Leto LXXm., št« 7 Ljubljana, sreda 10. Jamarja 1940 Cena Din 1.— SL01ENS Izhaia vsak dan popoldne tzvzemsi aedelje in praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst & Din l 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm daven posebej. — >Slovenskl Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo D1d 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPKAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljem ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-» to 31-90 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St G5; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St 10 351. Usodno leto v zgodovini sveta Chamberlain izjavlja, da zavezniki obvladujejo svetovna morja, na kopnem pa je mir pred viharjem - Usoda Čehov in Poljakov-Angleška pomoč Finski ne bo samo gola formalnost — Nasilje se mora končati London, 10. jan. s. Včeraj popoldne je imel v Mansion House ministrski predsednik Chamberlain dolg govor o angleški vojni politiki. V govoru, v katerem je orisal vojni in mednarodni položaj, je izjavil med drugim: Od vojne napovedi dalje me vodi v v?eh mislih in vseh dejanjih en sam namen, da stori Anglija v najožji zvezi z zaveznico Francijo vse. kar more, da bo vojna uspešno končana Prva beseda v novem letu na i ve'ja poti za svobodo .n pravičnost vsega človeštva ki je združila ves narod, kakor še nikdar Zopet, kakor pred 25 leti. se zbirajo z vsega sveta iz svoje svobodne volje možie. da se združijo z nami v skupni borbi Ves naš trud je potreben, da se napravi konec politiki stalnih napadov. To novo leto, ki bo najbrže asodepolno v zgodovini sveta, se je začelo mirno. Toda to je samo mir pred viharjem. Chamberlain je nato rekel, da so za sedaj na kopnem samo priprave za glavne borbe ter je nadaljeval: Svetovna morja očiščena Edino na morju lahko rečemo, da je vojna v polnem teku. Tu lahko tudi zelo jasno presodimo rezultate prvih štirih me-tecev vojne. Ce te rezultate pregledamo, vidimo, da niso nezadovoljivi. Svetovni oceani so očiščeni nemških ladij. Nemška trgovinska mornarica, ki je ob začetku vojne štela eno četrtino naše, je izgubila vsi cd zaplenitve, potopitve in predvsem radi uničevanja s strani lastnih posadk 228.000 ton. Ostala nemška mornarica pa je tudi zaprta v tujih pristaniščih, oziroma omejena na Baltiško morje. Nemški napadi na naše brodovje. ki s svojo veličino nudi mnogo večji cilj za napade, pa niti s podmornicami, niti z minami, niti z napadalnimi ladjami niso dali doslej pomembnih rezultatov. Ce odštejemo od naših izgub občajne izgube mornarice ter prištejemo one ladje, k: smo jih dobili z zapienitvijo. gradnjo novih ladij in prenosom od drugih zastav, vidimo, da smo izgubili doslej v pomorski vojni samo 122.000 ton, manj nego en procent trgovinske mornarice, ki Jo imamo. Vsak čas plove po raznih oceanih na svetu sem in tja nič manj nego 11 milijonov ton angleških ladij. V tem času smo izgub:li dve veliki vojni ladji »Roya! Oak« in »Couragtoiis« kakor tudi gotovo šetvilo manjših ladij. Se bolj boleče so izgube življenj — moštva mornarice. NaSa vojna mornarica in neobo-rožena trgovinska mornarica pa imata še vedno neosporavano nadcb.ast nad morji. S porazom »Admiriala Graf Spee« v eni najpomembnejših morskih bitk v naši zgodovini ter sledečim samouničeniem te ladje s strani nemške posadke, ni bil samo očiščen južni Atlantik tega napadalca, temveč je bila povzročena tudi nepopravljiva škoda na prestižu nemške mornarice v svetu. Poljaki in Čehi Ce pogledamo preko meie nemške države, vidimo predvsem nesrečno Poljsko, kako Nemčija postopa s Poljaki in Cehi, kako izrablja njihovo bogastvo, odnaša njihov živež jih preganja iz njihovih domov ter naseljuje z Nemci domove, v katerih so Poljaki in Cehi živeli cele generacije. Pomoč Finski Sedaj je vrsta na Finski. Nanjo je bil izvršen napad od sile. s katero je Nemč ja sklenila nesveto zvezo in ji dala zgled za napad. Finska se bori med snegom in zamrznjeni jezeri proti brezobzirni sili kakor mi sami Bori se za iste ideale kakor mi: za svobodo in pravičnost. Finska je dosegla doslej že mnogo čudovitih usps-hov. ki nas navdajajo z občudovanjem za njen heroizem. Ali ne rabi Finska naš h simpatij in pomoči? Hrabri finski narod je lahko miren, da naš odgovor na sklep Društva narodov v 2enevi ne bo samo gola formalnost. So pa še druge države, drugi vredni prijatelji, ki jim moramo izraziti naše simpatije To ie Turčija, ki se ne nahaia v vojni, ki pa je v nekaj dneh vsled poplav in potresov imela več žrtev nego vse voju-joče se države skupaj v nekaj ted vin vojne. Se zdaj ne vemo polnega obsega nesreče. Vsako poročilo prinaša nove podrobnosti o strahotah razdejanja v Turčiji. Turški narod prenaša svojo nesrečo s čudovitim mirom in stoično hrabrostjo, ki je od nekdaj njegova karakteristika. Mi, njegovi pr.jatelji, seveda želimo, da mu ne izkazujemo samo svojih simpatij, temveč tudi svojo pomoč Angleška in francoska vlada sta že nakazali denarne zneske za žrtve, sedaj pa se vrše še pogajanja s turško vlado glede oblike, v kateri naj bi bila poslana naša nadaljnja pomoč. Sodelovanje s Francijo Naše sodelovanje s Francijo za iste člo-večanske cilje je samo nov primer naše intimne zveze, ki sega eedaj že v vsa področja vojne, tako vojaška, politična, finančna in gospodarska. Mislim, da se bo izkazalo, da je ta naša zveza s Francijo v vojn: tolike vrednosti, da je nobena izmed obeh strank po koncu vojne ne bo hotela opustiti. In morda bo postavljen celo cilj, da bo ta zveza še razširjena rn poglobi ena. Kajti ničesar ne bi moglo bolj olajšati ob svojem času potrebne mirovne rekonstrukcije kakor sodelovanje — slično < ne-mu med Anglijo in Francijo — tudi z drugimi naredi v Evropi V svojih treh nedavnih govorih je ministrski predsednik Daladier z navečjo jasnostjo pokazal duha francoskega naroda, njegovo odločnost, da doseže za?e varnost, ki jo je toliko časa zaman iskal, njegovo pripravljenost, da sprejme na-e vse nevšečnosti in žrtve, da doseže ta namen Francija je enota v času narodne nevarnosti. Prepričan sem. da tudi Anglija ne bo zaostala za Francijo v svoji odločno-t«. Enako pa se tudi ne bo mogla izogniti nevšečnostim vojne. Chamberlain je nato obširno govoril o notranjih angleških vprašanjih. Dal je podatke o organizaciji ansleške armade. S prvima dvema kraljevima nrcklamacijama je bilo poklicanih pod orožje pol mil.jona vojakov, s tretjo, ki je bila proglašena 1. januarja, pa še 1.900 000. Od junija da\j~-je bilo še pod orožjem nadaljnjih 240 000 mož tako. da znaša sedaj Število vojnih obveznikov v Angliji že do dva in tri-četrt milijona. Tu še niso všteti številni prostovoljci, pripadniki redne rezerve kakor tudi ne moštvo letalstva in mornarice Chamberlain je omenjal posamezne panoge civilne obrambe proti letalskim napadom. Dejal je. da so mnogi takorekrč razočarani, ker doslej letalskih napadov na Anglijo ni bilo. ter se vprašujejo, ali so tako velike priprave in omejitve sploh potrebne Nato je treba odgovoriti da se ri-z- ko napadov ni prav nič zmanjšal in d^ vsled tega vlada svoje politike efede zaščite prebivalstva ne sme prav nič izpre-meniti. Vsi. ki njihova navzočnost ni nerb-hodno potrebna, naj se prostovoljno izselijo iz nevarnejših ozemelj, starši nai ne vodijo evaku ranih otrok nazaj v mesta. Zanesljiva zdravniška preiskava je ugoto- vila, da so otroci na deželi pridobili tako na teži. kakor tudi na višini. Začasne omejitve Čeprav je sedanja vojna po svojem poteku drugačna od one leta 1914, je že sed ij potrebno, da vsakdo po svojih močeh žrtvuje čim več. Ce hočemo, da obnovimo svoj prejšnji standard do konca vojne, moramo najprej zmagati, v to svrho pa so potrebne začasne omejitve, ki so v interesu nas vseh. Za pravičen mir Sedaj slišimo že besede o uničenju angleškega imperija. Nedvomno je, da b* Nemčija uživala, če bi propadli tudi ml, kakor so njene prejšnje žrtve. Mi s svojt strani nimamo takih maščevalnih namenov. Fantastična in zlobna izmišljotina je, da hočejo zavezniki uničenje nemškega naroda. Na drugi strani se mora nemški narod zavedati, da nosi vso odgovornost za nadaljevanje vojne z vsemi nesrečami, ki bodo vsled tega v tekočem letu sledile. Nemški narod se mora zavedati, da žele zavezniki socialno človečansko pravično ureditev vseh vprašanj, toda le s takimi garancijami, ki so se po izkušnjah izkazale brez vrednosti. Znane so metode ogra-žanja neodvisnih malih evropskih držav in stalne grožnje moralnemu standardu, na katerem počiva zapadna civilizacija. Nikjer niso te metode našle hujše obsodbe nego v Severni in Južni Ameriki. V ne davni poslanici papežu je predsednik Ze-dinjenih držav poudaril, da samo prijatelji luči lahko preženejo silo zla. Popolnoma podpisujem to izjavo. Hotel pa bi še dodati, da je treba za zmago pravice žrtvovati svojo kri in svoje premoženje. Za ta naš veliki cilj smo enotni kakor še nikdar, podpirani od vseh narodov imperija, od silne velike zaveznice Francije ter uživamo tudi moralno podporo civiliziranega sveta. Proti taki zvezi se bodo sile zla zaman borile. Ob začetku novega leta gledamo v bodočnost z nezlomljivim zaupanjem v moč našega orožja in pravilnost naše stvari. Ugoden oš&mev na zapadu V Angliji London, 10. jan. s. (Reuter) Ans1e3ci listi poJčrtavajo zlasti ona mesta v Cham berlainovem govoru, ki pravijo, da bo voj na postala še ostrejša in da bo zahtevala še nove žrtve. Vsi listi odobravajo odločni ton govora. »Dailv Telegraph« poudarja, da je nezlomljivo zaupanje v uspeh Anglije v vojni popolnoma upravičeno. »Dailv Hvpress« podčrtava Chamherlai nove besede, da