Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
SLOVEflSittP^
wm*~'
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagcnfurt, Gasometcrgassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 24. maj 1957
Štev. 21 (786)
Novi zvezni prezident je zaprisegel
Dobrodošli, gradiščanski bratje!
V	sredo je bila v dunajskem parlamentu slovesna zaprisega novega zveznega pre-zidenta dr. Scharfa, ki je s tem tudi formalno prevzel dolžnosti najvišjega predstavnika republike Avstrije.
Po prisegi in pozdravnih besedah predsednika parlamenta dr. Hurdesa je zvezni Prezident dr. Scharf v svojem prvem govoru poudaril, da se zaveda velike odgovornosti, ki mu je bila naložena s tem visokim položajem. Ne gre le za opravičitev zaupanja onih milijonov — je dejal — katerim se imam zahvaliti za izvolitev, marveč preko tega tudi za to, da si z neomajnim priznavanjem k zakonom in Pravici, s človekoljubjem in pripravljenostjo za pomoč pridobim zaupanje vseh Avstrijcev brez razlike političnih nazorov. Pri tej nalogi bom imel vedno pred očmi vzor obeh mojih velikih predhodnikov — Rennerja in Komerja.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je izrazil tudi svoje veselje, da je V naši deželi Vzpostavljeno v kulturnih vprašanjih sedaj boljše vzdušje ter dejal, da bo storil
V slovenski gimnaziji bosta oba deželna jezika enakopravna
V	zvezi z ustanovitvijo slovenske gimnazije, oi kateri smo zadlnjič poročali, je APA še objavila, da je tozadevni dekret Prosvetnega ministrstva prispel v Celovec minuli petek in da bo slovenska gimnazija nameščena v novi realki. K APA-Poročilu, da bo nemščina prvi obvezni tuji jezik, je treba v interesu točnega obveščanja javnosti podčrtati, da po predloženem, načrtu koroških Slovencev nemški jezik v lastni gimnaziji ni tuj jezik, marveč drugi učni jezik, v katerem se bo poučevalo približno! polovico1 predmetov. P° besedilu in duhu člena 7 Državne pogodbe sta slovenščina in nemščina enakopravna uradna jezika in je bilo1 v skupni Spomenici in dodatnih skupnih vlogah °t>eh osrednjih organizacij koroških Slovencev predlagano, naj bi bila lastna gimnazija dvojezična in naj bi se humanistični predmeti poučevali v slovenskem, realni predmeti pa v nemškem jeziku.
Generalni konzul Mitja Vošnjak:
Ne vir razdora, marveč most sodelovanja
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, se je v torek začelo v Rimu Prvo zasedanje italijansko-jugoslovanske-odbora, ki je bil ustanovljen, na podlagi posebnega statuta londonske spomenice kot trajen organizem dveh vlad za Posvetovanje in pomoč pri reševanju vprašanj v zvezi s položajem manjšin v Jugoslaviji odnosno' Italiji. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Voš-njak, ki je pred odhodom, v Rim v posebni izjavi novinarjem poudaril pomen dela te9a odbora, ko je med drugim dejal: Jasno je, da je začetek delovanja tega nabora pomemben prispevek k nadaljnjemu. razvoju odnosov med obema državama. Povsem razumljivo je, da predstav-la priznavanje pravic narodnih manjšin n razumevanje za njihovo enakoprav-n°st najbistvenejši element in enega najosnovnejših pogojev za nadaljevanje so-delovanja med obema sosednima državama. Prepričan sem, da bo jugoslovansko-aKjanski mešani odbor s svojim delo-Vanjem prispeval svoj delež k uresničenju *amisli, da manjšine ne smejo biti vir raz-°ra in medsebojnih sporov, temveč most, Preko katerega {naj se razvija sodelo-aUje in preko katerega naj si sosedna ^roda prožita roke v prijateljski pozdrav.
