Bpeatzfone In abbonatnento postale
mm Poštnina plačana v gotovini	■jjjjl	££jj
Slovenski
Prezzo - Cena Ur 0.50
S te v. 52.
UklfoCna pooblaUenka ca Ofialeran)« Italijanskega to tnjege Izvora: Union« PubbhaU tlallana S. A. Milana
V Ljubljani, v sredo, 4. marca 1942-XX
Leto VII.
U red oi*t * o ib apra*a-. .iopltarjeva 6, Ljubljana Kedazione Amminutraztone lopitarteva & Lnbiana
Concesstonarta etcIniiTB pet la pobBllritt 91 pitrrenienu Itallana ed eatera (Jnione fubbUciU tlallana d A* Milana
II bollettino No 640:
Continua l’attivita esplorativa nella Cirenaica
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-mun ca:
In Cirenaica normale attiviti degli opposti elementi esploranti.
Ripetute azioni di mitragliamento e spezzo-namento di colonne avversarie, vigorosamente con-dotte da nos tre formazioni aeree, hanno avuto grande successo nonostante il violento intervento della difesa nemica; molti autoniezzi sono stati di-strutti, altri carichi di munizioni sono saltati in aria. Un nostro apparecchio non h rientrato.
Forti reparti delPaviazione germanica hanno attaccato con bombe del massimo calibro la base portuale di Manoel (Malta) dove esplosioni e in-cendi sono stati osservati sugli obiettivi; la caccia ha abbatuto in combattimento due »Hurricanec.
Velivoli nemici hanno effettuato questa notte nna duplice incursione su Palermo: risultano coi-piti fabbricati civili nel centro della citta e danneg-giate, nei porto, alcune navi mercantili, delle quali ena affondata. Le vittime civili sinora accertate sono due morti e una diccina di feriti. Uno degli ap-parecchi inglesi colpito dal tiro controaereo, £ precrpitato in fiamme.
Nostri mezzi aeionavali hanno alfo tdato un sommergioilc nemico della classe »U«.
Vojno poročilo št. 640:
Ogledniško delovanje v Cirenajki se nadaljuje
Uradno vojno poročilo ši 640 pravi:
V	Cirenajki se razvija normalno ogledniško delovanje na obeh straneh. Navzlic siloviti sovražnikovi obrambi so naše letalska skupine z velikim uspehom ponovno silovito bombardiral-' in s strojnicami obstreljevale angleške kolone. Veliko motornih vozil je bilo uničenih. druga pa, ki so bila naložrna s strelivom, so zletela v zrak. Eno naše letalo se ni vrnilo.
številne skupfne nemškega letalstva so z bombami najtežj"' vrste napadle pomorsko oporišče Manoel na Malti, kjer so zapazili velike eksplozije in požare. Lovci so v letalskih bitkah sestrelili dva »Hurricanea«.
Angleška letala so izvedla zadnjo noč dva poleta nad Palermo. Zadete so bile hflše v središču mesta in poškodovanih nekaj trgovskih ladij v pristanišču, izmed katerih je bila ena potopljena. Med civilnimi žrtvami so doslej ugotovili' 2 mrtva in 10 ranjenih. Eno angleško h ’o je, zadeto po protitetalskem ognju, v plamenih strmoglavilo na tla.
Naše letalske in pomorske sile so potopile angleško podmornico razreda »U«.
Po japonskem izkrcanju na holandskem otoku Javi
Zasedba neke važne točke med Batavijo in Bandoengom. Novi japonski napadi na filipinski otok Mindanao.
Dve avstralski mesti bombardirani
Tokio, 4. marca. s. Poročajo, da so japonski oddelki na Javi potolkli nasprotnika in zasedli važno vojaško točko ob železnici, ki drži iz Bata-vije v Bandoeng.
Bangkok, 4. marca. s. Ker je prestolnica holandsko Indije Batavija zelo izpostavljena napadom, je vlada prenesla svoj sedež v Bandoeng, kamor se je pred časom preselilo tudi že vrhovno poveljstvo.
Buenos Aires, 4. marca. s. Ameriško mornariško ministrstvo poroča, da so japonske vojne ladje bombardirale nekaj pristanišč na Filipinih in da so se japonski oddelki izkrcali s štirih parnikov, ki jih je spremljala križarka na jugozahodnem koncu filipinskega otoka Mindanao.
Tokio, 4 marca, s Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so bile v pomorski bitki za Javo potopljene naslednje križarke: ameriška »Houston« (9000 ton), angleška »Exeter« (10.000 ton), avstralski križarki »Perth« (6800 ton) in »Hodarp« (6900 ton) ter lahki holandski križarki »De Ouy-ter« in »Java« (6500 ton). Poročilo dodaja, da je križarka, o kateri so poprej sporočili, da je »Houston« v resnici križarka »Avgusta« (9000 ton). Japonci pa so v tej bitki izgubili eno pobiralko min, ki se je potopila, en rušilec pa je bil lahno poškodovan.
Saigon, 4. marca. s. Poročila z Jave pravijo, da je japonsko letalstvo včeraj uspešno bombardiralo letališče pri Bandoengu.
Saigon, 4. marca. s. Iz Melbournea poročajo, da so japonska letala včeraj zjutraj napadla avstralski mesti Broome ter Wyndham. Napadi so veljali zlasti letališčem pri mestih. Na letališče pri Wyndhamu ni padla nobena bomba, ker so Japonci napadali s strojnicami in letalskimi topovi naprave in letala, ki so bila na tleh. Poročilo pravi, da je napad trajal nad poldrugo uro, da je pri njem sodelovalo 60 japonskih letal, da je bila povzročena škoda, da pa ni nobenih žrtev.
Tokio, 4. marca. s. Razen križark, katerih imena so bila že sporočena, ie nasprotnik, kakor poroča japonsko vrhovno poveljstvo, izgubil v pomorski bitki za Javo še sedem podmornic, šest rušilcev, eno topničarko in pobiralca min, ki so bili vsi potopljeni, dva rušilca pa sta bila poškodovana. Po nadaljnih ugotovitvah in po včerajšnjih poročilih sta se potopili še dve od ostalih križark, ki so bile hudo poškodovane.
Banqkok, 4. marca. s. Birmanski radio poroča, da so japonske oblasti zapovedale, naj se izselijo vsi Indijci iz mesta Ghiatagonga, kamor so se bili zatekli iz Birme. Ta ukrep naj bi bil izdan, da se preprečijo med temi Indijci morebitni neredi, če bi Japonci napadli mesto.
Tokio, 4. marca. s. List >Asahi« poroča s polotoka Batanga na filipinskem otoku Luzo-nu o velikem junaštvu dveh neznatnih japonskih vojakov, ki sta vedela, da gresta v zanes-
Vojni položaj v Rusiji
Srditi boji na Krimu, ob Doncu in drugod
Hitlerjev glavni stan, 3. marca. — Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na Krimu in na bojišču ob Doncu so bili
v	srditih bojih odbiti močni, s tanki podprti sovražni napadi. Naše letalske sile so napadle mesto K e r č in neko sosednje pristanišče, kjer so nastali večji požari.
Tudi na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so izpodleteli številni sovjetski napadi. .Lastni napadalni nastopi so dovedli do krajevnih uspehov.
V	Severni Afriki so nemška bojna in lahka bojna letala uspešno napadla zbiraliSča angleških vozil in barake v Marmariki.
Pristanišče La Valetta na Malti so skupine nemških bojnih letal nadalje obmetavale z bombami. Polni zadetki v doke so povzročili obsežno razdejanje in velike požare. Podnevi in ponoči so bila bombardirana letališča na otoku.
Oborožena ogledniška letala so v angleških vodah vzhodno od D u n d e e j a zelo poškodovala dve večji angleški trgovski ladji.
Razprava proti krivcem francoskega zloma v Riossa
Nemško časopisje o tem, kaj bi morala ta razprava pojasniti
Riom, 4. marca, s Pri včerajšnji razpravi proti krivcem francoskega zloma so zasliševali generala Gamelina. Toda ta je prebral samo, kratko izjavo in z njo potrdil, da ne misli prenehati s svojim trmastim molkom. Od tega neopravičljivega sklepa ga niso mogla odvrniti niti številna predsednikova prigovarjanja.
Berlin, 4. marca. s. Berlinsko Časopisje se spet bavi z veliko sodno razpravo v Riomu, da bi jasno povedalo, kako o njej misli Nemčija. Listi se zlasti ustavljajo na tistem, kar imajo za bistveno vprašanje, katero je sprožila »tuja taktika«, ki se je je doslej držala agencija Reuter. Namesto da bi povedala, kako so francoski odgovorni ljudje napovedali vojno Nemčiji, ne da bi prej povprašali za mnenje zbornico, proti volji večine francoskega ljudstva, hoče riomska razprava pojasniti, zakaj Francija ni bila zadosti pripravljena na vojno.
Morda skušajo s tem dokazati — se sprašuje »Lokalanzeiger« — da so bili tedanji francoski vodilni možje upravičeni napovedati vojno veliki Nemčiji in je bila edina njihova napaka v tem, da niso izdali ukrepov, ki bi bili potrebni za zmago v vojni?	...	*
Yichyjska vlada ne bi smela pozabiti, dae.je
dosti bolj važno ugotoviti, če je bila Francija res prisiljena iti v vojno, kakor pa se ustaviti pri vprašanju, če Daladier ni povedal ljudstvu resnice
o	tem, kako je Francija v vojaškem oziru pripravljena. Po saarskem plebiscitu je Hitler dal Franciji celo vrsto koristnih ponudb. Leta 1938. je nemški zunanji minister von Ribbentrop podpisal meseca decembra v Parizu znani sporazum ter dal jasen dokaz, da Nemčija ni imela nobenih sovražnih namenov, pač pa je celo z veseljem pozdravila sodelovanje s Francijo v korist Evrope. Čemu so prikrivali francoskemu ljudstvu Hitlerjev odgovor na Daladierjevo pismo v zadnjih dneh meseca avgusta 1939? Zakaj je Francija ostala gluha, ko je potem meseca septembra Hitler spet ponovil, da nima ničesar proti Franciji in Angliji? Zakaj ie izvajala od leta 1931 dalje pariška vlada po načrtu politiko vojaških zvez in obkoljevanja Nemčije? Zakaj je sklenila vojaško pogodbo z Rusijo? Zakaj se je slednjič Francija še naprej oborože-vala?
Odgovor na vsa ta vprašanja bi zanimal svetovno javnost. Ker pa teh odgovorov ni, je treba sklepati, da v Franciji ne smatrajo za potrebno in tudi ne želijo pojasniti teh bistvenih točk.
Bukarešta, 4. marca. 6. Dnevnik »Unirea« je snoči objavil te-le zanimive podrobnosti o položaju na Krimu: V zadnjih dneh so boljševiki na Krimu napadali 6 še večjimi silami, a 60 bili zavrnjeni z ogromnimi izgubami. Sovjeti prinašajo silne žrtve, da bi zadržali pomladno ofenzivo nemških armad proti Kavkaku. Romunske in nemške čete pa 60 odbile vse napade in čeprav so boljševiki poleg ogromnih množic vojakov vrgli v boj tudi številna oklepna vozila, na nobeni točki krimskega bojišča niso dosegli uspehov.