je njegov edini cilj hiter, uspešen konec vojne ter pravi, da je to ohrabrujoče snoroč'lo za narod. Delavski »Daily Herald« se bavi zlasti z onim delom govora, ki obravnava gospodarska vprašanja. List poudarja da angie-ški delavski razred že doslej ni m tudi nadalje ne bo odkloni' nobene žrtve za evropsko svobodo. Zeli pa, da tudi premožnejši prispevajo k skupnim žrtvam na primeren in enak način »News Chronicle* poudarja, da je Chamberlain odlično začel kampanjo za okrepitev moralnih sil Anglije. V Franciji Pariz, 10. jan. s. (Reuter1) V francoskih političnih krogih kažejo veliko zadovoljstvo z včerajšnjim govorom ministrskega predsednika Chamberlaina in pravijo, da je iz govora razvidna popolna istovetnost stališč angleške in francoske vlade. V Belgiji Bruselj, 10. jan. s. f Ha vas) Vsi snočnji belgijski listi posvečajo veliko pozornost govoru ministrskega predsednika Chamberlaina. Poudarjajo, da govor izključuje možnost kolebanja v anale^ki politiki, ki so jo nekateri videli v še nepoiasnjenem odstopu vojnega ministra Hora Belishe. V Italiji Rim, 10. jan. s. (Reuter) Rimski radio pripominja k govoru ministrskega predsednika Chamberlaina, da kaže sicer popolno zaupanje v zmago Anglije in Francije, da pa bi ravno Chamberlain prvi pozdravil vsako drugo re.'itev spornih vprašanj, kakor ono z orožjem. Odobravanje v Ameriki Ameriški listi poudarjajo odločno željo zaveznikov za vzpostavitev trajnega miru Washington, 10. jan. s. (Havas.) Govor ministrskega predsednika Chamberlaina je naletel na zelo ugoden odmev v ameriških političnih krogih. Zlasti dobro je vplivala obljuba pomoči Finski, ki uživa v Zedinjp-nih državah velike simpatije. Obenem vidijo v Cham berlainovem govoru trdno odločnost Anglije, da nadaljuje svojo borbo proti duhu agresije tudi za ceno največjih žrtev. S tem je odstranjena v Zedinjenih državah neka negotovost, ki se je pojavila na podlagi poročil nekaterih ameriških listov, ki so odstopu vojnega ministra Hora Belishe pripisovali velik pomen. Zadovoljstvo vlada v Ameriki tudi zaradi ponovnega pcuaarjanja anglrško-francoskega gospodarskega in finančnega sodelovanja, ki garantira Angliji in Fran- ciji plačilne možnosti za nabavo vojnega materiala v Ameriki. New York, 10. jan. s. >Newyork Times« pripominjajo k včerajšnjemu govoru ministrskega predsednika Chamberlaina, da je govor poln odločnosti, da- Anglija dobi vojno ne glede na ceno. ki jo mora za to plačati. Kljub temu pa, pravi list, gleda Chamberlain tadi jasno v bodočnost k ureditvi bistvenih vprašanj za vzpostavitev trajnega miru. Prava moč angleško-fran-coskega sodelovanja se bo pokazala šele, ko bo nacior alno-soc-alistična nevarnost odstranjena, če bosta tedaj angleški in francoski narod izpolnila Chamberlainovo upanje ter nadaljevala svoje sodelovanje, potem m nevarnosti za bodočnost človeštva. V Nemčiji omalovažujejo Chamberlainovo izjave In trdijo, da Angleži nimajo jasne predstave o vojnih posledicah Berlin, io. jan. AA. (DNB) 2e preje je bilo naglašeno, da berlinski politični krogi ne posvečajo več nobenih pozornosti govorom francoskih in angleških državnikov. To velja tudi za včerajšnji Chatnberiainov govor. Nemški politični krogi smatrajo, da je bil Chamberlainov govor popolnoma odveč. Razen tega je tudi njegova vsebina stara. Predsednik angleške vlade navzlic temu, da je položaj njegove države težak, ni mogel povedati ničesar posebnega. Ome- nil ni niti odstopa vojnega ministra, dasi ima angleško javno mnenje že svojo sodbo in na vso zadevo gleda z zaskrbljenostjo, posebno kar se tiče bodočnosti. Jasno je, da nima noben vojni minister, ki je uspešno izvajal vse akcije, razloga dati ostavko. Toda Chamberlain si ni upal omeniti ta primer in ni govoril o nobenem nujnem in resnem problemu, ki seda! zanima Anglijo. Chamberlainov govor izraža jasno slabost posebno v onih delih, v katerih se je Chamberlain trudil primerjati nemške izgube z zavezniškimi. V tem je bil popolnoma neiskren in to v taki meri. da je že žaljivo za samo angleško javno mnenje. Chamberlain Doskuša odgovornost za vojno naprtiti nemškemu narodu Jasno je. da je hotel Chamberlain s tem umiriti svojo lastno vest Chamberlainove izjave o finsko sovjetskem sporu niso vzeli resno niti na Finskem niti v sovjetski Rusiji. Ta izjava pomeni prej opomin za skandinavske države, naj se varujejo skritih namenov Velike Britanije. Najnovejši Chamberlainov govor pomeni sliko človeka, ki je svojo državo potisnil v vojno ne da bi imel jasne predstave o posledicah, ki lahko za njo nastanejo. Chamberlain je sedaj v takem pol žaju, kakršen je moral nastati samo zaradi lastnih dejanj. Edino novo v Chamberlaino-vem govoru je bilo to, da je Anglija, kakor je to že sama uvidela, v zelo deiikatnem položaju, ker je moral sam povedati svojim sodržavljanom, da jih nujno poziva, naj pristanejo na omejitve, ki se bodo morale izvajati. Berlin, 10. januarja. AA. (DNB) Nemški tisk komentira včerajšnji Chamberla nov govor zelo kratko. «Volkischer Beobachter« pravi, da je Chamberlainov govor dokaz, da Anglija ne gleda z zaupanjem v bodočnost. Isto je dokazal tudi že Dalad-e-rov govor za Francijo. Chamberlain je tudi včeraj trdil, da odgovornost za vojno pade na Nemčijo. Dejstvo pa je. da je vodja Nemčije takoj oktobra, ko je bila končana vojna na Poljskem, predložil zapadnima silama konkretne mirovne predloge Chamberlain je te predloge odklonil. »Allgem-ei-ne Zeitung« naglasa, da se Anglija trudi pridobiti nevtralne države za svoje vojne cilje, Ojačeno sodelovanje Anglije in Francije Angleške armade na zapadnem bojišču stalno naraščajo — Poenotenje poveljstva angleškega letalstva na fronti London, 10. jan bi Snoči ie bilo objavljeno, da bo angleška vojska v Franciji v kratkem še znatno ojačena. Namen teh ukrepov je. da se čim več Francozov osvobodi vojaške službe ter zaposli v industriji Predvsem naj bi se omogočil povratek domov onim Francozom, ki so stari preko 30 let in ki lahko kot strokovnjaki služijo domovini, posebno v tovarnah orožja, streliva, letal in drugih nujno potrebnih izdelkov. V ostalem je snoči že minister za vojne dobave Burgin izjavil da angleška vojska v Franciji po svoji številčni moči stalno narašča. Nemci, je dejal minister, bodo spoznali, da se bo treba bati an«le-kih vojakov, njihovega orožja in posebno topov, najmanj toliko kakor francoskih. London, 10. jan. s. (Reuter) S poenotenjem poveljstva angleškega letalstva v Franciji bo odstranjen nekoliko kompliciran položaj, ki je vladal v angleškem letalstvu od izbruha vojne dalje. Medtem ko je bilo lovsko letalstvo na fronti doslej podrejeno vrhovnemu poveljniku angle-ke vojske lordu Gortu, so bila angleška bombna letala v Franciji podrejena vrhovnemu letalskemu poveljniku v Angliji. S tem, da bodo sedaj vsa angleška letala pod poveljstvom ene osebe v Franciji, bo olajšano sodelovanje na eni strani z angleško vojsko, na drugi strani pa tudi z vrho\nim poveljstvom zavezniške vojske. London, 10. jan. i. »Dailv Mail* poroča, da je angleko vrhovno poveljstvo v razpravi z ministrstvom za letalstvo zmagalo s svojim stališčem tn bo v bodoče imelo tudi poveljstvo nad angleškimi letalskimi silami, ki so stacionirana v Franciji. List piše, da bo v kratkem imenovan poveljnik letalskih sil v Franciji, ki bo neposredno odgovoren vrhovnemu poveljstvu anglc koga ekspedicijskega zbora lordu Gortu Dejstvo, da je general Gamelm štiri dni po odstopu angleškega vojnega ministra Hore Belisha podelil generalu Gortu in generalu Ironsideu veliki križ legije eandon, 10. jan. s. (Reuter) Včeraj je do>-spel v angleški glavni stan na fronti poveljnik kanadske ekspedicijske vojske Mac Norton s svojim štabom. Na zapadno fronto so dospeli tudi pnrt oddelki anglc-kih kolonialnih čet. So to vojaki z otoka Cipra, ki so sedaj prvič na evropskem bojišču. 10.000 tonski angleški parnik zadel na mino Na poti v Južno Afriko se je včeraj potop'1 parnik „Dunbar Castle" neposredno po odhodu iz neke angleške luke — Potniki vsi rešen!, kapitan in dva člana posadke pa so žrtve eksplozije — Nemški bombniki potopili v Severnem morju tri parnike London, 10. jan s. (Reuter) 10.000 tonsk! angleški parnik »Dunbar Castle« je zadel včeraj ob južnovzhodni angleški obali na mino in se potopil. Kapitan ladje in dva člana posadke so bili pri katastrofi ubiti. Na ladji je bilo 48 potnikov, med njimi 9 otrok. Kolikor je znano, so vsi rešeni, isto tako vsi ostali člani posadke, ki je štela okoli 150 mož. Katastrofa se je primerila takoj, ko je ladja zapustila luko. Pilot je bil še na ladji. Mina je zadela ladjo v sredino pri poveljniškem stolpu. Kapitan je bil smrtno ranjen, pa se je še splazil do poveijniSke kabine, da reši ladijske papirje. Ob vratih kabine so ga naišli mrtvega. Prvi ladijski častnik je prevzel poveljstvo nad reševalnimi deli. Potniki so bili nadvse disciplinirani in ni bilo med njimi nobene panike. Večina je bila še v jedilni dvorani po kosilu. Spuščeni so bili takoj rešilni čolni in neka obalna motorna ladja je prižla na pomoč. Več potnikov in članov posadke je zračni pritisk vrgel v morje, pa so jih kmalu potegnili iz vode. Ladja se je pol ure po eksploziji potopila. Zadnji je zapustil ladjo radi o telegrafist. »Dunbar Castle« je bil zgrajen 1. 1930 ter je opravljal v mirnem času redni potni potniški promet med Anglijo in Južno Afriko. Imel je prostora za 560 potnikov. Tudi včeraj pe bil na poti v Južno Afrika London. 