vse, da bo v tem vzdušju prišlo tudi do pametne ureditve odnosov med državo in katoliško Cerkvijo. Priznavam se k spoštovanju in ohranitvi vseh pravic, priznavam se k prijateljstvu naše dežele z vsemi deželami, ki to prijateljstvo hočejo, ter k naši prostovoljno sprejeti nevtralnosti, ki nas naj obvaruje pred razprtijami V svetu. Vedno bom pripravljen, povzdigniti v imenu Avstrije svoj glas, če bo šlo za to, da služimo miru v svetu in da se zoperstavimo smrtnim nevarnostim, ki ogrožajo človeštvo vsled izkoriščanja
moderne znanosti v nemiroljubne namene.
Slovesnost zaprisege novega zveznega prezidenta je zaključila velika parada vojske, ki je tokrat, prvič nastopila z vsemi vrstami orožja in opreme ter so sodelovali tudi tankisti in letalci.
Zvezni prezident je še istega dne sprejel zvezno vlado in jo po zaprisegi novega vicekanclerja dr. Pittermanna ponovno potrdil. Ob tej priložnosti sta prezident dr. Scharf in kancler Raab poudarila potrebo po nadaljnjem sodelovanju vseh za dobrobit države.
VABILO!	VABILO!
Srečanje gradiščanskih Hrvatov	
s Slovenci na Koroškem	
Dne 29. 5. ob 20. uri v Bilčovsu	Dne 30. 5. ob 14. uri v Šmihelu
pri Miklavžu:	nad Pliberkom pri Šercerju:
nastop koroških pevcev;	ziljsko štehvanje in Ples pod lipo, nastop koroških pevcev;
gradiščanski Hrvati se predstavijo	gradiščanski Hrvati se predstavijo
z narodnimi nošami,	z narodnimi nošami,
s tamburaši,	s tamburaši,
s pesmijo,	s pesmijo,
s plesom.	s plesom.
Počastimo drage goste s številno udeležbo na obeh skupnih kulturnih	
prireditvah in pokažimo, da smo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati v borbi za naše narodnostne pravice nerazdružljiva celota.	
	Slovenska prosvetna zveza
Skupna vloga ZSO in NskS
predsedniku ministrskega komiteja za izvedbo člena 7
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta v ponedeljek, dne 20. maja 1957 naslovila na predsednika ministrskega komiteja za izvedbo člena 7 Državne pogodbe, g. zveznega, ministra za zunanje zadeve ing. dr. h. c. Leopolda Figla skupno vlogo* naslednje vsebine:
Kakor smo zvedeli, je bil deželnim vladam že posredovan od ministrskega komiteja odnosno od zvezne vlade izdelan osnutek za izvedba člena 7 Državne pogodbe z dne 15. 5. 1955, da zavzamejo stališče.
Predsednik ministrskega komiteja za izvedbo člena 7 Državne pogodbe g. zvezni minister za zunanje zadeve ing. dr. h. c.
Leopold Figi nam je 24. julija in 17. oktobra 1956 zagotovil, da bomo dobili predmetni »dobesedni« osnutek, da zavzamemo stališče. S sklicevanjem na to zagotovilo prosimo za dostavitev osnutka v presojo*, preden bo' predložen parlamentu v poslovno obravnavanje.
V tej zvezi še enkrat opozarjamo' na našo Spomenico z dne 11. oktobra 1955 in pričakujemo 2 leti po podpisu Državne pogodbe izvedbo vseh določil člena 7 Državne pogodbe.
•
Kopija vloge je bila poslana v vednost tudi koroškemu deželnemu glavarju gospodu Ferdinandu Wedenigu.
Celovško sodišče še vedno prezira slovenski uradni jezik
Volkszeitung obsojena — Vindišar Einspieler se ni pokazal — Slovenščina
jezik tuje države?!
