hraniti bogastvo knjig, in v drugih oblikah zabeležen utrip duha.«
Občino Prebold čaka še izgradnja občinske knjižnice, saj je zdajšnja močno utesnjena. Če bo šlo vse po načrtih, se bo to zgodilo že prav kmalu, vsekakor v tem mandatu. D. Naraglav
iz Bele krajine in z Gorenjske. V okviru folklorne skupine deluje tudi glasbena skupina, ki igra na ljudska glasbila.	G. N.
Torek, 13. marec, ob 18. uri VEČER ZA VSE ŽENE; Krajevna knjižnica Liboje.
Torek, 20. marec, ob 17. uri pravljica KJE SI, MAMICA? Krajevna knjižnica Liboje.
Torek, 20. marec, ob 18. uri PO ŽENSKO Z MILENO ZUPANČIČ;
Medobčinska matična knjižnica Žalec.
Torek, 27. marec, ob 17. uri PO PRAVLJICI DIŠI;
Medobčinska matična knjižnica Žalec.
Torek, 27. marec, ob 17. uri slikarska delavnica, ki jo bo vodil Žiga Bedrač SLIKAJMO Z AKVARELI;
Krajevna knjižnica Liboje.
Za amatersko gledališče Vrba iz Vrbja je letošnje leto nekaj posebnega. Vrba namreč praznuje 30-letnico neprekinjenega delovanja. Prireditve v počastitev tega jubileja potekajo vse leto, sklepni del praznovanja pa bo novembra s premiero Butalci, razstavo in izdajo brošure ter organizacijo dneva gledaliških ljubiteljev.
Trideset let za zgodovino ni veliko, če pa so ta leta stkana z ljubeznijo, spoštovanjem, veseljem in trdim delom, odrekanjem in solzami sreče ter tudi razočaranja, je to vsega spoštovanja vreden jubilej. Bera 30-letnega ustvarjanja predstav in likov je pestra in raznolika, ime Amaterskega
Takšen je naslov gledališke igre za otroke, ki so jo za to gledališko sezono, pod vodstvom režiserja Cirila Jagriča, naštudirali preboldski gledališčniki. Premierno so se z njo predstavili na osrednji prireditvi Veselega decembra na prostoru preboldske tržnice, drugič pa v dvorani gasilskega društva v Matkah ob obisku dedka Mraza.
Zatišje je zgolj navidezno - ustvarjalci književne revije VPOGLED ne mirujemo.
Glede na to, da je kljub vsemu še kar nekaj časa do 21. marca, do datuma torej, s katerim smo določili končni čas za oddajo prispevkov, ki naj bi se uvrščali v pomladno-poletno številko revije, je njen koncept že narejen ter praktično sprejet. Seveda to ne pomeni, da so »vsa mesta že zasedena« - nasprotno, novi sodelavci so ne samo sprejemljivi, temveč iskreno zaželeni. Ne glede na tematiko, obliko, zvrst ali stilno naravnanost sprejemamo vse, kar je ustvarjalno sveže, zanimivo, posebno, odprto, komunikativno; vsa naša »Branja« so pripravljena na nadaljevanje in nadgrajevanje, zato smo veseli tako literarnih potopisov in zgodb ter pesmi za otroke kot dramskih besedil in specializiranih zvrsti, kot so na primer haikuji ali soneti. Vendar se pomembne novosti odpirajo tudi tokrat.
Težka, a nujna odločitev je povezana z drugačnim razvrščanjem poezije in proze. Do zdaj smo oboje razvrščali po zrelosti, kakovosti, prepričljivosti, ker pa v umetnosti absolutno ni mogoče potegniti jasnih meja med stopnjami kakovosti, bomo prispevke naših novih in starih sodelavcev vnaprej preprosto razvrščali po zvrsteh: poezija, tako vrhunska kot obetavna, bo pokrita z enim blokom (tako imenovano »Verzno branje«), proza, določneje rečeno pripovedništvo, z drugim (tako imenovano »Pripovedno branje«). Prepričani smo, da
gledališča Vrba Vrbje pa je poznano ne le v kraju in občini, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru iz izven, pravi v imenu gledališčnikov iz Vrbja Lea Meh. Seveda je v tem mozaiku poleg vseh članov, ki so sodelovali v gledališki skupini, zelo pomembno občinstvo, ki vsa leta zvesto spremlja njihovo delo in jih podpira. Zato je to tudi njihov praznik.
V prazničnem programu so se že zvrstila gostovanja KUD Kranjska Gora in Prosvetno društvo Štandrež, pripravili so literarni večer poezije Brine Krašovec, 10. marca ob 19.30 bo v Vrbju gostovalo KUD Zarja Trnovlje s komedijo Ščuka da te kap, 31. marca ob 19.30
Pred dnevi so imeli predstavo tudi za otroke preboldskega vrtca, gostovanj pa tudi ne bo manjkalo v prihodnje, saj gre za res prijetno predstavo. Z Mojco Pokrajculjo, s katero so obogatili otroški gledališki abonma v minuli gledališki sezoni, so gostovali blizu tridesetkrat, tokrat pa najbrž ne bo nič drugače.
Zgodbica ima tudi pomembno izobraževalno noto, saj spodbuja
bomo s takšnim uredniškim pristopom preprečili marsikakšno nesoglasje in nelagodnost preveč subjektivnega uredniškega vpliva na izbor literarnih pisav. To pa še zdaleč ni vse.
Pomemben korak v odprtost in razumniško angažiranost načrtujemo z idejo o revijalnem forumu. Izbrali in določili smo temo, ki je v isti sapi aktualna in moderna, obenem pa večna in izzivalna, in da bi se o njej obširneje izrekli, smo nagovorili deset uveljavljenih leposlovnih in kritičnih peres. Kakšen odnos in kakšno odgovornost imamo pisci in intelektualci do narave, bo odgovarjala peterica že utečenih sodelavcev VPOGLEDa, ostalih pet pa prihaja iz uveljavljenih predelov slovenske kulture (na primer Iztok Osojnik, Borut Korun, Vlado Šav ...). Seveda bodo njihovi prispevki tudi posebno priznanje ambicioznemu in dobro mislečemu delu naše revije. Število objavnih mest pa nikakor ni dokončno, in če bi kdorkoli želel izraziti svoje kritično mnenje na temo z naslovom ČAS ZA HVALNICE, ČAS ZA ODGOVORNOST?, torej kaj nam daje narava in kako sami čutimo do nje kot ustvarjalci, bomo z veseljem upoštevali prispevke, ki bodo na naslov uredništva prišli do vključno 21. marca.
O najlepši in najbolj izzivalni novosti pa na koncu. V naslednji številki VPOGLEDa, ki bo izšel v drugi polovici junija, bomo razpisali nagradni natečaj za kratko zgodbo. O podrobnostih seveda še ne smemo govoriti, domače pišoče bralstvo pa lahko kljub
Ena ostaja knjižnici
Hop v pravljico
Budni v pomlad
pa Gledališče Velenje s predstavo Pacienti v čakalnici. 23. junija ob 20.00 bo ob ribniku Vrbje Kresni večer. Novembra bodo svoj jubilej domači gledališčniki proslavili s premiero Butalcev v režiji Bogomira Verasa, pripravili bodo razstavo z naslovom Živim utrinek v življenju in izdali brošuro 30 let AG Vrba, hkrati pa bo večer posvečen anekdotam in prigodam z igralci in zvestim občinstvom. S predstavo Stara garda bodo nastopili njihovi prijatelji iz KUD Štandrež iz Italije, to pa je bila najboljša amaterska gledališka predstava v Sloveniji v letu 2004. Pripravljajo tudi dan gledaliških ljubiteljev s pogovorom o stanju ljubiteljskih gledališč v širšem slovenskem prostoru, podelitvijo Linhartovih značk in družabnim srečanjem.
K. R.
otroke k umivanju rok. Glavna oseba v zgodbi je Tinček, ki si ni umival rok. Čarovnica iz povesti o Janku in Metki ga je zaradi tega zvabila v pravljični svet in ga zaprla v svojo hišo. Rešil ga je lovec iz zgodbice o Rdeči kapici. Ta zgodbica pa je pravzaprav na nekoliko drugačen način tudi rdeča nit celotnega dogajanja na odru.
Ko se Tinčku uspe vrniti domov iz pravljice, očetu pove, da si bo roke umival kar naprej in da tega nikoli ne bo pozabil.
D. N.
vsemu že opozorimo, da je čas za ogrevanje peres. Znane so teme, znani so pogoji razpisa in natečaja samega, znana so imena žirije - pomembno pa je vsekakor tudi to, da smo k sodelovanju pritegnili mariborsko založbo LITERA in njenega direktorja Orlanda Uršiča. Nagrade ne bodo denarne, bodo pa izredno vabljive, tako rekoč pravo razkošje. Mimogrede: razpis bo objavljen v naslednji številki revije, obenem pa tudi v vseh glavnih slovenskih tiskanih medijih.
Ne gre za nehvaležnost do tistih, ki so nas priznali, temveč za nelažno skromnost, da res čisto na koncu omenjamo še Savinovo odličje. Čeprav to ni več sveža novica, naj vseeno poudarimo še sami: uredništvu revije VPOGLED je bilo na letošnji proslavi za kulturni praznik, 1. februarja v Žalcu, podeljeno Savinovo priznanje. Prijetna spodbuda, ki je prišla dovolj zgodaj, da bo iz nečesa, kar je še vedno v rosnih letih, dejansko postalo nekaj zrelega in pomembnega za vse pisno, predvsem pa bralsko pismene ljudi tega prostora.
Torej hvala. Se še vidimo in beremo.
In da se ne pozabi: POMEMBNO JE IMETI VPOGLED!
Mare Cestnik, glavni in odgovorni urednik
Športnika leta Polavdrova in Drakšič
Župan Lojze Posedel, športnika leta Rok Drakšič in Lucija Polavder ter gost prireditve najhitrejši Slovenec Matic Osovnik
V polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v torek zvečer
v sodelovanju z Zvezo športnih društev Občine Žalec in Občino Žalec pripravil prireditev z naslovom Šport 2006
v Občini Žalec, na kateri so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnicam, športnikom, športnim eki-
tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške.
Tekmovali so v dvanajstih kategorijah in štirih slogih. Najuspešnejši so bili lokostrelci iz Lokostrelskega kluba Mins Ljubljana, dobro pa so se izkazali tudi žalski lokostrelci. Zvonka Jakop in Andreja Izgoršek sta v disciplini goli lok pri članicah osvojili prvo mesto, med veterani pa se je v slogu ukrivljeni lok prvega mesta veselil Zlatko Ulaga. Najboljša strelka Lokostrelskega kluba Žalec Andreja Izgoršek je pred tekmo predlagala, naj vsi lokostrelci s sabo prinesejo otroško igračo. Akcija je uspela, igrače pa bodo podarili otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Tako se tudi slovenski lokostrelci vključujejo v humanitarne akcije. T. T.
Hopsi in Nova Gorica, ki imata po 35 točk. Ekipa Prebolda, ki nastopa v tretji slovenski košarkarski ligi, pa je srečanje proti ekipi iz Nazarij doma izgubila z rezultatom 70: 85
Prejšnjo soboto sta bili uspešni tudi ekipi, ki nastopata v drugi slovenski moški in ženski državni odbojkarski ligi. Moška ekipa SIP Šempetra je v telovadnici šempe-trske osnovne šole z rezultatom 3 : 1 v setih premagala ekipo iz Žirovnice, ženska ekipa OK Aliansa Šempeter pa je v gosteh v Mariboru z 0 : 3 v setih premagala drugo ekipo Nove Kreditne banke Maribor Branik. V tretji državni odbojkarski ligi vzhod je ženska ekipa Braslovč gostovala pri ekipi Mežica in izgubila z rezultatom 3 : 0 v setih.	T. T., L. K.
Za najuspešnejšo športno ekipo so proglasili ekipo RK Celeia Žalec
225 lokostrelcev v Žalcu
Utrinek s tekmovanja
Lokostrelski klub Žalec je v nedeljo v telovadnici prve žalske osnovne šole pripravil loko-
strelsko tekmovanje Indoor 18 metrov za slovenski pokal 2007. Tekmovanja se je udeležilo 225
Zadnje športne vesti
Na sobotni tekmi svetovnega pokala v judu v Hamburgu takšne športne sreče kot Urška Žolnir, ki je zmagala, nista imela Petra Nareks in Rok Drakšič. Petra ni ponovila zmagovalne predstave iz Bolgarije, saj je že v prvi borbi srečanje proti Brazilki Huliene Aryecha Ferreria izgubila. Rok Drakšič je v uvodni borbi sicer dobil, nato pa izgubil v repasažu proti Latvijcu Olegsu Filipovsu.
Ekipa U14 Nogometnega kluba Žalec je na turnirju dežele Oberfranken v Weidenbergu v Nemčiji osvojila drugo mesto, Jaka Rehar pa je bil drugi strelec turnirja.
Rokometašice RK Celeia Ža-
lec nadaljujejo letošnjo uspešno tekmovalno sezono v državnem prvenstvu. V 16 krogu državnega prvenstva so v soboto zvečer gostovale pri ekipi Zagorja in zmagale z rezultatom 28:34, ob polčasu je bil rezultat izenačen, 16:16. Na lestvici so trenutno na petem mestu s 16 točkami, kolikor jih ima tudi četr-touvrščena ekipa Škofje Loke.
V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v prvi B slovenski košarkarski ligi so Hopsi s Polzele v domači dvorani pred 300 gledalci z rezultatom 101 : 83 premagali ekipo Rudarja iz Trbovelj. Največ točk (28) je za Hopse dosegel Peter Jovanovič. Na lestvici vodita ekipi
Peter Kavčič, Uroš Vidmajer in Franci Podbrežnik
pam in športnim delavcem. Uspešnih športnikov je vsako leto več. Tokrat so podelili 70 priznanj in nagrad, gost prireditve je bil naj hitrejši Slovenec Matic Osovnikar, v programu pa so nastopili plesna šola Pet pedi, Magic Fire in manekenke šole Tatjane Tutan, ki so predstavile športno kolekcijo podjetja Vulcano.
Za naj športnico so proglasili judoistko Lucijo Polavder, ki je lani osvojila tretje mesto na članskem EP, trikrat je bila prva na svetovnem A-pokalu, prva na državnem prvenstvu, osvojila je naslov judoistke leta 2006 v Sloveniji ter zasedla tretje mesto na izboru športnice Slovenije. Naj športnik Občine Žalec je judoist Rok Drakšič, ki je lani osvojil tretje mesto na mladinskem SP, tretje mesto na svetovnem A-pokalu, prvo mesto na DP in bil judoist leta 2006 v Sloveniji. Za najuspešnejšo športno ekipo so proglasili ekipo članic RK Celeia Žalec, ki je lani osvojila drugo mesto v DP. Posebno priznanje za društveno delo in za osvojitev naslova konjeniški klub leta v Sloveniji je prejel Konjeniški klub Ganymed Žalec. Posebno priznanje so prejeli športni delavci Milan Pulko, Leon Bevc in Silvo Marič. Med osnovnimi šolami je četrtič zapored slavila Osnov-
na šola Petrovče, druga je bila OŠ Šempeter in tretja OŠ Žalec. Scenarij prireditve je pripravil Uroš Vidmajer s povezovalcema prireditve Petrom Kavčičem in Francijem Podbrežnikom ter Samom Sadnikom s Savinjske
Posebno priznanje za športne delavce je prejel tudi Leon Bevc iz Medobčinskega društva invalidov
televizije. V avli doma je prireditev zaokrožala tudi razstava športnih slik Foto Rizmal še enega uspešnega športnega projekta leta 2006 Razpnimo jadra.
Zapisal in slikal: T. Tavčar
Plesna šola Pet pedi
_ / i /T . J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
Acl/orAow'a Q q 3310 Z3I6C uuuttu 7^et.73lar ci
12 50, E-pošta'
Aškerčeva 9 Tel.: 03 712
www.zkst-zalec.si
zkst.zalec@siol.net
KONCERT ANSAMBLOV
KRAŠKI KVINTET in NAGELJ
Četrtek, 22. marec, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
I L JI IMI I
Koncert ca narodno zabavni abonma in izven. VSTOPNICE: 8,50 C V PREDPRODAJI (TIC ŽALEC) IN 10,50 C URO PRED KONCERTOM PRI BLAGAJNI DVORANE
Izjavi športnice in športnika leta
Po razglasitvi najboljših športnikov v Občini Žalec, prireditev je bila v Domu II. slovenskega tabora, smo nekaj besed spregovorili s športnico leta Lucijo Polavder in športnikom leta Rokom Drakšičem.
Lucija Polavder: »Zelo sem vesela in počaščena, da so me proglasili za športnico leta tudi v Občini Žalec, še posebno, ker nisem članica kluba iz žalske občine. Res pa je, da sem občanka Občine Žalec in da je moj dom v Krajevni skupnosti Griže, kamor se z velikim veseljem vedno tudi vračam. Osvojitev naslova najboljšega je nekaj drugega kot osvojiti medaljo, ki si jo moraš prigarati najprej s številnimi treningi in nato z uspešnimi borbami na tekmovanjih. V bistvo je to nagrada za tisto prejšnje
in vsak je vesel in ponosen, če njegove rezultate nagradijo s takšnim laskavim priznanjem. Tudi jaz nisem izjema in danes mi je še toliko prijetneje pri srcu, hkrati pa sem trdno odločena sprejemati nove izzive in dosegati čim boljše rezultate tudi v tem letu, ki bo zelo delovno. Čakajo me naporni turnirji, okrog deset tekmovanj za svetovni pokal, evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo in še kaj. Vsekakor pa je to leto zelo pomembno, saj se nabirajo točke za olimpijske igre v Pekingu. Upam, da se bo izšlo tako, kot si želim, in da se bom na te olimpijske igre tudi uvrstila.«
Rok Drakšič: »Ob takšnih trenutkih človek ne more biti ravnodušen. Res je, da sem v preteklem letu, in tudi že prej, doživel podobne situacije zmagoslavja,
vendar občutek, da si cenjen tudi doma, daje vsemu temu še toliko večji pomen. Resnično sem ponosen, da sem Savinjčan, občan Občine Žalec in Slovenec in da s svojimi nastopi na tekmovanjih po svetu lahko zastopam našo državo. Z lansko sezono sem lahko res zadovoljen, hkrati pa upam in si želim, da bi bila letošnja podobna ali pa celo boljša. Moje želje in ambicije so čim boljši mednarodni rezultati. Osvojitev judoista leta v državi tako pri mladincih kot pri članih me navdušuje, hkrati pa tudi spodbuja in pripravlja na nove izzive v mednarodni areni. Bliža se evropsko člansko prvenstvo. Lansko leto sem malo po nesreči izgubil dvoboj že v prvem kolu, zato bi rad na začetku predvsem izboljšal to uvrstitev. Sicer pa me čaka v tem letu še veliko drugih velikih tekmovanj in trudil se bom biti čim boljši in si prislužiti dovolj točk v kvalifikacijah za olimpijske igre v Pekingu.«
D. N.
Športnika leta tokrat Neli in Matic
Prvi z leve predstavnik mladih košarkarjev ter športnica in športnik leta 2006 Neli Golavšek in Matic Potočnik
Prejšnji petek so v Občini Prebold pripravili že četrto prireditev za proglasitev najboljše športnice in najboljšega športnika ter najboljše moške ekipe v Občini Prebold. Najboljše ženske ekipe tokrat niso proglasili, ker na komisijo za izbor ni prispel noben predlog. Med 22 nominiranci sta športnika leta za leto 2006 postala modelarka Neli Golavšek in
karateist Matic Potočnik. Za najboljšo moško ekipo so razglasili ekipo Košarkarskega kluba Prebold, ki je v II. SKL v kategorij mlajših dečkov osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu.