10. jan. s. (Reuter) NemšTcn borrv-na letala so včeraj v Severnem morju po»-topiia tri parnike, enega angleškega itk dva danska. Z angleškega parnika »Gaw-ri« (689 ton) je bila rešena vsa posadka. Z danskega parnika »Ivan Kondrup« (2400 ton) pogrešajo 10 mož posadke, s parnika »Fedry« (950 ton) na enega. Na pomožni ladji, ki oskrbuje svetilnike ob angleški obali, je bilo izmed 40 mož posadke 32 ranjen'h, en častnik pa je bil ubit. Nemško letalo je ladjo obstreljevalo s strojnicami in je zbežalo šele. ko se je pojavilo šest angleških lovskih letaL Letcs odločilni dogodki Edinburg. 10. jan. AA. (Reuter) Miiv.ster za delo Brawn je imel snoči tu govor, ▼ katerem je orisal sedanji potek vojne ter pozval ljudstvo naj žrtvuje čimveč za obrambo države. Brawn je med drugim dejal, da bodo po njegovem mnenju leto« nastali dogodki, ki bodo odločali u vojni sreč L Mogoče ti dogodki ne bodo ponvnili skrajne zmage v letu 1940, vendar pa bode osnova za zmago. Inserirajte ▼ „SL Narodu"! Stran 2 >SLOVENSKI NAROD« sreda, 10. Januarja 1940. etev. 7 Sovjetska vojska v težavnem položaju Sovjeti so utrpeli velike izgube na moštvu in materialu — Finci ponovno razdejali železnico Leningrad-M urmansk — Apel finskega dri. predsednika Helsinki, 10. jan. s. (Reuter) Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da vlada na vseh bojiščih mir, razen patrolne in topniške aktivnosti. Finski vojaški Krogi mislijo, da je sovjetska vojska trenutno izčrpana ter da se pripravlja in zb.ra za nove operacije. Vzhodno od Suomusalmija finske čete zasledujejo bežeče oddelke 44. sovjetske divizije. Na begu je po finskih podaikih več tisoč mož. Baje je padlo v bojih zadnje dni okoli 6000 sovjetskih vojakov 44. divizije, okoli 2000 pa jih je bilo ujetih. Finci skuhajo sedaj obkoliti in zajeti posamezne oddelke tako 44.. kakor tudi 163. divizije, ki se še drže pri Sucmusalmiju. Kakor poročajo, sta obe ti sovjetski diviziji prišli na Finsko iz Poljske. Finsko vojaško poveljstvo presoja sedanji položaj na vseh bojiščih ugodneje nego v kateriivoii dosedanji fazi vojne. Na vseh odsekih fronte severno od Ladoškega jezera so f nske čete zmagovite, na Karel: j-sk: zemeljski cidni pa je bila Mannerhei-mova linija ojačena z novimi utrdbami Helsinki, 10. jan. s (Reuter) 44. sovjetska divizija, k: je bila un čena pri Suo-musalmiju, je bila sestavljena iz elitnih oddelkov, ki so se udeležili pohoda na Poljsko. Baje je pri porazu padlo tri petine sovjetskih vojakov Okoli 2000 se jih je predalo, med njimi 40 Častnikov z nek m višjim častnikom na čelu. Razvili so be'o zastavo, ne da bi se borili. Povelinik divizije sstm je v boju padel. Sinočnje sovjetsko vojno poročilo indirektno priznava poraz pri Suomti.^miu. pravi pa samo, da so se sovjetske čete za nekaj kilometrov umakni le. Sovjetsko poročilo Moskva, 10. januarja, AA Agencija Tass objavlja poročilo leningrajskega vojnega okrožja, ki pravi, da so se 9. januarja vo- I dile borbe med finsko in sovjetsko pehoto pri Uhti in da so se morale sovjelske čete umakniti več kilometrov vzhodno od Suomusalmija. Operacije patrol na odseku pri Reboii in Petrozadovsku so se nadaljevale. Na Karelijski ožini je strellalo toDni-štvo Razdejane proge Amsterdam. 10 j ari. s. (Ha vas) Poročevalci holandskih listov na Finskem potrjujejo poročila, da so finski bombniki razdejali na več mestih železniško progo Leningrad - Muranan*k in da je zato sovjet-* U-i vojska pri Pečen gi v teiavnem polo-I žaju. Listi prinašajo tudi podrobna poročila o prodiranju finskih pa*ro! v smeri od mesta Kuusamo proti Kanda'.akši. kjer so te poškodovale železniško progo. Finske patrole štejejo navadno po 5 mož, Lcnclon, 10. jan. AA (Reuter) Poveljni-štvo fir.sk h letalskih sil sooreča, da se je finskim patrclam posrečilo uničfti na več krajih železniško progo Leningrad - Mur-mansk. Predsednik Kallio o sovjetskem bombardiranju Helsinki, io. jan. s. (Reuter) Finski predsednik Kalilo je včeraj sprejel tuja novinarje ter preko njih naslovil na ves civilizirani svet obsodbo bombardiranja finskega civilnega prebivalstva s strani sovjetskih letal. Dejal je. da je bilo pri letalskih napad h v teku prvega meseca vojne na Finskem ubitih 234 civilistov, težko ranjenih 269. lahko ranjenih pa 210 Uničene so bile mnoge cerkve. bolnišnice, privatne hiše itd. Predsednik Kallio ie poudaril, da zasluži bombardiranje nezaščitenega civilnega prebivalstva pezornost vsega sveta. Predsednik Kallio je dalje izjavil, da je bilo doslej pri bombnih napadih na finska mesta sestreljenih skupno že 170 sovjetskih letai. Sovjetska letala so vrgla na finska mesta 4000 bomb Kanadski prostovoljci Helsinki, io. jan. s. (Reuter). Včeraj je do^ipeJo na Finsko prvih 100 kanadskih pi\v3tovoljcev. Iz Stockholma je odšel na Finsko nov kontingent Švedskih prostovoljcev. Ameriška pomoč \Va*hington, 10. jan s. (Havas). Pre 1-sednk Rooaevelt je izjavil novnarjem ua proučuje z vojnim in finančnim ministrstvom možnost večje pomoči Zedinjcnlh di^av Finski. Nevv V«rk, io. jan. A A. (Reuter). Predsednik podpornega fonda za Finrko Hoo-ver je sporočil danes, da je bilo poslanih na Finsko novih 100.000 drlarjev pomoči. OJbor je doslej poslal Finski do pol milijona dolarjev. Mešani občutki v Nemčiji AniMertlam, 10. jan. s Poročevalec lista Nieuvve Rotterdamsche Courant« iz Berlina pravi da spremlja v Nemčiji neuspehe sovjetske armade na Fin-kam z mešanimi občutki. Na eni strani ljubezen do novega zavezn ka sovjetske Rusije v Xemčiji še ni tako velka, d>a ne bi dopuščala simpatij za finske uspehe. Na diugi strani pa vidijo mnogi v neuspehu zavez-n ka sovjetske Rusije tuxM neuspeh Nemčije, ker tudi goapoetanko so le lov a nje med Nemčijo in sovjetsko Rusijo doslej ni dalo pričakovanih rezultatov. Po beneškem sestanku Optimistični glasovi italijanskega tiska — Deljena mnenja angleških listov — V Ameriki razpravljajo o še nepotrjeni vesta? da sta Italija in Madžarska sklenili vojaški pakt Rim, 10. jen s. (Havas). ItPlij*m*kj listi se šr nadalje bavijo s posled'cami be-ne<,Kjh ntzgov'^'v med Italijanskim in madžarskim zunanjim ministrom. \ p''r či-lih iz balk**ns«ih prestolnic najrlftftajo ugo-den vtis, ki ga j« lefltanciK napravil v balonskih drfiavata, zi-isti ug;»dne posledice m' džnr^ko-it;i:i ^n^krtru «odo'ov3na ?a r(! ■oMaJa med MadžarsK0 in Rumunijo. Li*ti beležijo tndj ugodne komentarje beneškega sestanka v Angliji in Franciji. Lf»ndOn, 10. jan. s. f Reuter). Mnenji angleških listov o bene<enl sestanku H lili jr_nskega in madžarskega snnanjega ministra so deljena. »Dativ Tclegra.'h« v»<*i v ožjem it^Iijan^ko-m^'žar^eni sOdefOva-njti ^ri'^n za m«rno mir°vno front-» mi Fi:^ tarnam ki bo lahko varcv:«la status qnO. sprotno pa liberalni »Nevvs Ci* ničle« izraža mnenje, da postopa Italija v tem primeni z vednostjo ali deloma celo z odobravanjema Nemčije. Watđdttgi°n, 10. jnn. i. V Ameriki je vzbudila veliko BCtlzacfjo vest. ki jo je razširila > Associated Pressc, do so v'sike osebnosti madžarske vlade izjavile, da sta Italiia in BCadSaraka v Benetkah sk'e-ni!i obrambni pakt kot rezultat dogovora obeh zunanjih min:strov. Orof Cznky je ta dokument predložil pfe^Bedniku madžarske vlade, po njegovem sprejetju pa se bo zumni: minister direktno odpeljal v Rim. Na ilagi tega sporazuma bo Ita-1 ja pripravljena v primeru napada na Madžarsko s katerekoli strani nuditi svo- jo oboroženo pomoč. MalžHrski in itali-Janšah zunanji ministar sta se tu d -poia-zumeia glede note rumun?k: vla ii. na podlagi katere bodo nesoglasja med Madžarsko in Rumiuiskr začasno likvidirana do konca vojno. Madžarska vlada je baje pristala na italijansko željo da zaenkrat ne bo nastop!:* z n kakimi KahtevamJ proti R u muni ji. \Vashington, 10 i. »International News Service javlja povodom vesti o skUnivi italijm^ko madžarskega obrambnega pakta, da gre v resnici za vojn; po t. ki ga je prof Csr.kv predložil ržav-nemu svetu v Budimpešti. V Ameriki tolmačijo novi sporazum v tem smislu, da je v BudimpeStl zavladala precejšnja zaskrbljenost zaradi doz -nih namenov Nemčije, da preko KCađžar-ske vdre v Rumunijo in to iz razlogov, ker so v Beilinu zvedeli, da nameravata Francija in Turčija na Balkanu ustvariti tako zvan- Kzncdno fronto obkr^zevanja proti Nemčiji Ln Rusiji. Ista vest pa tudi omenja govor rumunskega kralja v Klse-njevu. v katerem je poudarjal, da se bo vsa Rumunija branila kakor en mož, če bi Rusija hotela nrupasti Besi rabijo. V Ameriki zlasti opozarjajo na to, da kralj Karel ni ničesar rekel o napadu na Rum unijo z \iruge strani, kar tolmačijo na ta način, da je najbiž Madžarska 'iala garancije, da ne bo pričela seUaj z nobeno akcijo proti Rumuniji. Pridite in oddahnite se ter odpočijte pri športu in zabavi, saj bomo storili vse, da bodo dnevi vašega bivanja med nami čim lepši in prijetnejši. Tržič je pripravljen. Tržič vabi smučarje in /se ljubitelje zimske prirode. T».ple sobice že pričakujejo svojih prvih gostov, hotel, restavracij;- in prebivalstvo so ukrenili že vse potrebno, da bodo ob dnevih Izleta nudili obiskovalcem vse, kar si bo poželelo njih srce. Na svidenje od 26. do 28. t. m. v Tržiču! GZSP. kakor prebivalstvo Tržič i vas bo sprejelo z največjim veseljem ter vam že danes kličemo dobrodošlico! ©immfeiae priprave na švedskem čez teto dni odkrita tatvina Metlika, 9. Januarja V prijazni vasi Ravnac donm je posestnik g. BCarko PetriC. Kakor dmg:m poljedelcem. Je tudi njemu ljubo, dn ima zemljo, iz katere črpa sredstva za življenje in davDk. ?o pa tudi skrbi k: vežejo člo-veka neprcstovoljnn na posestvo in en nujno silijo, da aH večkrat o^lecla stanje gozda ali vmogm .la. Meseca februarja preteklega leta se je Petric v zli sltitnj: napotil v Rebro, kier :ma lepo k. ■mjevino za prip:-avij?.nje prepotrebnega kolja. Nemalo p?, se je začudil, ko je opazil, da mu je nek^o odnesel večji del najlepše keston^evine. Pri ta-tmskem r>°«lu je bil dotični tako previden, da se je pos'užil raje žage kot sekire. k*?tere udarci b ga bili gotovo preje izdali. Nažagano kolje je blo odvlečeno precej daleč vstran in odtod odpeljano z vozom. Pametni posestnik je sledil tatu v smeri ogoljene zemlje in dobro vidnih sledov v snegu, končno smer pa so kazale kelesnice voza. s kater.m je bilo Kolje od-peliano. Zadevo je prMnvil orožnikom, ki premetenega tatu dolgo niso mogli izsl-^iiti. Kolje je bilo namreč tako dobro ~knto. da je vedel 2-anj pač snmo tisti, k: ga je skril. Sko-ro bi tatvina ostala za javnost pozabljena da ni budno oko in spretnost n".