Dve leti sta že minili, odkar je z Državno pogodbo' določeno, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom tudi slovenščina uradni jezik. Vendar se celovško sodišče niti na temelju mednarodne pogodbe niti po tozadevni razsodbi Vrhovnega sodišča noče sprijazniti s tem, da imajo* pripadniki slovenske manjšine na podlagi neposredno uporabne določbe člena 7 pravico do neposrednega stika s sodiščem v slovenskem uradnem jeziku. To se je znova pokazalo' minuli ponedeljek, ko je tiskovni sodnik celovškega okrajnega sodišča spet gladko Odklonil zahtevo koroškega Slovenca po slovenski obravnavi, čeprav je sodišče razpisalo obravnavo' na; podlagi slovensko spisane tožbe.
Slovenski župan v Zgornji vesci, p. d. Sramsičnik, je pred tremi meseci vložil
tožbo zaradi žaljenja časti proti odgovornemu uredniku Volkszeitung Leu Kasper-ju in proti deželnemu poslancu dr. Valentinu Einspielerju, ki je v tem listu v polemičnem članku proti dr. Tischlerjevi brošuri »Die Sprachenfrage in Kamten vor 100 Jahren und heute« trdil, da so v Sramsičnikavi hiši bivši partizani po vojni večkrat slavili »orgije«.
Dr. Einspieler ni prišel na sodišče in ni niti poskusil dokazati svoje trditve, marveč se je lahko skril za poslansko zaščita deželnega zbora ter prepustil odgovornega urednika Kasperja svoji usodi. Le-ta pa se je pri obravnavi skušal prati na ta način, da je trdil, da članka pred natisom ni bral, ker se mu je zdelo; to nepotrebno spričo tega, da ga je napisal in podpisal deželni poslanec. Urednikov advokat dr. Mayer je najprej ponujal neke vrste čast-
29. in 30. maja nam bodo gradiščanski Hrvati vrnili naš obisk.
Koroški Slovenci brez izjeme se prisrčno veselimo tega obiska in jim izrekamo iskreno dobrodošlico. Saj pri njih ne gre le za obisk bratskega naroda, ki nam je soroden po krvi in jeziku, marveč nam je še bolj soroden po enaki usodi in enakih skrbeh.
»Sila druži«, pravi naš in njihov pregovor. Zato to srečanje z njimi ne bo lei kulturna manifestacija, marveč bo hkrati združen krik dveh v obstoju ogroženih manjšin po enakopravnosti; bo viden izraz njune življenjske volje; bo glasna zahteva po pravicah, ki jima pripadajo po načelih demokracije in po členu 7 Državne pogodbe!
Dajte nam pogoje za to in izpolnjevali bomo svoje najplemenitejše poslanstvo kot manjšini, ki ne razdvajata, marveč združujeta narode — sosede!
no izjavo, v isti sapi pa je skušal dokazovati, da trditev o praznovanju orgij ni nič žaljivega, češ da orgije ne pomenijo kaj nemoralnega, marveč da se s to besedo lahko označuje vsako slavnostno praznoh vanje, pri katerem se nekoliko več popije. (Lahko si predstavljamo, kako bi isti advokat grmel prav nasprotno', če bi se bil po zadnjih volitvah kdo drznil zapisati, da je imela družba njegovega kova že vse pripravljeno za praznovanje orgij, ko' je stoodstotno računala z zmago OVP-jev-skega kandidata.) Zagonetne uganke, čemu neki je sprva sploh ponujal častno izjavo, če mu orgije pomenijo samo* nedolžno veseljačenje, pa gostobesedni advokat sploh ni razvozljal.