Športni slovesnosti je prisostvovalo lepo število občanov, župan Vinko Debelak, člani občinskega sveta Občine Prebold, predstavniki posameznih športnih društev, star-
Uspeh Nestorjevcev
Z leve proti desni trener Damir Vrbanič, Matic Potočnik, Kiti Smiljan, Tilen Smiljan in Mark Malis
Člani Karate kluba Nestor so konec januarja prejeli tri pokale za dosežke v lanskem letu, na mednarodnem prvenstvu v Limbušu v začetku februarja pa pet medalj.
Karateisti Karate kluba Nestor so na prireditvi Dosežki v karateju za leto 2006 v organizaciji Karate zveze Slovenije prejeli tri pokale. Prireditev je bila 25. januarja v Postojni. Kiti Smiljan je prejela pokal za pokalno zmagovalko v kategoriji malčice, Mark Malis pokal za pokalnega zmagovalca v kategoriji mlajši dečki, Matic Potočnik pa pokal za osvojeno 2. mesto v kategoriji mlajši kadeti.
Odbojka na kratko
V šempetrski telovadnici je 10. februarja potekala odbojkarska tekma 15. kroga članic 2. slovenske lige, v kateri so domačo ekipo OK Aliansa Šempeter z rezultatom 3 :1. (26: 28,25 : 22,25:13 in 25:23) premagale odbojkarice s Prevalj. Ekipi se je močno poznal izostanek dveh poškodovanih napadalk Katje Remic in Tine Bukovec, organizatorke igre Mojce Božič in dalj časa odsotne, zaradi bolezni, Ane Apat. Mlada članska ekipa je s skupno 19 točkami med 12 ekipami trenutno uvrščena na 8. mesto.
Istega dne je v šempetrski telovadnici potekala tudi osmina finala male odbojke. Ekipa Ali-
ši športnikov in drugi gostje. Poseben gost je bil tokrat nogometaš celjskega Publikuma Simon Sešlar, ki je bil tudi član državne nogometne reprezentance Slovenije. Slednji je najboljšima športnikoma in najboljši moški ekipi tudi podelil plakete za leto 2006. Prireditev je vodil in povezoval Jerry Zelič, program pa so s svojimi nastopi obogatili šolska instrumentalna zasedba Or-feki, ki jo vodi Bojana Horvat, plesna skupina DPD Svoboda Prebold pod vodstvom Jasne Mladenovič, DJ Bruno in Duo contakt.
Tri leta zaporedoma, 2003, 2004 in 2005, je naslov najbolje športnice prejela mlada šahistka Ksenija Novak iz Dolenje vasi, letos je ta naslov osvojila mlada športnica - modelarka Neli Golavšek iz Šešč, ki je bila med nominiranci tudi prejšnja leta. Doseženi rezultati na tekmovanjih so ji prinesli 425 točk, kar je bilo največ od vseh ženskih nominirank. Neli, ki je sicer članica Društva modelarjev Velenje, se ponaša s tretjim in petim mestom s svetovnega prvenstva na Norveškem v kategoriji FSR V 3,5 cm3 in kategoriji FSR V 7,5 cm3. V teh kategorijah se ponaša z dvakratnim naslovom državne prvakinje ter prvim in tretjim mestom na tekmovanjih za srednjeevropski pokal v Avstriji.
Z dvakratnim naslovom športnika leta v Občini Prebold se ponaša karateist Matjaž Končina, ki je bil leta 2005 tudi naj karateist Slovenije. Tudi letošnji naslov najboljšega v Občini Prebold gre v
roke karateista, kot že rečeno, je ta naslov osvojil Matic Potočnik iz Prebolda. Matic, ki je sicer član Karate kluba Nestor, je zbral za svoje uspehe 707,5 točke. Na različnih tekmovanjih je bil kar sedemkrat prvi, trikrat drugi in petkrat tretji. Med prvimi mesti velja omeniti 10. novoletni mednarodni turnir Žalec v športnih borbah, 4. international karate Grand prix Žalec, 1. pokalno tekmo KZS za kadete in člane, 7. tradicionalni Shotokan turnir v Kranju in še bi lahko naštevali.
Tokratni nominiranci so bili člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter Grega Habijan, Tadej Kostajnšek, David Štraus, Barbara Stiplovšek, Žan Artelj, Anja Laznik in Julii-jan Motoh, košarkar Blaž Virant, šahistka Ksenija Novak, rokometašici Lea Strgar in Sabina Globočnik, športnik društva upokojencev Emil Malovšek, modelarja Julijan in Neh Golavšek, nogometaš Antonijo Pranjič, atlet Nejc Povše, judoist Stanislav Pančur ter trije športniki veterani, atlet Adi Vidmajer - dvakratni državni prvak v metu kladiva in metalskem peteroboju, kolesar Rafael Končina, ki se ponaša s prvim mestom na državnem prvenstvu v kronometru, štirikratnim 1. mestom in osemkrat 2. mestom za pokal Slovenije, z 2. mestom na državnem prvenstvu cestnokolesarske dirke, 2. mestom na državnem prvenstvu v gorskih dirkah, 2. mestom za pokal Slovenije - skupno in še bi lahko naštevali. S temi rezultati je zbral kar 1055 točk. S pet točk manj se ponaša lokostrelec Zlatko Ulaga, ki je lani osvojil kar štirinajst prvih mest, dve drugi mesti in več drugih visokih uvrstitev.	D. N.
Odličen začetek
Člani Karate kluba Nestor so bili uspešni tudi na mednarodnem turnirju Kobe Osaka 2007 3. februarja v Limbušu, saj so osvojili pet medalj. V konkurenci 240 tekmovalcev iz 45 klubov iz Slovenije in Hrvaške je Kiti Smiljan zmagala v borbah malčice -33 kg. Neja Rom Zupan je osvojila 2. mesto v kategoriji borbe ml. deklice -33 kg in Jernej Blatnik 3. mesto v borbah st. dečki -50kg. V kategoriji ml. dečki -33 kg sta nastopila Mark Malis, ki je osvojil 1. mesto in premagal vse nasprotnike, ter Nel Lončar, ki je osvojil 3. mesto.	L. K.
Ju jitsu zveza Slovenije je v Tacnu pri Ljubljani 17. februarja pripravila prvo letošnjo tekmovanje v ju jitsu borbah za kategorije deklic/dečkov in ka-detinj/kadetov. Na tekmovanju je nastopilo 79 tekmovalcev iz 10 ju jitsu klubov iz vse Slovenije, med njimi z devetimi tekmovalci tudi Ju jitsu klub Aljesan iz Šempetra. Osvojili so kar osem zlatih, štiri srebrna in tri bronaste medalje.
Zlata medalje so osvojili Žan Artelj (dečki -39 kg in kadeti -46 kg), Anja Laznik (deklice -57
kg), Sabina Predovnik (kadetinje do 70 kg), Barbara Stiplošek (deklice +58 kg), Tadej Kostanjšek (kadeti -66 kg), Luka Melanšek (dečki do 63 kg) in Grega Habjan (dečki -56 kg). S srebrnimi medaljami so se ovenčali Barbara Stiplošek (kadetinje -70 kg ), Luka Melanšek (kadeti -60 kg), David Štraus (dečki -63 kg), Grega Habjan (kadeti -55 kg). Bronaste medalje so si priborili Anja Laznik (kadetinje -57 kg), Dario Štraus (kadeti -60 kg) in Tilen Hadolin (dečki -55 kg).
L. K.
Mladi žalski šahisti uspešni
ansa Šempeter (deklice, rojene 1994, in mlajše) pod vodstvom trenerja Marjana Franceta je z rezultatom 2 : 1 premagala ekipo iz Braslovč, 3 : 0 Ecom Tabor in 3 : 0 Benedikt in se tako uvrstila v četrtfinale.
Sredi februarja je potekal tudi 5. krog turnirja v kategoriji kadetinj A-lige vzhod (rojene 1990 in mlajše). Kadetinje OK Aliansa Šempeter so premagale obe nasprotni ekipi, in sicer Galejo Vega Branik iz Maribora z rezultatom 2 : 0 (25 : 19, 25 : 22) in ekipo Formis 2:0 (25 :12, 25 :12). Med osmimi ekipami si tako Aliansa Šempeter in ekipa s Prevalj trenutno delita 1. in 2. mesto.	L. K.
Ekipa učencev žalske osnovne šole v sestavi Tine Kučer, Urban Pesjak, Robert Artič in kapetan Miha Bom-bek je v Šempetru osvojila naslov regijskega prvaka.
V konkurenci fantov do 12 let so premagali ekipe OŠ Polzela, OŠ Šempeter in OŠ Lesično. Uspeh žalskih mladih upov je v Šentjurju na posa-
Končana savinjska košarkarska liga Brglez.com
V	organizaciji Športnoko-šarkarskega društva Koš Polzela se je končalo tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Br-glez.com. V ligi je letos nastopilo deset ekip, ki so odigrale skupaj kar 53 tekem.
V	končnici za sedmo mesto je ekipa ŠKŽ - ŠDBS Žalec z rezultatom 65 : 58 premagala ekipo Odgovor Polzela, peto mesto je zasedla ekipa Kamnoseštvo Vogrince, saj je tekmo proti ekipi Veterani Pivovarne Laško dobila brez borbe za zeleno mizo 20 : 0. Ekipa Brglez, com Polzela je s 85 : 68 premagala ekipo Picerija 902 Gornji Grad in zasedla tretje mesto. Ekipa ŠD Gomilsko Restavracija Sajovic pa je ekipo Celje Avtokontrol Žalec premagala z rezultatom 60 : 50 in osvojila prvo mesto. Za najboljšega igralca finalne tekme je bil izbran Rajko Rituper iz ekipe ŠD Gomilsko Restavracija Sajovic.
Končni vrstni red: 1. ŠD Gomilsko Restavracija Sajovic, 2. Celje Avtokontrol Žalec, 3. Br-glez.com Polzela, Picerija 902 Gornji Grad, 4. Kamnoseštvo
Vogrinec, 5. Veterani Pivovarne Laško, 7. ŠKŽ - ŠDBS Žalec, 8. Odgovor, 9. GG Steklarstvo, 10. Firax.si Založe.
Pri pripravi tekmovanj so jim pomagali: 1 TV Brglez, s. p., Polzela tovarna nogavic, d. d., Hari Tisk Petrovče, Garant, d. d., Polzela, Gorenje TIKI, d. o. o., Gostišče Štorman Parižlje, Relax TA Celje, GG Steklarstvo Polzela, Avtokontrol, d. o. o., Žalec, Dnevni bar Pinky - Tadeja Antloga, s. p., KK Hopsi, Zveza športnih društev Občine Polzela...
Največ točk, 315, je v rednem delu tekmovanja dosegel Primož Skok iz ekipe ŠD Gomilsko Restavracija Sajovic, največ metov za tri točke 45 Primož Bizjak, najuspešnejši pri izvajanju prostih metov pa je bil z 89,3 odstotka Primož Kovačič, oba iz ekipe Kamnoseštvo Vogrinec. Tekme si je v polzelski športni dvorani ogledalo kakih 500 gledalcev. Pokale, priznanja in zmagovalne prstane je ob zaključku tekmovanja podelil župan Občine Polzela Ljubo Žnidar.	T. T.
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar podeljuje pokal kapetanu ekipe ŠD Gomilsko Restavracija Sajovic Mateju Košenini
GENERALNI POKROVITELJ UGE BRGLEZ.COM - SAVINJSKE KOŠARKARSKE UGE POLZELA 2006/07 JE:
brglez
.com
računalniške storitve, lokalni kabelski informativni TV program Boštjan Brglez, s.p., Soseska 10, 3312 Prebold, info@brglez.com "Imamo znanje, da vam pomagamo in čas, da vam prisluhnemo!"
POŽELA. style
AVTOKONTROL d.o.o Tehnični pregledi Cesta na Lavo 1 3310 Žalec
E-pošta: vodja@avtokontrol-zalec.si
M Ék Pl 8 Iztok HARI, s.p. *	' 0	3301 PETROVCE
t! a,	Dobrišavas36
I S K	E-pošta:
hari.tisk@sIol.net telefon: 03/714-00-00,037/14-02-63, faks: 037714-00-01
GG STEKLARSTVO * POLZELA
Štorman
gorenjeCtiki
mičnem regijskem tekmovanju z osvojitvijo naslova regijskega prvaka za fante do 10 let in z uvrstitvijo na državno prvenstvo že drugič zapored dopolnil 9-letni Miha Bom-bek. Zasluge in zahvala za prizadevno delo z mladimi gredo predvsem mentorju, mojstrskemu kandidatu Dimitriju Urisku.	U. V.
Špartanec na državnem
Športno društvo Špartanec se je v začetku februarja udeležilo državnega prvenstva v rokoborbi v grško-rimskem slogu za kadete in člane. Rok Ramšak je v kategoriji kadetov do 76 kg osvojil 2. mesto, Žiga Pepel v kategoriji kadetov do 58 kg 1. mesto, Nini
Košec pa v isti kategoriji 3. mesto. V kategoriji do 85 kg je Marko Hudej osvojil 2., Marko Puncer pa 3. mesto. V članski kategoriji do 60 kg je Žiga Pepel zasedel 2. mesto, v kategoriji do 84 kg Evgenij Stoianov 4., Valentin Klakočer pa 5. mesto.	L. K.
Pisma bralcev
Feniks - žalski ognjeni ptič
Mitološki Raa, najvišji bog starega Egipta, utelešen v ptiču feniksu, si vsakih 500 let zgradi gnezdo, se zažge in iz njegovega pepela vzleti nov, pomlajen feniks. Tako pravi mit, v Žalcu pa očitno ne gre za prav nič mitološkega, temveč za nekaj neekološkega.
Vplivi na okolje iz Feniksa očitno so, kar zaenkrat čutimo v ušesih, v grlih in vidimo na balkonih, meritve pa bodo kmalu utrdile sum hujših razsežnosti. Odbor za spremljanje vplivov na okolje podjetja Feniks, d. o. o., od 25. oktobra 2006 dalje intenzivno deluje s pridobivanjem natančnih ugotovitev, kako je z vsebnostjo težkih kovin, kakšna je stopnja zastrupljanja zemlje in kaj to pomeni za Žalec kot mesto. Prijava črne gradnje na teritoriju podjetja je trenutno ustavila rast novega obrata. Pri tem vzbuja začudenje dejstvo, da je Občina Žalec soglašala s širitvijo, čeprav značaj proizvodnje, ki se odvija v Feniksu, le ne sodi v najožjo soseščino spalnega naselja. Jasno pa so bistvenega pomena rezultati, ki jih bo opravila neodvisna institucija, za kar je odbor dosegel soglasje med podjetjem in lokalno skupnostjo. Monitoring bo trajal 30 dni, zajemal pa bo meritve hrupa, koncentracij prašnih usedlin in onesnaženosti tal v okolici podjetja. Neuradni rezultat samostojnega tehnologa je zastrašujoč: v tleh do 30 cm globine je vsebnost kadmija (Cd) in svinca (Pb) krepko presežena, enako vsebnost niklja (Ni). Na srečo je pH tal dokaj nevtralen (pH = 6,8), zato je absorbcija težkih kovin v rastline zmernejša. Dejstvo pa je, da zemlja v oko-
lici spada v 2. razred, torej za nekmetijsko uporabo, kar je dodatna negativna posledica. Največji receptorji težkih kovin so solata, špinača, korenje, peteršilj, manjši so fižol, grah, paradižnik in paprika.
Vsekakor previdnost ni odveč, predvsem pa zavestno tveganje ne koristi. Javnost bo o rezultatih meritev obveščena, stroka pa bo tista, ki bo morala povedati, kako je s pomlajevanjem feniksa, da bi Feniks smel gnezditi. Januš Rasiewicz
Moški pevski zbor Savinjski zvon v Šempasu
S slovensko himno je pevski zbor Savinjski zvon pričel proslavo na predvečer kulturnega praznika, vendar ne v Šempetru v Savinjski dolini temveč v Šempasu pri Novi Gorici.
Spoznali smo, kako lepa je naša Slovenija in kako v teh koncih kultura združuje ljudi. Na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva smo okrog sedmih prispeli v Šempas. Tam so nas prijazno sprejeli in seznanili z drugimi nastopajočimi pevci (iz Črne na Koroškem, pevke iz mamine skrinje in tamburaški orkester iz Vipave.
Po odpeti slovenski himni in uvodnem govoru o kulturi in njenem pomenu smo zapeli še pet slovenskih narodnih pesmi. Program so nadaljevali pevci iz Črne na Koroškem, pevke iz mamine skrinje, sledil je slavnostni zaključek prireditve s tamburaškim orkestrom.
Šempas je majhen toda lep kraj. Tam ljudje vedo, kje je njihov kulturni hram in se prav tam se zavedajo pomena kulture bolj kot mi v Šempetru. V Šempasu ljudje dihajo s kulturo in s tamkajšnjim pevskim zborom, kar je dokazala tudi polna dvorana ob tej proslavi.