Zmotna politika južnoafriške vlade postaja vse silovitejša
Pismo bivšega predsednika južnoafriške republike zoper demokracijo
Laurenzo Marques, 4. marca. s. Strahovlada jjenerala Smutsa v Južni Afriki zavzema čedalje večji obseg. V Transvaalu so spet zaprli 60 ljudi. Rensdang, vodja nacionalističnega burskega gibanja, je močno ugovarjal takemu ravnanju vlade in izjavil, da ravnajo z aretiranimi slabše kakor z navadnimi zločinci in da jim ni dovoljena niti najbolj osnovna pravica, da bi se mogli braniti proti takim metodam GPU. Jasno je, je dostavil Rensdang, da se je južnoafriška vlada že nekaj naučila od svojega novega zaveznika Stalina.	v
Berlin, 4. marca. s. Bivši predsednik Južnoafriške zveze general Hertzog je v južnoafriškem dnevniku »Vaderland* objavil odprto pismo, namenjeno Afrikaneem. V tem pismu popisuje velik napredek, ki ga je bursko ljudstvo doseglo od leta 1924 naprej tako v kulturnem življenju kakor tudi v državni zrelosti, zla9ti pa 6e v notranjem in zunanjem političnem redu Danes pa, komaj dve loti po Smutsovi vladi, ni ostala niti senca več tega napredka.
Nato general Hertzog prikaauje vzroke, ki so privedli do takega propada. Navaja za vzrok dvoje dejstev, ki jih označuje za smrtne sovražnike afri-kaiistva. Prvo dejstvo izvira iz trmastega namena, da bi deželo navezali na britansko cesarstvo; to politiko sta uporabljala Smuts im bivši angleški minister Stallard, vodja stranke dominionov, da bi deželo brezpogojno podvrgla angleški politiki. To Smutsovo iti Stallardovo vlado lahko primerjamo z vlado Bothdfo in Smutsovo v letih 1914—1918, pra-
vi	general Hertzog
Kot drug* vzrok pa navaja Hertzog »trgovce v stranki, ki iščejo v njej časti m koristi.« Oblast se-bičnežev, ki izkoričajo politične stranke, je sedaj največja sramota v politiki južnoafriške stranke. Če se bursko ljudstvo ne bo prebudilo o pravem času — nadaljuje general — bo to dovedlo do njegovega poloma. Francija in druge dežele bi lahko bile za zgled. Clankar nadaljuje dobesedno:
Ura bije, ko je treba pospraviti s takimi smešnimi zadevami kakor ie toliko opevana neamotlji-
Napovedi holandskega zunanjega ministra o poteku vojne na Tihem morju
Buenos Aires, 4. marca. s. Ameriški listi prinašajo razgovor s holandskim zunanjem ministrom Van Kleffensom. ki je dejal:
»Zavezniške države bodo vojno izgubile, če se bodo dogodki na Tihem morju razvijali tako kakor zdaj. Izgubljeno ozemlje bo težko spet osvojiti, če se l>o sovražnik močjio vgne-zdil v zasedenih postojankah, in bo treba žrtvovati veliko življenj, da ga bomo spet zasedli. Ne smemo sovražnikove moči podcenjevati. Ugotoviti moramo neprijetno resnico, da smo se vsi navadili soditi stvari z najzložnej-šega sodišča.«
Angleži o položaju pa odstopu generala VJavella
Rim, 4. marca. s. Znani govornik londonskega radia Frazer, je včeraj razpravljal o pomenu in o posledicah zamenjave vrhovnega poveljstva v holandski Indiji ter mod drugim dejal: Vrhovno poveljstvo generala Waveilla nad združenimi vojnimi silami je trajalo natančno dva meseca. Opustitev tega poveljstva potrjuje odločne sovražnikove uspehe. VVavell je prevzel poveljstvo v kočljivem razdobju in ga zapušča tudi v neugodnem trenutku. Indija je ogrožena bolj kakor kdaj koli, Japonoi so vdrli še globlje v Birmo in pot na Kitajsko je zaprta. V Birmi so Angleži in Kitajci zaman skušali vzdržati stik s sovražnikom, preskrbovalne poti za Amerikance pa so ogrožene. Japonci so že prekoračili reko Zitang pri izlivu in birmanska cesta je docela zaprta. Treba je domnevati, da so zavezniške sile imele v Birmi znatno izgube. Če bi padel Rangoon, ne bi Angležem ostala za umik druga ipot, kakor tista čez Mandalay.
ljivo smrt, pa sta se prostovoljno žrtvovala, da bi odprla pot glavnini svojih čet. 20. februarja je japonski oddelek napredoval na grič Samat, ki ie zelo velikega vojaškega pomena in kjer je ameriška obramba bila zelo močna. Oddelek se ie znašel pred gosto mrežo iz bodeče žice. Iz japonskih vrst sta stopila vojaka Kenzo Hane in Šigeo Kuro, ki sta nosila v ceveh zelo močno razstrelivo ter se z njim vrgla na nasprotnikove žične ovire. Silovita eksplozija je ovire razdejala na širokem kosu in tako omogočila japonskim četam prehod, oba junaška vojaka pa sta poginila kot žrtvi svoje visoke požrtvovalnosti.
Visoko odlikovanje za poveljnika oklepne divizije »Ariete«
Rim, 4. marca. s. General Baldassare, prvi vojni poveljnik oklepne divizije »Ariete«, s katero je sodeloval pri prvi zopetni zasedbi Cirenajke spomladi 1941 pod poveljstvom generala Rommela, je dobil odlikovanje sajovske-ga vojaškega reda. Na predlog generala Rommela je general Baldassare dobil že nemško odlikovanje železnega križa.
Sklad skalovja se je odtrgal z gore nad švicarskim mestecem Saint Maurice. Skalovje je padlo na zvonik opatijske cerkve in ga čisto j>odrlo. Maršal Čangkajsek je dopotoval v svojo prestolnico Čungking.
Od bivših jugoslovanskih državnih železnic je dobila Hrvaška 38.5% vseh železniških prog, 44% železniških Btrojev in 37.5% železniških vagonov.
vost tako imenovanega demokratskega režima. Medtem ko nastaja revolucija svetovnega obsega, ki ima za cilj vzpostaviti novi red, medtem ko Evropa daje svoje najboljše in najbolj junaške sinove za rešitev omike in krščanstva, pa je ljudstvo Južnoafriške zveze prisiljeno, da žrtvuje svoje sinove za najbolj podle sovražnike. Tako daleč nas je spravil režim svete demokracije. Z odpravo tega raka, ki zajedava naše ljudstvo, ne smemo več odlašati.
Zaradi vsega tega se general Hertzog obrača na nacionalne Afrikance in posebno na tiste, ki so kakor on spoznala potrebo po državni skupščini, ki bo nezavisna od stremljenj stranke. Šele tedaj bo mogoče odpraviti glavnega smrtnega sovražnika, to je vez z Anglijo.
Vesti 4. marca
Po poročilu švedskih listov je general Wavell izbral za 6edež svojega vrhovnega poveljstva za Indijo kraj, ki je za zdaj še neznan. Zaradi tega so v Londonu hudo v skrbeh, ker to dejstvo dokazuje, kako resen mora biti položaj v Indiji.
V kratkem^ bo prispela v Budimpešto italijanska
komisija, ki bo prevzela italijanski del v csepelski svobodni luki na podlagi dogovora, sklenjenega z madžarsko družbo za državne in svobodne luke. Madžarska bo Italiji odstopila del svobodne luke v Csepelu s potrebnimi skladišči in pristaniškimi napravami, Italija pa je odstopila Madžarski del svobodne luke v Fiumi.
Na Karaibišlfem morju jo bila potopljena angle-ška tovorna ladja »Mac Gregor« (2500 ton). Z ladje je bilo rešenih 30 mornarjev.
V Mukdenu se pogajata dve železniški družbi za vzpostavitev direktnih železniških zvez med Fusanom na Koreji in Šanghajem.
Vrhovno poveljstvo japonske ekspedicijske vojske na Javi bo ovekovečilo spomin na padle borce, ki so padli v krvavih bitkah pri Bukit Timahu, severno od Singapooreja. Postavili jim bodo bronast spomenik.
Včeraj se Je sestal svet japonskih pokrajinskih guvernerjev, ki bo pretresal razna važna gospodarska in politična vprašanja.
Z osvojitvijo Singapooreja vojna še daleč ni končana. Pred Japonsko stojita še Indija in pa Avstralija, je dejal japonski vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v Malaji zastopnikom listov. General Jamašita ie rekel, da je po zaključku operacij proti Singapooreju padlo v japonske roke 95.000 ujetnikov, med katerimi je bilo 43.000 Avstralcev, 41.000 Indijcev, ostali pa so bili Angleži.
Predsednik anglosovjetskih mladinskih organizacij je na nekem mladinskem zborovanju pozdravil Stafforda Crippsa s temile besedami: »Vsekakor nam j(p v veliko čast slišati bodočega angleškega ministrskega predsednika.«
Iz Ankare poročajo, da je v Iraku položaj zelo nejasen zaradi nenadnega odhoda regenta Abdullaha v spremstvu mladega kralja Fcl-sala II. in aretacije 25 bivših iraških častnikov, ki so baje nevarni za red in mir v državi.
100.000	japonskih rodbin namerava japonska vlada naseliti na holandskem otoku Sumatri v okviru svojega programa za ustanovitev velike vzhodne Azije. V ta namen so v Tokiu ustanovili -posebno »Družbo za Sumatro«, katero vodijo različni Japonci, ki so do sedaj prebivali na tem otoku in ki Holandsko Indijo dobro poznajo.
Zaradi nedovoljene trgovine z živežem in življenjskimi potrebščinami je bilo pred angleškimi sodišči obsojenih čez 40.000 ljudi.
Japonski ministrski predsednik je poslal brzojavno čestitko poveljnikom, ki so vodili japonsko izkrcanje na otoku Javi.
Angleško letalsko poveljstvo je odpoklicalo angleške pilote, ki so šest mesecev branili sovjetsko pomorsko oporišče v Murmansku, Finski listi pravijo, da je bil odpoklic potreben, ker mora Anglija ob začetku spomladi imeti čim več pilotov doma, ker ji jih primanjkuje, sicer bi ne vzela svoje pomoči tako važni postojanki, kakor je Murmansk, pred začetkom kočljivega spomladanskega časa.
Končno je prišel čas. ko bo Holandska Indija vrnjena Aziji, in to po 342 letih holandske oblasti. Usoda te Indije je zdaj končno zapečatena in padec Jave je samo vprašanje časa, sodi tokijski list »Jomiuri«.
Odstopila je vlada južnoameriške republike Bolivije. Predsednik republike je prevzel vso oblast ter razpisal volitve.
Iz nemškega vojaškega vira poročajo, da so nemške podmornice in vojne ladje v februarju potopile vsega skupaj 11 angleških vojnih ladij, in sicer tri rušilce, tri korvete, 1 podmornico, 2 motorna torpedna čolna in dve stražni ladji. Drugih 7 vojnih ladij je bilo tako hudo poškodovanih, da se lahko računa, da so šle po vodi. Od teh poškodovanih ladij so 3 rušilci, 2 torpedna čolna. 2 pa enoti, ki sta pripadali angleški pomorski skupini, katero je sestavljala enu križarka in 3 rušilci.
Nagrade umetnikom, skladateljem in književnikom
Bivša banska uprava je — kakor že prejšnja leta — tudi za leto 1940-41 razpisala umetniške nagrade v 6kupnem znesku 22.800 Ur, in sicer za najboljša likovna dela iz domače zgodovine, za izvirne glasbene umetnine in besedila (libreto) za slo-' vensko opero ter za najboljša leposlovna dela Vseh teh tečajev se je udeležile lepo število domačih likovnih umetnikov, skladateljev in književnikov, Zaradi nastalih razmer se ie ocena del in razdelitev nagrad nekoliko zakasnila. Lete« pa 60 bili po odobritvi Visokega komisariata nagrajeni po teh razpisih umetniki, ki so jih izbrala zadevna razsodišča.