Nič manj svojevrstni niso bili pogledi, ki jih je zagovornik urednika Volkszeitung iznašal glede člena 7. Po njegovih nazorih je slovenščina dopustna le v krajih z mešanim prebivalstvom, ne pa v Celovcu. Slovenska obravnava bi — takoi je trdil — omejevala obtoženca, v njegovih pravicah in možnostih zagovora, ker da le-ta ne obvlada slovenskega jezika. Obtoženemu uredniku (čigar mati je slovenskega rodu iz Ptuja in je prišla šele med vojno z družino' iz Maribora in prav dobro govori slovenščino — op. ured.) bi se kvečjemu lahko prisodilo' znanje domačih dialektov vindišarskega jezika, nikakor pa se od njega; ne more zahtevati znanje jezika tuje države. Čudno le, da se gospod odvetnik sam ni posluževal raznih se-vemokoroških dialektov, marveč pismene nemščine, torej — po< njegovi lastni logiki — jezika tuje države. Še dobro*, da je večina ljudi le obdarovana z neko osnovno* mero humorja, da lahko vsaj s sarkastičnim posmehom kvitira skrajno smešne in že bedaste dogodke v ustanovi, ki bi po' svojem dostojanstvu morala služiti resnim stvarem.
Sodnik je pri zavračanju slovenščine znal citirati vse številke podobnih negativnih odločb celovškega sodišča, ni pa poznal označbe akta, s katerim je Vrhovno; sodišče; potrdilo* uradni značaj slovenskega jezika. Pri utemeljevanju svoje zavrnitve slovenščine se je zamotal v dokaj čudna ugibanja o številčnem razmerju med domačim prebivalstvom in manjšino, kakor da bi koroški Slovenci ne bili domačini in ne imeli že nad tisoč let domovinsko pravico v svoji domači deželi.
Rezultat obravnave: Odgovorni urednik Volkszeitung Leo Kasper je bil obsojen zaradi zanemarjanja skrbnosti na 200.— šilingov denarne kazni ali dva dni zapora, na plačilo 100.— šil. globe in stroškov procesa. Za, vsa ta, plačila jamči založništvo' Volkszeitung, ta list pa mora objaviti razsodbo.
Šovinistično hujskanje za vsako ceno
».Neznani storilci', ki jih je nedvomno treba iskati v krogih Titokomunistov, so v Žrelcu pri Celovcu ponesnažili spomenik, postavljen v spomin na 10. oktober, ter napravili napis na njem nečitljiv. Spomenik se nahaja na mostu čez Vajnkart, napis pa pravi, da je po prvi svetovni vojni tod skoro dve leti potekala demarkacijska črta.« — Tako smo te dni brali v »Salzburger Nachrichten« pod hujskaškim naslovom:	»Tito,komunistični skru-
nilci spomenikov«.
Kdor pozna vlogo tega časopisa pri zastrupljanju javnega mnenja in njegovo hujskaško pisanje proti koroškim Slovencem, se tej »senzacionalni« notici ni čudil: v Salzburgu so pač čutili potrebo1, da spet enkrat spustijo v svet časopisno raco z določenim političnim namenom.
»Vsa stvar je smešna, v Salzburgu pač slišijo, kako trava raste« — nam je na telefonsko vprašanje dejal g. varnostni direktor za Koroško ter v svojem pojasnilu še dodal: »Otroci so se igrali s svinčnikom, a se je vse dalo izbrisati z navadno mokro cunjoi.«
Vsekakor, pri »Salzburger Nachrichten« imajo zelo bujno fantazijo, da uspejo1 iz običajne porednosti in grde razvade šolskih paglavcev sfabricirati zločin »Titokomunistov«. Vendar se ne strinjamo' z oceno, da je vsa stvar smešna, marveč menimo, da je škodljiva, ker je zlobna laž. Čudimo se, da noben koroški časopis ni smatral za potrebno:, da bi zavrnil lažnivo poročilo, preračunano na sejanje mržnje in sovraštva med koroško prebivalstvo obeh jezikov. Predvsem pa menimo, da bi bila varnostna oblast poklicana in dolžna,, da stopi lažnikom in hujskačem vsaj z objavo resnice na umazane prste, če se hoče obvarovati videza, da jim daje z molkom podporo in potuho.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijski promet čez Hamburg
Avstrijski tranzitni promet čez Hamburg je v povojnem času precej napredoval. Leta, 1956 je bilo1 na račun Avstrije prepeljanega čez Hamburško luko 687.000 ton blaga, to je šestkrat več kakor leta 1936. Leta 1954 je avstrijski tranzit znašal samo 310,301 tono-, leta 1953 pa 218.706 ton.