-ih orožnikov prirx>mod 501 m: —13, jasno. 27 cm snesra, pršič. jezero tu ln tam za drsanje uporabno, Radovljica 470 m: —15. jasno, mirno 27 cm snesra .pršič. drsališče unornbno, Bohini-Sv. Janez 530 m: —9. dMno oblačno, vetrovno. 40 cm snega, prSič. Bo'"" '-Zlatorog 53n m: —8, pooblačeno, 35 cm snega, pršič. Bohinjska BistHra 512 m: —10 pooblačeno, mirno. 35 cm snega, prš*č. Dom na Kom ni 1120 m: —9, oblačno, 115 cm snega, pršič. Valvazorjev dom 1180 m: —6, pooblačeno, 10 cm Dršiča na 20 podlage, ! Dovle-Mofatrana 650 m: —7, jasno. 5 cm V šolah se poslužujejo za sestavljanje urmka priprav, razdeljenih po dnevih n razredih, ponekod rudi tako da sc učitelji ločijo po barvah Te priprave p;i imajo na-■dednjc nedostatke- Če poučuje v istem rn/-redu dvoje ali več uč'te'jev hkrati — deška m dekliška ročna deia — je treba položiti na isto mesto dva ah več sto'pcev ali kaj sbčnepfl Ce poučuje en učitelj v d^th ab več razreilh hkrati — zborno petje — je treba postaviti isti sto'pcc a^ kaj slične^a na ve* mest Zaradi različnega števila razredov odnosno učiteljev nn raz-'icn-h -otah se .ie more dob čiti sta'no Število rubrik niti v povprečn* nt: v vzd Inl smeri Pri vsaki menjavi ućite'iev. predmetov ali razredov sc mora »o meniati tud; napisi in barve na stolpcih ah sltčnem ali pa napraviti novi Sestavljanje s temi pripravami je v raznih šo'ah različno in se £a morajo službene osebe za posamezne toie "•osmej privaditi S pripravo /a sestavljanje urn:ka. ki io je izumil g Filip Večko. pa so ti nedosrat-ki docela odj"»va v'jeni. sestavljanje urndca se poenostavi in uvede povsod isti. enotni sij tern. Pokljuka 1300 m: —12. pooblačeno, 15 cm pršiča na 60 podlage, Polževo 620 m: —11, oblačno, 12 cm snega, pršič, Ribnica na Pohorjt- 715: —12, sneži, 26 cm pršiča na 12 podlage. Koča pri Sv. Treh Kraljih 1191 m: —3, sneži. 5 cm prriča nn 10 podlage, Sv. Lovrenc na I*oh jrjn 488 m: —11, sneži, 20 cm pršiča na 12 podlage. Rimski vrelec 580 m: —7, sneži. 7 cm pršiča na 10 podlage. 'ttt ca KOLEDAR Danes: Sreda, 10. januarja: Pavel pu-ščavnik, Viljem DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Amanda Kino Sloga: Ljubezen mladega princa Kino Union: Bel Ami Razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. Kolo žen zadrugarlc: predavanje Sef prl-marija dr. Zalokarja o »raku< ob 20. v Delavski zbornici Ljudska univerza: predavanja univ. prof. dr. Boris Furlana ^-Politična filozofija Jea-na Jaquesa Rousseaua« ob 20. v mali dvorani Filhamoni je DEŽURNE LEKaJRNE Danes: Dr. Kmet, Tvrfleva cesta 41. Trn-kcczy ded., Mestni trg 4 ln Ustar. ftelon-burgova ulica 7. iDiVod »fta Kadilci so konstruktiven element. JTsi i veseljem konzumirajo tobak ter t;.ko podpirajo pomembno kmetijsko stroko, tobačno industrijo, truf kunte tn vse druge z onimi vred, ki pobirajo cigaretne ogorke. Zato je pa treba čustvovati z njimi. Zadnje čase so zelo žalostni, ker ne morejo izpolniti svoje svete dolžnosti. Čitali so namreč, da je naprodaj poseben tobak za pipo. v imeni t nih škatlicah, podobnih konzervam ter da je narezan menda po ameriško. Komu bi se ne poced'Je sline! Kadilci so začeli oblegati trafike. Toda traj kanti so čudni patroni. Gledajo kadilce debelo, namestu, da bi jim postregli s tobakom. Pravi io. da mmaio tistega imenitnega tobi.ka. Za božjo voljo, zakaj ga pa nimate? vprašujejo kadilci, in veste, s čim se izgovarjajo trafikanti? Pravijo, da tistega tobaka tovarna sploh n;ma. .Vo, in zdaj morajo kadilci zaradi takšne malenkosti trpeti Tantalove muke ... Z Jesenic — Sestanek sokolskoga društva se bo vršil drevi ob 20. v Sokolskem domu. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve, predvsem sestava kandidatne liste nove društvene uprave za društveno glavno skupščino, ki se bo vršila v sredo, dne 14. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. SOKOL — Sokol Gorenja vas Folfine priredi v nedeljo 14. t. m. smučarske tekme za škofjeloško okrožje. Tekme bodo v G->ren-;i vasi v Po'janski dolini. Donoldne ob 9.30 naston vseh oddelkov, smuk popoldne ob 13., skoki ob 15. Po končanem sroredu čajanka v Sokolskem domu in razglasitev doseženih uspehov. Bmtie in ses-tre. izkoristite to ugodno pr'liko in pohiMte v Polinn-^ko dHino. k^er ie smuka Idealna*. Avtobus vozi iz šk~fie Loke ob 8.: z"c:a nazaj zvečer prav ofr^dna Pri zadostnem številu udeležencev bo polovična voznina. Zdravo! pr*'"*a na 30 podlage, skakalnica uporabna. Sorzna poročna Carin, 10. jan. Beograd 10 Pa-iz 10, LonJcn 17.65, New York 445.94, Bruselj 74.90, Milan ?2.50 Amsterdam 237.55, Berln 178.62, Stoekholm 106.17, CKo 101.35, Kor^-v.gen 66 10, Sef ja 5.30 Bukarešta 3.30. »StvOVENSin NA ROD t »reda, 10. Januarja 1*40. Stran S DNEVNE VESTI — Orožne vaje v tetu 1940. Včeraj je Izšel nasieunji ukaz. V imenu Nj. Vel kralja so kraLjev na.mest.n-ki na predlog ministra vojske m mornarice in na temelju čl. 255 zakona o ustiojstvu vojske m mornarice sklenili da lahko vojni minister pc določbah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v letu 1940 pozove na orožne vaje rezervne oficirje rezervne uradnike ud ob-vezn ke. komoro in prevozna sred stva. kadai m v kolikor bo to potrebno — Tudi monopol kim delavcem 1 zvišane mezde Širša delegacija delavcev in zastopnikov Zveze monopolskih delavcev s tajnikom glavne delavske zveze Beličem je posetila generalnega ravnatelja drž -vnih monopolov dr Markovića in mu pred cl a težaven gmotni položaj mono p s':ib delavcev Prosila ga je, naj bi se ir.cz !ee monopolskih delavcev glede na podražitev življeniskih potrebščin zvišale Ger.e ami ravnatelj je odgovoril, da so nov pravilniki že izdelani Obljubil je da bodo s posebrim odlrkom sporazumno s financ nim ministrom v kratkem z\ iš.ane delavske mezle v vseh mcnopolsk h podjet ih. _ Sekvestri ran«, hlaso v susn&Kih *kia-đ'šlh. v stikih javnih sklad'sčih je mnogo kolon:a'nes:a blajra n sirovin. k: eo ca pripel-ali naši pamiki iz prekomor s**'h držav To blago so sekvestri ral An e*o:"d in ga depon rali v sušaških skladiščih s tem. da morajo nn.se parobrodne dn:žve in uvozniki naknadno predložiti dokaze, da je bla~o namenjeno za našo d'žavo Gre za večje ko^čine kave kositra, r ža tn dnrgrecra blaga. — Kontrola nvoca blaga d^nvnlh uradov. Finančno ministrstvo je obvestilo dr-i-\ne ur;1 i-1 ia morajo tudi oni zapros'tl Narodno bnn':( za preihodno uvo-m.0 dovoljenje Ce hočejo uvažati z nekllri-i£kih dri-!-,- blago neposredno brez posredovan/n 9oi uvoznikov Vsi uradi, ki tako nvaSaJo bTaco so pozvani da pravočasno zaprosita pri devizn direkciji za uvozno dovoljenje, k-** carinarnice brez njega ne boda carinila b'aga. — Računanje n^hnfh dokjad up^knjen-cev. F'nančno min strstvo je izdalo pojasnilo, po katerem je določena podlaga za računan 1e osebne dok^aie upokojencev, ki bili upokojeni z manj ali pa več kakor 20 let efektivne državne službe Voina leta torej ne pri1 tajajo kot benef cirana v pofltev Člasti za določitev osebna đoklađe, ker to niso leta. ki jih je prebil državni uslnžberiee efekt'vno v državni službi. — že m r?n» delavci niso zapnStlH tovarne. T*-»ročhl i <=rr<> že. da Je uprava »štpada« ob koncu lanohcga leta ustavila drlo na svoji vel ki žagi v Dotjrljtnu ter Odpovedala v-«»em nameščencem in delnvcem. ki j"'h je 362 Ke*- bi ostali vsi sredi zime na ces*: tapet sredstev .so skVnPi ostali v* tovarn', dekler ne bo urejen njihov BOcJaJnl položaj Teko je rrin'lo že 10 dni. o'kar delavci neče^o znTvi«dit: tor°nn. Stanu'e-jo v dv*m barakali, kjer so proafavfli tudi bofiicne bo novoletne prr-znikc. Med njim vlada irnoma ^ i acfcpl in a. — POfjskl beirune! Se vedno nr'li^*n ?°. V ponedel.iek popoldne je prisprlo iz Madžarske v Dol. Lendavo okrog 30 pri sklh beguncev k so takoj nadaljevali svojo pet Preko Mn ifr.-ske p: iha :ajo v našo drž-, v o skoraj vsak dan poljski begunci na poti v Italijo 'n Francijo, kjer se prijavljajo v pol'sko legijo. — Nov jjroh. V s boto je v ljubljanski bolnici po d Igl bolezni umrla gdč. Albina P r i t e k e 1 j. hči znanega gasilskega veterana. Na novega leta dan se je še vese-H'a, da bo 7-\ Tri kralje prišla domov Toda usoda je hotela drugače. Na dan Treh kraljev je bila poklicana na drugi svet. Bodi ii lahka zemlja! Težko prizadetemu očetu naše sozalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo več n oma oblr.čno in zmerno mrzlo vreme tu in tam bo malo snežilo. Včeraj je znašala najvišja tempeiatura v Kumboru 10. v Dubrovniku 9. v 9pfto in Rabu 7, na V išli 2, v Zagrebu in Beogradu —2, v Ljubijrmi --2.6. v Sarajevu -^3 v Mariboru —3.