D. L.
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.sl Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Petek, 9. marec, ob 18. uri
RAD IMAM BALET,
nastop mladih slovenskih baletnikov Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: 2,5 EUR v predprodaji in 3 EUR uro pred predstavo Informacije: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34
Euro podražitev kabelske TV
Kabel TV, d. o. o., iz Dobriše vasi nas je že v januarju 2007 presenetil z izredno zvišanimi zneski na položnicah za KTV-najem, in sicer kar za 36,6 %. Toda spoštovanim se ni zdelo vredno obrazložiti vzroke zvišanja cen, zato sem, tako kot mnogi drugi, poizkusil izvedeti, kaj je vzrok tega zvišanja, in bil sem ponovno presenečen.
Najprej, ker sem moral poklicati njihovo tel. št. 03/710 10 00 vsaj 20-krat, preden se je javila gospa s Kabel TV, d. o. o.; pa ni bila vzrok prezasedenost linij, ampak neodzivnost na klic, čeprav je številka telefona namenjena za informacije in prijavljanje napak na sistemu KTV. Naslednje presenečenje pa je bil odgovor gospe, ki mi je po globokem vzdihu odgovorila, da bo taka cena ostala tudi naprej. Vsemu navedenemu sledi še novo presenečenje. Na TV nato zasledim pojasnilo o podražitvi, ki bi ga lahko označil za prvoaprilsko šalo. Kabel TV, d. o. o., namreč navaja, da je bila zadnja podražitev maja 2000. Ko pogledam stare položnice, pa ugotovim, da je bilo v letu 2000 res povišanje cen za dobrih 11 %, nato še v letu 2001 za 15 % in do konca leta 2006 še za 13,5 %.
Vznemirjenost Žalčanov v zvezi z občutno podražitvijo kaže na resnost problemov, ob dejstvu, da so v nekaj dneh po prejemu položnic klicali Zvezo potrošnikov več kot 30-krat. Upam, da ne pričakujemo preveč, da bodo zadevo proučili ustrezni občinski organi Občine Žalec in ukrepali.
Nazadnje je odnos ponudnika storitev KTV-najema do naročnikov skrajno neprimeren in ignorantski in zasluži razmislek, ali je sploh še zaupanja vreden partner.
Bogdan Konrad, Žalec
Praznik kulture na Gomilskem
Nobene prireditve se v Kulturnem društvu Gomilsko ne lotimo s takšno odgovornostjo in spoštovanjem kot ravno zaznamovanja slovenskega kulturnega praznika. Takrat v kraju strnemo svoje vrste prav vsi s tega področja in poskrbimo za raznolikost dogajanja na nam svojstven način. Na veliko veselje vseh si največ pozornosti vedno zaslužijo naši šolarji, ki so letos kot pastirci plesali in prepevali ob kresu. Na zares unikaten način so predstavili bližnjo preteklost in marsikomu od številnih prisotnih obudili lepe spomine na otroštvo. Mladinska dramska skupina nam je oživila balado Lepa Vida, odrasla dramska skupina pa je s petjem in recitiranjem pričarala idilo večera kmečke družine, zbrane pri vsakdanjih opravilih ob krušni peči in za staro kmečko mizo. Za instrumentalni prispevek sta poskrbela Žiga Drobež na harmoniki in Urška Tekavc na pianinu, ki je bila odgovorna tudi za solo vokalno izvedbo himne. Petje je bilo v domeni dekliške vokalne skupine in otroškega zborčka pod vodstvom Anje Jezernik.
Najveličastnejši dogodek, sprejem šestih prvošolčkov v kulturno društvo, je obeležen na fotografiji, na kateri manjka Leon Matjašič. Ob tej priložnosti so prejeli knjižno darilo in nagelj. Med člane društva so jih sprejeli kar vsi trije slavnostni govorniki, ki so vsak s svojega vidika spregovorili, kako občutijo kulturo in spremljajoče težave v zvezi z njo. Prireditev je povezovala in soustvarjala Magda Šalamon, ki je predstavila tudi deseto, jubilejno številko glasila Detelca. V neuradnem delu smo v avli Doma krajanov Gomilsko nazdravili slovenski kulturi in se proti domu odpravili obogateni z lepimi občutki in toplino pri srcu.
Marija Rančigaj
(od leve prosti desni) Miha Mahor, Lucija Semprimožnik, Klemen Jerneje, Martin Oro-žim, Maša Zakonjšek; (v ozadju od leve proti desni) Marija Rančigaj in Katja Kunst
FRAGILE
Slovensko mladinsko gledališče
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
12. in 13. marca ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za gledališka abonmaja ponedeljek in torek in izven.
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Pomen kislinsko-bazičnega ravnotežja za zdravje človeka
Švedski naravoslovec Ragnar Berg je v začetku prejšnjega stoletja prišel do spoznanja, da je večina ljudi za-kisanih. Uživanje hranilnih snovi, ki povzročajo nabiranje prevelikih količin kislin, in način življenja, kot so stres, naglica in premalo gibanja, vodijo v prekislo reakcijo telesnih tekočin. Posledice so občutek utrujenosti, zmanjšana umska in fizična sposobnost.
Kislin ne zaužijemo samo s hrano, nastajajo pri vseh procesih presnove. Kisline se ne morejo v neomejenih količinah izločati z urinom, zato se mora telo nenehno braniti proti zakisanju. Nabiranje velikih količin kislin v telesu - zakisanje lahko povzroči moteno delovanje številnih organov.
Za izravnavo zakisanosti porabi telo življenjsko pomembne snovi. Ko se telesna sposobnost za nevtralizacijo kislin izčrpa, se pričnejo sproščati bazične mineralne snovi iz naših največjih telesnih rezerv
-	kosti. Pri dalj trajajočem kislem pribitku v teiesu pride do pospešenega odplavljanja mineralnih snovi iz kosti oz. nastajanja osteoporoze. Presežek kislin v telesu se lahko odlaga v vezivnem tkivu, sklepih in mišičnem tkivu. Pri dalj trajajočem presežku kislin v telesu pride do zmanjšane elastičnosti tkiv in gibljivosti sklepov.
Porušeno kislinsko-bazično ravnotežje lahko dolgo časa ostane prikrito. Znaki so naslednji:
-	utrujenost, oslabelost in zmanjšana vitalnost
-	živčna prenapetost, stanje nemira
-	mišične in sklepne težave
-	zmanjšana fizična sposobnost in povečana občutljivost za stres
-	zmanjšana koncentracija in sposobnost obremenitve
-	zmanjšana odpornost (kronični prehlad)
-	zmanjšan apetit in zgaga
-	spremembe na koži, laseh in nohtih (psoriaza)
Glavni vzrok za zakisanost telesa je način današnje prehrane in prehrambenih navad ob uživanju hitro pripravljenih in gotovih živil z visokim deležem beljakovin (mesa), maščob, ogljikovih hidratov v obliki sladkorja, testenin, kruha in peciva. V naši hrani oz. živilih je vedno manj mineralnih snovi (makro- in mikromineralov) zaradi spremenjene sestave zgornjih plasti zemlje, ki je posledica kislega dežja. Poleg tega sta način intenzivne kmetijske proizvodnje in industrijska predelava glavni vzrok za vedno skromnejšo sestavo mineralnih snovi v vseh proizvodih, ki služijo za človeško prehrano.
Optimalno lahko dosežete kislinsko-bazično ravnotežje v prehrani z 20-30 % kislimi živili in 70-80 % bazičnimi živili. Najboljši način doseči tako razmerje hranilnih snovi je držati se prehrambene piramide:
-	skromno uživanje mesa, rib in jajc
-	zmerno uživanje žitnih proizvodov, testenin, trdih in mehkih sirov
-	kolikor želite zelenjave, sadja, vode (žive ali aktivirane, ki je bazična) in sokov (brez alkohola) Uporabo sladkorja, zlasti rafiniranega, je potrebno omejiti in ga nadomestiti s trsnim sladkorjem in medom. Sladkor, ki je prisoten v velikem številu živil (pecivo, kolači, sladoled in vsi sladkani ter konzervirani sokovi), pogojuje razvoj
vseh vrst bakterij in določenih glivic, ki povzročajo različne procese vrenja in nastanek strupenih snovi in kislin. Živila, ki povzročajo razmnoževanje škodljivih bakterij in posledično vrenje, so mleko, kvas, žitarice (v obliki kosmičev), cvetača in stročnice. Pri pripravi jedi se izogibajte segrevanju živil na maščobi in čas kuhanja skrajšajte v korist ohranitve bazičnih snovi. Škodljiva so tudi vsa živila, konzervirana s kemičnimi konzervansi, ker ti preprečujejo rast in razmnoževanje pozitivne črevesne flore in se v organizmu odlagajo skupaj z drugimi strupenimi snovmi v medcelič-nem prostoru in vezivnem tkivu.
Kajenje, uživanje piva, močnih alkoholnih pijač in koka koli podobnih pijač povečuje nastanek kislin v telesu.
Med hujšanjem in postenjem je potrebno paziti na povečano sproščanje kislih presnovnih produktov med razgradnjo telesnih tkiv (beljakovine in maščobni depoji), ki močno obremenjujejo kislinsko-bazično ravnotežje. Takrat je potrebno telesu dodajati primerno dnevno količino bazičnih mineralnih snovi.
Kronična zakisanost je vzrok tudi za:
-	želodčno-črevesne težave, pekoče bolečine pri srcu, diareje, zaprtja
-	poškodbe vezivnega tkiva (degeneracija medvretenčnega diska, artroza, miogeloza)
-	kronični dermatitis (nevrodermi-tis)
-	alzheimerjevo bolezen (z zakisa-nostjo povzročeno kopičenje beljakovin)
Posledice zakisanja vezivnega tkiva in medceličnega prostora so vse civilizacijske bolezni (putika, revma, celulit, migrena, diabetes, kronično vnetni procesi na črevesju, alergija, ateroskleroza, osteoporoza ...).
Novejše študije o regulaciji kostnih celic s pomočjo kislinsko-ba-zičnega ravnotežja so pokazale, da že mila oblika kronične zakisanosti povzroča precejšnje izgube kostne mase in kalcija iz kosti.
Zakisanost ne vpliva samo na možgansko koncentracijo, ampak tudi na inteligenčni kvocient.
Normalno kislinsko-bazično ravnotežje je mogoče doseči in vzdrževati z upoštevanjem treh pomembnih ukrepov:
-	spremembo načina prehrane
-	mobiliziranje, nevtraliziranje in razstrupljevanje kislin in strupenih snovi (zato naše telo potrebuje bazične mineralne snovi)
-	obnovo črevesne mikroflore (telesu je potrebno vrniti učinkovite oz. regenerativne mikroorganizme)
Če vam pri današnjem načinu življenja ne uspeva, da bi z zdravo prehrano (uživanje 80 % sadja in zelenjave in samo 20 % beljakovin ter ogljikovih hidratov) in rednim gibanjem ohranjali kislinsko-bazično ravnotežje, povprašajte za enostavnejšo rešitev (dodajanje bazičnih mineralnih snovi) kar v lekarni - še zlasti starejši in tisti z različnimi obolenji. In ne pozabite, da od tretjine hrane, ki jo pojemo zahodnjaki, živimo mi, od drugih dveh pa zdravniki oz. farmacevti in seveda tudi zavarovalnice.
Tanja Ramšak, mag. farm.
obiščite nas	e*
in videli boste bolje
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35	p0n. _ pet. 8.-18. ure
3311 ŠEMPETER	sobota: 8. - 12. ure
Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA
-	četrtek, 15. marec 2007
-	četrtek, 29. marec 2007
Naročite se na tel.: 700 06 30!
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2007 RAY BAN, DIOR, POLAR, ADIDAS, OXYDO, JACQUESLEMANS, WEST...
Mladi parlamentarci o devetletki
Planinski podmladek na zimovanju
Otroški parlament v Žalcu
Osnovnošolci od 5. do 9. razreda letos na okroglih mizah in zasedanjih otroških parlamentov razpravljajo na temo naše mnenje o devetletki. Obravnavajo naslednje teme: vstop v šolo in spremembe v šolskem sistemu, ocene, ocenjevalna obdobja in ektsterno preverjanje, izbirni predmeti, predmetnik in dnevi dejavnosti (kulturne, športne, tehnične in naravoslovne) in nivojski pouk - da ali ne. Tudi v naši dolini so po vseh šolah že pripravili okrogle mize. V četrtek, 1. marca, pa bo v Žalcu zasedanje regijskega otroškega parlamenta. Mi smo tokrat obiskali dogajanji v Šempetru in Žalcu.
Na Osnovni šoli Šempeter so okroglo mizo organizirali med prvimi. Šempetrska šola je tudi med prvimi šolami v Sloveniji uvedla devetletno šolanje. Na okrogli mizi so najprej spregovorili o razlikah med osem- in devetletnim programom šolanja. Za razlago o tem so naprosili gostji Damjano Podkrajšek, zdravnico za zdravstveno varstvo otrok na ZZV Celje, in predstavnico staršev Natašo Smajila, ki sta menil, da je devetletna šola dala pozitivne izkušnje pri osvajanju znanj in ustvarila boljše pogoje za pridobivanje teh znanj.
V nadaljevanju so učenci skupaj z mentoricama Urško Poljanšek in Valentino Toman predstavili rezultate ankete, ki so jih na to temo izvedli med učitelji šole. Vsi so nekako pozitivno ocenili devetletno šolanje, čeprav to zahteva od njih več časa in angažiranosti. Po pripovedovanju starejših je marsikaj podobno osemletnemu programu šolanja. Tako še vedno obstaja šola v naravi, krožki so spremenili samo ime, in sicer v interesne dejavnosti, ki jih imajo učenci zelo radi. Učenci še vedno menijo, da so odmori prekratki, zaradi devetletke se je nekaterim podaljšal urnik. Pravijo tudi, čeprav imajo radi izbirne predmete in nivojski pouk, imajo predvsem učenci zadnja tri leta bolj natrpan urnik. Z devetletko se je spremenilo tudi ocenjevanje, ki je v prvem triletju opisno, potem pa številčno. Ocenjevanje se jim kdaj zdi tudi krivično. Predlagajo, da predvsem pri ustnem spraševanju učitelji povedo kriterije ocenjevanja. Učenci se zavedajo, da so njihove ocene odvisne
od njihovega truda in učenja. Poudarili so, da je naravno, da je raven zahtevnosti šolskega dela iz razreda v razred višja, in se zavedajo, da je vsak naslednji razred zahtevnejši od prejšnjega. Zahtevnosti pa ne smemo enačiti s preobremenjenostjo. Res pa je, da se jim poveča število nalog, ki jih morajo opraviti doma, to so izdelava plakatov, referatov, domače naloge. Pravijo tudi, da včasih botruje njihovemu učenju pomanjkanje časa. Še zlasti velja to za tiste, ki obiskujejo dodatne aktivnosti izven šole, predvsem športne treninge. Včasih jih daje tudi utrujenost. Na osnovi vsega tega se sprašujejo, ali je šola res zahtevna ali je problem drugje.
Za mnenje so povprašali tudi ravnateljico šole mag. Petro Stepišnik. Dejala je, da je vesela, ker je ravnateljica šempetrske šole, ki ni prevelika, hkrati pa uspešna in prepoznavna z uspešnimi učenci in zelo dobrim strokovnim kadrom, s katerim je prijetno delati. Vsako učenje zahteva
svoj trud in od tega je v veliki meri odvisen tudi rezultat. Od vsakega posameznika je tudi odvisno, kako si zna razporediti svoj čas.
Na prvi Osnovni šoli Žalec, kjer so v sistem devetletnega izobraževanja vstopili v zadnji skupini, torej šele pred štirimi leti, se je otroški parlament zbral prvi dan februarja. 56 učencev je v prvem delu razpravljalo v delovnih skupinah. Dotaknili so se tem: šola nekoč in danes, zahtevnost šole, ocene in nivojski pouk ter čas preživet v šoli. V plenarnem delu sta učence in učitelje najprej nagovorili ravnateljica Tatjana Žgank - Meža ter predsednica skupnosti učencev Nina Rojc, sledilo pa je poročilo posameznih delovnih skupin.
Učenci so pohvalili urejenost in barvitost šole, nivojski pouk, ki pa naj bi v naslednjih letih še izboljšali. Živahna razprava se je razvila glede ocenjevalne lestvice ter številčnih ocen. Učenci so bili enotni, da sta dve ocenjevalni obdobji manj ugodni. Predlagali so tudi izboljšave glede izbora izbirnih predmetov, ki naj bi se izvajali ne glede na število prijavljenih učencev. Enotnega mnenja so bili tudi glede preobremenjenosti, še posebej tistih učencev, ki so vpeti v delo tudi v popoldanskem času pri raznih izven šolskih dejavnostih. Medobčinskega parlamenta 1. marca se bo udeležilo 8 delegatov z mentorica Danico Povše, ki je pripravila tudi šolski parlament na I. OŠ Žalec. D. Naraglav, T. Tavčar
OSNOVNA ŠOLA POLZELA - ENOTA VRTEC
VPISUJE OTROKE ZA ŠOLSKO LETO 2007/08 V VRTEC POLZELA IN ANDRAŽ
OD 26. 3. 2007 DO 2. 4. 2007 VSAK DAN MED 12.00 IN 14.30
V PISARNI VRTCA POLZELA (OB PREDHODNI TELEFONSKI NAJAVI VPISUJEMO TUDI IZVEN NAVEDENEGA ČASA).
VABIMO VAS TUDI NA DNEVE ODPRTIH VRAT, KI BODO POTEKALI od 26. 3. do 28. 3. 2007 od 10.00 do 11.00 v vrtcu na Polzeli in v Andražu.
VESELIMO SE VAŠEGA SREČANJA.
's—	....... -...	—........J
Polzelski podmladek planincev z vodniki in mentoricami
Planinsko društvo Polzela in Osnovna šola Polzela sta za najmlajše člane društva pripravila dvodnevno zimovanje na Gori Oljki. Pod vodstvom vodnikov Benija Palirja, Milana Jegrišnika, Zorana Štoka in mentoric Mije Basti, Irene Ramšak in Tanje Sadnik se je 25 najmlajših podalo peš na Goro
Oljko, kjer jih je čakala večerja.