Konferenca v Lovranu
Kakor poroča Jugopres, se je 17. maja začela v Lovranu tarifna konferenca zastopnikov Jugoslavije in Zahodne Nemčije. Na konferenci, ki bo trajala do 8. junija, bodo določili nove tarife v železniškem prometu med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Do omenjenih sprememb bo prišlo zaradi povečanja voznin-skih postavk v tranzitu skozi Avstrijo. Razen predstavnikov železniških uprav Jugoslavije in Zahodne Nemčije so se konference udeležili tudi zastopniki avstrijskih železnic.
Zmanjšani dohodki iz pomorskega prometa v Britaniji
Sueška kriza, ki se je začela lani, je zelo, močno vplivala na zmanjšanje dohodkov iz pomorskega prometa v Veliki Britaniji. Po začasnih cenitvah je znašal čisti dobiček 103 milijonov funtov šterlingov, kar je od leta 1952 najmanj ter za 17 milijonov funtov šterlingov manj kot leta 1955. V drugi polovici lanskega leta so padli dohodki na 44 milijonov funtov šterlingov, medtem ko so znašali v prvem polletju 64 milijonov funtov šterlingov.
Nov izdelek tovarne Steyr
Tovarna Steyr-Daimler-Puch je izdelala nov tip vozila pod oznako »2.300 Šport«, ki je pravzaprav popolnejši in hitrejši tip prejšnjega »Šport 2000«. Motor za avtomobil, ki ima 95 konjskih sil, bodo izdelovali izključno' samo: v delavnicah tovarne Steyr. V okviru sodelovanja s Fiatom izdela Steyr letno 800 do 1000 traktorjev in delov. V letu 1956 je ta tovarna proizvedla 13.000 avtomobilov.

Ob drugi obletnici
Pod zgornjim naslovom je objavil „S l o v e n s k i poročevalec“ izpod peresa M. Pogačnika članek o drugi obletnici podpisa avstrijske Državne pogodbe. V tem članku je uvodoma poudarjeno, da je Avstrija z Državno pogodbo dosegla tudi svojo neodvisnost in svobodo, nato pa je rečeno o manjšinski zaščiti v smislu člena 7:
Dvoletnica podpisa avstrijske državne pogodbe pa ni samo dveletnica avstrijske neodvisnosti, temveč tudi druga, obletnica, ko so' bile našim manjšinam v Avstriji zagotovljene njihove nacionalne pravice. Na žalost pa moramo ugotoviti, da Slovencem in Hrvatom v Avstriji še vedno niso priznane tiste pravice, ki jim jih zagotavlja 7. člen državne pogodbe o Avstriji.
Ne moremo reči, iz kakšnih vzrokov avstrijska vlada vsei dosedaj — to- se pravi dve leti pol podpisu državne pogodbe — ni izdelala predpisov, ki bi uresničili člen 7 državne pogodbe o Avstriji in zagotovili nemoten razvoj naših nacionalnih manjšin. Bilo1 bi ugibanje, če bi napisali, da to ni storila po' svoji Volji, ali pa da to ni storila zaradi pritiska določenih avstrijskih reakcionarnih krogov. Vzrokov za to torej ne vemo, Prav dobro pa vemo, da soi naše nacionalne manjšine v Avstriji v težavnem položaju in da pod sedanjimi okoliščinami ni upanja, da bi se njihov položaj kmalu spremenil na bolje.