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 775.9. temperatura je znašala —7.0, na aerodromu —8.2. — 25.000 din pozabil v vl^ko. v vTakn na progi Kotortbs -Mar ber je pozabil neki potnik aktovko, v kateri je imel 25.000 din. Potoval je iz Zgornjega Med jim urja in na aktovko se je spomnil, ko je vlak že o-:pel;al iz Čakovca. Telefonu'no so obvestil čuvaja posta;aii5ča Marinec in aktovka z denarjem je bila najdena v vlaku, kjer jo je raztreseni potnik pustil. — Strašna smrt dveh d< lavcev. V po-nedeljef! se je pripetila v vasi Han kov! ču b'izu Bjelovara težka nesreča. Valcnt Sk^ehar je čistil 24 m globok vodnjak ln ?o^r.3.g?.lo mu je več delavcev. Delavec Kr_rlo Gregurič je stal na robu vodnjaka in nn enkrat se je rod Stila plast zemlje, s katero je padel na Sklebarja. Zemlja je zasula zvba, tako da jima niso mogli pomagati. — Vlom v Tr!V>v1jnTi. V TVbovPah je bilo vlomljeno v klet rurarja Ivana Senar-ja. ki je nedavno klal prašič t, kar je vlo-m 3ec dobro vedel. Odnesel mu je tz kleti 18 kg masti Ln nekaj sveže slanine Sena r. ki si je s trudom prihranil denar za nakup prašiči je oškodovan za 500 din — vi^m v Studencu. Te dn! ponon e bilo vlomljeno v trg viro Marije tane v Studencu nad Kiškim. VornUci so odprli vrata v trgovino in oprav Ji svoj posel tako spretno tn tiho da jih ni nihče čul. Odnesli so 3 m kariiaatega blaga za plašče, 6 m mo Irega blaga, čin plašč. 6 m svetlo-rjavega blaga, 6 ženskih hlač 5 svetu*jk, za 250 din cokotede, več kg Žgane kave. več kg salame, aktovko, dva cekarja. 10 molkih srajc. 20 parov žen~ v pretprodaji da se izognete navalu pri večerni blagajni. u— K»"/»i ^ ni podof;r!rj? q*> vl'fU.'lfK) vr*-bijo da se na lan 13 t m □n>!ec#JO s svojim: družinami dnižabnecn »ecSra, ki ea prirede n~š- aktivni tf*varlW ^b r»rii ki prpvn?'n\Tlfi*,a »Uvestrovanja k: ho v prostorih Sokolskega doma na V.ču. — Pod ■ ihor Ljubljana. u— Rezervni pođoffcHji VSen **rok orožja se przivajo. da se zanesljivo u tele£e predavan a »Obrnmba zaledja v nooderul voin:^. ki bo v petek 12 t m v prednvnl-nit Udruženja jugoslovenskib inženirjev n arhitektov (Kaz'na II nadstf I Predaval bo g. inž. Stanke Dimnik Z-č^tek predavanja ob 20 uri. — Pododbor U. r. p kraljevine Jugoslavije. —lj rros>ctni veter priredi Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« Moste pri Ljubljani v četrtek dne 11 januarja ob S. uri zvečer v Sokolskem domu (k no Moste) na Selu. Na sporedu so godbene. pevske in dramske točke. Gostuje godba na pihala *Znrje iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor. 18—n —lj Zanimiv koncert. V ponedeljek 15. t m. bo nastopila na koncertnem odru vel ke Filharmonične dvora.ne umetmška dvojica Anton Dermota in Hilda Dermota pianistka. Anton Dermota je v tujini zelo spoštovan in visoko cenjen pevec umetnik, njegova soproga gospa Hilda Dermota pa bo spremljala na klav rju sporedne točke ponedeljkovega kon-erta Vabimo vse na Dermotov koncert 15 t m v veliki Fll-harmon'čni dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Elitni ples likovn'h umetnikov 13. januarja v Trgovskem domu. Prvovrsten bufet obleka temna 13-U. —lj V Stritarjevi ulici 4t. 6 v Ljttbtjaarf pri frančiškanskem mostu se notinj nahaja optik ln urar FR. P. Z A J E C. torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. S.i. —lj »Pesem s cc«teoljri prsti povnod. Na stopnišču v hiši št. 91 na Tvrševi cesti so opazili oni dan mladega, precej razcapanega neznanca, ki je pobegni na cesto ter izginil. Takoj ^ato je ugotovila v hiši stanujoča Lidija Grafenauer. da ji je zmanjkala iz predsobe črna usnjata denarnica, v kateri je imela nekaj nad 100 din. — Iz kopalnice na kirureričnem oddelku splošne bolnice je nrkd i ukradel bolniku Francu Frantar-.i dennrnieo z okrotr 50 din. — Vera štrav-sova je prijavila, da jo je okradel tat v tramvaja na vožnji od kavarne »Evropa« do glavne poŠte. Iz ročne torbice jI je Iz-m.Tknil denarnico s 100 din in z zlatim porodnim prstanom, ki je imel vgravirano ime Luči*, fitravsova je oškodovana za 310 din. — Neznan zlikovec je vlomil v stanovanje Valentina Rudarja na Poljski noti 35. kjer je. stikajoč za denarjem, vse premetal. Tat pa Je slednjič pobegnil braz plena, ker je bil prepoden. — !j P^žar ob Poljski ee*ti. V kemični tovarni »Jadran« ob Poljski cesti v Most rdi je vCeraj popoldne nenadoma Izbruhnil ogenj. V kotlu se je vnela mešamca., iz katere BBđelujejo parketno lc&čilo. Oge^j je prešel tudi na lesene jftene^ vendar ni povzroči] večje škode. Gaertlrf so ogenj po-polnotna ziduSili in odstranili vsako na-daljnlo nevarnost . - lj Nerad.-n sm-t ^f&rf-ka. Tttetnega trp jenca tobačne tovarne Karla ©epo-na !r; ie rrm strnrval v podstiešni sob''ti na Karkrv£ki ceti 10. včeraj vse dorx>l- ne ni b!,o na smo-rrled. Ic.ar se je s^edr.-ič zazdelo hlđnemu gospodarju sumljivo, saj je imel č'epon navado, da je sleherni dan krmil pt*čke na vrtu. Gospodar se je od-], .-. i :r p-vTle i,*d v sobo. kjer pa je I staroga moža v postelji nepremičnega. Brž je Obvestil plicijo. nakar je r>r \a v stanovane komirfja m ie policijski edravnik dr. Lužar ugotovil, da je če-pena n 'ela srčna kap. Truplo so po komike on c'e tU piepeljali v mrtvašnico Sne bolnice. V soboto 13 t m bo lep večer na Taboru Ples Jadranske straže ki /e že vrsto e/ močno pritfabfien bo spet Dokazat krasno revno siovunrnjene t'o/a.?ir« sodba har jazz Vstopnin* 20 dtn za osebo, rodbinska za 3 ose be 50 dm za člane v predprcdaji 15 din, za rodbino članov 3 oseh #0 dm. rezerviranje ,'ož 5Saturnus« v Mostah je delavstvo doseglo zvišanje mezd. in sicer v I. kategoriji za 25 odsto.kov v drug. 15 odstotkov, v tretji 13 odstotkov in v* četrti 10 odstotkov, povprečno torej 15.7" lk. V tovarni »Titan* v Kc.nmiku delavstvo zahteva zvišanje mezd 15 odstotkov osnovne mezde. V tovaml Zugmaver in Gruber \* Slovenski Blstrci je delavstvo zahtevalo zvišanje urnih mezd 20 o tetotikov in v zvezi s tem prilagoditev akordnih zaslužkov. Prav tako zahteva delavstvo v tovnini samotne opeke v štorah zvišanj, meac ax 20 odstotkov. V tovarni verig v Lescah je delavstvo predlagalo, naj ba zvišali mezde za 25 odstotkov skupinam, ki zaslužijo do 5 din na uro. drugim pa. ki zaslužijo već. 20 odstotkov. Delavstvo železarne v štorah zahteva kakor delavci tovarne veriji v Lescah zvi- šanje meezJ za 20 do 25 odstotkov. Delavstvo gu£tanjarke jeklame je pred-La-gaJo zvijanje osnovnih mezd za 25° V I*apimiiko delavstvo, zaposlenu v papirnicah v VevCah, Goneanah in Medvodah je dobilo 10 do 10 odstotkov v šje mezde, zahteva pa zvlkmje za 25 odstotkov. Delavstvo v tov«i*nl lepenke v Premijah si je izvojevaJo zv' sanje mezd za 17 o±siotkov. HrnstnKžd steklarji sactevajo zvišanje mezd za • f> d*> 30 odstotkov. Delavci * steklatni pri .Sv. Križu pri Rogaški SlttUnti so predlagali podjetju podobne zahteve. V tovarni di . ca v RuSah delavstvo zahteva zvišanje mezd za 30 odstotkov. Delavci, zi; nj v tovarni podjetja »Jugosl. t ovan , iiirjja, Kranj c, zahtevajo zvišanje m o '. na 25 ocistotkan*. podjetje je pa nudilo 8 odstotkov. V tovarni tanina v Sevmiei so bile zvišane mezde po novi kolektivni pogodbi za S do 10 odstotkov. Pri lesni Industriji Fr. Ca^a v Prevaljah delavstvo zaJiteva zviš:uaje mezd za 30 odstotkov, podjetje pa jim je pripravljeno zvišati za 8 do 10 odstotkov. Razen teh mezdnih gibanj jih je še nekaj manjših. Važno za uslužbence finančne kontrole Z novo uredbo je zboljšan njihcv gmotni položaj Ljubljana, 10. januarja Ministrski svet je Izdal uredbo o spremembi in dopoln tvi zakona o finančni kontroli iz leta 1925. ter uredbo o sprejemanju v siužbo, razporeditvi, zvanju, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko in di-scipiinsk, odgovornosti uslužbencev finančne kontrole. S tema uredbama se bo znatno zboljSalo gmotno stanje uslužbencev in sploh vseh organov finančna kontrole. Posebno važne so naslednje določbe novih uredb: Glavne ediniee finančne kontrole, siihozemska vozila, kakor tud; pogonske snovi za ista za potrebe finančne kontrole se oproste carine, posebnih carinskih dajatev prometnega in luksuznega davka ter vseh taks iz čl. 2. uredbe o pospeševanju domačega goriva, kakor tudi vseh drugih dajatev, k se pobirajo pri uvozu. Izjemno od določb § 36 uradniškega zakona lahko uradniki in zvanieniki finančne kontrole ustanavljajo skupna združenja na ozemlju ene ali več banovdn. Uradnikom finančne kontrole S.. 9. in 10. skupine, ki so bili na dan imenovanja za uradnika v 10. skupini v službi kot pregledniki finančne kontrole 9 ali več let, ali sploh kot zvaničniki finančne kontrole 15 ali več let, se prizna za napredovanje ena petina vsega časa, kar so ga prebili na položaju zvaničnikov finančne kontrole, toda največ tri leta. V primeru, da se ta ugodnost ne upošteva pri prvem napredovanju, se bo upoštevala pri naslednjem. Uradniki finančne kontrole imenovani s položajem zvaničnika finančne kontrole I. skupne — pregledniki finančne kontrole, v kolikor prejemajo manjšo plačo in polo-žajno doklado od plače, ki so jo imeli kot zvaničniki finančne kontrole I. skupine bodo prejemali razliko dokler ne dosežejo z napredovanjem višine plače, ki so jo Imeli kot zvaničniki I. skupine — pregledniki finančne skupine. V uredbo o finančni kontroli sv ustavi nov člen pod označbo 11 a, ki prav**: Glede na posebne težko-če in odgovornost, ki jo imajo uradni organi finančne kontrole, se določa posebna doklada na službo, ki znaša mesečno: a) uradnikom finančne kontrole ter uradniškim pripravnikov pomorske in finančne kontrole 300 din, b) uradnikom finančne kontn-le I. skupine 250 din, c) zvar.ični-kom finančne kontrole I. skupino ter pripravnikom in zvaničnikom, ki služijo izven skupine 200 din. Ti dodatki hc štejejo v osnovo za določanje pokojnine. Izjemno od določb § 2. uredbe o finančni kontroli se lahko imenujejo ponovno za zvajnicnike finančne kontrole bivši zvaničniki finančne kontrole, ki jim je bila zaradi znižanja števila zvaničnikov f.nančne kontrole odpovedana služba ali so bili odpuščeni iz službe brez lastne krivde, kakor tudi oni, ki so podali ostavko na službo v finančni kontroli, da odslužijo kadr-ski rok pa še niso stari 60 let in če v službi pri finančni kontroli niso bili kaznovani za disciplinske prestopke. V zvezi s temi iiTpremembami bo dajal vsa potrebna obvestila finančni minister. Iz Domžal — K smrtni nesreči pod viaKoin nam se sporočajo; Preko železniške proge med Grobljami in Jaršami vodi. važna prometna cesta in to boš na kraju, kjer dela železnica precejšen ovinek. Tu so nujno potrebne zapornice, ki jih zelo pogrešamo. Baš zaradi ovinka sx? pripete tu vsako leto številne nesreče. Zaradi, meglenih dni in ovinka pri železnici se zdi š>e najverjetnejše, čc. se je pnpet la smrtna nesreča. Prizadeti napaošono železniško upravo, da v Lzcgib na Jaljnj h nesreč postavi tu prepo-trebne zapornice. MALI ©GLASI 50 PAR ENTLANJE cJescda 50 par. davek posonej Preklici izjave Deseda Dtn 1_, davek posebej. £a pismene odge\-ore glede maiib og:asov je treba priložiti znaiuKo. — Popustov za male oglase oe priznamo. Beseda 50 par lavek posebej Najmanjši mesek 5.