Po večerji so odšli na nočno orientacijo in opazovanje nočnega neba. Drugi dan so se v planinski šoli poučili o prehrani, gorah, prvi pomoči, orientaciji in uporabi zemljevidov, planinskih vozlih in zavarovanih rastlinah v gorah. Popoldne so imeli družabno
O šoli z Adijem Smolarjem
OŠ Vransko je 1. februarja gostila priljubljenega kantav-torja in poeta Adija Smolarja. Slednji je bil namreč osrednji gost zimsko literarnega večera z okroglo mizo z naslovom Moje mnenje o devetletki. Ta dan so podelili tudi pohvale in nagrade avtorjem izbranih literarnih in likovnih del na natečaju ob tednu otroka. Rdeča nit prireditve je bil prof. Napoj, ki se je ves čas trudil izdelati napitek za učenje. V svojem laboratoriju je mešal in mešal, dodajal in pretakal in skušal narediti napoj, ki bi vsakomur, ki bi ga popil, dal vse znanje sveta ali vsaj tisto, kar morajo znati učenci v devetletki in nasploh v vseh oblikah izobraževanja. Tega napoja sta si zaželeli dve učenki, ki sta bili hkrati tudi voditeljici tokratnega zimsko literarnega večera. Na koncu sta ga res dobili, hkrati pa tudi ugotovili, da ga lahko naredi čisto vsak, če se potrudi seveda.
»Količina sestavin je od primera do primera različna. Dodajajte po okusu, začetniki se posvetujte s starši in učitelji. Sestavine pa so: Verjemi vase! Misli z glavo! Poslušaj! Raziskuj! Uči se! Vadi, vadi, vadi! Bodi vztrajen! Kanček sreče ne škodi. Včasih je potrebna še kakšna začimba po želji in Ne pozabi na zabavo.«
Za zabavo je ta dan poskrbel Adi Smolar. Še pred tem so ga šolski novinarji pošteno izprašali o njegovih spominih na šolo, učnem uspehu, o sedanji deve-
tietni šoli, pretežkih torbah, velikem številu ocenjevanih predmetov in še čem.
Adi je bil vzoren in priden učenec, ki se lahko pohvali z odličnim uspehom v vseh letih osemletke. Zelo uspešen je bil tudi v nadaljnjem šolanju, še posebej pa se je uveljavil na področju glasbe, ki ga spremlja že vse življenje. Kaj zna in zmore v besedi in glasbi, je pokazal tudi na tokratni prireditvi, z velikim veseljem pa je skupaj z ravnateljico Majdo Piki podelil priznanja in nagrade za likovna in literarna dela, ki so bila ustvarjena na temo Moje mnenje o devetletki.
Učenci razredne stopnje so oddali 24 literarnih prispevkov, učenci predmetne stopnje pa 27. Prispevke je pregledala komisija v sestavi Danica Sedeljšak, Polona Učakar, Majda Piki in Saša Nemivšek. Na razredni stopnji je izbrala osem prispevkov za pohvalo in tri prispevke za nagrado, na predmetni stopnji pa deset prispevkov za pohvalo in sedem prispevkov za nagrado. Pohvale za likovne prispevke je na razredni stopnji prejelo sedem avtorjev, na predmetni pa deset avtorjev.
Za literarne prispevke so bili nagrajeni Lucija Bogataj, Lana Križnik in Tjaša Piki, vsi četrtošolci, na predmetni stopnji pa Mojca Remic 8. a, Maruša Pečovnik 7. a, Mija Pustoslemšek 7. b, Petra Kolar 9. b, David Sušnik
6.	a in Urban Nemivšek 7. a.
D. Naraglav
srečanje, proti večeru pa so se peš vrnili v dolino. Po besedah predsednika Planinskega društva Polzela Zorana Štoka je zimovanje minilo v dobrem razpoloženju, otroci so z zanimanjem prisluhnili vsemu in z veseljem sodelovali. Želijo si, da bi seme ljubezni do planinarjenja vzklilo in da bi iz tega podmladka zraslo čim več pravih planincev. T. T.
X
LJUBEZEN
\
Ljubezen je lepa, čeprav včasih slepa. Čista kot kristal, v srcu jo nosiš kot ideal.
Sanje in sreča, veselje in smeh, solze in žalost so v tvojih očeh.
Ko si zaljubljen, ti ni pomoči, ko si zaljubljen, ti v glavi gori. Takrat si raztresen tako zelo, da učiteljici se še zmešalo bo.
Paziš, pa se opečeš. Jočeš, in ga hočeš. Videti si ga želiš, a kaj, ko ga na telefon ne dobiš.
Najprej se sekiraš, brez veze blamiraš.
Potem se odljubiš, se vase zabubiš.
Tina Korošec, 8. a OŠ Polzela
Zvečer
Ko se zvečeri, Anže pod tuš hiti. Šprica in pòliva, da je mami cela siva.
Potem izpod tuša v posteljo zbeži, da mu kopalnice pospravljat treba ni. V postelji mu vesoljček E. T. lepe sanje naredi.
Anže Grubelnik, 3. a OŠ Petrovče
Moj večer
Tih, miren večer se prebudi in mi že zelo utrujeni smo bili. A mami je morala še cel kup stvari postoriti, bratca previti, večerjo skuhati
in mene za lahko noč poljubiti.
Tudi jaz sem morala še kaj storiti: si zobe umiti, večerjo pojesti in pred televizor sesti.
Vse skupaj je bilo zelo težko, a ne tako, kot delo atijevo.
Ati je krožnike od večerje pomil, si cigaret prižgal in nato zaspal.
Seveda je tudi sestra kaj storila, a to vam drugič povem, ker zdaj spat grem!
Ivana Mazzoni, 3. a OŠ Petrovče
Srce
Če nimaš srca, se živeti ne da.
Srce je tudi simbol ljubezni, v kateri je vedno tudi nekaj bolezni. Zato srce vsak ima, in ga nobenemu za hec ne da.
Pri srcu ti je toplo, kadar se ti kdo zahvali lepo.
Zato hudo pomembno je imeti srce, z njim v življenju lažje se čez trne gre.
Kadar žalosten si, pa seveda srček boli.
Takrat vsak prijazne besede si želi, zato iz srca rečem ti:
»Samo nikol’ ne pozab’, da Matic te ‘ma rad’«
\
Matic Grešak, 4. a/9 OŠ Petrovče
X
Janez Meglič ponovno izvoljen
Delovno in uspešno društvo
Janez Meglič ponovno predsednik
Predsednik Malteške konjenice Polzela Zvonimir Zupanc s svojimi ljubljenci
Na Polzeli so se na volilni skupščini Medobčinskega društva invalidov Žalec sestali delegati iz šestih spodnjesa-vinjskih občini, predstavniki lokalnih skupnosti, med gosti pa je bila tudi podpredsednica Zveze delovnih invalidov Slovenije Zdenka Ornik. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik društva Janez Meglič, nato pa podal poročilo o lanskoletnem delu društva.
Delo Medobčinskega društva invalidov Žalec je bilo lani pestro, program dela pa je bil v celoti izveden. V društvo so lani sprejeli 114 novih članov in tako zdaj šteje 1223 rednih in 683 podpornih članov. Delavno je bilo na socialnem in humanitarnem področju. Med letom so dodelili 84 socialnih pomoči in razdelili 272 paketov s prehrambeni artikli. Obiskali so člane društva v domovih za ostarele, nekaj bolnih članov in 13 najstarejših, starih
Kinološko društvo Pluton je v prostorih društva na Ložnici pri Žalcu decembra pripravilo redni letni občni zbor. Iz poročila predsednika Radovana Vidali-ja je bilo razvidno, da so lahko člani na svoje delo v društvu ponosni. Dokaz so številni prejeti pokali in priznanja s posameznih kinoloških tekmovanj.
Bojan Klančnik je s psico Zvezdo v kategoriji BBH osvojil L mesto, Milan Koren pa je s psom Ša-nijem osvojil naslov podprvaka
Nekoliko starejši Savinjčani se še dobro spominjajo Iva Bezjaka, ki je kot policist v dolini zelenega zlata preživel kar nekaj let. Njegova življenjska pot se je začela na Ptuju. Delal je v različnih podjetjih, se izučil za čevljarja, odslužil triletni vojaški rok v mornarici, nato pa ga
90 in več let. Veseli so, da so z dobrodelno akcijo uspeli Petru Planinšku iz Petrovč kupiti nov specialni električni invalidski voziček, ki ga upravlja z usti. Pripravili so srečanje invalidov, zelo zadovoljni so bili z dobrodelnim koncertom in razstavo ročnih del, kjer je svoja dela razstavilo 28 njihovih članov, in se prav množično udeležili izletov.
Bogata in razgibana je bila tudi športno-rekreacijska dejavnost. Udeležili so se vseh osmih območnih tekmovanj, ki jih je organizirala Zveza društev invalidov Slovenije, in državnih prvenstev invalidov. V veleslalomu je v svoji kategoriji zmagal Mihael Kokole, v namiznem tenisu Anton Funda, Tomo Studnička je v šahu zasedel deveto mesto, Romana Jurhar in Karolina Ferme sta v streljanju z zračno puško zasedli sedmo oziroma deveto mesto, Ivan Novak je bil petnajsti. V pikadu je ženska ekipa zasedla deveto do enaj-
v agilityju medium 2. Na tekmovanjih so lepe uvrstitve dosegli tudi ostali člani, ki so k društvu pristopili pred nedavnim. Svetovnega prvenstva šolanih psov se je udeležil tudi član društva Ivi Polesnik. V letu 2006 so bile uspešno organizirane tudi tekme šolanih psov in tekma v agilityju.
Društvo je organiziralo tudi tečaja osnovne socializacije psov, ki sta ju izvedla Ivi Polesnik in Petra Marjetič.
Kinološko društvo Pluton tudi
je pot zanesla k policiji. V času policijske kariere se je neprestano izobraževal, končal višjo pravno šolo v Mariboru, večji del svojega življenja služboval na policijski postaji v Žalcu, bil je komandir policijske postaje v Mozirju, upokojil pa se je kot kriminalist pred dvajsetimi leti.
sto mesto, Bojan Dosedla je bil v športnem ribolovu osemnajsti, Štefka Štamfer in Angela Cilenšek sta v kegljanju zasedli deveto oziroma devetnajsto mesto, ekipa šahistov v postavi Studnička, Urisek, Peternel in Ranziger pa je postala viceprvak.
Tudi v tem letu je delovanje društva zelo pestro. Poudarek je na izvajanju posebnih socialnih programov z dodeljevanjem enkratnih denarnih pomoči tistim članom, ki živijo v zares težkih pogojih, in za nakup ortopedskih pripomočkov na podlagi vlog ali priporočil poverjenikov ter sklepov izvršnega odbora ali komisije za socialne zadeve. 6. septembra bodo pripravili posebno srečanje za negibljive in težje gibljive invalide, humanitarni koncert, razstavo ročnih del, srečanja in izlete. Vse leto bodo v svoji pisarni v Žalcu vsak ponedeljek in sredo od 8. do 11. ure nudili nasvete in napotke za pravno pomoč. Delo medobčinskega društva so na skupščini pohvalili predstavniki občin in podpredsednica ZDI Slovenije Zdenka Ornik.
Ker je bila skupščina volilna, so izvolili nove organe društva. Nov devetčlanski izvršni odbor bo do leta 2010 ponovno vodil dosedanji predsednik Janez Meglič, nadzorni odbor Angela Rebernik in častno razsodišče Zlatko Agrež.
T. Tavčar
Bojan Klančnik in Zvezda - prvaka v kategoriji BBH za leto 2006
za letošnje leto načrtuje organizacijo tečaja, ki bo marca na vadiš-ču društva.	L. K.
Zdaj živi z družino v Lokah pri Mozirju.
Kot sam pravi, je po upokojitvi našel čas tudi za svojo veliko ljubezen - glasbo. Domači so mu pred devetimi leti za rojstni dan kupili kitaro in takrat se je začelo marljivo učenje. Ivo pa se ni zadovoljil le z igranjem in petjem skladb drugih avtorjev. Začel je tudi sam pisati. Dober odziv poslušalcev javnih oddaj mu je vlil pogum za snemanje prve zgoščenke z naslovom Moja mladost, tej je ob življenjskem jubileju, 70-letnici, dodal še drugo z naslovom Ljudski Ivo 2.
Ivo ne skriva zadovoljstva, da jesen svojega življenja preživlja na način, ki ga izpolnjuje, in s tem plemeniti neposredno okolico. Pravi tudi, da ima v žalski občini še vedno veliko prijateljev. Pri hiši ima tudi veliko leseno skulpturo, ki jo je sam izdelal in je nanjo zelo ponosen, les zanjo pa mu je podaril Lojze Kučar iz Male Pirešice. T. T.
Člani društva Malteška konjenica Polzela in gostje, med njimi predsedniki in predstavniki sosednjih konjeniških in konjerejskih društev, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in predsednik Športne zveze Polzela Simon Ograjenšek, so se v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli zbrali na občnem zboru, ki je bil tudi volilni. Poročilo o delu v lanskem letu in program za letos je podal predsednik društva Malteška konjenica Polzela Zvonimir Zupanc.
Med drugi je dejal, da so zastavljeni načrt dela v celoti izpolnili. Poudaril je, da so največ dela opravili pri organizaciji državnega in pokalnega tekmovanja, galopski dirki, pri malteški poroki in drugem. Program letošnjega dela je podoben
Na sestanku odbora občinske organizacije ZZB NOB Prebold je predsednik Viljem Petek, kije tudi predsednik območne borčevske organizacije, seznanil člane odbora o nekaterih aktivnostih, ki bodo zaznamovale delovanje njihove organizacije v tem letu.
Ob tem je med drugim povedal, da se bo v letošnjem letu sprejel tudi nov statut ZZB NOB. Glavni razlog za to je sprememba imena njihove
lanskemu. V razpravi so vsi pohvalili društveno delo, veliko pohval je bilo izrečenih predsedniku Zvonimirju Zupancu. Župan Ljubo Žnidar se je zahvalil za aktivno delo, še posebej predsedniku Zupancu za lansko odlično izpeljano konjeniško prireditev, ki je zahtevala veliko dela in truda.
Ker je dosedanjemu vod-
organizacije in prilagoditev novemu zakonu o društvih. V predlogu statuta naj bi se dosedanja organizacija preimenovala v Združenje borcev za vrednote NOB. Pravzaprav gre le za nadgradnjo že pred leti sprejete odločitve o vključevanju novih članov, ki spoštujejo vrednote NOB. Njihova organizacija se hitro stara in tistih, ki so aktivno sodelovali v NOB, je vedno manj. Da bi spomin na najtežje trenutke narodove zgodovine ostal
stvu društva potekel mandat, so izvolili novo vodstvo društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Zvonimir Zupanc, za podpredsednika Darko Šuster, za blagajničarko Monika Zupanc, za tajnico Marinka Hribernik, člani upravnega odbora pa so Miroslav Tavčer, Stanko Novak
v zavesti Slovencev in da bi se ohranjale vrednote NOB, je vključevanje novih članov nadvse dobrodošlo za nadaljevanje njihovega poslanstva in krepitve domoljubja.
»Občinska organizacija ZZB NOB Prebold šteje 140 članov. Od tega je 34 članov starejših od 80 let, štirje člani oziroma članice pa so stare 90 in več let. To so Marija Lesjak, Tončka Hriberšek, Marija Prmožič in Fanika Raček. Slednja je v tem mesecu praznovala 94. rojstni dan,« nam je povedala tajnica preboldske borčevske organizacije Tonica Martinšek, ki je ob zaključku sestanka skupaj s predsednikom Viljemom Petkom poskrbela tudi za prijetno presenečenje. Članoma odbora Valentinu Krulcu in Francu Malovšku so izkazali pozornost za njun okrogli življenjski jubilej. Valentin Kruleč je dopolnil 80, Franc Malovšek pa 70 let.
D. Naraglav
H
Mercator
Trgovski center Levec - Supermarket, Levec 71 a, Levec
rgovska znamka
Pralni prašek
dve vrsti: vonj limone ali gorske svežine, 5 kg
4,59 EUR
1.099,95 SIT
rgovska znamka Nektar iz višenj in jabolk 1 I, brik
0,75 EUR
179,00 SIT
Vsako prvo soboto v mesecu vas vabimo na brezplačno merjenje krvnega tlaka in holesterola.
Novo v Trgovskem centru Levec!
EURO^cGARDEN
Vabljeni v Trgovski center Levec
Kinologi ponosni
Velika ljubezen - glasba
Ivo Bezjak s kitaro
in Branko Razgoršek.
T. Tavčar
Borčevska organizacija spreminja ime
Člani odbora s slavljencema v sredini
Bolezen z lepim obrazom in grdim značajem
dr. Damjan Justinek
Slovenci smo nedavno dobili prvi priročnik za sladkorne bolnike. V knjigi, ki sta jo napisala avtorja doktor Damjan Justinek, strokovnjak za diabetes, Savinjčan doma iz Trnave, zaposlen v Bolnišnici Topolšica, in Darja Lovšin, poznavalka zdrave prehrane in urednica revije Dita, je zapisano vse o tej bolezni. V njej je 101 odgovor na vprašanja o diabetesu, na katera avtor že več let odgovarja sladkornim bolnikom v reviji Dita.
Knjigo sta avtorja predstavila prejšnji mesec v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Damjan Justinek, dr. medicine, je specialist interne medicine in diabetolog, ki je med bolniki in strokovnimi krogi zelo cenjen in priljubljen. Je predsednik sveta zavoda Bolnišnice Topolšica, predsednik sveta sladkorne bolezni v šaleško-savinjski regiji, aktiven v odboru Zveze diabetikov, v akciji pregleda okvar stopal 1500 bolnikom, v endo-krinološki sekciji v Topolšici ter zaslužen za odprtje podružničnih ambulant v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Nazarjah. Sodeloval je na številnih mednarodnih kongresih in poskrbel za prenos najnovejših znanj s področja diabetologije v Slovenijo. Leta 2005 je ustanovil tudi center za sladkorno bolezen. Je eden najbolj priznanih slovenskih diabetologov, ki občasno zaradi pomanjkanja zdravnikov s tega področja dela tudi v celjski
bolnišnici.