Za likovne umetnine (vloženih je bilo 6 del) so bile podeljene sledeče negrade:
Prof Marij Pregelj je prejel za sliko (olje) »Pribina gradi Blatni grad« prvo nagrado v znesku 3040 lir, akad slikar Maksim Sedej za tempera sliko »Sv. Ciril in Metod pridigata« 1900 lir, akad kipar Zdenko Kalin za relief v mavcu »Prvo srečanje Kocljevo s Konstantinom — Cirilom in Metodom« 1710 lir in akad. slikar Sajevic Evgen za sliko (olje) »Sprejem sv. Cirila in Metoda pri knezu Koclju« 950 lir.
Za glasbena dela (7) so bile priznane nagrade: prof. Blažu Arniču za V. simfonijo (op. 22) 1700 lir, prof. L. M, Škerjancu za simfonično delo pod geslom »Samota« 1500 lir, enako tudi docentu Mar-
janu Lipovšku za simfonijo za veliki orkester 1500 lir, prof. Matiji Tomcu pa za variacijo na pesem •Od kneza Marka« 1000 lir.
Izmed mnogih (20), vobče prav zanimivih opernih besedil, sta bili izbrani dve za nagraditev, in sicer je bila prisojena pisateljici Ruži Luciji Petelin za dramatizirani »Krst pri Savici« nagrada 1200 lir, pokojnemu docentu dr. Ivanu Robidi pa za »Pot na Golgoto« iz ljubljanske zgodovine 700 lir Med ostalimi deli so bila nekatera, ki sicer niso mogla biti nagrajena, priporočena za predelavo, tako •Blejski praporščak« (Slavo Letnar), »Mornar« (dr. Ivo Šorli), »Skrb in smrt« (R. L. Petelin) in »Kralj Matjaž« (Igor Torkar).
Največ se je odzvalo na natečaj književnikov 115 tiskanih in 8 rokopisnih del). V splošnem so prevladovale lirične stvari, ki so tudi bolje uspele kot pripovedne ozir dramatične.
Prvo nagrado, 2500 lir, je dobil dr. Anton Vodnik za pesniško zbirko »Skozi vrtove« Dalje je bila priznana nagrada zgodovinskemu romanu pisatelja Jožeta Pahorja »Matija Gorian«, ki je prejel 2000 lir. Poleg tega sta bili nagrajeni lirični zbirki Severina Šalrja »Slap tišine« s 1200 lirami in Lili Novyjeve »Temna vrata« s 1000 lirami, kot rokopis pa še povest Janka Kača »Dom na novinah« z 900 lirami. V celoti je bilo nagrajenih 15 umetnin z 22.800 lirami.
Sejm bil
V«
je ziv
Sličice z Matijevega sejma v Cerknici
Cerknica, 1. marca.
Sv. Matije sejmi, kdo se jih ne spominja? Saj ni bil v letu nobeden tako obiskan, kakor ta. Že en dan poprej so se pripeljali kramarji z avtomobili, še prej pa so nekatere iz Rakeka v Cerknico povlekli »furmani*. Vsakovrstnega blaga so pripeljali s seboj. Že izgotovljene obleke, blago za ženski svet. lepe naglavne rute, »čevlje in vsakovrstne klobuke, pa »štemance« srceta z različnimi, manj ali bolj privlačnimi napisi in verzi. Za otroke piškotov in sladkorčkov, pa tudi igračk ni manjkalo. Ribničani s svojo suho robo pa so zavzeli prostor sredi trga. »Štantje« so postavljeni po vsem trgu, pa tja po »Veliki gasi« in proti Kostelinovem klancu. Za vsako vrsto blaga posebej. Bo večja konkurenca, več garancij in — več kupčije.
Sv. Matije dan. Iz vseh koncev in krajev, iz bližnjih in daljnih hribov prihajajo ljudje. Seveda, vreme in pot morata biti boljša, kakor pa sla bila letos. Nekateri vodijo tudi živino. Le-ti se ustavljajo pri Sv. Roku, tam je sejm za živino.
Stopim na sejmišče takole ob 11. Tedaj se mi je zdelo, da je bilo i kupovanje i prodajanje v polnem in najboljšem teku. Vabe, klicanje, obetanja, zagotavljanja in »glihanja« nič koliko. Le poglejte! Oče kupuje sinu obleko. »Pa da mi je ne boš takoj oblekel. Nič prej kot za Veliko noč!« Mati je pri drugi stojnici s hčerko v lahnem sporu. Nista si edini v tem, kakšna barva je letos moderna in kakšni morajo biti čevlji, da so res »Sik«. Tam spet fantje izbirajo dekletom srčke. Le pravega »verza« ne more dobiti. Pač,
Novice iz Ribnice
Higiensko razstavo bodo odpili v nedeljo v Zdravstvenem domu, na kar že sedaj opozarjamo •r,nqjrebivalstvo. Oas otvoritve bomo Se objavili. Higienska razstava bo poučna, zato naj ne bo Ribničana, ki si je ne bi ogledal.
Kaj je danes vse mogoče. Pred dnevi smo poročali o veliki tatvini mesa, slanine, masti in mila v vrednosti 20.000 pri mesarju in gostilničarju g. Koprolu v Sodražici. Storilci so vdrli v kaščo in odnesli ukradeno v vrečah. Zanimivo je, da so storilci celo grozili, tako da si g. Koprol ni upal naznaniti tatvine da se ne bi za to še maščevali. Oblast pa je storilca v osebi I. Š. prijela in ga izročila okrajnemu sodišču v Ribnici. I. S. dejanje priznava iii celo izjavlja, da je tatvino sam izvršil. Včeraj so pričeli na sodišču z zasliševanji.
Poroka. V župnijski cerkvi sta se poročila gdč. Anica Tanko in g. Ilc Ivan. Bilo srečno!
Postnega nedeljskega govora po večernicah se je udežilo precej vernikov, v bodoče pa vabimo k udeležbi tudi moške.
Cenj. naročnikom! Uprava »Slov. doma« je bila primorana zvišati zaradi podražitve papirja in tiskarniških potrebščin nizko naročnino na 10 lir mesečno. Dejstvo, da je zajel »Slov. dom« skoraj vsako hišo v dolini in da so le redki brez našega lista in da si ga še mnogi od teh izposoja pri sosedih, je dokaz, da je naš list odličen popol-dnevnik. Kratka dnevna kronika, lepi podlistki in zanimivi članki izpopolnjujejo list, da je tudi danes zanimiv in bi ga težko pogrešali. Zato ostanite zvesti listu tudi v bodoče, ker boste s tem podprli naš list, ki je tudi Vaš — Morebitno neredno dostavo v Dolenji vasi, Ribnici in v vaseh, blago»
tole mu je všeč: Imaš lička rdeča pa črne oči, in tacga dekleta, kot Micka si ti! Ali pa oni: Obrajžal sem vse štir’ strani, najlepše dekle si pa ti! Seveda ne gre, da ne bi tudi dekleta poiskala fantom kaj primernega.
Kjer je naprodaj sladkarija, tam je šele živo. Otroci gledajo, gledajo in izbirajo. »Če bi imel jaz toliko denarja kakor naš ata, pa bi vse kupil,« zastoka eden. Glejte, tam se iztegne ročica, spusti denar na »štant«. Nekaj dobi. Koliko prijateljev ima ta srečnik!
No, mamca, al bo kej? Nekaj od suhe robe bi pa tud žiher kepili. Sej je vse toku pocejni. In kupčija, sicer skromna, pa dokaj živa, je v teku.
Pa stopimo k sv. Roku. Barantanja in pri-dušanja na cente. Vsak ima najboljše blago. — Kupčija dobra. Veliko blaga bo prodanega. Nato likof.
Ura je poldne. Vse gostilne so polne. Dobiš klobase, golaž, juho, kruha, vina, kar si srce in želodec poželita.	Oglasi	se petje in	harmonika.
Na	sejmišču pa	postaja	vso bolj in	bolj pusto.
Kupci se razhajajo, sejmarji prično pospravljati. Ura je štiri ali še ne, ko so »šlantje« prazni. — Vendar je še živo. Otroci so se napodili z vseh vetrov. Temu se je posrečilo, da je našel bonbonček, drugi celo liro ali pa še več. Pobirajo škatle in papir, vse bo prav prišlo. Štante podro in jih vozijo v tabor.
Ura je že pozno, iz	gostiln se čuje petje...
Tokrat je pa	res bil	sejm živ.
volite sporočiti na naslov: »Slovenski dom", Ribnica ali osebno v Gorenji vasi št. 29, za Dolenjo vas pa pri g, kaplanu ali našem zastopniku g. Bojcu Karlu v Prigorici. — V Gorenji vasi št. 29 lahko plačate tudi naročnino za »Slovenca«, »Slov. dom«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in Slov. knjižnico.
Dolenja vas je postala samostojna župnija šele
1.	1787. Za cesarja Jožefa so bile namreč župnije redke in zelo velike. Tako je imela vsa Ribniška 'dolina le eno faro, v Ribnici. L. 1826. je bila v dolenjevaški župni cerkvi sv. Roka na rožnivenško nedeljo prva nova maša v tej fari. Daroval jo je domačin Franc Ks. Kramer iz Prigorice, kasneje vzgledni duhovnik in pastir v Loškem potoku, Št. Jerneju na Dolenjskem in Stari cerkvi pri Škofji Loki, slednjič kanonik v Ljubljani. Za časa njegovega študija (rodil se je 1. 1800) so bili na ljubljanski šoli le 3 študenti iz vse Ribniške doline: Arko, Kramer in Janez Pogorelc iz Prigorice.
L. 1836. je divjala kolera tudi v Loškem potoku in podavila mnogo ljudi, tako da so morali zaradi velikega števila žrtev povečati pokopališče.
Kdor je izgubil velik vežni ključ, naj se zglasi pri g. Koprolu v Gorenji vasi (Lovšin Franc, mesar).
Red Premierski bo imel v četrtek v operi premiero G. Donizettijeve opere »Don Pasquale«. Peli bodo: Betetto, don Paequale, Janko, dr. Ma-late6ta; Sladoljev, Ernesta; Mlejnikova, Norino in Jelnikar notarja. Dirigent: A. Neffat. Režiser: R. Primožič. Prevod dela: N. Štritof. Začetek predstave ob 17.
Novice iz Države
Italijanske šole v Grčiji. Agencija Agit poroča, da vzdržujejo italijanske oblasti več šol na grškem ozemlju, pa ne zgolj za otroke italijanske narodnosti, pač pa tudi za domače grške otroke. Največja takšna šola )e v Atenah, kjer imajo tudi vse potrebščine in prostore za telesno vzgojo otrok, posebno pa lepo urejene kopalnice in telovadnice. Zraven tega se šolo obiskujoči otroci večinoma hranijo v šoli. Podobno je z italijanskimi šolami v drugih grških krajih. Tudi tam so se številni grški otroci vpisali v te šole in pridno obiskujejo pouk.
Milanski velesejem bo zrcalo delavnosti avtarkične industrije. Milanski velesejem bo edini svoje vrste, ki bo smel letos odpreti v Italiji svoje razstavne prostore. Zategadelj bo udeležba razstav-ljalcev še veliko večja in preglednejša, kajti vsa italijanska industrija bo predstavljena z vsemi svojimi panogami, poleg številnih tujih razstavljalcev, največ iz Nemčije. Najodličnejše mesto bodo zavzeli izdelki avtarkične italijanske industrije, ki bo skušala prikazati nazorno ves svoj napredek in zmogljivost navzlic vojnim časom. Ne gre tukaj zgolj za količinski napredek, pač pa predvsem za močno kakovostno izboljšavo industrijskega avtarkičnega blaga, ki si je navzlic začetnim težavam in številnim dvorno mmed kupovalci končno vendarle osvojilo trg.