— L)in PRVOVRSTNA VINA nabavite nih cenah din 8.— 8. — 9. — 10.— 10.— 5.— 12.— 12.— ter pristno žganje si po sledečih konkurenč Namizno belo liter srbski prokupac > rizling > dolenjski cviček > portugalka > jaoolčnik sladki » tramlnec > dingač > žgan j a: troptnovec liter din 24.— sllvovka > > 24.— brinjevec » > 34.— rum > > 36.— borov nI Čar > » 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl Minka Videnič, Ljubljana. Sv. Petra c, 38. 0. L* PREUREJAMO prostore, zato ugodno razpro-dajamo razne premičnine, uporabne tudi za dom, trgovino, obrt. Ogled: Pisarna. Sv. Petra nasip 17, pritličje. 301 SMUČARJI Kdor bi želel mesec dni ali več oreživeti v lepem zimskem raju na Pokljuki, se mu da v najem vveekend hišica po zmerni ceni, oziroma se sprejmejo dame v vso ožkrbo. Bregant, Pokljuka. 295 t'. ■ ENO ■ JUGOGftAHKA ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijanaz, Gosposvetska c. 12. 4. L. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14. POUK Beseda 50 par, davek poscDej Najmanlsi znesek 8.— Din. ENGLISH LESSONS _ Miss Farler, Dvofakova ul. 3. 288 SLUŽBE BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega, iz Ljubljane, sprejme v stalno službo salon Videmšek, Zaloška cesta 27 (poleg vojne bolnice). 298 FRIZERKO prvovrstno in hitro delavko za železno in vodno ondulacijo z manikiro sprejme za stalno salon »Julkac, Split, Peristil 7. 296 i. JI ar|^v! fet&šf]\w ■.ir>i.i Beseda 5u par, davek posebej. Najmanišl znesek h. — Dtn. KUPIM na severni strani Ljubljane stavi io parcelo do 1000 m2 in več posameznih njiv do 15.000 ma. Plačam takoj. Parcela z donosno hišo ima prednost. ■— Točne ponudbe z navedbo parcelne številke in katastrske občine pošljite čim prej upravi »Slov. Naroda« pod r-Dva milijona gotovine«. 299 mL Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MED AKNI Ljubljana, židovska ul. 6 2. L. Lep trgovski lokal oddamo takoj v najem. — Ponudbe pod »Izredna prilika« na upravo Slov. Naroda. 297 0TT&Đ 4 >SLOVENSKI NAROD« sreda, 10. januarja 1940. Ljudje se ne boje več mraza Za kraj najhujšega mraza na svetu velja mesto Oimekon blizu Verhoianska v Sibiriji Že dobre tri tedne pritiska nad Evropo precej hud mraz. Ce zdrkne pri nas živo srebro v toplomeru na 15 ali 20° pod ničlo, mora biti še mnogo hujše tam gori na severu, na Finskem ali v znani stanici Kan-dalakši ob Belem morju na Murmanski progi. Kandalakša je že za polarnim krogom. Malo bolj proti jugu v notranji Finski leži Kemijarvi, neposredno na polarnem krogu pa zdaj tako pogosto imenovani Rovaniomi. Dalje proti zapadu na koncu Botruškega zaliva sta znani stanici finski Kemi in švedska Haparanda. Iz teh krajev prihaja navadno ob hudem mrazu v Evropi poročilo o najnižji temperaturi izpod 40° pod ničlo. Za kraj najhujšega mraza velja mesto Oimekon blizu Verhojanska. To je v severovzhodni Sibiriji, zdaj v Jakutski republiki ob reki Jani. ki se izliva v Severno ledeno morje vzhodno od mogočne Lene. V Oime-konu je znašala najnižja temperatura 71.3° pod ničlo. Tako so poročali opazovalci. Toda po beležkah na minimalnih toplomerih pozabljenih na Novi zemlji, to je nadaljevanje Urala v Severnem ledenem morju — je padla tam temperatura skoraj na —80°. Vendar pa še vedno velja Oimekon za kra.: najhujšega mraza. Nehote se vsiljuje vprašanje, kako more človek prenesti tak mraz. Večinoma prenašajo ljudje v Sibiriji hud mraz lažje kakor pri nas. čeprav je naš sibirski mraz za dobro polovico milejši od pravega sibirskega. Mraz Itak ni hud, če ne piha oster veter. Vzhodna sibirska zima je v splošnem brez vetra. Zato mraz ne prodira tako do telesa, kakor če piha mrzla burja. Prebivale! Jakutske republike se lahko turil ob najhujšem mrazu pomenkujejo na ulicah, ker so zaviti v težke kožuhe v tako zvane tulupe, segajoče z visokimi ovratniki nad glavo, spodaj pa prav do tal, tako da jim pokrivajo tudi noge. V takem kožuhu človek mirno leže čez noč na sneg, pa se mu ne bo nič zgodilo. Seveda če ima človek v Sibiriji brke ali celo brado, se mu kmalu nabere na njem toliko ledu, da mu segajo ledene sveče na prsi. Naši vojni ujetniki, ki so živeli v Sibiriji, so celo lažje prenašali hud mraz kakor domačini sami. Sibirski izvoščki morajo biti seveda zaviti v tople kožuhe. Navadno imajo na sebi po več kožuhov, zlasti če morajo voziti daleč. Za noge mora biti zlasti dobro poskrbljeno. V Sibiriji nosijo ljudje tako zvane va- lenke ali pime. To je škornjam podobno obuvalo iz impregnirane klobučevtne brez najmanišega šiva, vlito na kopito in toplo tako, da lahko stojiš tudi pri najhujšem mrazu vso noč zunaj pa ti bo v noge tople kakor na peči. Telo dobro zavarujemo proti mrazu, če nosimo srajce iz ribjih mehurjev, ali iz tjulnove mrene. Izborno sredstvo proti mrazu je tudi neustrojena pasja koža. V toplejših dneh pa kežuhi izginejo, ljudje začno nositi zopet škornje, volnene svi-tre in lažje suknje, čeprav v njih zmrzu-jejo. Celo Eskimi se vedno bolj navdušujejo za evropske obleke. Ne zadostuje jim več kožuh in perilo iz ribjih mehurjev, čim nekoliko popusti mraz, odlože to obleko Pri osmih stopinjah pod ničlo je Eskimu tako vroče, da se solnči in pregleduje svojf obleke, če se niso zaredile v nilh uši. Tc bi ne bilo nič čudnega, saj Eskimi po cele mesece ne slečejo obleke. Čudno se sliši, da so prebivalci severnih dežel manj odporni proti mrazu, kakor narodi subtropičnih krajev. Naše hiše so ko- | Ukor toliko prilagođene zimi, vsaj kar se tiče peči. V srednjemorski oblasti pa peči večinoma ne poznajo. 2e v Trstu ima dvo-ali trisobno stanovanje samo eno sobo s pečjo. V kuhinji stoji navaden štedilnik, v kavarnah in restavracijah pa redko kurijo. Zato turisti iz inozemstva v Italiji večkrat pozimi zmrzujejo, ker se zanašajo na milo podnebje in ne vzamejo seboj tople obleke. Zadostuje nekaj stopinj mraza pa je v italijanskih hišah že zelo neprijetno. Domačini pa preneso več mraza tudi v lahki obleki. Arabci v Palestini ali Severni Afriki se obvarujejo mraza s tem, da si ovijejo glave s šalom, kakor bi si mi ovlli noge. Pač pa veselo stopajo po snegu bosi. Menda jim zadostujejo segreti možgani, da je na toplem vse telo. Kašmirci in njihovi gorski sosedje imajo enostavne naprave proti mrazu. Ker nosijo dolge platnene srajce, drže pod njimi na trebuhu lonce s tlečim ogljem in tako se grejejo. Lonci so obešeni nekako tako kakor kadilnice. Moderna tehnika izpopolnuje sredstva za premagovanje naravnega sovražnika. S tem je omogočeno Človeku prodirati tudi tja, kamor bi zaradi mraza sicer ne mogel. Zato človek vedno bolj prodira proti severu. Pred 50 leti so se ljudje še bali snega, zdaj se ga pa zlasti mladina naravnost veseli. Kaj bi si mislili naši predniki če bi videli kako mladina zdaj radostno smuča po snegu. Zdaj se človek zime ne boji več, temveč nasprotno, skuša jo čimbolj izkoristiti kot izborno in učinkovito iznremem-bo, potrebno zdravju, zlasti pa živcem. Ne smemo se čuditi, da so narodi severnejših krajev tako utrjeni in odporni. To je delo hudega mraza. Najlepši dokaz za to nam nudijo Finci. Uvedba socialne davščine v Ljubljani? Letos je stiska v našem mestu še posebno huda, ker so se ustavila vsa dela Ljubljana, 10. januarja. Uvedba posebnega socialnega davka ali davka za podpiranje nezaposlenih, je pri nas aktualna, odkar govorimo o nezaposlenosti. V rednem proračunu mestne občine so sicer določeni tudi veliki zneski za socialne namene, toda predvsem za tako zvano starostno in mladinsko skrbstvo. Potrebne so milijonske vsote za vzdrževanje ubožnice, denarno podpiranje onemoglih revnih meščanov, za otroška zavetišča, rejo otrok sirot itd., tako da ne ostane mnogo za podpiranje nezaposlenih. Zato je treba iskati izredna sredstva za delavsko skrbstvo. Rednega proračuna zaradi večjih potreb za soc.alne namene ne povečujejo. Proračun je sicer od leta do leta večji, a je prav zaradi tega težko iskati kritje za druge potrebe, ki se zde gospodarskim ljudem še bolj potrebne kritja. Sicer je pa nezaposlenost, čeprav traja pri nas in po svetu že več let, kljub vsemu izreden pojav, da je težko uvesti za podpnanje nezaposlenih, odnosno za nj hjvo zap plitev v redn: proračun primarne zneske. Težko je že računati vnaprej, kodkšni zneski bi bili potrebni, še težje je pa najti kritje. Zato tudi po vseh večjih mesiih k er imajo nezaposlene, organizirajo vsako zimo posebne zimske pomožne akc j?, zbirajo denar ali blago ter živila, prirejajo razne večje dobrodelne prireditve, ki ima jo pogosto vsenarodni značaj. Tudi v Ljub ljani so prejšnja leta na podoben način zbirali sredstva v korist nezaposlenih in njihovih gladujcjčih družin, vendar ne tako širokopotezno. Lani in letos je pa mestna občina organizirala tako zvano vsesvet-sko akcijo Nekaj let je bila tudi uvedena prostovoljna socialna davščina, obdavčena so bila stanovanja po številu prostorov. Vendar ni mogla imeti uspeha, ker večina ljudi ni hotela obdavčiti sama sebe. V nekaterih mestih imajo uvedene posebne socialne davščine. Tudi ljubljanska občina je skušala že pred leti uvesti prisilno socialno davščino. Toda občina sama ne more uvesti nobene davščine, zadnjo besedo :ma finančni minister. Finančno ministrstvo ni posebno naklonjeno raznim mestnim ali banovinskim dokladam na državne davke, ker zaradi njih trpi davčna moč davkoplačevalcev, kar seveda vpliva na državno blagajno. Vendar se zdi, da bi finančni minister dovolil uvedbo zmerne socialne davščine, ko bi se izkazalo, da ie res nujno potrebna in da pomeni olajšanje za redni občinski proračun. Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da bi bila uvedba socialne davščine naiboljš izhod. Do tega prepričanja so prišli tudi v Zagrebu, kjer je odbor za zimsko social- ! no akcijo zelo delaven in kjer industrija in trgovci darujejo izredno mnogo Tako smo č:tali, da je bilo doslej zbrano v Zagrebu že 2 in pol milijona din za zimsko socialno akcijo In pri nas? V Ljubljani je sicer ustanovljen socialni svet. Njegovi člani so zastopn ki vseh dobrodelnih organizacij Ali bi socialni svet ne mogel prav tako kakor v Zagrebu odbor za zimsko pomožno akcijo organizirati zbiranja življenjskih potrebščin in denarja? Ne verjamemo, da to pri nas n: potrebno. Prav letos je stiska huda. ker so se ustavila vsa stavbna dela Stavbno delavstvo ne prejema podpor na borzah dela prav zimske mesece, ko je najbolj potrebno pomoči. Občina letos nima denarja za razna dela, da bi zaposlila nezaposlene ker je porabila kredite za naloge predp sane po novih uredbah za zaščito prebiva stva. Nujno potrebno bi bilo ukrenit: nekai takoj, začeti nemudoma organizirati zb ra-nje sredstev, kajti sieei bodo ljudje prej dočakali pemladi Toda letos bo marsikdo zelo tez.ko čakal kunca zime. Škodovalo nam ne bo. če posnemamo Zagreb; zagrebška mestna občina je tudi posnemala našo. ko ie uvedla zaposl eva-nje nezaposlenih ter podpira samo t ste. ki so kot dela sposobni tudi delav^ijni. Mislimo, da bi bili pri nas zelo redki, ki bi ne hoten delati, če bi i m občina po-nudda delo. Naši nezaposleni vedno nanašajo, da žele dela in ne miloščine Razumljivo pa je. da ni mogoče zaposliti vseh nezaposlenih pri raznih zemeljskih del h. če nezaposleni ni imel še nikdar lopate v rokah in če je za takšno težko delo nesposoben. Izkazalo se je. da občina ni imela skoraj nobene koristi od dela tistih priložnostnih delavcev, ki jih ie bilo treba šele učiti sukati lopato in jih neprestano nadzirati. Cim več je bilo zaposlenih takšnih delavcev, tem več si je zaman želelo dela sposobnejših Prav tako ni mogoče zapo- ! slovati pri takšnih del h bolehnh in osta- ! relih ljudi. Zato ie še vedno mnogo revnih ljudi pozimi, ki jim občina ne more pomagati z zaposlitvijo, a iih ie. zlasti kot rednike druž n, vseeno treba podpirati Koliko revščine ie v Ljubljani vedo prav dobro pri ljubljanskem Rdečem križu Zato bi imel socialni svet posebno hvaležno nalogo, če bi organiziral širokopotezno zimsko pomožno akcijo Na mestni občini bi pa naj proučili vprašanje uvedbe socialne davščine. BAL SE JE — Ko sva bila zaročena sd sedel po cele dneve kraj mene in me držal za roke. — Seveda, ker sem se te bal. Rje;, ino v muze} Akademija umetnosti v Moskvi je poslala komisijo strokovnjakov v Primbaltiško finsko vas Kuokkalo, zasedeno med finskim poh dom po sovjetski vojski. V Kuok-kalu je živel od leta 1918. do svoje smrti leta 1930. slavni ruski slikar Ilja Jefimovič Rjepin. Stanoval je tam v vili Penatu, kakor se je tudi imenovala njegova slikarska šola. Komls ja je našla v vili več neznanih Rjepinovih del, med njimi sliko Puškin na bregu Neve«, »Peter Veliki v samostanu« in Rjepinov avtoportret. V slikarje vem arhivu je bilo nad 8000 različnih pi?e*n in rokopisov. Vila Penati bo zdaj izpremenjena v Rjepinov muzej, ki ga bo upiavljala zdaj moskovska umetn^t-na akademija. Novo sredstvo proti pljučnici ? Prof. Dubos z newyorške univerze je izjavil, da je odkril nov mikrob, zanimiv po tem, da razkraja in uniči mnoge povzročitelje človeških bolezni. Dubos je jel delati poskuse, da bi ugotovil, ali ima tudi ekstrakt iz tega neškodljivega mikroba enak učinek. Kmalu je tudi ekstrakt povsem uničil povzročitelja pljučnice, kakor tudi povzročitelja raznih podobnih bolezni. Potem se je jel Dubos zanimati za vprašanje, ali ni ta učinkovita snov že prej znani bakteriofag neznatne in v navadnem mikroskopu nevidne bakterije, požirajoče velike bacile, recimo bacile legarja in kolere. Toda v nasprotju z bakteriefagom ekstrakt iz novega mikroba ne gre skozi filter. To je gosta snov, ki pa ne prenese višje temperature. En miligram tega učinkovitega ekstrakta lahko uniči eno milijardo pnevmokokov, vzrejenih pod najboljšimi pogoji. Kakor se je pa že večkrat zgodilo, da je bila ta ali ona snov učinkovita v epruvetah, v ži- vem organizmu je pa povsem odpovedala, je delal Dubos poskuse tudi na živih živalih. In tudi na teh se je pokazala magična sila ekstrakta iz njegovih mikrobov. Baje je celo izlečil z njuni bele miši, ki jim je vbrizgnil lOOtisočkrat več pnevmokokov in drugih bacilov, kakor jih zadostuje za smrt. fitev. Ta iz Amerike prihajajoča vest Je preveč presenetljiva, da bi ji mogli brez pridržka verjeti Treba bo pač počakati, ali se bo tudi na drugih zavodih potrdila čudodelna zdravilna moč novega sredstva. <5e bi se, bi imela zdravniška veda v rokah novo zdravilo proti tako nevarni pljučnici in drugim podobnim boleznim. Mleko na Viču in v Rožni Kako daleč gre brezobzirnost prekupčevalcev in njihov pohlep po dobičku Ljubljana, 10. januarja V začvtku decembra je Mlekarsko dru-| štvo v časopisju javilo, da bodo njegovi člani iz Ljubljane in okolice zarad; pora-- sta cene m o-ni m krmilom in zaradi podražitve drugih živil, zvišal, cene mleku ; od 2 din za 1 na 2.50. To je seveda konsu-j mente upravičeno vznemirilo, ker je mle-; ko zlasti pri številnih druž nah revnejših i slojev najvažnejše hranilo, čez nekaj dni j je Mlekarsko društvo ponovno javilo, da so podražili mleko samo člani društva. To je pomirilo gospodinje kakor tud kmete-dobavitelje mleka, ker se jim ni bilo treba bati, da bi konsumenti zaradd podražitve mleko odpovedali. Tako se je za 25 par 1 pod raž lo mleko v mlekarnah drugod pa je ostalo razen redkih izjem vse pri starem, razen na Viču in v Rožni dolini. Tu so nekateri okoliški kmetje menda res podražili mleko, ostal pa so bili v to prisiljeni. Med dobavitelji mleka na Viču in v Rožni dolini je namreč tudi več prekupčevalcev z mlekom, ki se boje. da bi j h podražitev prikrajšala na dobičku in se zdaj zlepa in zgrda trudijo, da bi pregovorili mlekarice. da po d raže mleko. Ker sem bila zarad podražitve primorana mleko pri prekupčevalcu odpovedati in sem ga naročila pri mlekarici, ki ga dostavlja še po prejšnjih cenah, je dekle priznalo, da :majo doma mleka dovolj zlasti še zdaj, po novem letu, ko so jim ga nekje dva litra odpovedali, vendar se pa boji mojega prejšnjega dobavitelja, ker jo ta kar na cesti zmerja in obrekuje okrog pri ljudeh samo zato, ker še prodaja mle- ko po stari ceni. In a a ne bo drugače, kakor da bo tudi ona zvišala cene, čeprav bo morda s tem izgubila odjemalce, samo da bo imela mir pred obrekovanjem. Drugo jutro mi je prišla povedat, da je vprašala doma in mi bodo mleko ob določenem terminu začeli dostavljat; po ceni kakor drugim strankam. Spet ml je zatrdila, da imajo dosti mleka, tako, da jim kar ostaia in me vprašala, če Imam raje toplo ali mrzlo od prejšnjega večera. Tako, sem si m slila, je stvar z mlekom zame urejena, pa sem se zmotila. Včeraj je pozvonila mlekarica vsa zbegana in začela nekaj jecljati, naj ne zamerim, toda mleka mi ne bodo mogli dostavljati, zato, >ker so krave tako perštimane«. Se nekaj je jecljala, toda povedati n: mogla nič določenega, kako je s tem >peršt imanjem« pri njihovih kravah. Vedela sem pa tako dovolj. 2e njen preplašeni pogled mi je vse povedal, da jo je moral ta čas spet imeti v pesteh mlekarski prekupčevalec, ki jo ie kdove kako ustrahoval. Takšna je mlekarska pol tika na Viču in v Rožni dolini. Lahko bi se govorilo celo o mlekarskem terorizmu. Viške ia rožnodolske gospodinje smo seveda primorane izvajat posledice. Tako že precej družin namesto bele kave zajtrkuje čaj. Nekatere gospodinje pa hodijo po mleko na ljubljanski trg kjer ga dobe dovolj po stari ceni. Kakšen dobiček bodo od vsega tega imeli okoliški kmetje, k so mleko podražili In mlekarski prekupčevalci, pa ne vemo. Gospodinja Iz Celfa —c Tri leta za nboj. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 4Sletni posestnik Jurij Drozg s K rt stan vrh a pri Sv. Petru na Medvedovem selu zaradi uboja. Drozg se je 28 novembra popoldne spri s svojim sosedom. 