Sladkorna bolezen je bolezen z lepim obrazom in grdim značajem. To je med drugim v uvodniku knjige Damjana Ju-stineka napisala urednica revije Dita Darja Lovšin. »Četudi bodo Združeni narodi sprejeli resolucijo o diabetisu, za kar si močno prizadevajo v mednarodnem združenju diabetikov, bo verjetno ta nesrečna bolezen še dolga leta zahtevala prevelik človeški davek. Skokovito naraščanje v nerazvitem svetu potiska skupno število obolelih preko 230 milijonov. V Evropi se trend rasti sicer umirja, a kaj naj si mislimo ob tem, da je kar 18 odstotkov starejših ljudi diabetikov? Nanje prežijo zapleti, ki se jih večinoma slabo zavedajo, saj je njihovo življenje morda dolgo brez večjih problemov, ko pa se ti začnejo, je bolezen neizprosna.«
In kako je s sladkorno boleznijo v Sloveniji? Kakšne so primerjave s sosednjimi državami in nasploh v državah Evropske unije? S tema uvodnima vprašanjema začenjamo tudi pogovor z doktorjem Damjanom Justine-kom.
»V tem pogledu je Slovenija tipična Sredozemska država. To pomeni, da je število sladkornih bolnikov glede na število prebivalcev približno enako kot kjer koli drugje v tem delu Evrope. Pred desetimi leti je imelo sladkorno bolezen od tri do štiri odstotke prebivalstva. Sladkorna bolezen je bolezen sodobnega časa. Z manjšo fizično aktivnostjo in večjim vnosom kalorične hrane število bolnikov naglo narašča. Trenutno ima to bolezen od 5 do 6 odstotkov prebivalcev. Število bolnikov narašča tudi v državah Evropske unije in v drugih razvitih državah. Ne povečuje pa se število tistih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, ki predstavlja približno 15 odstotkov vseh sladkornih bolnikov. Ta
tip bolezni je pogostejši v severni Evropi kot v mediteranskih državah. Pri nas je pogostejši pri otrocih, čeprav se tudi pri mladih vse pogosteje pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, za katero smo včasih rekli, da je povezana predvsem z dednostjo, danes pa je glavni vzrok debelost, ki je je pri otrocih vse več.«
Kateri so najpogostejši vzroki, da nekdo zboli za sladkorno bolezen? Dednost in debelost ste že omenili. Kateri so še drugi dejavniki in ali se je morda vrstni redle-teh spremenil?
»Vzroki, da nekdo zboli za sladkorno boleznijo, so približno enaki, kot so bili že prej. Dednost je in ni pomembna. Pri sladkorni bolezni tipa 1, kjer je bolnik odvisen predvsem od dodatnega zunanjega inzulina zaradi odpovedi trebušne slinavke po vnetju, je vpliv dedovanja zelo majhen, morda pri desetini bolnikov. Nekoliko večji, pri slabi tretjini, je kriva dednost pri dvojčkih in ožjih sorodnikih. Veliko bolj je za sladkorno bolezen kriva dednost pri sladkorni bolezni tipa 2. Podedovana je pri približno 60 odstotkih bolnikov, čeprav je tudi res, da se navadno deduje nagnjenost k tej bolezni, sama bolezen pa nastane tudi zaradi drugih dejavnikov - porasta telesne teže, stresov, poškodb in drugih vzrokov. Če že omenjamo dednost, moramo dodati, da v naših kromosomih manjka nekaj, kar bi nas ščitilo, sama dednost pa neposredno ne povzroča bolezen.«
Sladkorna bolezen je za zdaj menda še neozdravljiva. Ali se morda v bližnji prihodnosti obetajo časi, ko bo tudi to bolezen mogoče pozdraviti?
»Bolezen je res neozdravljiva, vendar to ni tragično. Večina kroničnih bolezni ni ozdravljiva. Pri tem mislim na povišan in neurejen krvni pritisk, vnetja na želodcu, hudo revmo, okvare na hrbtenici in druge tegobe. V
nobenem od teh primerov ne moremo govoriti o ozdravljivo-sti. Pomembna je terapija. Če bo bolnik s prekomerno težo spremenil način življenja, da se bo redno gibal, vsaj trikrat na teden šel na sprehod za dve uri ter upošteval še druge stvari, dieto na primer, se lahko zgodi, da prekinemo inzulinsko terapijo kar za nekaj čet, če ga seveda ne prizadene kakšna druga bolezen. Narobe pa bi bilo v tem primeru trditi, da bolnik nima več sladkorne bolezni. Še vedno jo ima, vendar ne potrebuje posebne terapije, ampak le zdrav način življenja.«
Kaj je po vašem bolj nevarno? Je to povišan krvni tlak, srčni infarkt ali sladkorna bolezen?
»Sladkorno bolezen sedaj zdravimo moderno. Pri tem moramo upoštevati nekaj stvari. Krvni sladkor moramo normalizirati, ne pa ga urediti samo približno. Če bi ga uredili samo malo, bi vseeno prišlo do zapletov, saj bi lahko prišlo do možganske kapi in drugih zapletov, bolnik pa bi na koncu postal invalid. Ne pomaga pa samo normalizirati sladkor in ob tem ne zdraviti drugih bolezni. Učinek je veliko boljši, če normaliziramo še krvni pritisk, maščobe in skrbimo za normalno telesno težo. Šele seštevek vseh teh stvari bo omogočil dolgo in kakovostno življenje.«
Za zdravljenje te bolezni se uporablja inzulinska terapija in terapija s tabletami. Vi menda bolj prisegate na inzulinsko terapijo?
»Da, res je. Iz izkušenj lahko povem, da bi lahko zdravniki uvedli inzulinsko terapijo že vsaj dve leti prej, kot bi to želel bolnik sam. To pomeni, da bi jo uvedli že takrat, ko ni še nikakršnih okvar zaradi bolezni same, ampak na tešče ugotavljamo samo povečan sladkor v krvi. Je nekako tako, kot če bi vzel za primer gostilno. Ne glede, kako je
zvečer razmetana in umazana, zjutraj mora biti vse kot iz škatlice. To omogoča kombinirana terapija. Bolnik sicer ima tablete, zvečer pa naj si vbrizga inzulin, če meni, da same tablete niso dovolj učinkovite. To pomeni, da bo imel vsako jutro normalen krvni sladkor in tudi normalno življenje, četudi mu bo krvni sladkor čez dan nekoliko nihal.«
Samoizobraževanje je pri bolnikih s sladkorno boleznijo najbrž zelo pomembno. Za kakovostno zdravljenje pa pregledi pri zdravniku specialistu enkrat, morda dvakrat na leto najbrž niso dovolj?
»Vsak bolnik s to boleznijo mora biti sam svoj zdravnik. Omeniti moram ameriško kolegico, ki je izvedela, da je zbolela za sladkorno boleznijo. Narediti je morala tri stvari. Predvsem je morala začeti redno in disciplinirano živeti. Veliko bolj, kot je to običajno v življenju, je morala poskrbeti za prehrano in vsakdanje aktivnosti. Z njo mora zdravo živeti tudi njena družina in ji pomagati pri vsakdanjem delu in terapiji.
Če želimo nekomu predstaviti pomen inzulinske terapije, mu je treba povedati, da se mu bo z njo bistveno izboljšala kakovost življenja in bodo v naj večji možni meri preprečeni zapleti zaradi sladkorne bolezni. Če si dajejo injekcijo starejši ljudje, potem po kosilu ne bodo zaspani in utrujeni. Pri mladih strogo vztrajamo z inzulinsko terapijo, da v poznih letih ne bodo trpeli zaradi zapletov, ki jih lahko povzroči ta bolezen. Cena zbadanja ni tako visoka, kot se zdi. Z injekcijami skušamo zagotoviti kar se da dobro življenje. S tem, ko se sami zbadamo v prst in si merimo sladkor, smo si kupili svobodo. Smo samostojni in lahko delamo, kar hočemo. Večino stvari lahko s to terapijo prilagodimo svojim željam, medtem ko je to s tabletami precej težje.«
Tudi na področju diabetolo-ške stroke ne manjka novosti, napredka. Vaše najožje strokovno področje predstavljajo inzu-
linske črpalke. Zakaj?
»Lahko bi tako rekli. Morda zato, ker je žena pediatrinja. Za otroke je na tem področju zelo dobro poskrbljeno. Urejena je klicna pomoč, na voljo je stalen dežurni telefon. Želim si, da bi imeli to na voljo tudi odrasli ljudje, da bi uporabljali moderne medmrežne metode in bi vzpostavili spletni register ter nujno klicno pomoč tudi za starejše bolnike. Projekt nujne klicne pomoči smo že predstavili Ministrstvu za zdravje ter zavarovalnici in njenemu generalnemu direktorju Miklavčiču. Projekt je bil dobro sprejet, vendar se je zapletlo pri nekaterih povsem tehničnih zadevah okrog same izpeljave. Upam, da bomo projekt izpeljali že letos, vsekakor pa prihodnje leto. To pomeni, da bi težkemu sladkornemu bolniku, ki bi dnevno potreboval pomoč, to omogočili najkasneje v uri in pol, ko bi se stanje še dalo popraviti, v nasprotnem primeru pa bi ga poiskali in pripeljali v bolnišnično ustanovo.«
Za konec pa morda še nekaj besed o domačih zdravilih in čajih ter ponudnikih, ki ponujajo najrazličnejše čaje. Pri tem velja biti previden.
»Glede domačih zdravil lahko povem, da so ljudje vrsto let uporabljali različne naravne pripravke, od skorje evkaliptusa, fižolovih lupin, korenja do peteršilja. Taki naravni pripravki po navadi zmanjšajo simptom, pri sladkornem bolniku občutek žeje, in tudi prispevajo k boljšemu počutju. Tipičen primer je bil čaj patra Ašiča. Toda preden nek bolnik začne s takšno »terapijo«, se mora o vsem dobro prepričati, ker je večina teh stvari povezana s komercialno platjo, ki ne sodi v področje zdravljenja, pač pa gre za zavajanje ljudi. Zadnje čase smo imeli slabe izkušnje z nekaterimi čaji iz Dalmacije, pri katerih ni bilo učinka, ljudje pa so verjeli reklamnim geslom. Iz tega sledi, da je vsako stvar treba jemati s previdnostjo. Tudi starejše metode zdravljenja.«
D. N.
Devetdesetletna jubileja
Slavljenki zgosti iz KS Griže, osebjem doma, Jožefino sostanovalko in hčerjo Marjano
Boljša kakovost življenja za starejše
Del udeležencev občnega zbora
V Domu oskrbovancev na Polzeli sta prejšnji teden kar dve njihovi oskrbovanki praznovali 90. rojstni dan. To sta Frančiška Brecelj in Jožefa Erjavec iz Krajevne skupnosti Griže. Vodstvo doma na čelu z direktorico Evo Lenko, socialno delavko Beti Prtnjak in višjo medicinsko sestro Nives Čadej, jima je pripravilo krajšo slovesnost in izročilo
šopek rož. K praznovanju se je pridružila tudi delegaciji iz Krajevne skupnosti Griže in Rdečega križa Griže s predsednikom Ivijem Krašovcem, Val-čko Gnus in Frido Kuder.
Slavljenki sta najprej nazdravili druga z drugo, nato z vsemi prisotnimi. Skupaj so tudi zapeli, saj obe radi pojeta. Kljub slabšemu zdravju sta še vedno aktivni v skupini starih za samopomoč,
ki jih je v polzelskem domu kar enajst, ena skupina pa deluje izven doma.
Jožefa Erjavec je bila rojena v Zabukovici. V domu na Polzeli je od leta 2004 in se zelo rada udejstvuje dejavnosti v domu. Je mati štirih otrok, in sicer sina Nandeta ter hčerk Lije, Slavice in Marjane. Jožefa je izučena šivilja, delala pa je kot trgovka. Pred odhodom v dom je bila zelo aktivna v skupini starih za samopomoč v Grižah.
Frančiška Brecel je bila rojena v Arji vasi. Živela je v kmečki družini skupaj s sinom Jankom, ki jo redno obiskuje. V domu je od leta 1998 in čeprav jo noge ne nesejo več, rada sodeluje v skupini starih za samopomoč in je vesela vsakršnega dogodka v domu, ki je že skoraj deset let njen drugi dom.
Povedali sta, da v domu lepo skrbjo zanje, da imata vse, kar želita, in da sta veseli, da sta v tako veliki družini, ki jima omogoča dostojno preživljanje njune starosti.	D. Naraglav
Društvo upokojencev Vrbje, ki šteje 152 članov in je po številu tudi največje društvo v tej krajevni skupnosti, je v petek v dvorani Doma krajanov Vrbje pripravilo občni zbor.
Kot je povedal predsednik Ernest Lužar, se njihova dejavnost odvija v športno-rekreativ-ni sekciji, sekciji ročnih del ter harmonikarski in pevski sekciji. Lani so pripravili vrsto aktivnosti, med katerimi je treba omeniti program za boljšo kakovost življenja starejših na domu; po-verjenice je vodila Katica Petrin. Prijavili so se tudi na razpis za dodelitev sredstev za humanitarno dejavnost, na katerem so uspeli in pridobili status humanitarne organizacije. Poleg tega so pripravili praznovanje ob svetovnem dnevu starejših, izlet in piknik, se udeležili srečanja upokojencev Občine Žalec v Grižah in Slovenije v Mozirju.
Članice in člani društva so se udeležili kar trinajstih različnih tekmovanj, največji uspeh pa so zabeležile članice Pavlina Glu-šič, Karolina Ferme, Romana Jurhar in Tilka Bizjak, ki so na ekipnem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško že četrtič zapored zmagale, in so iz rok predsednika Ernesta Lužarja na zboru prejele šopke rož.
Na zboru so sprejeli program dela za letos, ki je podoben lan-
skemu. Njihov cilj, kot so zapisali v programu, pa je boljša kakovost življenja starejših. Delo društva so v razpravi med drugimi pohvalili žalski župan Lojze Posedel, poslanec DeSUS-a Ivan Jelen, predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh in drugi. Za popestritev zbora so poskrbeli harmonikarji društva, kvartet Grmada, ansambel Ajmarček in pravnukinje članic društva, ki so zapele nekaj pesmi. T. T.
100-letnica čebelarjenja v Taboru Ob jubileju čebelarski muzej
Taborski čebelarji so na občnem zboru obeležili tudi stoletnico delovanja Čebelarskega društva Tabor. Kot je uvodoma povedal predsednik taborskih čebelarjev
Čebelarja je narava bogato obdarila. Dala mu je medonosno čebelo. Slovenci smo ponosni na našo kranjsko sivko. Le kdo ne pozna pridelkov iz čebeljega panja: medu, cvetličnega prahu, propolisa in matičnega mlečka, ki nam popestrijo vsakdan in pomagajo lajšati tegobe. Izredno pomembno pri uživanju čebeljih pridelkov, predvsem medu in cvetnega prahu, je, da le-te uživamo iz okolja, v katerem živimo. Tako v telo ne vnašamo snovi, ki so nam tuje. S tem zmanjšamo možnost pojava alergij. Za Slovence sta torej slovenski med in cvetni prah najboljša, ker vsebujeta cvetni prah rastlin, ki rastejo na našem območju.
O tem in vse o medu in čebeljih proizvodih je bilo veliko povedanega tudi na predavanju v preboldski dvorani, ki ga je organiziralo Čebelarsko društvo Prebold. V zanimivem predavanju, ki ga je pripravila vodja laboratorija za varno hrano na Čebelarski zvezi Slovenije Andreja Kandolf, so obiskovalci podrobneje spoznali čebelje pridelke, vrste medu in njihove značilnosti kot tudi medene pijače in njihove značilnosti.
»Med je najpristnejše naravno sladilo in je že iz davnine cenjen v človeški prehrani. Je živilo, ki se ohrani brez dodatka kakršne koli snovi, kar je danes izredna redkost. V medu ni nobenih konzervansov. Med vsebuje sladkorje, beljakovine in aminokisline, encime, rudninske snovi, vitamine, flavonoide, eterična olja, vodo in številne druge snovi. Velik pomen za zdravje imajo flavonoidi, ki delujejo antioksidativno, protivnetno, proti mikrobno in zavirajo tvorbo krvnih strdkov. Antioksidanti so odstranjevalci škodljivih prostih radikalov, preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL in s tem zmanjšujejo zače-pitev venčnih srčnih žil. V 100 g medu je do 8 mg kalcija, do 32 mg železa in drugih rudninskih snovi, ki preprečujejo osteoporozo, utrujenost, slabokrvnost, bolečine in krče v mišicah ter varujejo jetra. V nosečnosti pomagajo pri normalnem razvoju ploda in zmanjšujejo pogostost bruhanja,« je o čebeljih pridelkih med drugim zapisal primarij Peter Kapš, dr. medicine, specialist internist. In kaj o medu in drugih čebeljih pridelkih pravi Andreja Kandolf?
»Vsak med je sladek, saj so sladkorji od vseh sestavin v medu najmočneje zastopani in mu dajejo njegove najrazličnejše lastnosti.
Mile Gržina, je bil 17. februarja 1907. leta v Svetem Juriju ob Taboru čebelarski shod s predavanjem, na katerem so ustanovili eno ob petih podružnic na spodnjem Štajerskem. Za prvega predsednika je bil izvoljen Karol Čulk, gospodar domačije Žilnik, danes Lesjak v Ojstriški vasi. Prvi občni zbor pa je bil 20. oktobra istega leta.