Povečano pridobivanje živega srebra. Zadnja leta se je pridobivanje živega srebra v italijanskih živosrebrnih rudnikih močno povečalo. Dosežene številke sicer niso bile objavljene, pač pa se poudarja, da je uspeh večji, kakor pa so ga pričakovali. V 1. 1935 so pridobili v vseh rudnikih 972 ton živega srebra, štiri leta kasneje pa že 2315 ton. Ta slednja številka se je sedaj zelo povečala. Obenem se je povečal izvoz te rudnine tako po svoji količini kakor tudi po vrednosti Prirastek gre na račun povečanih obratov, prav tako pa tudi na račun novih industrijskih naprav, ki so jih namestili tudi v idrijskem rudniku. Razen tega so pridobili tudi velike količine cinobra, katerega so prav tako mnogo izvozili v tujino.
Najdaljšo elektrificirano železnico ima v Evropi Italija, ne pa Francija. Pred kratkim je francosko časopisje pisalo, da ima najdaljšo elektrificirano železnico na evropski celini Francija in sicer progo od Pariza do španske meje Agencija »La Corrispodenza« pa zavrača to trditev in navaja, da ima najdaljšo takšno železniško progo Italija, kajti na progi od Chiassa do Reggio Calabria se lahko voziš na popolnoma elektrificirani progi celih 1371 kilometrov, dočim je francoska elektrificirana proga dolga le 968 kilometrov.
Zakaj je treba Stediti z električnim tokom. Nedavno objavljeni ministrski odlok je omejil porabo električnega toka v tistih panogah, kjer je štednja mogoča. Tako se bodo pri porabi toka morala omejiti vsa gospodinjstva in takšni obrati, ki lahko nadomeste elektriko s kakšno drugo vrsto pogonske sile. Predvsem je bil ta ukrep potreben zavoljo tega, da se za vsako neporabljeno kilovatno uro toka prihranijo odgovarjajoče količine premoga, olja ali bencina, katerega so porabili motorji, ki so izdelovali električni tok Glede pogonskih goriv je stiska precejšnja in zato je gotovo potrebno, da se vse razpoložljive zaloge pogonskih sredstev dado na razpolago tisti industriji, ki služi celotnim narodnim koristim, kakor je n. pr. vojna industrija. Po drugi strani naj se spravijo v pogon stari, iz rabe vzeti motorji, zlasti pa takšni, ki jih žene voda. Vselej mora prevladati pravilo, da je treba sleherno količino razpoložljive sile porabiti tam, kjer je nujno potrebna.
S Hrvaškega
Ob priliki hrvaškega sabora je posebno sa-borno odposlanstvo, ki ga vodi sam predsednik sabora Marko Došen in v katerem so bili še zun. minister dr. Lorkovič, obiskalo nemškega poslanika pri Nezavisni 'ržavi Hrvatski Kascheja. Sprejem je bil v nemškem poslaništvu. Odposlanstvo je izročilo poslaniku posebne saborne pozdrave, ki naj jih ta izroči Fiihrerju. Isto odposlanstvo je obiskalo zatem tudi italijanskega poslanika gosp. Raffaela Casertana in mu prav tako izročilo posebne pozdrave za Duceja.
Vojni minister Hrvatske je imel v saboru svoj govor, v katerem je med drugim dejal: Prvič v hrvaški zgodovini se je dogodilo, da vojni minister pred saborom pove svoje. Hrvaški vojni minister je v pravem pomenu besede odgovoren le Bogu, Pdglavniku in hrvaškemu narodu, pa nobenemu drugemu, kar dozdaj hrvaška zgodovina ni mogla zapisati. Hrvaška vojska je jamstvo za hrvaško svobodo in neodvisnost. Vojni duh in pa vojaške vrline so tiste, ki odlikujejo hrvatski narod.
V	Zagrebu je izšla te dni prva številka tednika »Spremnost«, ki prinaša nekatere zanimive članke. Uvodnik je napisal sam Poglavnik. Tednik bo odzdaj redno prinašal kulturne, književne, gospodarske, politične in društvene novice. Tednik bodo krasile tudi slike, fotografije in risbe.
Proračun trgovinske in industrijske zbornice v Ljubljani za I. 1942
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ie na podstavi § 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 (Sl. list št. 581-69-1932) odobril proračun Trgovske in industrijske zbornice v Ljubljani za poslovno leto 1942 s preliminiranimi
1
dohodki v znesku .	.	L.	1,301.702.—
ter izdatki v znesku . L. 1,300.102.—■
torej s presežkom . L.
1.600,-
Hkrati je na podstavi § 1., točka 6., zakona z dne 2. julija 1930 (SI. list št. 100-19-1930) odobril, da se v kritje potrebščin Trgovinske in industrijske zbornice v poslovnem letu 1942, odmerja in pobira:
,1. 10% (deset odstotna) doklada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka z naslednjimi spremembami:
Davkoplačevalci, ki plačujejo fiksno odmerjeno pridohnino. morajo plačevati Zbornici letno davščino v znesku 18 lir ali pa mesečno po 1.50 lire.
Obrati, zavezani plačevanju doklade za Zbornico (izvzemši male obrtnike, plačujoče fiksno odmerjeno pridobnino), ki bi plačevali samo toliko pridobnine, da bi znašala 10%na zbornična doklada manj nego 20 lir, morajo plačati Zbornici letno davščino v znesku 20 lir.
2.	10%na (deset odstotna) doklada od 50 odstotnega minimalnega družbenega davka po drugem odstavku čl. 86 zakona o neposrednih davkih. Ta znesek ne sme biti večji od 100 lir.
• c Pr'sPevke odmerjajo m pobirajo na podlagi s 7. zakona o odmerjanju in pobiranju zborničnih doklad pristojna davčna oblastva. Predpisane doklade za Trgovinsko in industrijsko zbornico so zbornični člani dolžni plačevati v tistih rokih kakor davke, ki tvorijo podlago za niih predpis.
Poleg gornjih davščin je Zbornica upravičena pobirati razne takse, katerih višina sc odobri s posebno odločbo.
Ljubljana, dne 8. februarja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
V treh vrstah...
Kakor	v Kranju,	kjer sta bila že	dva	koncerta, tako	bodo tudi	tudi še po ostalih koroških
mestih prirejali podobne koncerte, katerih čisti dohodek gre za zimsko pomoč. Podoben koncert so pred dnevi priredili tudi v Škofji Loki in je vrgel 4000 mark.
V Radovljici pripravljajo graditev velikega modernega	hotela, ki	bo lahko sprejel	večje	število gostov.	Sedanji gostinski obrati ne	bodo	več
zadostovali in ne bodo zmogli velikega dotoka letoviščarjev.
Tudi domžalska mladina, fantje in dekleta, delajo za vojake na vzhodnem bojišču. Iz krp pletejo tople odeje.
V priljubljeni Kamniški Bistrici so bili v zadnjih dveh mesecih trije kuharski tečaji, ki so bili vsi prav lepo obiskani.
Zdaj so tudi na Črnučah dobiti otroški vrtec. Odprl ga je predstojnik okrajnega urada. V govoru je omenjal, naj bo prebivalstvo požrtvovalno tudi za naprej. Vrtec bo vodila gdč. Gornik.
V otoškem premogokopu pri Novem mestu je eksplodirala svetilka v rokah rudarja Radoviča. Pri tem je dobil Radovič težje poškodbe na rokah, pa tudi po obrazu je dobil hude opekline. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Na Golniku so v veliki zdraviliški jedilnici
imele matere poseben tečaj za dojenčke! Tečaja se je udeležilo 25 mater.
EIAR - Radio Ljubljana
Pet"'k, 6. marca: 7.30 Poročila v slovenščini.
7.45 Pisana glasba. 8.15 Poročila. 12.15 Koncert violinistke Francke Rojec (pri klavirju Marta Bizjak-Valjtilo). 12.40 Sekstet Jandolli. 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlan-dija. 14 Poročila. 14.15 Koncert pod vodstvom Morefllija. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Ljubljanski radijski orkester.19 Pouk italijanščine. 19 30 Poročila v slovenščini. 30 Napoved časa in poročila.' 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.45 Simfonična sezona EIARja: Simfonični koncert pod vodstvom Cavazzettija.
22.45 Poročila.
s^Earl Derr Biggeri
m M a
71
&11LA
)
»Poznate Ilaola — belca — Smitha, potepuha,«
»Že mogoče.«
»Slikal je vašo podobo, videl seim jo. Krasna slika.«
Nemarno je skomizgnila z rameni. »Da, večkrat je prihajal sem in sem mu dovolila, da me je slikal. In kaj zato?«
»Ali ste kaj videli mr. Smitha zadnje čase?«
»Že dolgo ne.«	1
»Kje pa stanuje?«
»Mislim, da na obrežju.«
»Toda, če ima denar..., kje stanuje?«
Dekle ni odgovorilo. Lastnik umazanega podjetja je stopil bliže. »Kar povej mu, Leonora. Povej gospodu komisarju, kar bi rad vedel.«
»Že dobro. Ponavadi stanuje v hotelu Nippon na cesti Bereta n ia.«
Chan se je priklonil. »TIvala lepa.« Niti trenutka več ni hotel izgubiti v beznici, temveč je stekel po temnih stopnicah navzdol in kmalu potem stopil v hotel Nippon. Gibčni mali Japonec ga je pozdravil s pretirano vljudnostjo, ki pa očitno ni prihajala od srca.
»Gospod koimisar, počastili ste mojo hišo!«
»Nisem tega mislil, prav gotovo da ne! Ali stanuje tu belec po imenu Smith?«
Chan je' stegnil roko in iztrgal knjigo iz njegovih trmastih rok. »Bom rajši sum pogledal. Vaše oči so znane kot slabe. — Archie Smith, soba št. 7. Peljite me tja.«
»Mt. Smith je zunaj, se mi zdi.« '
»Bomo že videli. Prosim, požuritc sel«
Proti svoji volji ga je Japonec vodil čez vijugasto dvorišče
do plesnivih vrat stranskega poslopja, kjer mu je pokazal neka vrata, nad katerimi- je bila številka 7 — prav za prav 'le še borni ostanki številke — natisnjena na papirju in pritrjena z žebljem.
»Tu,« je rekel in izginil, še 'prej pa za slovo izpod oči pogledal Chana.
Charlie je odprl vrata in stopil v neprijazno, tesnobno solf. Sredi sobe na pritlikavi mizi je brlela motna in zamazana svetilka, za mizo pa je sedel potepuh Smith, držeč na kolenih razpeto platno. Presenečeno je dvignil oči.
»Oh,« je dejal, »vi ste?«
Chan ga je mirno opazovali. »Kje pa ste tičali prav ves dan?«
Smith je pokazal na platno. »Tukaj vidite dokazilni material, gospod komisar. Sedel 6em tu v svojem velikomestnem ateljeju in sem silikal tistole dvorišče zunaj. Lepo, da ste ravno zdaj prišli mimo. Bilo mi je že precej dolgčas, odkar sem svojo sliko dovršil. Nagnil se je nazaj in strokovnjaško gleda] na svoje delo. »Stopite malo bliže, gospod . komisar! Zdi se mi, da sem kar zvesto upodobil bolno ozračje vse celote. Ali vam je /e kdaj prišlo na misel, da tudi cvetlice lahko izglodajo medlo in borno? Tako je — na dvorišču hotela Nippon.«
Chan je pogledal na sliko in prikimal. »Res, zares prav dobro, toda, žal, nimam zdaj, niti trenutka časa za temeljito kritiko. Vzemite svoj klobuk in pojdite z menoj.«
»Kam pa — k večerji? Vem za restavracijo na trgu St Ger-rnain...«
»Šla bova na policijo!« je odvrnil Chan.