73 letnim posestn;kom Petrom Tramškom v njegovem hlevu zaradi nekega plačila. V jezi ie Drozg pograbil železno gTeblico. ki je visela pri vratih hleva, in z njo dvakrat udaril Tramšaka, Enkrat ga je udaril z ostrino po glavi, potem pa Se s topim koncem po hrbtu. Z udarcem po glavi je preklal Tram šaku desno tem en i čn o kost. Tramšaka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je 6. decembra podlegel vnetju možganskega opna. Drozg je bi obsojen na 3 leta robije in na izgubo Častnih pravic za dobo treh let, plakati pa mora tudi pogrebne stroške za. Petra Tramška v znesku 2343.50 din. —C Ugodna poškodba. Dne 28 novembra zvečer se je 24letnj zidar Friderik G amper od Sv. Miklavža pri Šmarju pri Jelšah na cesti v Korpu lah spri s posest-n kovim sinom Francetom Jeclom. Jecl je udaril Gamperja z bičem po hrbtu m glavi. Nato je Gamper pobral kamen in udaril Jecla s tako silo na za tilnik, da mu je preklal levo temen čno kost. Posledica te poSkodbe je. da je Jeci izgubil dar govora. Gamper se je moral za rad/ svojega dejanja zagovarjati v torek pred tričlan-sk:m senatom okrožnega sodišča v Celju. Obsojen je bil na eno leto strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. —c Sestanek upokojenega ačlreljstva lz Celja in okolice bo v soboto 13. t. m. ob 16. v posebnu sobi Nabavi jalne zadruge v Celju. —c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek 671etni upokojeni rudar Franc Strniša z Dola pri Hrastniku v torek pa je umrla Veronika Zupančeva hčerka delavke iz Levca pri Celju. V Razlagovi ulici 11 je umrla v ponedeljek v starosti 87 let vdova po višjem sodnem oficialu ga. Antonija Skubitz —c Tetka ekspl°zija bencina. Na hribu sv. Jožefa se je dogodila v ponedeljek popoldne huda nesreča Ko je soproga pisarniškega ravnatelja ga. Tatjana Medveško-va grela na štedilniku v svoji kuhinji z bencinom pomešano parketno voščilo, se je benen nenadno vnel. Gospa Medveško-va je h:tro odrinila posodo z voščil om s štedilnika, v tem trenutku pa je bencin eksplodiral. E?ksplozaja je biLa tako močna, da so rx>pokaJe vse šipe v kuhinji. Vsled eksplozije je tudi poginil pes. ki je bil v kuhinji. Gospe Medveškovi se je vnela obleka. Na obupne klice gospe Medve- škove )e prthftel v kuhinjo steklarski po-močn'k Golež, ki je šel takrat slučaj: o mimo hiše. Slekel je brž svojo suknjo, po-krJ z njo gospo in ndušil plamene. Gospa je dobila hude opckiline po obratu, rokah in nogah. Prepeljali so jo v bolnico. —c Nesreča ne počiva. V Oplotnki pri Konjicah se je pri smučanju ponesrečil 301etni hlapec Bomjkar. Ko ga je gospodar peljal z vozom v celjsko bolnico, se je konj. ki je bi1 vprežen v voz, splavil in je zdrirjal. Bomikar je padel z voza pod kolo, ki je šlo čezenj in ga poškodovalo po spodnjem delu telesa. V Kasazah pri Petrovčah si je 551etni dni nar Jakob Faj-gel v ponedeljek pri padcu na zamrzlih tleh zlomil desno nogo v členku. Istega, dne se je ponesrečil 7 letni posestnikov sinček Anton Grobehvk od Sv. Kunigun-de pri Galie ji. Pri smučanju je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. V šmartnem ob Paki je 101 o trd Dušan Pož, sinček upokojenega mornariškega tehničnega podporočn:ka padel pri sankanju in sd zlom 1 levo roko v ramenu. V šmartnem v Rožni dolini je padel 46-letni delavec Ivan Brecelj pri delu in si zlomil levo roko v komolcu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 12. januarja, ob 20 uri: >Via Mala«. Gostovanje mariborskega gledališča- Poštenost je lepa čedne st Metlika, 9. januarja« V soboto se je po opravku odrpeJjal z vozom trgovec in gostilničar g. M. I, iz Drage na kolodvor v Metliko. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je spotoma zdrsnila iz hlačnega žepa denarnica z okrog 5000 din, kar je na svoje zaprepaščenje ugotovil šele na železni ški postaji, V upanju, da je našel denarnico z denarjem pošten človek, je dal izgubljeno oznaniti v Suhorju m Dragan s pristav-kom, da poštenemu najditelju nudi bogato nagrado v znesku 1000 din. Čakal nido-1 go. Ze naslednjega dne se je kot najd) te-ljica prijavila gdč. Anica Kolarjeva iz Ju-gorja, ki je na cesti našla denarnico z gotovino. Lastnik je. hoteč svojo obljubo izpoftniU. nudil pošteni najditeljici obljubljeno nagrado v polnem znesku, ki pa ga je dekle odklonilo in se je šele po daljšem prigovarjanju lastnika o iloč'lo sprejeti kot nagrado le dobro Četrtino obljubljenega zneska. Beležimo ta dogodek zato, ker je aa današnje čase tako ravnanje res viteško in vredno posnemanja! Zato čast poštenosti! H. C. Bentlev: 21 .Skok skozi okno* ROMAN Ali si ne morete misliti, od kod bi bila? — je pripomnil, ko ju je Marlovve vzel v roke in ju skrbno ogledoval. — Če se ne motim, sta bila izrezana ali pa iz-strižena iz letošnjega koledarja — to sta oktobrski strani. — je pripomnil Marlowe, ko je listka obrnil. — Toda na njih ni nič napisano. Nihče tu nima takega koledarja, kolikor vem. Kaj je s tem? — Morda nič. — je odgovoril Trent zamišljeno. — Morda pa le ima kdo tu v hiši tak koledarček. Toda vi ga niste videli. Ne mislim tudi. da bi ti dve strani poznali. To bi me zelo presenetilo. Obmolknil je, kajti k njima je pristopila gospa Mandersonova. — Stric misli, da je že čas za odhod, — je dejala. — Z gospodom Bunnerjem pojdem, — je dejal Cupples. — Tu je nekaj vprašanj trgovskega značaja, ki morajo biti čim prej rešena. Ti gotovo poj-deš z obema gospodoma, Mabel? Počakam vas tu. Trent se je obrnil k nji, Trent se je obrnil k njL — Gospa Mandersonova mi bo oprostila, — je dejal, — današnje jutro bi rad porabil Še za preiskavo. Nisem imel namena udeležiti se sodnega zasedanja, Pogledala ga je z zelo iskrenim izrazom. — Gotovo, gospod Trent. Storite, kakor vam drago, vsi se zanesemo na vas. Gospod Marlovve, počakajte, prosim, takoj bom pripravljena. Odšla je v hišo. Cupples in Američan sta bila že pri vratih. Trent je pogledal Marlovvu v očL — To je sijajna žena, — je dejal tiho. — In vi o nji še ničesar ne veste, — je odgovoril Marlovve enako tiho. — Je več kakor sijajna, Trent ni odgovoril. Zrl je nepremično čez polje proti morju. V tišini so se začuli koraki. Na cesti se je pojavil deček, prihajajoč od hotela. V roki je držal brzojavko, kar se je videlo že od daleč. Trent je na videz brezbrižno gledal, kako je stopil h Cupplesu in Američanu na cesti. Potem se je pa obrnil k Mar-lowu. — Oprostite, — je dejal, — ali ste bili v Oxfordu? — Da, — je dejal mladi mož. — Zakaj pa vprašujete ? — Pravkar sem razmišljal, dali sem to pogodil. To je ena izmed malenkosti, ki se dajo uganiti, kaj ne? — Gotovo, — je dejal MarIowe. — Vsak izmed nas ima morda kaj posebnega, Ce bi vas ne bil poznal, bi bil mislil, da ste umetnik. — Zakaj? Kaj si moram dati ostrici lase? — Ne. Zato, ker gledate na ljudi in stvari, kakor sem videl to pri umetnikih. Z očesom, hitečim od potankosti do potankosti — s pogledom, ki bolj samo šviga, nego gleda, Prihitel je ves zasopel deček. — Brzojavka je prispela na vaš naslov, — je dejal Trentu. — Pravkar smo jo prejeli. Trent se je opravičil Marlovvu in odpečatil brzojavko. Oči so se mu razširile tako nepričakovano, da se je Marlovve nasmehnil. — Gotovo ste prejeli razveseljivo vest, — je dejal. Trent se je obrnil k njemu in odgovoril: — Nič točnega, samo potrdilo, da je bila moja domneva pravilna. VL Preiskovalni sodnik se je v polni meri zavedal pomena dneva, ko je prišla njegova podeželska osebnost tudi enkrat v središče splošnega zanimanja. Sklenil je pokazati se dostojnega takega dogodka, To je bil velik, dobrosrčen mož in imel je močno razvit čut za dramatične okolnosti svoje vloge. Vest o zagonetni Mandersonovi smrti je bila napravila iz njega najsrečnejšega uradnika Anglije. Sodno zasedanje je bilo v dolgi, še neopremljeni hotelski dvorani, ki je bila zgrajena šele nedavno in ki naj bi se uporabljala kot plesna ali koncertna dvorana, V prvih vrstah je sedela množica poročevalcev, priče so sedele ob strani mize, za njimi je pa sedel oglednik mrliče v. Na drugi strani mize so zasedli svoja mesta člani porote napudranih las in umetno mirnih obrazov. V ozadju je molče čakalo na začetek zelo pestro občinstvo. Novinarji so se živahno pomenkovali med seboj. Umorjenčeva istovetnost je bila izpričana po njegovi ženi. Razen tega sta oglednik mrličev in pre- iskovalni sodnik zastavila gospe Mandersonovi nekaj vprašanj glede pokojnikovega zdravja in navad in prosila sta jo, naj opiše zadnje trenutke, ki sta jih preživela skupaj. Gospo Mandersonovo so vsi spoštljivo poslušali m vsi so sočustvovali z njo. Odgrnila je pajčolan tako, da je prišla bledica njenega obraza še bolj do veljave. Na tem obrazu je bila takoj ob prvem pogledu zapisana močna ženskost. Na njem sploh ni bilo nič skrivnostnega. Jasno je bilo, da ima krepko voljo in da si prizadeva premagati v sebi razburjenje, povzročeno v razburljivem trenutku. Med pripovedovanjem si je enkrat ali dvakrat obrisala oči z robcem, toda njen glas je bil jasen do konca. Izpovedala je, da je prišel njen mož v nedeljo ponoči kakor običajno v svojo spalnico. Njegova soba je bila prav za prav oblačilnica, zvezana z njeno sobo po vratih, ki so bila ponoči navadno odprta, K obema sobama so vodila s hodnika posebna vrata. Mož je imel rad skromno spalnico in zato je spal v svoji tesni sobici. Ona je že spala, ko je vstopil, in zdramil jo je iz polsna, ko je prižgal v svoji sobi luč. Tako je bilo vedno. Govorila je z njim. Ni se mogla točno spomniti, kaj ji je rekel, ker je bila zelo utrujena. Vendar je pa vedela, da se je bil odpeljal z avtomobilom ob luninem svitu na izprehod. Vprašala ga je, kako mu je ugajal izprehod in koliko je ura. Po uri je vprašala zato, ker se ji je zdelo, da še ni dolgo spala, pričakovala je pa, da se bo vrnil z izprehoda pozno. Odgovoril je, da je polenajstih in da je izpremenil svoj sklep glede izprehoda. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Ysi v ljubliani