Danes šteje družina 15 čebelarjev, ki imajo skupno 215 čebeljih družin. Letina je bila lani srednja dobra. Taborski čebelarji so v lanskem letu pripravili pet predavanj, razvili nov društveni prapor, največ
Druge sestavine, ki jih vsebuje med v precej manjših količinah, pa povzročajo razlike med posameznimi vrstami medu. Že majhne spremembe v količini različnih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in aromo medu. Od tod potem toliko različnih vrst medu, od svetlega do temnega, z vsemi njegovimi značilnostmi. Vrste medu so dobile ime po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino ali nektar, ki ga izločajo rastline v cvetovih kot nagrado za opraševanje, ali pa nabirajo mano. Glede na izvor ločimo cvetlični med ali nektar ter manin med, ki ga imenujemo tudi gozdni med. Cvetovi rastlin, ki jih oprašujejo žuželke, imajo posebne žleze, ki izločajo sladko, dišečo tekočino (nektar), s katero privabljajo in nagrajujejo opraševalce. Nektar vsebuje velik del vode, sladkorje (večinoma saharozo, glukozo in fruktozo, v manjših količinah pa tudi druge sladkorje). Zelo majhen delež nektarja predstavljajo mineralne snovi, eterična olja, organske kisline in posamezna zrnca cvetnega prahu, vsebuje pa tudi nekaj vitamina C. Sestava nektarja je odvisna od vrste rastline, na kateri nastane. Tako je na primer akacijeva medičina bogata s fruktozo (sadni sladkor), druge pa lahko vsebujejo več glukoze (grozdni sladkor) ali pa saharoze (trsni sladkor). Drugi izvor medu je mana. To je predelan rastlinski sok iglavcev ah listavcev - medena rosa, ki jo v obliki lepljivih kapljic najdemo na listih različnih dreves (jelke, smreke, macesna, hrasta, bora, kostanja, vrbe, bukve, lipe, breze, javorja, jesena ...). Glavne sestavine mane so najrazličnejši sladkorji, aminokisline, amidi, organske kisline, različni encimi, vitamin C in razne mineralne snovi, zlasti spojine kalcija, magnezija in fosforja. Čebele prinesejo nektar ali mano v panj, tam pa nato mlade čebele prenesene kapljice deloma izsušijo, da se izloči odvečna voda. Med gostenjem čebele vanjo dodajajo številne encime, ki spremenijo sladkorno sestavo medičine. Tako predelano medičino, ki ji zdaj pravimo med, čebele shranijo v celicah satja, kjer se nadaljuje zorenje medu. Do vrha napolnjene celice satja čebele prekrijejo z voščenimi pokrovci. Pri čebelarjih velja, daje primeren čas za točenje medu, ko so sati do 2/3 pokriti s takimi pokrovci.«
Med je simbol naravnosti, zdravja in življenjske moči. Že stari narodi so poznali njegovo moč. Pitagora je celo izjavil: »Če
časa pa so namenili izgradnji čebelarskega doma, ki ga bodo predali namenu na osrednji prireditvi ob stoletnici čebelarjenja v Taboru 24. junija.
Program letošnjega dela je precej podoben lanskemu. Poleg izobraževanja bodo svoj čas namenjali dograditvi čebelarskega doma. Delo taborskih čebelarjev je med drugim pohvalil tajnik Zveze čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline Jani Pucmeister. Na zboru so najstarejšim čebelarjem, Mladenu Vrdelu, Ivanu Zupančiču in Martinu Krajnerju, podelili društvena priznanja.
T.T.
ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej.« Poznavalci zdravilnih učinkov medu svetujejo zaužitje vsaj treh žlic slovenskega medu, znanega porekla, na dan. In kakšne so posamezne vrste medu in njihove značilnosti?
»Akacijev med pomirja in blaži utrujenost. Je milega okusa in nekateri ga zato imenujejo tudi damski med. Barva tega medu je od skoraj brezbarvne do slamnato rumene barve. Ker je blagega vonja in arome, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče, pijače, pripravo sladoleda. Cvetnega prahu je v akacijevem medu malo. Kristalizira zelo počasi. Lipov med je svetlo rumene do svetlo jantarne barve. Vonj je svež, prijetno diši po lipovem cvetju, po mentolu. Njegovo uživanje krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Lahko je nektarnega ali maninega izvora. V prvem primeru hitro kristalizira, če pa je po izvoru manin, se to dogaja počasi. Starejši ljudje imajo najraje kostanjev med, ki je rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek, aroma je močna, grenka. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost. Kostanjev med je zakladnica izredno redkih snovi, je najbogatejši s cvetnim prahom. Ugodno deluje na prebavila, jetra in nespečnost. Zdravstveno je dokazano, da je med, zlasti še kostanjev, najboljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali pa ga zmešamo z mlekom. Gozdni ali manin med je temne barve in vsebuje veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za delovanje. Gozdni med diši po smoli, dimu, takšna je tudi aroma: po smoli in zeliščih. Zdravilen je pri vnetju dihalnih poti in živčni napetosti. Kadar čebele nabirajo mano na hoji (jelki), rečemo takšnemu medu hojev med. Barva tega medu je temno sivo rjava z zelenim odtenkom. Diši po smoli in dimu. Aroma je po smoli, po karameli, zažganem sladkorju, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov. Kristalizira zelo redko. V ljudskem zdravstvu se ta med priporoča slabokrvnim, ker vsebuje veliko rudninskih snovi, in tistim, ki imajo težave s pljuči. Kadar nabirajo čebele mano na smreki, pa temu rečemo smrekov med. Ta med je rdeče rjave barve, diši bolj nežno po smoli, aroma je po sirupu smrekovih vršičkov, zeliščnih bonbonih. Včasih hitro kristalizira. Tudi tega v ljudskem zdravstvu priporočajo ljudem,
V soboto, 17. februarja, so v Občini Tabor, v Ojstriški vasi pri Pepelovih, predali namenu Čebelarski muzej Antona Pepela in obeležili 100-letnico ustanovitve čebelarske podružnice Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Taboru. Muzej so odprli natanko ob 100-letnici ustanovitve podružnice (17. februar 1907).
Slovesnosti so se udeležili sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, čebelarji in drugi gostje. Med njimi tudi župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Je-zovšek Korent, predsednica TD Tabor Leja Rančigaj, predsednik Medobčinske čebelarske zveze Žalec Mile Gržina, etnolog dr. Vito Hazier, ki je bil glavni svetovalec pri ureditvi muzeja, in geograf dr. prof. Milan Natek, ki je z vztrajnim raziskovanjem v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani prišel do verodostojnih podatkov o tem, kaj se je pred sto leti dogajalo v Sv. Juriju pri Taboru.
Zbranim je spregovoril Branko Pepel in osvetlil življenjsko pot
Preslikana slika iz muzeja Antona Pepela
ki imajo težave z dihali, in slabokrvnim. Kadar med nima značilnih lastnosti za določeno vrsto, izvor medu pa je nektar, takšen med označimo kot cvetlični med. Barva tega medu je raznolika, od rumene do svetlo rjave. Prav tako sta raznolika aroma in okus tega medu, od sadežne do arome po cvetlicah, karameli. Toda med hitro kristalizira. Krepi žile in srce. K vsemu povedanemu velja dodati, da je vsako leto vreme nekoliko drugačno, zato so tudi rastline, ki medijo, vsako leto v drugačnem razmerju zastopane v medu. Posledično je tako tudi vsaka letina medu unikatna, nekoliko drugačnega okusa, arome in barve. Eno leto je v pomladanskem cvetličnem medu nekoliko več divje češnje, drugo leto pa morda regrata, ali pa je eno leto več cvetnega kostanja, drugo leto pa kostanjeve mane, ki je temnejša in obarva med. Prav tako lahko v gozdni med čebele nanosijo lipov med ali katero od drugih vrst. Vsaka vrsta medu ima svoje senzorične lastnosti, kot tudi fizikalno-ke-mijske, vsebovati pa mora tudi določeno količino cvetnega prahu tiste vrste, za katero ga označimo. Čebelarji določimo vrsto medu z okušanjem ali pa ga damo v laboratorijsko analizo,« pravi strokovnjakinja s Čebelarske zveze Slovenije Andreja Kandolf. V nadaljevanju predavanja predstavi še druge čebelje pridelke.
»Propolis je sestavljen iz različnih rastlinskih smol, ki jih čebele nabirajo na smolnatih popkih topolov, brez in skorji iglavcev. Tem smolam dodajo še izločke svojih žlez slinavk, rudninske snovi in
Branko Pepel med svojim govorom
svojega prastrica Antona, ki je bil med ustanovitelji čebelarske podružnice in eden najvidnejših čebelarjev v takratni regiji.
Najzaslužnejša za muzej sta pranečaka Mira in Lovro Pepel, ki sta z lastnimi sredstvi in delom preuredila njegovo nekdanjo hišo in ob strokovni pomoči etnologa dr. Vita Hazlerja omogočila odprtje te etnološko-turistične pridobitve v taborski občini.
vitamine. Propolis sestavljajo balzam, hlapno olje, pelod in pepel, v katerem so železo, kalcij, aluminij, vanadij, stroncij, mangan, silicij in še drugi elementi. Propolis deluje proti bakterijam, glivicam in virusom. Priporočamo ga za zdravljenje okužb v ustih, grlu in spodnjih dihalnih poteh (sapnik, sapnice, pljuča). Dobro deluje tudi proti navadnemu herpesu, hitro ozdravi kožne lišaje in manjše rane, odpravlja tudi mozolje in nadležne angine, uporabljamo pa ga tudi v stomatologiji in splošni ustni higieni. Primeren je za zdravljenje vnetja dlesni, gobic, ustne sluznice ter parodontoze. Ublaži tudi neprijeten zadah iz ust ter bolečine pri vnetju želodčne sluznice. Zelo pomembne zdravilne učinke imata tudi matični mleček in cvetni prah. Matični mleček preprečuje vnetje, pomaga pri astmi, normalizira razvoj pri otrocih, pri ženskah blaži težave pri menopavzi, povečuje imunost organizma, razvoj in rast las, deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec in lajša bolečine pri številnih kroničnih oblikah bolezni. Vsebuje beljakovine, sladkorje, maščobe, aminokisline, vitamine A, D, E, K, C, B-kompleks, acetholin, encime, protibakterijske snovi, flavonoide, rudninske snovi in decensko kislino, za katero menijo, da pripomore k daljšemu življenju.
Cvetni prah spodbuja nastajanje rdečih in belih krvničk ter krvnega barvila hemoglobina, pomaga imunskemu sistemu organizma, deluje antioksidativno, preprečuje delovanje škodljivih prostih radikalov in preprečuje razvoj številnih bolezni. Poleg tega
To je na slovesnosti poudaril tudi župan Vilko Jazbinšek in vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, čestital za opravljeno delo, posebno zahvalo pa je namenil Pepelovim.
Blagoslov je opravil taborski župnik, dekan Leopold Selčan, s petjem je slovesnost ob odprtju popestril kvartet Idila iz Slovenske Bistrice, z glasbo pa prapranečak Grega.	D. Naraglav
ima antibiotično moč s posebnim učinkom na črevesne bacile, salmonele in proteus. Cvetni prah uživamo samega, namočenega v vodi ali mleku, najpogosteje pomešanega z medom. Po priporočilu zdravnikov ga preventivno jemljemo 20 g dnevno, otroci polovico manj. Uživamo ga trikrat dnevno tri mesece, zlasti v začetku spomladi in pozni jeseni. Vdihavanje cvetnega prahu je za alergike lahko nevarno, uživanje v obliki hrane pa običajno ni nevarno.«
Ža konec je Kandolfova predstavila še medeni pijači, in sicer medico in medeni liker. »Opojna pijača medica je skupna indoevropska pijača, ki so jo pripravljali stari Slovani. Medica je sladka alkoholna pijača z okusom po medu. Vsebuje naravni alkohol, ki je rezultat alkoholnega vrenja medene raztopine (med in voda). Alkohola ima med 9 in 17 vol. %, odvisno od količine nepovretega sladkorja. Barva medice je odvisna od vrste medu, ki smo ga uporabili pri izdelavi, in od tehnološkega postopka izdelave. Medica se pije kot aperitiv, vedno ohlajena na 8 do 10 stopinj Celzija. Medeni liker je pijača, narejena iz sadnega žganja ali sadnega destilata, ki mu je dodan med. V likerju prevladata vonj in okus po medu, ima pa najmanj 16 % vol. alkohola. Za izdelavo medenih likerjev potrebujemo tri temeljne surovine: sadni destilat, med in vodo. Kakovostni sadni destilat in izbrana kakovostna vrsta medu sta osnova za dober liker. Tak izdelek hitro najde svoj kotiček na trgu. Primerno ohlajen se ponudi kot aperitiv.«
D. Naraglav
Čebelji pridelki - moč narave
Anton Pepel se je že zelo kmalu po ustanovitvi društva s svojimi čebelarskimi proizvodi udeležil tekmovanja za širše območje Celja, pa tudi tekmovanja v Ljubljani. Obakrat je dobil denarno nagrado, ki jo je vložil v materialno dobro svojega čebelnjaka, ki še danes stoji, prenovljen seveda, v neposredni bližini njegovega domovanja, kjer je zdaj muzej. Znano je, da je imel v najboljših letih svojega življenja celo do 120 panjev čebel. Iz zapiskov je razvidno, da je bilo čebelarstvo v Sv. Juriju pri Taboru med najbolj razvitim v vsej savinjski regiji. Veliko zaslugo za to pa je imel prav Anton Pepel, ki je, željan znanja čebelarskih veščin, našel pot v šolo Petra Pavla Glavarja na Gorenjskem. Dveletno pridobljeno znanje je potem s pridom prenašal na mlajše čebelarje. Bil je eden izmed vodilnih strokovnjakov takratnega časa pri razvoju naprednega čebelarjenja in to ne samo v domači podružnici, ampak v širši savinjski regiji.
Anton Pepel je bil tudi med prvim, ki se je vozil s Puchovim kolesom, le redki so si takrat lahko privoščili takšno prevozno sredstvo. Imel pa je tudi kotel za kuhanje žganja in z njim je hodil kuhat povsod, kjer so ga prosili.
24 UR
BAJKA
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
SMUČAR
BITTNER
TUJE
ŽIME
GLE-
DALIŠČE
iŽBOLjS!
KAKOVOSTI
GOL
MOŠKI
JADRAN.
OTOK
SEZNAM
NASLOVOV,
NASLOVNIK
MESTO V SEVERNO-VZHODNI ANGLIJI
AVSTRIJ.
SMUČARKA
(SABINE)
SKRB
MUSER
GRADITELJ STOLPA V PARIZU
UČENJE
OSVAJALEC
NAGLOST
USTNIČNI
GLAS
SKLAD. DELIBES PISATELJICA NIN
DESKAR
FLANDER
ZALOZBA
OBZORJA
ŽALOST
(ZAST.)
EL.
NEGATIVNI
OSNOVNI
DELEC
SKLA-
DATELJ
SAVIN
POŠKODBA MERILNIK PORABLJENE VODE
DESETEREC
(GEOM.)
MAJHEN
GLODAVEC
MORSKE NIMFE V GRŠKI MITOLOGIJI
OBŽA-
LOVANJE
DRŽAVA V AZIJI (TEHERAN)
SARAJEV. PESNIK V SLOVENIJI (JOSIP)
GRAŠČINA
NA
POLZELI
METRIČNI
POUDAREK
KOSMATA
ODEJA
KAL,
POGANJEK
AVANS,
PREDUJEM
GLAVNI
ŠTEVNIK
DEBELA
PALICA
SL.
PISATELJ
(IGOR)
GERMANIJ
NARODO-
SLOVEC
REKA V JUŽNI AFRIKI
NEON
avtor
JANEZ
KORENT
AM.POP PEVKA (PAULA)
KOCINA
NORDIJ.
BOGINJA
MORJA
IGRALKA
TAYLOR
LIDIJA
OSTERC
IGLAVEC
JAVNI
GOVORNIK
SMUČAR
GRINI
PRODAJALEC V TRAFIKI
DRŽAVNIK
ZEDONG
PRIMOR.
SADEŽ
BERAČ (STAR.) SUNKOVIT
_____________DOTIK
GORA NAD LOGATCEM
	
TRSNICA
VERSKI
POGLAVAR
ŠIITOV
LITIJ
SILIRANA
KRMA,
SILAŽA
VILI
RESNIK
EMILIJAN
CEVC
ZVEZA
DRŽAV
BOGDAN
NOVAK
JAJČASTA
POSODA
FR.
FILMSKA
IGRALKA
(JULIETTE)
ODMEV,
EHO
VEK,
STOLETJE
DELEC Z EL.
NABOJEM
OBVESCEV. SLUŽBA V ZDA VOJKO DULETIČ
SKUPNO IME ZA NORDIJ. BOŽANSTVA
PRIPADNIK
MUSLIM,
VERSKE
LOČINE
SPOKORN.
NAČIN
ŽIVLJENJA
UTRIP
DRŽAVNIK
KEKKONEN
JUDOISTKA
SRAKA
EGIPČ.
BOŽANSTVO
IGRA
S KARTAMI
KDOR ZNA IN REDNO UPORABLJA DVA JEZIKA
IGRALKA
BEGOVIĆ
ANG.SKLADATELJ (EDWARD) KRAVICA
NEM. RE-VOLUCION. (CLARA) NJORKA
HRIB PRI BEOGRADU
PRIPADNIK
SLOVAN.
NARODA
DIKTATOR
PAVEL
MIHELČIČ
MIR,
TIŠINA
KDOR
OPAZUJE
POTUJOČI GR. PEVEC PRISTAŠ ISLAMIZMA
VROČE-
KRVNEŽ
NATRIJ
AVTORSKE
PRAVICE
ZELO
BLEDO
RDEČE
VINO
AMERICIJ
TV NADALJEVANKA
JUNAKINJA
VISOŠKE
KRONIKE
PRIKAZOVALEC MODNIH NOVOSTI
ŠESTI MESEC V JUDOV. KOLEDARJU
UTRIP
KRAJ PRI ŠENTJURJU PRI CELJU
ANG. FILM. IGRALEC (LAURENCE) ALFI NIPIČ
IRENA
AVBELJ
KRVNI
DELIKT
PRIPRAVA
ZA
RISANJE
DEL
OBLAČILA
OZIM
IGOR
PISMENKE
MIRA
SARDOČ
SVILENA
TKANINA
UTRIP
HORMON.
ŽLEZAV
MOŽGANIH,
ČEŠERIKA
RUDOLF
FRANCL
OKRASNI
PTIČ
DVORIŠČ
KRAJ V BIH
ČLAN
SENATA
LOPATICA
ZA
ČIŠČENJE
PLUGA
AM.
FILMSKI
IGRALEC
(TONY)
VPREŽNA
ŽIVAL
NATAŠA
BOKAL
DRŽAVNO
KMETIJSKO
POSESTVO
VNEKD.SZ
HRIBOVJE V BELGIJI IN FRANCIJI
FR. POET (FRANCOIS) NAJSTAR. GERMAN.