»Kamor hočete,« je pritrdil Smith, položil sliko v stran in pograbil svojo klobuk. Šla sta čez park Uala proti Kraljevi cesti, pri čemer je Chan svojo žrtev od časa do časa pobožal s precej mehkimi pogledi. Preden se bosta spet ločila, mu bo Smith mnogo, mnogo povedal, morda celo toliko, da bo to zadostovalo za rešitev vsega vprašanja in da bo vendar enkrat konec vseh skrbi.
Šef je bil 6am v svoji sobi. Ko je zagledal Charlieja v družbi Smitha, se mu je obraz razjasnil. »Oh, vi ste ga pa dobili! Sem si kar mislil!«
»Za kaj prav za prav gre,« je poskušal neprisiljeno začeti z
razgovorom Smith. »Seveda mi je silno Všeč pozornost, ki mi jo posvečate, toda ...«
»Usedite se!« je rekel šef. »Snemite klobuk!« Hvala Bogu, da je bil tu nekdo, katerega ni bilo treba pazljivo in z rokavicami prijemati. »Poglejte me! Včeraj zvečer je bila v Waikikiju v vrtni uti svoje vile umorjena neka ženska. Kaj ste počeli v sobi, v kateri je bila umorjena?«
Smith je prebledel in v zadregi potegnil z jezikom po svojih nenadoma suhih ustnicah, preden je odgovoril: »Nikoli nisem bil v sobi!«
»Lažete! Našli smo odtis vaših prstov na okenski polici. Povejte! Kaj ste počeli v sobi?«
»Ja£... juz...«
»Naprej, odločite 6e! Zdaj vas imamo v pesti! Govorili boste resnico ali pa vas bomo...! Kaj ste delali...?«
»Torej dobro,« je tiho dejal Smith. »Povedal vam bom! Le pustite me govoriti! Jaz nisem nikogar ubil. Res je, da sem bil v sobi... do neke mere...«
»Do kakšne mere...?«
»Da. Odprl sem okno in se splazil gor. Vidite.. .<
»Prosim, pripovedujte od začetka!« ga je prekinil Chan. »Mi vemo, da ste stali spodaj pod oknom ute in slišali govoriti ne-keka moškega in neko žensko. Kaj sta govorila, za zdaj ne bomo pobl-iže obravnavali. Slišali ste, da je moški odšel iz ute...«
»Da in jaz sem šel za njim- Hotel sem spregovoriti z njim, toda mož je naglo stekel k svojemu avtomobilu in oddrvel. Nič več ga nisem mogel dohiteti. Zatorej sem jo mahnil nazaj proti obrežju in se tam usedel. Kmalu potem sem slišal krik, krik neke ženske — in 6icer od ute som. Prav za prav nisem niti sam dobro vedel, kaj naj bi sloril. Nekaj časa sem čakal, potem pa stopil tja in pogledal 6kozi okno. Zastor je bil potegnjen skupaj, toda plajpola'1 je eem pa tja. Vse je bilo tiho in zato sem mislil, da je soba prazna. In potem — veste — prav zares rai je bilo mučno! Kaj takega še nisem nikoli videl. Toda bil sem v dvomih, visel eem popolnoma v zraku in v takšnem položaju ima človek pogostokrat občutek, da doilguje za življenje nekomu svojo rešitev...«
Štev. 52.
Uvedba glavnih italijanskih zakonov
v Ljubljanski pokrajini
V	rimskem Uradnem listu z dne 6. februarja 1912-XX je izšel Kr. dekret z dne 28. decembra 1!)41-XX, št 1583, s katerim sc razširjajo osnoviii zakoni Kraljevine na ozemlja, anektirana s Kr. dekreti — zakoni z dne 3. in 18. maja 1941-XX, št. 291 in 452.
Dekret določa naslednjo:
čl. 1. Objavljeni so in imajo veljavo na ozemljih, anektiranih h Kraljevini s Kr. dekreti — zakoni z dne 3. maja 19-11-XIX, št. 291, in 18. maja 1941-XIX, št. 452.
1. Ustava Kraljevine i dne 4. marca 1848.
2. Zakon z dne 24. decembra 1925 o delokrogu in prerogativah Poglavarja vlade, prvega ministra
—	državnega tajnika.
3. Zakon z dne 3. januarja 1926 o možnosti eksekutivoe oblasti izdajati pravne normo in kasnejšo dopolnitve z zakoni 8. junija 1939 in 4. septembra 1940.
4. Zakon	z dne 9.	deccmbra 1928 o	ureditvi
in	delokrogu	Velikega	fašističnega sveta.
5. Zakon	z dne 14.	decembra 1929, ki	prinaša
izpremembe zakona z dne 9. decembra 1928 o ureditvi in delokrogu Velikega fašističnega sveta in norme za ureditev Nacionalne Fašistične stranke.
6. Kr. dekreti — zakoni z dno 19. dec. 1935 izpreinenjeni v zakon z dne 2. aprila 1936 in 7. januarja 1937. nanašajoč se na izpremembe v sestavi Velikega fašističnega sveta.
7. Kr. dekret z dne 28. aprila 1938. ki odoliruje pravila Nacionalne Fašistične stranko in naslednjo izpremembe. uveljavljene s Kr. dekreti z dne 21. novembra 1938. 9. julija 1939, 23. januarja 19-10 in 17. februarja 1941.
8. Kr dekret z dne 27. junija 1941 glede delokroga Tajnika Nac. Faš. Stranke kot ministra — državnega tajnika.
9. Zakon z dne 17. februarja 1941 glede sprememb v sestavi Nac. sveta Nac. Faš. Stranko.
10. Zakon z dne 19. januarja 1939, ki ustanavlja Zbornico fašijev in korporacij.
11. Kr. dekret — zakon z dne 9. maja 1930, spremenjen v zakon z dne 18 maja 1936. glede izjave popolne in celotne suverenosti Kraljevine Italije nad Etiopijo in o prevzemu naslova Cesar Etiopije po Kralju Italije.
12. Kr. dekret z. de 16. aprila 1939 glede sprejema albanske krone po Kralju Italijo, Cesarju Etiopije.
13. Čl. 1 odredb o uporabljanju zakonov na splošno, ki so pred prvo knjigo Civilnega kodeksa, odobrene s Kr. dekretom od 12. decembra 1938.
14. Edini tekst zakonodajnih odredb glede objave zakonov in Kr. dekretov, odobren s Kr. dekretom z dne 24. septembra 1931.
15. Kr. dekret z dne 2. septembra 1932 glede odobravanja ureditve za izvrševanje edinega besedila z dne 24. septembra 1931 glede objavo in zakonov in Kr. dekretov.
16. Zakon z dne 5. maja 1939 glede navodil la objavo zakonov in Kr. dekretov.
17. Zakon z dne 30. januarja 1941 o pravni veljavi Karte dela, odobrene po Velikem Faš. Svetu dne 21. aprila 1927.
18. Kr. dekret — 'fcakon z dne 24. sept. 1923, izprenionjen v zakon z dne 24. septembra 1925) Rlcde predpisov za rabo nacionalne zastave.
19.	Kr. dekret z dne 11. aprila 1929 glede načina in rabo državnega grba in pečata in naslednje izpremembe, odrejeno s Kr. dekretom z dno 1. junija 1939.
čl. 2. Pričujoči dekret stopi v veljavo z dnem svoje objave v Uradnem listu Kraljevine.
Športni drobiž
Hrvaška nogometna zveza je 6prejela od Slovaške dve laskavi ponudbi za odigravanje meddržavnih tekem. Slovaki 60 predlagali, naj bi Hrvati odigrali prvo tekmo 6pomladi v Bratislavi, povratna tekma pa naj bi bila v Zagrebu. S tema tekmama se bo hrvaški nogometni program še bolj izpopolnil.
Slovaki 60 te dni objavili tabelico 6vojih najboljših atletov po fineki tabelici. — Na prvo mesto pride atlet Valent (SK Bratislava). Najboljši je njegov rezultat 100 m v času 10.9 sek. Drugi je Balaži. Po klubih pa je najboljši SK Bratislava 6 14642 točkami. Drugi klub je Vš Bratislava. Tretja je PTE Bratislava.
V	pariški športni palači je te dni branil 6voj naslov olimpijskega prvaka Despeaux proti boksarju Tenotu. V polteški kategoriji eta potem nastopila Coureuax proti Hoppu. To 6rečanje pa je bilo za prvega usodno. Dobil je težak udarec, pri katerem se je zrušil in padel v nezavest, drugi dan pa je težkemu udarcu v bolnišnici podlegel.
Mednarodna nogometna tekma, ki bi morala biti odigrana 15. t. m. v Budimpešti med Madžarsko in Nemčijo, je bila pred kratkim odpovedana oziroma odložena n4 poznejši termin. Tekmo so odpovedali Nemci in so Madžarom že predlagali nov datum. Madžari se za novi datum še niso odločili.
Najboljši italijanski nogometaši so zdaj, kakor smo že poročali, v Firenzi na skupnem treningu, da se bodo pripravili na težka mednarodna srečanja, ki jih čakajo v bodočih mesecih. Pred dnevi so imeli izbranci že tudi prvo trening-tekmo, pri kateri so se vsi pokazali, da so v odlični formi. Italijanski zvezni kapetan Pozzo je bil z igralci zelo zadovoljen in upa, da se bodo dobro odrezali njegovi »Azzurri« tako proti Hrvatom, s katerimi sc bodo srečali doma, kakor tudi proti ostalim najboljšim nogometnim enajstoricam. Zelo težka naloga jih čaka v srečanju s Španci.
Pred nedavnim sta se tudi dva Hrvata pomerila na smučarskem prvenstvu na Madžarskem. Tekmovala sta Dvoržak in Čuvaj iz Zagreba. Čuvaj jo bil na progi 18 km deseti v i:07.42, Dvoržak pa je prišel na cilj s polomljeno palico v času 1:16:10 in zasedel 15. mesto. Na tej progi je zmagal Madžar Bercz v času 55:53. Rezultati pa kažejo, da proga ni bila ravno 18 km dolga. Pri skokih, ki so bili naslednji dan, pa je moral Čuvaj odstopiti, ker si je poškodoval nogo, Dvoržak pa je skočil po 37 in 43 m ter je dosegel med 47 skakači 6. mesto.
V	skokih je zmagal Madžar Resza, ko je skočil 49 m daleč.
BUDINO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA
Ofcfri che Valimentazione dev’essere reRolata con estroma razionaliti, il Budino La Hocoa merita osni preferenza come alimento completo. Entrano nella sua composizione pešce, ollo puro (l’oliva e verdure, tro elementi Imsilnri, di altissimo te-noro nutritivo e sfinisitauiente appetitosi.
Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena k skrajno
racionalnostjo, zasluži pač RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno zmes je vincSnno ribje meso, flsto olivno olje in zelenjava, tri osnovno prvine, ki so redilne iu izredno tečne
axi [ISCHPASfeH ,IWEI "l"..
»a m,
Težke obsodbe skrivalcev živil in navijalcev cen
Neapelj, 4. marca. s. Prebivalstvo je z zadoščenjem sprejelo vest, da je sodišče obsodilo razne navijalce cen in skrivalce blaga. Tarra-ferma Francesco je dobil dve leti in dva meseca zapora ter 4000 lir denarne kazni, ker je skrival pet prašičev. Angri Vincenzo je dobil osem mesecev in 1000 lir kazni, ker je skrivaj zaklal enega prašiča. Murano Raimondo je bil kaznovam z zaporom treh let in 5000 lirami denarne kazni, ker je skril 20 kilogramov gnjati in 3.80 kg masla. Tucillo Tomnsso je dobil 3 leta in šest mesecev, ter 3000 lir denarne kazni, ker je skrival paradižnik.
Pred spoletskim sodiščem sta bila obsojena zakonca Latini Sabatino in sicer vsak na 3 leta in 4 mesece zapora ter 14.000 lir, ker sta skrivala testenine, riž, olje in sladkor ter tudi nista prijavila svojih zalog oblačilnih predmetov.