FR.PIS. (EMILE) VELIK MOR. RAK
AMIN
GLAVNO
MESTO
JAPONSKE
SPOJINA ALKOHOLA S KISLINO FLEMING
UTRIP
OBLI-
KOVALEC
KOGOJ
HOKEJIST
ZUPANČIČ
PISATELJ
DUUN
ŽEBOT
CIRIL
MOLIBDEN
TROPSKO
DREVO
PEVKA
DEŽMAN
IT. VIOLIN. IN SKLAD. (GIOVANNI BATTISTA)
IVAN
NAPOTNIK
ALFRED
NOBEL
GLAVNO
MESTO
PERUJA
GREBLJICA ZA PEPEL
SLIKARKA
VOGELNIK
TOMAŽ
CERKOVNIK
VELJAVA
UGLED

VRSTA
RASTLINE,
SAPROFIT
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: ZAVOD-ZA-KULTURO-ŠPORT-IN-TURIZEM-ŽALEC-ZAPOLNIMO-ŽIVLJENJE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Alojzija Lozinšek, Topovlje 23, Braslovče; 2. Vida Frank, Ul. Savinjske čete 2, Žalec; 3. Biserka Žagač, Kasaze 23, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85,12,52 in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 12. marca 2007.
Strokovnost cilj tudi letos
Na redni letni skupščini so se sestali člani in drugi gostje Društva sadjarjev celjske regije. O delu društva, ki šteje 47 članov, je poročal predsednik magister Ivan Glušič in dejal, da so tudi v preteklem letu vso skrb posvečali predavanjem v okviru slovenskega kmetijskega okoljskega
programa varstva sadnega drevja, na dveh strokovnih ekskurzijah so si ogledali hladilnice in nasade pri Šilcu in drevesnice Malus in bili v sodelovanju z Društvom sadjarjev Franc Lomberger iz Maribora na mednarodnem sejmu sadjarstva Bodenze. Po krajši razpravi, na kateri so govorili
o pridelavi in trženju jabolk ter o letošnji muhasti zimi, so sprejeli program dela za letošnje leto.
Tudi v tem letu bo osnovni cilj društva strokovno izobraževanje sadjarjev, ki je glede na sedanji način pridelave sadja, predvsem jabolk, obvezno. Tako se bodo čez leto zvrstili številna predavanja in prikazi, kot so obnova in postavitev novih nasadov, protitočna mreža,
Kako obrezujemo sadno drevje, trto...
Med praktičnim prikazom obrezovanja sadnega drevja
Sekcija sadjarjev in vinogradnikov Društva upokojencev Petrovče in Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, ki jo vodi Ivan Glušič, je v .Arji vasi pripravila prikaz pravilnega obrezovanja sadnega drevja in vinske trte na brajdi. Namen sekcije je pravočasno in strokovno seznaniti sadjarje in vinogradnike o opravilih v sadovnjaku in vinogradu.
Na predavanju so govorili o letnem delu v sadovnjaku s poudarkom na upogibanju mladih poganjkov v mesecu juniju, o spomladanskem škropljenju sadnega drevja in breskev, ki naj se opravi v začetku brstenja, o škropljenju v poletnem času in gnojenju sadnega drevja in vinske trte. Predavanja in prikaza se je udeležilo 25 ljubiteljskih sadjarjev. T. Tavčar
Zavarovanje kmetijske pridelave
OBSEG IN VIŠINA SOFINANCIRANJ SE RAZŠIRJATA
Na podlagi večletnih prizadevanj strokovnih služb Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) se je v letu 2006 začelo podpirati zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostmi toče, požara in udara strele v naravi. Vlada je tik pred novim letom sprejela uredbo za leto 2007, ki sofinanciranje zavarovanja posevkov in plodov razširja na zavarovanje pomladanske pozebe, viharje in poplave. Obenem pa uredba vključuje tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za živali.
Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarova-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
nje kmetijske proizvodnje so nosilci kmetijskega gospodarstva, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev.
Zavarovanje posevkov in plodov
Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje posevkov in plodov upravičencem, ki od 1. januarja do konca avgusta letos sklenejo zavarovalno pogodbo.
Višina sofinanciranja zava-
rovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, znaša 40 odstotkov obračunane zavarovalne premije. Če zavarovalno premijo sofinancira tudi občina, lahko občinski sofinancirani delež znaša le razliko do 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije.
Zavarovanje živali
Sofinancira se zavarovanje bolezni živali upravičencem, ki od 1. januarja do zadnjega decembra letos sklenejo zavarovalno pogodbo. Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi
bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni.
Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje bolezni živali, vključno s pripadajočim davkom, je opredeljena v znesku, navedenem v preglednici 1. Če zavarovalno premijo sofinancira tudi občina, lahko občinski sofinancirani delež znaša le razliko do 50 odstotkov upravičenih stroškov obračunane za-
varovalne premije s pripadajočim davkom.
Izvajalci zavarovanj po tej uredbi so zavarovalnice, ki so z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja sklenile pogodbe (Tilia, Adriatic Slovenica, Triglav in Zavarovalnica Maribor). V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice.
Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) priporoča kmetom, da se vključijo v sistem sofinanciranja zavarovanja kmetijske pridelave, saj se bo v prihodnjih mesecih spreminjala zakonodaja na področju povračil škode zaradi naravnih nesreč.
Tilka Potočnik
Preglednica 1: Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje bolezni živali, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov
Vrsta oz. kategorija živali	Višina sofinanciranja (€ na glavo živali)
plemensko govedo	do 10
plemenske telice	do 5
goveji pitanci	do 6
plemenski prašiči	do 4
prašiči pitanci	do 2
kopitarji	do 20
drobnica	do 2
druge živali oziroma živalska proizvodnja (ribe, čebele, perutnina, kunci in podobno)	do 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije
namakanje, obrezovanje sadnega drevja, varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, redčenje plodičev jabolk, praktični prikaz letnega dela v nasadu jablan in spoznavanje koristnih organizmov v nasadih. Društvo bo od 19. do 21. junija organiziralo strokovno ekskurzijo v Švico, saj so, kot je dejal predsednik Ivan Glušič, ogledi drugih plantaž jablan izrednega strokovnega pomena, na katerih sadjarji izmenjajo svoje strokovne izkušnje pri pridelavi, kar jim je v veliko pomoč. Udeležili se bodo tudi domačih sejmov, prvi pa bo Jožefov sejem v Petrovčah. T. T.
KGZ Celje obvešča, da bosta predavanji na temo koruznega hrošča in kolobarja v petek, 9. marca 2007, ob 10. uri v kulturnem domu na Vranskem in v petek, 16. marca 2007, ob 10. uri v dvorani KZ Petrovče v Petrovčah.
Vabljeni!
Koronarni klub Savinjska dolina Žalec
Vabi k včlanitvi vse, ki imajo težave srca in ožilja.
Naslov: Hmeljarska 3, Žalec
Vadbe: ponedeljek od 15. do 17. ure, torek od 9. do 10.30, sreda od 15.30 do 17. ure, petek od 9. do 10.30.
Informacije: 031 645 752.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE_____________________
Sodelovanje kmetijskih gospodarstev v savinjski regiji pri pridobivanju zelene elektrike v bio plinskih napravah Globalizacija in razvoj novih tehnologij prinašata vrsto sprememb na svetovnih energetskih trgih. EU je v januarju 2007 predložila energetski sveženj ukrepov, ki naj bi zmanjšali energetsko odvisnost od uvoza, izpuste C02 in povečali rast zaposlovanja v Evropi.
Predlagani ukrepi:
-	dolgoročno oblikovanje skupnega evropskega trga, katerega glavni cilj je povečana konkurenčnost,
-	solidarnost med državami članicami, kjer naj bi notranji trg povečal soodvisnost med državami članicami in pomeni izgradnjo novih vozlišč za bolj razpršeno dobavo energije in s tem manjšo odvisnost od enega dobavitelja,
-	večji delež obnovljivih virov energije (OVE), kjer naj bi v energetski porabi do konca leta 2020 zavzemali 20 % delež,
-	več naložb na energetskem področju, kjer naj bi povečali naložbe v tehnologije z majhnimi emisijami toplogrednih plinov, tudi v OVE,
-	večja energetska učinkovitost, s katero bi zmanjšali potrebe po primarni energiji,
-	skupna energijska politika mora postati sestavni del vseh zunanjepolitičnih odnosov EU.
Iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je sprejela Vlada RS, je razvidno, da se bo v Sloveniji spodbujalo investiranje v naprave in sisteme za večjo uporabo OVE ter v dejavnosti, ki bodo usmerjene v:
-	učinkovito rabo energije,
-	zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe iz lokalnih virov,
-	varstvo okolja,
-	dvig konkurenčnosti in zaposlovanja ter
-	povečanje samooskrbe Slovenije z energijo.
Ena izmed možnosti OVE je tudi bio plinska naprava, kjer pri anaerobni (brez prisotnosti zraka) fermentaciji organskih snovi nastaja bio plin. Organske snovi, primerne za proizvodnjo bio plina, so lahko živinska gnojila in energetske rastline, pridelane na kmetijah, ko-substrati, ki nastajajo v živilski industriji in klavnicah, ter odpadna jedilna olja in ostanki hrane. Bio plin, ki nastaja v procesu fermentacije, ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za sopro-izvodnjo električne in toplotne energije, kjer iz lm3 bio plina (odvisno od vsebnosti metana in izkoristka naprave) pridobimo približno 1,5 do 2 kWh električne energije in 2 do 3 kWh toplotne energije (po odštetju procesne toplote).
Da je sodelovanje na lokalni in regijski ravni mogoče in da je prihodnost v večjih BPN, v katere so vključene tudi kmetije, dokazuje tudi energetski ciklus v obmejnem avstrijskem mestu Mureck, ki zagotavlja trajnostni energetski koncept in teži k cilju 100 % oskrbe z gorivom, elektriko in toploto iz OVE. V ta namen so ustanovili različne družbe, ki skrbijo za proizvodnjo:
-	bio dizla iz oljne ogrščice in odpadnih olj,
-	toplote iz toplarn za lokalno daljinsko ogrevanje, kjer se kot gorivo uporabljajo sekanci, ki jih dobavljajo okoliški kmetje in žage,
-	bioplina, ki poganja plinske motorje za proizvodnjo elektrike, toploto, ki pri tem nastaja, pa odvajajo družbi za lokalno daljinsko ogrevanje.
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje sodelujemo pri iz-
delavi študije ekonomske upravičenosti SPTE (soproizvodnja toplote in elektrike) z izrabo bioplina, s katero želimo pridobiti informacijo o možnostih postavitve bioplinske naprave v savinjski regiji. V ta namen je bilo analizirano stanje na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije s poudarkom na razvoju bio plinskih naprav v Sloveniji. Analiziran je bil potencial surovin za proizvodnjo bioplina na izbrani lokaciji ter ocenjena velikost bio plinske naprave. Zbrana so bila potencialna kmetijska gospodarstva, ki bi skrbela za zbiranje živinskih gnojil kot osnovne surovine BPN, in površine, ki bi bile primerne za razvoz fermentirane gnojevke, ter površine, ki bi bile primerne za pridelavo energetskih rastlin. Predlagana je bila lokacija bioplinske naprave glede na optimalno izrabo proizvedene energije s soproizvodnjo in možnosti odlaganja stranskih produktov. Ob tem je bil upoštevan tudi okoljski vidik pridobivanja bioplina. Analizirana je bila tudi ekonomska upravičenost naložbe v bioplinsko napravo.
V	nadaljevanju želimo še približati delovanje BPN kmetovalcem v savinjski regiji, jih vzpodbuditi k sodelovanju in pripraviti delavnice, na katerih se bodo ciljne skupine seznanile z zakonodajo, pomembnostjo obnovljivih virov energije z vidika usmerjenosti EU in samooskrbe Slovenije z energijo ter s procesom in delovanjem v BPN. Preverjale se bodo možnosti za sodelovanje in pripravile modelne kalkulacije stroškov pridelave energetskih rastlin.
Vzporedno se bodo, na podlagi zbranih količin substratov in kosubstratov, ki bodo na voljo za fermentacijo v BPN, izdelale še recepture, preizkušene v pilotski napravi, in na osnovi dobljenih rezultatov iz pilotske naprave, optimizirala sestava substrata.
Vsekakor so prednosti izrabe bioplina zelo velike, ne samo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, temveč tudi kot obnovljiv vir energije. Bioplin proizvajamo in upravljamo decentralizirano, zato povečujemo zanesljivost oskrbe z energijo, ob tem pa gnojevka, pridobljena v procesu fermentacije, zmanjšuje uporabo mineralnih gnojil in prispeva k zmanjševanju emisij pri nanašanju na kmetijske površine. Z možnostjo soudeležbe pri lastništvu BPN, nudi modernim kmetijam dodatno ekonomsko priložnost. Na kmetiji se ne vrši več samo primarna kmetijska dejavnost, pridelava hrane, temveč tudi posredna, proizvodnja elektrike.
V	mesecu marcu in aprilu ste vsi zainteresirani kmetovalci vabljeni, da se udeležite delavnic, kjer bo podrobneje predstavljen projekt Sodelovanje kmetijskih gospodarstev v savinjski regiji pri pridobivanju zelene elektrike v BPN.
Barbara Lobe, Peter Pšaker
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, <L o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
: OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
4TA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., Celjska cesta 3a, 3310 ŽALEC, Tel.: 03/713 20 50
Na podlagi določil Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2007 (UL RS št. 140/06) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI.
Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
Pse privedite na katero koli mesto cepljenja. S seboj obvezno prinesite to obvestilo in knjižico.
Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV znašajo ob skupinskem cepljenju 32,55 EUR (7800,00 SIT).
Obveščamo vse lastnike psov, oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan, razen nedelje, vse leto. Ambulantni čas:	Žalec	Vransko, Polzela
od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure od 8. do 9. ure sobota	od 8. do 11. ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE TO OBVESTILO IN KNJIŽICO!
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA!
Direktor: FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA
SOBOTA, 24. 3. 2007		
8.00	Ložnica	pri gasilskem domu
8.45	Vrbje	pri gasilskem domu
9.30	Šempeter	pri zadružnem domu
10.15	Doberteša vas	pri Franju Divjaku
10.45	Žalec	v veterinarski ambulanti
PONEDELJEK, 26. 3. 2007		
8.00	Zabukovica	pri gasilskem domu
8.30	Zabukovica	pri Minervi
9.00	Zabukovica	Kurja vas - pri križu
9.30	Pongrac	pri Uduč
10.00	Pongrac	pri Matijeve
10.30	Griže	pod Naprud. klancem
11.15	Zahom	pri Poteko
11.45	Zahom	pri Pinter
12.15	Liboje - Zagreben pri Švare	
12.45	Bmica	pri Keiner
TOREK, 27.3. 2007		
8.00	Prelska	pri kapeli
8.30	Vinska Gora	pri zadr. domu
9.00	Pirešica	pri Drev
9.30	Lipje	pri Vranu
10.00	Lopatnik	pri Zajc
10.30	Janškovo selo	pri cerkvi
11.00	Čmova	pri Pavlu Jevšenaku
11.30	Čmova	pri Bred
12.00	Stebovnik	pri uti
12.30	Podkraj	pri Kutičan
13.00	Ponikva	pri zadr. domu
13.30	Studence	pri kapeli
14.00	Studence	Vrhe
TOREK, 27.3. 2007		
8.00	Zakl	pri Šeligo
8.30	Trnava	pri Zadobovšek
9.00	Šentrupert	pri Lešnik
9.30	Orla vas	pri Cafuta
10.00	Topovlje	pri Završnik
10.30	Parižlje	pri Božič
11.00	Kamenče	pri Francu Bašu
11.30	Podvrh	pri Turnšek Rak
12.00	Sp. Gorče	pri Jožetu Puncerju
12.30	Braslovče	pri Francu Ušenu - Krčnik
13.15	Gomilsko	pri KZ Gomilsko
14.00	Grajska vas	pri gasilskem domu
SREDA, 28.3.2007		
8.00	Gotovlje	pri zadr. domu
8.30	Gotovlje - Jedert	pri Nahtigal
9.00	Gotovlje - Zalog	pri Zupanc
9.15	Zalog	pri trafo postaji
9.30	Podlog	na križišču
10.00	Zg. Grušovlje	pri Črepinšek
10.15	Sp. Grušovlje	pri Hramec
10.30	Roje	pri zbir. mleka
11.15	Griže	pri zbir. mleka
12.00	Migojnice	pri Leskovšek
SREDA, 28.3. 2007		
8.00	Podvin	pri Malik
8.30	Polzela	pri veterin, ambulanti
9.15	Breg	pri Danijelu Hrovatu
9.45	Ločica - Polzela	pri Smrečnik
10.15	Ločica - gmajna	pri Srebočan
11.00	Kale	v vasi
11.15	Kale	Grče
12.00	Ruše	pri Kramer
ČETRTEK, 29. 3. 2007		
8.00	Hramše	pri Pušnik
8.45	Velika Pirešica	pri Fervega
9.15	Pernovo	pri gasilnem domu
10.00	Pernovo - Gorca	pri vodovodu
10.30	Podgora	pri Podpečan
10.45	Podgora	pri Janezu Žonirju
11.15	Galicija	pri zadr. domu
11.45	Zavrh	pri zbir. mleka
12.15	Mala Pirešica	pri zbir. mleka
12.45	Arja vas	pri zbir. mleka
13.30	Drešinja vas	pri Drev
14.00	Levec	pri Strenčan
ČETRTEK, 29.3.2007		
8.00	Male Braslovče	pri stari sušilnici
9.00	Letuš	pri Rovšnik
9.30	Letuš	pri Flere
10.00	Podvrh	pri Dragu Maroltu
10.30	Dobrovlje	pri Francu Vratniku
11.00	Dobrovlje	pri Domu borcev
11.30	Dobrovlje	pri Francu Ramšaku
PETEK, 30. 3. 2007		
8.00	Dobrič	priDrobež
8.30	Dobrič	pri gostilni Zabukovnik
9.00	Lovče	pri Krašovec Melanšek
9.30	Andraž	pri Vaši
10.00	Andraž - Podsevč	pri Satler
10.30	Založe	pri Likeb
11.00	Založe	pri Cede
11.30	Založe	pri Rakun
SOBOTA, 31.3. 2007		
8.00	Petrovče	pri zadr. domu
8.45	Kasaze	pri Arčan
9.15	Liboje	pri Škoberne
10.15	Liboje	pri Frece - sklad, goriva
10.45	Žalec	v veterinarski ambulanti
Priporočamo vam, da poskrbite za zdravje vaših živali tudi s preventivnimi ukrepi:
•	s cepljenjem psov proti kužnim boleznim (paravirozi, pasji kuga, nalezljivim hepatitisom, leptospirozi, paravirozi, coronavirusni infekciji),
•	s cepljenjem mačk proti kužnim boleznim (kužnemu nahodu, mačji kugi, mačji levkemiji),
•	z rednim odpravljanjem notranjih zajedavcev (vsaj trikrat letno),
•	z označevanje psov z mikoročipi (zagotavljanje boljše sledljivosti psov ob morebitni izgubi hišnega ljubljenčka).