Po tri leta zapora in po 5000 lir denarne kazni pa sta bili deležni Terezi ja Gallo in Marija Tavallo,_ lastnici neke gostilne v Rimu, ker sta prodajali vino dražje, kakor pa bi smeli, čeprav sta se izgovarjali, da sta vino kupili za mno^o višje cone.
Sodišče v Viterbu je obsodilo s kaznijo 1500 lir mesarja Profilija Franc., ker je prodal pol kilograma teletine za 15 lir, ne pa za 10. Filippi Giuseppe je bil obsojen na 3 leta in šest mesecev ter na denarno kazen 10.000 lir, ker je skrival 78 kilogramov pšenične moke.
V Lucerni je bil obsojen trgovec Torno Sal-vatore na tri leta in en mesec zapora ter na 3000_ lir denarne kazni, ker je skrival maščobe. Štirje gozdarji pa so dobili po poldrugi mesec zapora in po 3100 lir kazni, ker so drva prodajali dražje, kakor bi pa smeli.
Iz Srbija
Belgrajska policija je polovila večje število zlikovcev, ki 60 oškodovali mnogo meščanov na ta način, da so od njih prejeli večje vsote denarja, češ, da jim bodo preskrbeli živila.
Komisar za cene pri generalnem opolnomočencu za gospodarstvo v Srbiji vojnopravni nadeve tnik Fischer je odpotoval na deželo, da prouči razmere med narodom.
Prodajo tobaka in tobačnih izdelkov po raznih javnih lokalih, kjer so do zdaj tobak in cigarete prodajali znatno nad monopolsko predpisano ceno, so zdaj popolnoma prepovedali. Kdor bo zaloten pri taki prodaji, bo kaznovan z globo 50.000 dinarjev.
Za ujetnike je Prosvetno ministrstvo v Bel-gradu poklonilo zopet 8500 knjig, da jih Rdeči križ pošlje v taborišča. Med temi je 4000 Narodnih koledarjev in mnogo pesmaric z narodnimi pesmimi.
500 obrtnikov je te dni odšlo iz Bolgarije v Nemčijo, da 6e tam izpolnijo v svojih strokah.
Rudarske stroje za izpopolnitev svojih rudniških naprav namerava Bolgarija naročiti iz Nemčije in je v ta namen določila večjo vsoto.
Sneg čistijo z ulic v Belgradu z vso brzino zdaj, ko je nastopilo južno vreme in 6e 6neg hitro topi. Pri čiščenju 60 pomagali tudi nemški vojaki.
Sladkor, olje in sol bomo dobili, kakor predvidevajo nakupne knjižice, tako zagotavlja v posebni objavi »Direkcija za ishranu*.
Književni trg je po vojski bolj 6kronien, kar je povsem razumljivo. Vendar je izšlo nekaj pomembnih knjig in sicer: Njegošev »Gorski vije-nac« (že dvanajsta izdaja), dalje nova izdaja Jak-šičevih izbranih pesmi, GlišiČeva komedijo »Dva cvancika« in Dušana Radiča »Seoske pripovetke«. Vse te knjige so izšle v založbi »Jugoistok« pod naslovom »Srbska knjiga«.
Ukrepi proti navijalcem cen postajajo vse bolj 6trogi. Zadnje čase je zapadel kazni tudi poslovodja znane firme Julio Meinl, ker je prodajal 6uhe slive po 50 din, slivovko po 120 din liter. Kaznovan je bil z globo 8000 din in še nekaj blaga so mu zaplenili. Nekega mesarja, ki je prodajal meso »pod roko«, 60 pa kar zaprli.
Šabac ima zopet redno poštno in prometno avtobusno zvezo. Cena vožnji z avtobu6om znaša 120 din.
Milijon dinarjev je zgorelo nekemu trgovcu v Gornjem Milanovcu. Mož je imel ve6 denar doma v neki kovina6ti kaseti. Hiša je zgorela, a je upal, da bo kaseto z denarjem dobil. Kaseto je res dobil, a ker je bila iz preslabega materiala, ni vzdržala visoke temperature in ves denar, ki je bil v njej, je zgorel.
Nove poljedelske zadruge 60 ustanovili po mnogih krajih Srbije in Banata, največje v Poža-revcu, v Jagodini in v Šabcu.
Podružnica Narodne banke v Kraljevu je bila te dni odprta in že posluje.
V pozarevškem okraju nameravajo Ieto6 posebno veliko pridelati in bodo zasejali več 6veta, kakor ga je bilo zasejanega do zdaj. Ta okraj bi procentualno mogel tudi največ pridelati.
Kuhinjo za siromašne otroke 60 te dni odprli v Cačku. Kuhinjo oskrbuje Rdeči križ s pomočjo humanih društev.
Dogoni živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne	9. marca 1942
v Metliki za govedo in	svinje,	10.	marca	1942	v
Črnomlju za govedo in	svinje,	10.	marca	1942	v
Grahovem za govedo in	svinje,	11.	marca	1942	v
Ribnici za govedo in svinje, 11. marca 1942 v Ljubljani za govedo in svinje.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 4. marca: Kazimir
Četrtek, 5. marca: Evzebij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Ce6ta 29. oktobra 31.
Po osebne izkaznice bodo lahko oni, ki so jih* vložili na posameznih poslovalnicah mestnega poglavarstva, prišli prihodnje dni. Zaradi tehničnih težkoč niso mogle vse poslovalnice dela zaključiti hkrati, zato pa tudi ni mogoče enotno urediti dni in načina razdeljevanja. Večina poslovalnic bo z razdeljevanjem začela že v četrtek
5.	t. m. Dnevi razdeljevanja in vrstni red bo objavljen pri vseh poslovalnicah ter prosimo, naj 6C V6ak tamkaj pouči, kdaj lahko dobi svojo izkaznico. Na vsak način pa upravičenec lahko dobi izkaznico le na oni poslovalnici, kjer je prošnjo in fotografije vložil, seveda pa edino sam in osebno, ker mora v poslovalnici lastnoročno podpisati izkaznico in oba listka za kartoteko. Ker 60 6e morale nekatere poslovalnice preseliti, opozarjamo, da je poslovalnica št. II, ki je bila prej v šoli v Sp. šiški, sedaj pri Stepiču v Tržni ulici št. 6. Poslovalnica št. V. se je iz I. nadstropja 6tare cu-krarne preselila v II. nadstropje iste hiše, a poslovalnica št. X, se je iz meščanske šole na Viču preselila v župnišče na Viču. Ob tej priliki naj vsakdo prinese s seboj tudi kake listine, da dokaže upravičenost za prevzem izkaznice.
Oddaja rabljenih kolesarskih pnevmatik.
V	vednost in ravnanje .sporoča Avtoklub prizadetim, da v izpremembi določila čl. 4 na-redbe št. 1(0 z dne 23. septembra 194t-XlX, da trgovci s pnevmatiko (plašči in zračnicami) ne smejo kupovfflcem nove pnevmatike izplačevati nikakih odškodnin za rabljeno pnevmatiko, ki jo morajo ti oddati.
Krasne slike in
pisana vsebina
Letna naročnina samo 40"— lir
EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK
Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
lijuhljaiiMko gledališče
Drama	a
Sreda, 4. marca ob 17.30: »Zaljubljena ižena«. Red A.
Četrtek, 5. marca ob 17.30: »Rokovnjači«. Red Četrtek.
Opera
Sreda, 4. marca ob 17: »sveti Anton, veeh zaljubljenih patnn«. Red Sreda.
Četrtek, 5. marca ob 17: »Don Pasquale«. Premiera. Red Premierski.
Drama. Danes, v sredo ob 17.30, bodo igrali za red A tridejansko Cenzatovo komedijo »Zaljubljena žena«. Sodobno pojmovana igra jx)kaže borbo zakonske žene in ljubice za ljubezen moža. Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic ter pokaže enega izmed jjogostih in dovolj verjetnih zakonskih slučajev. Režiser: prof. Šest.
Red Četrtek bo imel v Drami v četrtek ob 17.30 predstavo Fr. Govekarjeve dramatizacije »Rokovnjači«. Ta igra je doživela že mnogo repriz. kar priča o njenem velikem uspehu pri naj-' širših krogih občinstva.^Zgodovinska snov o razbojniški tolpi, ki je živela leta 1810. v okolici Kamnika, je zajeta v osmih slikah. Razbojniki so 6e imenovali rokovnjači, ker je ljudstvo verovalo, da nosi vsak izmed njih v malhi opalj^no otroško roko. V igri je podana usoda rokovnjaškega poglavarja Nandeta.
Opera: P. n. abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli danes v sredo ob 17 Beneševo opereto »Sveti Anton, vseh, zaljubljenih patron«. — Dirigent: R. Simoniti. Koreograf: inž. Golovin.
Otroci,' ki sodelujejo pri mladinski opereti »Indija Koromandija« imajo danes v sredo ob 15 v Operi skušnjo.
~ssgggSssf5SS5SSSSSBS5SS55SS.SS3
S. S. van Dine
»Če ga že davno jioznam, vprašate?« se je začudil Greene. »Odkar sem na svetu. Billa sva sošolca. Njegov oče je bil naš zdravnik, svetovalec in ravnatelj ne vem od kdaj že! Ko je stari Von Blon umrl, je bil seveda njegov Gin naslednik. In mladi Artur je dečko na pravih nogah, mož. ki se razume na svoj ]>osel. Bil je vzgojen v nemški šoili in njegov stari ga je dobro izučil.«
»Medtem ko čakumo na doktorja.« •se je (Oglasil brezbrižno Vanče, »bi lahko zaslišali gosjrodično Šibilo in gosfioda Rexa. Najprej vašega brata, uli ne?«
Greene se je kar z očmi posvetoval z Markhamom, potem pa je poklicali Sproota.
Rex Greene je naglo prišel.
»Kaj hočete od mene?« je vprašal razburjeno z ostrim in otožnim glasom, podobnim žalostnemu glasu stare gospe Greene je ve.
»Radi bi vas samo zaslišali o dogodku pretekle noči,« je odvrnil Vanče suhoparno, »kajti zdi se nam, da bi nam vi lahko pomagali pri preiskavi.«
■»Pomagal? Kako neki?« se je začudil Rex. Bil je slabe volje in je kar
nekam padel na stol ter vrge^ zaničljiv pogled na brata. »Chester je bil edini, kakor se zdi, tedaj zbujen.«
Rex je bil slaboten in blei mladenič. Njegove rame so biile sključene, njegova velika glava pa je bila kaj slabo uravnovešena na ipresuhem vratu. Zadaj za roževinastimi očali 60 se neprenehoma vrtile drobne oči, suhe ustnice pa so večno trepetale. Ni bil sicer prikujien, toda vzbujal je vtis, da je nenavadno bistre gilave.
Vanče je bil videti razinišljen, v resnici pa je Re\a_natančno proučeval. Končno je odložil cigareto, z me-d liani očmi ogledoval svetilko, ki je stala na mizi pred njim, in dejal:
»Vi pravite, da ste 6pali dalje. Razložite mi malo to stvar, saj je res čudna, kajti drugi strel je počil v sobi, ki je j>oleg vaše!«
Rex se je- presedel na robu stola, kimal z glavo sem in tja ter se izogi bal, da bi nas pogledal.
»Ne znam tega razložiti, toda tako je bilo,« je odgovoril zamišljeno kot človek, ki se prijiravlja na obrambo. »Stena je debela in cesta zelo hrupna. Morda sem tudi imel glavo pod odejo.«
»Gotovo bi jo bil skril' pod odejo
če bi bil- slišal strel,« je pripomnil Chester prezirljivo.
Rex bi ga bil silovito zavrnil, če Vanče ne bi nanj naglo naslovil drugega vprašanja:
»Kakšno pa je vaše mnenje, go-9jx>d Greene? Vi poznate položaj in stt vedeli za vse podrobnosti.«
»Policija misli, da gre za tatu. Ali vi, gospod narednik, ne sklepate tako?« »Da, tako 6em sklepal in tudi še I zdaj sklepam,« je odvrnil narednik, ki je vse doslej molčali. »Toda vaš brat se s tem mnenjem ne misli sprijazniti.«
»Mar Chester sumi kaj drugega?« je vprašal Rex in se obrnil k bratu z nenavadnim poudarkom. »Torej morda Chester ve...« Glas. s katerim je spregovoril te besede, pač ni dopuščal nobenega dvoma o tem, kaj misli. Vanče je še enkrat segel v besedo: »Vaš brat nam je že povedali vse, kar ve Zdaj bi radi zvedeli še tisto, kar vi ve6te.<
Stroge besede, ki jih je spregovoril Vanče, so tako učinkovale na mladeniča, da #e je sipet kar sesedel. Ustnice so mu močno trepetale in začel je mečkati krajec svojega suknjiča. Njegove roke so bile kratke in nekam čudno suhe, rahitične.
»Ali čisto zanesljivo veste, dn niste silišali strela?« je nadaljeval Vanče hladnokrvno.
»Pa saj sem vam že desetkrat povedal!« se je zadrl Rex z falzetnim glasom in se zagrabil za naslonjala pri stolu.
»Pomiri se, Rex,« je dejal Chester »če ne, boš dobil še nov naj>ud.«
»Beži k vragu!« je ihtel Rex. »Kolikokrat bom pa šc moral ponoviti, da nič ne vem?«
»Mi si hočemo biti popolnoma na jasnem,« je dejal Vanče mirno, »in vi si pač ne morete želeti, da bi vaša sestra ostala nemaščevana zaradi tega, ker bi vi. kaj zamolčali.«
»Če bi kaj vedel, bi vam zelo rad tudi povedal,« je izbruhnil Rex. »Povedal bi vam vse,da bi lahko kaznovali Julijino smrt in še zlasti, da bi našli tistega psa, ki je ranil Ado. Adi-no življenje je že tako in tako dovolj grenko. Mama ravna z njo kot s kakšno sužnjo!«
Vnnce je vsfal in ga prijateljsko potrepljal jjo rami. Vedno se mi je zdelo najbolj čudno to, zuikaj Vanče ni nikdar tudi na zunaj pokazal svojih čustev.
»Ne vznemirjajte se tako.« mu je dajail korajžo, »bodite prepričani, da bomo storili vse, kar je le v človeških močeh, du j>oiščemo in kaznujemo zločinca, ki je ranil Ado. Ne bi vas radi še bolj utrujali.«
Rex je vihravo odšel, še prej pa je z zmagovitim pogledom ošinil brata.
»Rex je neobičajen čtlovek,« je pripomnil Chester j>o kratkem molku. »Svoj živ dan ne dela nič drugega kot samo rešuje matematična in astronomska vprašanja! Hotel je postaviti te leskop, toda mama o tem n; hotela nič slišati Ni preveč uravnovešen človek; vedno sem mu pravil, naj se vendar
nekoliko več giblje, in vi zdaj vidite, za kakšnega me ima. Smatra me za smešnega človeka, ker igram golf.«
»Na kakšen napad pa ste prej mislili?« ga je prekinil Vanče. »Ga morda meče božjast?«
»Ne, božjasten ravno ni, videl pa sem ga že večkrat, kako so ga popadli neki krči, ker se je preveč raburil. Res, silno hitro se razburi in izgubi oblast nad seboj. Von Blon trdi, da je živčno bolan. Postane nenavadno huck bled, se ves trese in blebeta čudne bedarije, potem pa mu je žal. Toda, resnega ni nič! Gibati bi se moral bolj zunaj, na prostem, v tem je vse. Eno leto življenja kje na deželi, daleč od svojih pnoMetih knjig, busol in kvadrantov, in sjiet bi se čisto popravil.«
Vanče, ki je zamišljeno gledal v reko, se je nenadno obrnil:
»Ste našli svoj samokres?«
Chester se je kar stresel ob tein vprašanju in j>ogledul naskrivaj Heu-tha, ki je postal nenadno pozoren.
»Ne,« je odgovoril ter si ves raztresen vtaknil ustnik v žep. »Res, čudno se mi zdi! Bil je vedno v predalu moje pihalne mize čeprav se, kakor sem dejal tu gospodu, že leta in leta ne spominjam, du bi ga bil videl. Kam se je za vraga vtaknil! To je skrivnost. Nihče se ga ni dotikal sobarici nista brskali nikdar po mojih predalih. Pospravljali sta le posteljo in stepali sta -prah, kakor je treba. Niti sam si ne morem predstavljati, kam naj bi se bil vtaknile
Andre jčkov
Žalost in veselje
o m a n slikah
n
«
445
Gospod Edmond je prijel kapitana za roke in se mu zahvaljeval, dasi se je ta branil rekoč, da je sloril poč samo svojo dolžnost. Gospa Edmondova je pristavila še, da bi bili brez njegovega junaštva vsi šli po gobe; da pa imajo od tedaj pred Malajci mir.
K /rr rr it
~ *. vJl** ' ''M
446.
Tomaž in kapitan bi bila najrajši takoj odrinila v Kalkuto, pa ju je gospod Edmond pregovoril, da sta ostala štirinajst dni pri njem. Drugo jutro jima je razkazal hišo, ki je bila na vseh straneh ograjena, za poslopjem pa se je razprostiralo polje, kjer |e mrgolelo delavcev.
I
447.
Slovo od gostoljubne hiše je bilo težko. Eamond in gospa sta kapitana in Tomaža spremila na ladjo, ki je odrinila za Kalkuto. V majhnem čolnu sla spremljala jadrnico ter pozdravljala prijatelja, ki sta se solznih oči spraševala, ali se bodo še kdaj videli.
»Nekaj strašnega, trikrat na dan mesne konzerve!«
Domotožje Japoncev na Malajskem polotoku samo zaradi riža
Zadnje dni prihajajo in Singapoorea poročila, ki pravijo, da 6e je po zaslugi japonskih vojaških oblasti v tej zasedeni angleški trdnjavi življenje 6pet ustalilo in prešlo nazaj v normalni tir. Japonski vojaki da so srečni, ko lahko jedo končno spej svoj priljubljeni riž, pripravljen tako, kakor je navada po japonskih kuhinjah, medtem ko 60 se morali ve6 čas, odkar so 6e začeli boji na Malajskem polotoku, hraniti z mesom.
Nekaj strašnega je bilo — pravi poročevalec iz Tokija — vsak dan trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer, jesti mesne konzerve, tako še zdaj pripovedujejo japonski vojaki, ko 60 boji na Malaji že povsem potihnili. Tako zelo 6e jim je pristudilo tfsto večno meso v konzervah. »Naše čete« — nadaljuje poročevalec —, »ki 60 6krbele za prehrano vojaštva, nam često niso mogle niti 6lediti, tako hitro smo prodirali dalje. Angleži pa 60 zmetali proč ogromne količine najraznovrstnejših živil, zlasti pa konzerv. Njihove konzervne škatle 60 ležale vse naokrog po in ob cestah, po V6em Malajskem polotoku. Najprej smo si jih zaželeli in pospravili mnogo teh zavrženih stvari. Prišel pa ^■•trenutek, ko so se nam angleške konzerve tako if|>rft"in pristudile, da nismo mogli več prenašati niti njihovega duha, kaj šele, da bi jih jedli. Marsikoga je tedaj prevzelo še večje domotožje. Pomislili smo tudi, s kakšno naslado bi kdo od naših domačih vzel v roke takšno konzervo, jo odprl in pospravil, kajti zanj bi bila to prava redkost, nenavadna poslastica.«
Cele gore zavrženih konzerv, čokolade, masla in drugih dobrot
Tu pa tam smo včasih naleteli na cele gore celih konzerv, čokolade, kondenziranega mleka, 6urovega masla in še na nešteto drugih dobrot, ki so jih angleški vojaki zmetali proč, ker 60 6e bali, da bi morali, če bi vse te stvari nosili s seboj, prepočasi hoditi in bi jih zato utegnili Japonci ujeti. Vse to 6mo jedli z nekakim smrtnim 6trahom, toda kaj kmalu smo si zaželeli, da bi 6pet lahko kdaj jedli dobri japonski riž.
Kakor pravijo časopisna poročila in kakor prikazujejo tudi po raznih kinih 6 filmi, ki jih tam vrte, je bilo v ča6u bojev
mesto Singapur razmeroma zelo malo poškodovano
—	pravi dalje japonski poročevalec. Večina slovitih zgradb je ostala nepoškodovanih. Tudi znameniti spomenik Rafflesa m okolica »Memorial Victoria Hall« 6ta ostala popolnoma ohranjena. Bronasti kip v dobi srditih bojev je ostal na no-
gah. To je kip ustanovitelja Singapoorea. kip, k' ima pravo cezarsko glavo, kip osvojevalca dežele za angleški imperij. Se vedno gospoduje na singa-poorskem trgu, kakor da 6e v zadnjih časih ne bi bilo prav ničesar zgodilo, čeprav bi se 6ir Stam-lord Raffles najbrž kar tresel od jeze v onem grobu v westmin6terski cerkvi, če bi vedel, kako lahko so zapravili njegovi nasledniki njegove pridobitve za angleški imperij.
Vojna je prizanesla tudi 6ingapoorskemu muzeju in Rafflesovi knjižnici. Ostala 6ta popolnoma nedotaknjena in predstavljata veliko zgodovinsko vrednost. Rafflesova knjižnica je največja knjižnica, kar jih je vzhodno od Sueškega prekopa.
Svojo omiko so dokazovali že na Kitajskem
Japonci so, pripominja še tisti Japonski časnikar, že v vojni 6 Kitajsko dokazali, s kakšno 6krb-
volje in jim ujetništvo
"tič več hrupa po avtomobilih in vlakih!
Nova snov, ki zaduši ves ropot vozil
Že davno je toliko iznajdljivi človek skušal med drugim poiskati tudi sredstvo, s katerim bi bilo mogoče preprečiti mučni ropot, ki ga povzročajo razna vozila, bodisi avtomobili po cestah, ali pa železniški vozovi. Nekemu nemškemu podjetju se je zdaj, kakor piše neki berlinski poročevalec, le posrečilo najti takšno sredstvo.
S 6novjo, ki jo izdeluje tisto nemško podjetje, je treba obložiti vso notranjost vozila, ima pa to moč, da 6e potem ropot, ki ga dela vozilo, skoraj nič več ne sliši in človeka, ki 6e 6 tistim vozilom
vozi, ne razburja več prevelik ropot. Pet kilogramov nove 6novi zadostuje, če jo porazdelimo na najbolj odmevajoča mesta v vozilu, da je v srednje velikem avtomobilu vse čisto tiho; tudi če je vožnja še tako hitra.
Poročevalec pripominja, da so hidi že na nemških železnicah začeli delati takšne poskuse, da bi ljudje, ki se vozijo z vlaki, imeli med vožnjo čim več miru. Pravijo, da je pač možno ti6to snov
—	o kateri pa podrobnejšega še nič ne povedo uporabiti v enake namene tudi zovih.
pri železniških vo-
Moški imajo na svetu večino
Povprečno največ jih je na Javi, najmanj pa na Kitajskem
Kakor prebivalstvo na zemlji ni povsod enako go6to naseljeno, tako tudi razmerje med številom moških in žensk ni povsod enako. Vsaka dežela kaže v tem oziru razlike, ki 60 ponekod kar precejšnje.