VAŠ PROSTOR POD SAVINJSKIM SONCEM
V Savinjski dolini, natančneje v Preboldu, gradimo stanovanjski objekt s 48 stanovanji in pripadajočimi parkirnimi prostori v kletni etaži. Neposredna bližina avtoceste omogoča hitro povezavo z Ljubljano ter z Mariborom.
■
* ■' ' i üi i
MALI OGLAS - OPRAVIČILO
Opravičujem se Ani KOŠAK za grožnje, ki sem jih zoper njo izrekel dne 22. 8.2006 Anton Cede in se zavezujem, da bom v prihodnje oškodovanko pustil pri miru in se vzdržal kakršnih koli groženj in nadlegovanj v njeno škodo.
Odlične cestne povezave in vsa potrebna infrastruktura dajejo stanovanjem še dodatno kakovost. Objekt je postavljen v idilično okolje, med zelene travnike in okoliške individualne hiše. Le streljaj stran je mestno središče s pošto, banko, osnovno šolo, otroškim vrtcem, nakupovalnim središčem in poletnim kopališčem, je K+P+2+
Objekt ima dva vhoda s po 24 stanovanji. Višinska zasnova je klet + pritličje + 2 nadstropji + mansarda. V kletni etaži je prostor za 34 parkirnih mest, tu so tudi shrambe. Vsako stanovanje ima lastno balkonsko ložo.
Objekt gradi družba Art posest, d.o.o., iz Ljubljane. Prodaja: Posest Nepremičnine d.o.o., Nada Vodišek 041 688 170, EMAIL: NADA@POSEST-NEPREMICNINE.SI
Več o investitorju in objektu si lahko ogledate na spletni strani www.artpostest.si.
Telefon: 03/712 12 80
MALI OGLAS
Kupim MERNIK ZA HMELJ (škaf) - primerno ohranjen. Informacije: 041 732 969.
MALI OGLAS
ODDAM V NAJEM NJIVO (2000 m2) v Ločici ob Savinji. Informacije: 040 699 078.
Neuničljive 400-letne kritine Lindap, d.o.o., 03/700 05 00
info@lindap.si
www.lindap.si
SENČILA
Senčila d.o.o.
Cesia žalskega tabora 1 3310 Žalec
d.o.o.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna
Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-mail: sencila.grize@siol.net
IVA
d.o.o.
A V T O D E L I
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
PREKRIVANJE STREH
z različnimi pločevinastimi kritinami SKANDINAVSKA KRITINA - CÖSÖD
\	—-
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o.
Lava 7, Celje 3001 CELJE
tel.: 031 342 118 in 031 360 072
e-naslov: sz-atrij@siol.net
PREBOLD - Latkova vas, poslovni prostor, primeren za predstavništvo, grosistično ali servisno dejavnost, objekt, velikosti ca. 350 m2, in 600 m2 ograjenega asfaltiranega dvorišča, leto izgradnje 1994, komunalno opremljen, lastno centralno ogrevanje, v nadstropju mogoča ureditev stanovanja. Objekt se nahaja 1 km od priključka Šempeter na avtocesto, cena 195.000 €,
LAŠKO - Debro, garsonjera, 28 m2,5/5,1975, telefon, CATV, stilsko opremljena kopalnica. V bližini šola, vrtec, trgovina. Neopremljeno in vseljivo takoj. Lastna nepremičnina. Cena 39.640 €.
DRAMLJE, na voljo so dvosobna stanovanja v izmeri ca. 65 m2. K vsakemu stanovanju spadata še klet in garaža v stavbi v izmeri od 16,21 do 39,40 m2. Stanovanja so prijetna in svetla, s funkcionalno razporeditvijo prostorov. Lokacija je primerna za vse, ki želijo živeti v prijetnem in domačem okolju, bližina avtoceste pa omogoča hiter dostop do Celja in naprej. V bližini so šola, vrtec in trgovina. Cena stanovanja 1.122 €/m2, cena kleti in garaže pa 561 €/m2.
CELJE - poslovni prostor, primeren za trgovsko ali storitveno dejavnost, na čelni strani ulice, lokacija Ljubljanska c. center, velikosti 2 x 40 m2, s sanitarijami in ostalimi komunalnimi priključki, cena najema ca. 375 € mesečno, 1 x varščina, oddamo v najem.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
\
tSfe v dilemi pred izbiro kritine - pokličite zdaj!
KLEPARSTVO VREŠ Tel: 03 58 86 188, GSM: 041 644 323
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki Info o kritinah tudi na: www.kleparstvovres.com
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
SFOMMATJUCr *0*USTF/f
KamnoaeStvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenika, naročena do konca marca.
Naročila na GSM: 041 611-087
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
SLAVICE JOŠOVC,
roj. Bezgovšek,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo govorniku gospodu Borisu Kupcu za ganljive besede ob slovesu, gospodu župniku ter pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ji poklonili svoj čas in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Tam, kjer si, draga mami, ti, tam ni ne bolečine ne skrbi.
Ko pa zvečer zvezde se prižgo, veš, mami, mi te zelo pogrešamo.
V SPOMIN
4. marca 2007 bo minilo eno leto žalosti, nepozabnih spominov nate, draga mami, orni, tašča
AMALIJA RAJH
iz Braslovč
Hvala vsem, ki obiščete njen grob, prižgete svečko in ji poklonite trenutek spomina.
Hči Danica in sin Marjan z družinama
Tako je prazen dom naš in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Odšel od nas si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano...
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega atija, moža, sina, botrčka, brata, vnuka, svaka, nečaka, bratranca, zeta in dobrega prijatelja
RADA JELENA
iz Podloga 9 (27. 5.1973-16.1. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izkazali sočutje in pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, darove za cerkvene potrebe in svete maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji, mnogo prerani poti.
Posebna hvala gospodu Radovanu Fideršku in sodelavcem, pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotarjevi za ganljive besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred, gospodu Viliju in kolegom šoferjem za njihovo zadnje slovo.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
V SPOMIN
10. februarja mineva leto žalosti in nepozabnih spominov na Tebe, ljubi mož, dedi in pradedek
VINKO PRAPROTNIK
z Vranskega 78 (11.2.1920-10. 2. 2007)
Hvala vsem, ki obiščete njegov grob in mu poklonite trenutek spomina.
Vsi tvoji najdražji
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre
IVE BIZJAK
iz Letuša
(9. 5.1953-27. 1. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, gospodu župniku Ivanu Napretu, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše, za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sestre z družinami
ZAHVALA
Tiho in spokojno nas je zapustila draga mama, sestra, stara mama in prababica
FRANČIŠKA JURAK
iz Kasaz
(11.7. 1929-31.1.2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar.
Vsem skupaj še enkrat HVALA.
Žalujoči: vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje kraj in čas.
V SPOMIN
25. februarja je minilo 25 let, odkar nas je zapustil naš dragi
PAVEL ROZMAN
Močno ga pogrešamo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Prihaja počasi ali kar plane, za njo pa se širijo brazde in rane. Čas res prekriva njene sledi, a žal tudi čas lahko zataji.
V SPOMIN
27. februarja sta minili dve leti, kar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga
MATEJA BALOH
iz Liboj
Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
FRANCA MAKA
(1950-2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen obred, gospodu Pungartniku za tako lep govor, pogrebcem, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala patronažni sestri gospe Cvetki.
Še enkrat hvala vsem, ki ste mu poklonili svoj čas in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina.
Ko pogledamo naokrog,
povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
TEREZIJE TURNŠEK
iz Migojnic 59/a (2.10.1938-12.1. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem IHP (Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec) ter znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, molitve in izrečeno sožalje.
Hvala za pogrebno slovesnost gospodu župniku Jožetu Planincu, pevcem IDILA za ganljivo petje, govorniku za lep poslovilni govor, trobentaču, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar.
Še posebej hvala vsem, ki ste ji kadar koli z obiskom in z vzpodbudnimi besedami polepšali zadnje dneve.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in tašče
ŠTEFANIJE COKAN
iz Gotovelj 195 (14. 12.1926-21.1. 2007)
't -»
T"2*- ***“' 't
I
&r a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za sv. maše.
Posebej se zahvaljujemo govorniku gospodu Stanetu Pintarju za poslovilne besede, gospodu župniku Branku Zemljaku, patronažnim sestram - posebej sestri Idi iz ZD Žalec, moškemu pevskemu zboru iz Gotovelj, gospodu Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino, vsem praporščakom ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
V 77. letu nas je zapustil
RUDI ZUPANC, starejši
Od njega smo se poslovili na pokopališču v Šempetru. Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
5. februarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila
ANICA LESKOŠEK
iz Migojnic.
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu ter postojite ob njenen grobu in prižigate svečke.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice, prababice in sestre
TEREZIJE GUZEJ
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivu SIPEX-a in vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kličejo naša srca, srce tvoje ljubeče spi, nam pa se rosijo solzne oči...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega ata, brata, strica, zeta in svaka
JAKOBA KRIŽNIKA
iz Griž 70
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem sosedom - še posebej gospe Zdenki in gospe Elici, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče, za sv. maše, darovana sredstva in izraze sožalja.
Posebej hvaležni smo osebju Reševalne postaje ZD Celje za požrtvovalno delo, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču, govorniku, praporščakom in pogrebnemu kolektivu Ropotar za lepo opravljeno storitev.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Cita, sin Stojan in hči Klementina z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu se je iztekla življenjska pot
JOŽETU HRUSTLJU,
Korezovemu atu, iz Podkraja pri Šentilju
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali. Še posebej velja zahvala patronažni sestri ZD Žalec gospe Poloni Polavder za vse humane obiske na domu v času njegove bolezni, družini Kozman za vsestransko pomoč in vsem sosedom, ki ste čuli z nami ob njegovem spominu. Hvala gospodu župniku za čustveno opravljen pogrebni obred, govorniku za lepe poslovilne besede, pevcem za petje, praporščakom, pogrebni službi Usar, KS Šentilj in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in prispevali za maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna hvala.
Vsi njegovi
Wan Ropotar, s.p.
teh 700 14 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 748 904
StaroVaška ut. 12, Šempeter
belotlni čas: od 00. do 24. ure
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem! Med nami je krsta lesena, in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil ljubljeni oče in stari ate
FRANJO DENAC
iz Tabora 13
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja.
Še posebno hvaležni smo osebju ZD Vransko in dr. Ljubici Centrih Četina za nesebično pomoč v času bolezni. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču, praporščakom, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: vsi njegovi
Solze, žalost, bolečina te zbudili niso.
Ostala je tišina, ki hudo boli.
V naših srcih boš živel, zato pot nas vodi tja, kjer večni mir si si želel.
V SPOMIN
9. januarja je minilo eno leto, odkar si tiho odšel, a v naših srcih kakor prej živiš
SANDI KOTNIK
iz Pongraca
Hvala vsem, ki prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Težko verjeti je resnici kruti, da za vedno si odšel.
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
LOJZA PUŠELCA
iz Šempetra, Rimska c. 87 (14. 7.1937-3. 2. 2007)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja.
Hvala celotnemu kolektivoma Fijavž Šempeter in Rio Rogatec, gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, trobentaču, praporščakom, govornici Ivanki Ropotar in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivo žalujoči: žena Tončka, vsi njegovi otroci, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 16. marca 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ohranite v lepem me spominu in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
VINCENCA JANŽEKOVIČA
iz Rakovelj (4. 4.1929-1. 2. 2007)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in osebju ZD Polzela in ZD Žalec.
Iskrena hvala vsem, ki ste počastili spomin nanj in ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Marija, hčeri Marjanca in Jožica z družinama
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
VINKA GOLIČA
iz Sv. Lovrenca 39, Prebold
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili bolečino, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in prispevke za Anin dom.
Hvala Splošni bolnišnici Celje, dežurni službi ZD Žalec, patronažni sestri Martini iz ZD Prebold, PGD Sv. Lovrenc za opravljen pogreb, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, vsem sosedom za sveče in izraze sožalja, pogrebni službi Ropotar, govorniku Borisu Kupcu, pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre
ANTONIJE CVIKL
iz Arje vasi 39
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče.
Hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
Delo in poštenje vodila sta te skozi življenje, a odšel si hitro, brez besed, v naših srcih pustil grenko sled.
V SPOMIN
10. marca 2007 bo minilo peto leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
ANTON GROBELNIK
iz Galicije
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi najdražji
Muri na obisku
ku. Literarna predloga Kajetana Koviča nudi mnogo možnosti poustvarjanja in s tem vključevanja v pouk. Učenci so z velikim zadovoljstvom pokazali, kaj vse so ob Muriju v tednu dni spoznali in se naučili.
Tej predstavi je sledil sprejem 36 prvošolcev v šolsko kulturno društvo. Gost literarnega večera je bil otroški pisatelj Franci Rogač, ki je otrokom v urici druženja predstavil svoje pravljice, vsak učenec pa je za spomin na ta dan prejel tudi njegovo slikanico s posvetilom. Prireditvi so pripravili Osnovna šola Braslovče, Knjižnica Braslovče in Prosvetno društvo Braslovče.	T. T.
Otroški pisatelj Franc Rogač med najmlajšimi
Na braslovški osnovni predstavili staršem pro-šoli so za kulturni praz- gram, ki so ga pripravili na nik učenci prvega razreda temo Maček Muri na obis-
Izgradnja dvigala v ZD Prebold
V Zdravstvenem domu Prebold se končuje izgradnja dvigala, ki bo marsikateremu starejšemu in invalidu omogočila lažji dostop do zdravstvenih storitev.
S tem bo rešen dolgoletni problem, ki je prisoten že vse od izgradnje tega objekta, v katerem so poleg zdravstvenih ambulant tudi lekarna, fizioterapija Limfa in občinska knjižnica. Marsikdaj bolniki, starejši ali invalidi niso mogli sami do zdravnikove ambulante in do drugih zdravstvenih storitev v prvem ali drugem nadstropju.
Dobrodošla pridobitev, najbolj za starejše in bolnike
Od zdaj bo to drugače in naj bi bilo končano in dano tako kot mora biti. Dvigalo v uporabo v teh dneh. D. N.
Amaterji v Galeriji Mercator
Deset od trinajstih razstavljavcev likovne sekcije KUD Žalec v Galeriji Mercator centra v Celju
V Galeriji Mercator cen- cije Kulturno-umetniškega tra v Celju so v petek odprli društva Žalec. Uvodoma je razstavo članov likovne sek- o razstavi govorila Jožica
J	^
Ob soočenju s pomanjkanjem se zavemo, daje vse en sam velik dar.
Z roko v roki podarimo košček svojega daru in pomagajmo ljudem v stiski.
Dekanijska Karitas Petrovče vabi vse ljudi dobrega srca na 11. tradicionalni dobrodelni koncert pod geslom
Z ROKO V ROKI v ponedeljek, 5. marca, ob 19.30 v telovadnico I. OŠ Žalec
Nastopili bodo: Turbo Angels, Manca Špik, ansambel Hlapci, Duo Amor, Robert Goličnik s prijatelji, Miran Rudan, ansambla Pogum in Spev, skupina Katrca, Slovenski expres in ansambel Bratov Avbreht.
Vstopnice so naprodaj v vseh župnijskih uradih, v Medobčinski matični knjižnici Žalec, v TIC-u Žalec, v papirnici Lan in uro pred koncertom.
S_________________________II___________________________r
Ocvirk, ki je povedala, da na razstavi s 40 likovnimi deli v različnih tehnikah sodeluje 13 članov likovne sekcije KUD Žalec.
To so Dane Klinc, Marta Vošnjak, Barbara Dimeč, Majda Smrkolj, Janko Me-lanšek, Dušan Kovač, Viktor Lešnik, Milena Šalekar, Stela Muzlovič, Mojca Kozmus, Irena Čmer in Vesna Klinc. Sekcija deluje peto leto in je osvojila mnoge ljubitelje te umetnosti, saj je 26 članov sekcije izjemno ustvarjalnih in uka željnih. Samostojne, skupinske in druge priložnostne predstavitve nenehno dokazujejo njihovo kakovostno rast v iskanju materialov in likovnih izrazov. Za velik del aktivnosti in ugleda je zaslužen predsednik sekcije Janko Melanšek. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, ki je med drugim dejal, da so bili prav žalski likovniki prvi, ki so sredstva, zbrana s prodajno razstavo svojih slik, prispevali za ustanovitev Savinovega sklada. V kulturnem delu je nastopil Duo Našla sva se, Blaž Pen-tek in Zlatko Kerčmar iz Petrovč, v imenu Galerije Mercator pa se je razstavljavcem zahvalila vodja centra Irena Rotar. Razstava bo odprta do 23. marca.	T. Tavčar
Slovo od pusta v Vrbju
Pust je opravil svojo nalogo in dotrpel. Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili številni Savinjčani. Pogrebna slovesnost je bila v središču Vrbja pri gostišču Gobec.
Župnik je opravil pogrebno mašo in natrosil vse grehe,
ki jih je pokojnik zakrivil. V veliki žalosti so se od njega poslavljale vse njegove ljubice, ki se nikakor niso mogle sprijazniti, da ne bodo imele svojega velikega Don Juana. Pred kremacijo se je žalostno sorodstvo na čelu s hudičevo
godbo iz Zabukovice podalo na njegovo zadnjo pot. Pustni pokopi v Vrbju so dolgoletna tradicija, ki je bila v času smrti velikega moža kulture Ivana Mikeka prekinjena. Lani so se za nadaljevanje tradicije odločili mladi, ki tako ohranjajo ta običaj. Pogreb in nekaj drugih pustnih norčij pa dodajamo na spodnjih fotografijah.
D. N., L. K., T. T.
Pokop v Vrbju
Eden od hudičkov, ki so spremljali kurente iz Destrnika, seje med obiskom v Šeščah povzpel na streho gasilskega doma, kjer je na dimniku naredil stojo na glavi, kar je bila prava atrakcija za gledalce.
Prisrčni Pika nogavička in Miki Miška sta očarali na otroški maškaradi na Polzeli.
Dekleta v biserni kopeli term Gotovlje
Brglezova in Sušnikova naftna ploščad z Vranskega