Na splošno je na svetu več moških kot pa žensk, čeprav se ne manjka tudi takšnih dežela, kjer imajo ženske precejšnjo večino. Na jx>dlagi najnovejših podatkov, je Kitajska tista dežela, kjer imajo zenske na 6vetu največjo večino. Na V6akih
1.000	Kitajcev pride povprečno po 1.139 Kitajk.
V	Rusiji je razmerje med številom žensk in moških 1.103 proti 1.000. Anglija ima tudi jx>vprečno dosti več žen6k kot pa moških Na vsakih 1.000 moških pride tam 1.0S8 žensk. V Franciji je razlike med številom moških m žensk samo se 72, v Nemčiji 58, v Turčiji pa 36. Tako je v deželah, kjer prevladujejo ženske.
Med tistimi deželami, kjer imajo moški večino, pa 60 med drugimi tudi Združene ameriške države,
I no6tjo varujejo in ohranjajo umetniške zakladnice, i Isto se je zgodilo tudi na Malajskem polotoku. Za varuha muzeja, botaničnega vrta in omenjene knjižnice je japonska vlada postavila tokijskega vse-učiliškega profesorja Tamakadateja in 60 zdaj kulturni in umetniški zavodi v Singajxx>reju v najboljših rokah.
»Kako le more biti ujetnik tako dobre volje!«
Japonski ča6opi6i prinašajo poleg drugega tudi številne slike angleških vojakov, ki so bili v bojih na Malaji ujeti in s katerimi so japonski časnikarji govorili. Podpisi pri teh 6likah pravijo, da 60 angleški ujetniki zelo dobre volje. Jaf>onci ne razumejo, kako more kak ujetnik biti tako zadovoljen in dobre volje. Angleži gredo v koncentracijsko taborišče kar z godbo. Tam uganjajo najrazličnejši šport v Fort Changi, kjer 60 angleški ujetniki tudi zaprti, imajo na razpolago celo kopališče, ki 6e ga kar pridno poslužujejo.
Približno prav takšna so poročila, ki jih Japonci pošiljajo 6 Filipinov o amerikanskih ujetnikih, ki 60 tudi nadv6e dobre \.......................
prav nič ni šlo do 6rca.
kjer pride na V6akih 1000 moških le S76 žensk še večja je bila v Združenih državah razlika med številom moških in žensk pred - kaj desetletji To dejstvo razlagajo poročila na .a način, češ d" 6C je v Ameriko preselilo več moških kot žensk. Žensk tam ni do6ti več kot toliko, kolikor jih Amerika sama premore. Moški so potem v večini tudi na Irskem, v Bolgariji in na Japonskem. Pravi rekord pa ima v tem oziru prav gotovo otok Java, ki je prav sedaj stopila v središče svetovne pozornosti, ko so 6e tam začeli izkrcavati Jajx>nci. Med tamkajšnjim prebivalstvom pride na vsakih tisoč moških povprečno le 888 žensk
S tem pa 6eveda še ni rečeno, da kje drugod moški nimajo še večje večine. Našteli smo namreč le najvažnejše dežele na svetu, in če pravijo, da je na 6vetu povprečno več moških kot pa žensk, potem morajo v tistih krajih, ki jih nismo navedli, imeti moški le »premoč« nad nežnim spolom.
Nov napredek brezžične telefonije na ultrakratke valove
V	bernskih delavnicah *Ha6ler« že postavljajo novo radioteiefonsko napravo na ultrakratke valove, ki je bila zamišljena zlasti za uporabo po vi6okih gorskih predelih. Prvotno naj bi bil nameft tega novega aparata v glavnem cim uspešnejše reševanje tistih ki se po gorah ponesrečijo. Pb hribih namieč v številnih primerih m mogoče napeljati žične telefonske zveze, če pa 6e to le da. takšno napeljavo do6tikrat razne vremenske nezgode pretrgajo, recimo ledeniki, ki 6e nezadržno pomikajo v dolino, snežni in suhi plazovi, siloviti gorski viharji in podobno.
Prvo takšno novo napravo so postavili leta 1939 med gorskim zavetiščem »Concordia« in slemenom gore Jungfrau. Iznajdba pa 6e ne omejuje le na razmeroma tako kratko razdaljo, kakršna je med omenjenima krajema, kajti aparat se lahko 6klene e telef. omrežjem, ki veže še druge, oddlje-nejše kraje. To 6e z drugimi besedami pravi, da je radiotelefonski razgovor, če se po6luzimo tudi daljnega telefonskega omrežja, možen med postajo ki je zgrajena po Haslerjevem načinu, in v6akitn drugim krajem na 6vetu.
10.000 brezposelnih slonov
V	Birmaniji imajo zdaj baje naprodaj deset tisoč ©Ionov. Vsi so na|boljše »ohranjeni«, močni in popolnoma ukročeni in udomačeni. Kakor pravi japonsko poročilo, so ti debelokožci prej pripadali angleški artileriji. Vozili so po drugače nedostopnih krajih angleške topove na postojanke. Zdaj 60 spet brez dela m čakajo na novo zaposlitev.
DOBRI
Sprejela je vse z običajnim, ravnodušnim obrazom, z običajnim, brezbrižnim pozdravom. Poleg sebe na počivalnik j.-' posadila gospo Barbaro, kateri je gospodar prepovedal, da bi se količkaj dotaknila dogodkov v Oriil Grofica je sprejela od drugih izraze spoštovanja ter stavila Paolinu in Paolonn običajna vprašanja o njunih cenjenih ženah. V-selilo jo je, ko je slišala, da je Paolinu in Paolonu dobro. Prekrižala je roke na trebuhu ter častiljivo molčala v polkrogu svojih dvorjanikov.
Ko Pasotti ni videl grofičinega psa, je tako s skrbnim zanimanjem povprašal po njem: »In Friend? Ubog} Friend?« Če bi ga imel v krempljih sam in brez prič, to renčečo pošast, ki mu je raztrgala hlače, »•'ni pa krilo, bi ga z velikim veseljem zadavil.
Friend je bil že dva dni bolan. Ves zbor je sočustvoval in obžaloval dogodek, na tihem pa so vsi želeli, da bi preklicano ščene poginilo. Ko je Pasottij^va videla, da je toliko ust govorilo, da so obrazi postali potrti, a ni slišala nobene besede, je mislila, da govorijo o Orii. Obrnila še je k sosedu Paolonu ter ga vprašala z očmi, zraven pa je odprla usta in pokazala s prstom proti Orii. Paolon je odkimal. »O psu govorijo,« j"' rekel. Gluha sirota pa ni nič razumela, rekla je »Oh!« in kar tako pokazala potrt obraz.
Friend je preveč in predobro jedel in je zato imel ostudno bolezen. Paolin in župnik iz Purie sta dajala skrbno nasvete. Upravitelj iz, Caravine je povedal zmerno mnenje, da bi bilo najboljše, če bi ga vrgli v jezero z gospodarico na vratu. Ko -to s takim zanimanjem govorili o grofičini domači živali, }e mislil na * spalno, smrtnobledo Lnizo, kakršno je videl zjutraj,
ko je kakor blazna branila zabiti krsto in jo odnesti. Videl jo je, kako je potem pa pokopališču sama vrgla prst na hčerkico 1er rekla, naj jo pričakuje, da bo kmalu prjšla in legla k njej, in da bodo to njuna nebesa.
Črtudi so z zanimanjem govorili o garjavem Friendu, sta vendar lebdela po dvorani prikazen umrle deklice in obupane matere. Ko ni nihče nič več vedel povedati o psu ter j--' za trenutek vse obmolknilo, so vsi slišali, da sta bledi prikazni zahtevali, naj govore o njiju. In vsakdo ju je videl v očeh tisfr', ki ju je ljubila, v očeh gluhe Pasottijeve. Njen mož je hotel stvar presukati, zato je načel pri gospodu Giacomu n ko vprašanje o taroku. Nekdo, ki meče, ima tri karte, tri podobe, damo in dva konja ter poleg tega še škisa, kaj naj naredi? Ali naj , vrže ven damo ali konja? Gospod Giacomo j'” začel težko sopihati, napenjal je debela lica in veliko belo ovratnico. »Ne, cenjeni gospod kontrolor, ne. Pustite me. O damah mi ne govorite in konj sem se vedno ogibal.« Drugi tarokisti so se vneto lolili vprašanja. Prikazni so umolknile in vsi so se oddahnili.
Ura je bila devet. Običajno je ob devetih stopil v sobo služabnik s prižganima svečama, ter pripravil mizico za tarok v kotu med veliko pečjo in zahodnim balkonom. Tedaj	se	je	gro-
fica dvignila ter rekla z zaspano nebrižnostjo:
»Izvolite.«
Dva ali trije navzočni so odgovorili: »Prosimo,« ter so začeli igro v treh ali štirih.
I	Stari služabnik, ki je bil zvesto vdan Francu, j-' ta večer | omahoval, ali naj bi nesel luč, ali ne. Ni se mu zdelo mogoče, da bi gospodinja in gospodje imeli pogum igrati. Ko je bilo že pet ' minut čez dev^t in še ni vstopil, si je vsakdo po svoje razlagal to zakasnitev. Ploden so stopili v hišo, je Paolon branil pri upravitelju misel, da nocoj ne bodo igrali. Zmagoslavno je pogledal nasprotnika, tako je storil tudi Paolin, ki	se	je	iz	vzajemnosti veselil, da je imel Paolon prav. Pasotti,	ki je bil	pre-
pričan, da bodo igrali, je začel kazati znamenja nemirnosti. — Ko je bilo sedem minut čez devet, je grofica prosila upravitelja, naj pozvoni. Ta je vrnil Paolinu zmagoslavni pogled ter mu dodal vso nemo zaničevanje do starke, kolikor ga je premogel.
»Pripravite,« je rekla služabniku.
Kmalu potem je vstopil z dvema svečama. Tudi na dnn njegovih jeznih oči je ležala prikazen mrtvega otroka. Ko je postavljal na mizico svečnika, karte in slonovinaste ploščice, je nastala v dvorani tista pričakujoča tišina, ki se je navadno za čela, preden je grofica vstala. Toda grofica ni kazala, da bi hotela vstati. Obrnila se je k Pasottiju in mu rekla:
»Gospod kontrolor, če želite igrati...«
»Grofica,« je naglo odgovoril Pasotti, »navzočnost moje žene naj vas nikar ne zadržuje, da ne bi odigrali svoje igre. Barbara igra slabo, a zelo uživa v gledanju.«
»Nocoj ne bom igrala,« je odgovorila grofica. Njen glas j~ bil mehek, toda »ne« je bil trd.
Dobri Paolon, ki je vedno molčal in ni znal igrati taroka, je mislil, da je končno vendarle našel spoštljivo in modro besedo.
»Prav,« j? rekel.
Pasotti ga je srdito pogledal in pomislil: »Kaj to njemu mar?« a ni si upal reči. Groffca se ni menila za Paolonovo odkritje in je pristavila:
»Nikakor ne!« je vzkliknil upravitelj. »§e v sanjali ne!«
Pasotti je vzel iz ž^pa tobačnico. »Gospod upravitelj,« je rekel, poudaril vsak zlog in dvignil odprto roko s stisnjenim palcem in kazalcem, »govori zase. Kar se mene tiče, če gospa grofica želi; sem pripravljen izpolniti njeno željo.«
Grofica je molčala in ognjeviti upravitelj, ki ga je ta molk opogumil, je polglasno zamrmral:
»Prav za prav je žalovanje v družini.«
Za Ljudskr* tisfc^rnr \ Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Me« —*— naročnina M) Ur, za inozemstvo 15 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva ulic« 6IIV, — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 Podružnica: Novo mesto