Kaže namreč, da avstrijski vladajoči krogi ne samo niso naklonjeni, da bi našim manjšinam z zakonskimi predpisi zagotovili obljubljene pravice, temveč jih celo, poskušajo, z različnimi tolmačenji čimbolj zožiti. Očitne s,o n. pr. težnje,, da se s Slovenci in gradiščanskimi Hrvati ravna na različen način, ne pa enako kot z našo, nacionalno manjšino1. Cilj teh teženj je očiten: na lahek način izogniti se temu, da bi gradiščanskim Hrvatom priznali iste pravice, ki jih je avstrijska vlada že preje morala priznati koroškim Slovencem. Nedavno, je celo, z najvišjega avstrijskega mesta bilo' slišati izjave, češ da za gradiščanske Hrvate ne obstaja nacionalno vprašanje. Ta izjava zveni tembolj čudno, ker ni dolgo, odkar so predstavniki gradiščanskih Hrvatov protestirali pri dunajski vladi zaradi neizpolnjevanja odredb državne pogodbe o Avstriji, ki se nanašajo- nanje. Ne bo, odveč, če poudarimo,, da naše nacionalne manjšine v Avstriji zahtevajo samo priznanje temeljnih demokratičnih pravic in nič drugega. Bilo bi več kot razumljivo,, če bi se avstrijska vlada prizadevala te pravice čimprej uresničiti, saj istočasno sama za svojo manjšino, v Južnem Tirolu zahteva od italijanske vlade pravice, ki so mnogo širše in večje, kot pa jih zahtevajo nacionalne manjšine v Avstriji.
Vse to kakor tudi očitno pomanjkanje prizadevanja avstrijske vlade za gospodarski dvig ozemlja, kjer živi naša; nacionalna manjšina, opravičuje našo zaskrb-
ljenost zaradi neizpolnjevanja določil državne pogodbe O' Avstriji, ki se nanašajo na naše nacionalne manjšine. Ta zaskrbljenost je tem večja, ker v Avstriji že več mesecev traja prava kampanja proti našim nacionalnim manjšinam, proti določilom državne pogodbe, ki se nanje nanašajo.
Zdi se, nam, da bi bila ne samo, zelo pametna politična poteza, temveč tudi zgovoren dokaz želje za prijateljskimi odnosi, če bi avstrijska vlada začela izpolnjevati obveznosti do naših manjšin, ki jih je sprejela s podpisom državne pogodbe.
Ob drugi obletnici pa ni samo, tisk v Sloveniji podčrtal potrebo končnega uveljavljenja določb člena 7, marveč so tudi listi v Beogradu in drugod v Jugoslaviji posvetili temu perečemu vprašanju mnogo pozornosti.
Veliki beograjski dnevnik »Borba« je v daljšem članku osvetlil nezadovoljivi narodnostni položaj gradiščanskih Hrvatov in podobne težave, na kakršne zadevamo, koroški Slovenci, ter podčrtal, da bi odrekanje s členom 7 priznanih pravic pomenilo, kršiti mednarodno obveznost in zanikati manjšinam njihov narodni značaj. »Borba« tudi zavrača priporočila manjšinskega odbora koroškega deželnega zbora:, po, katerih naj se dvojezični pouk ukine in naj se določbe člena 7 uveljavijo samo v tistih občinah, v katerih se bi vsaj 30 °/o prebivalstva, priznalo za Slovence, ter poudarja, da bi uresničenje prvega; priporočila pomenilo zožitev že veljavne pravice koroških Slovencev, drugega; priporočila pa povsem samovoljno tolmačenje Državne pogodbe in neposredno, kratenje pravic, ki so zajamčene slovenski in hrvatski manjšini v Avstriji. Svoj članek pa zaključuje »Borba« z naslednjim. poudarkom,:
Izpolnitev določb mednarodne pogodbe, spoštovanje lemeljnih človeških pravic in koristi dobrih stikov med našima deželama velevajo avstrijskim oblastem, naj ukrenejo vse potrebno za pravilno ureditev položaja naših narodnostnih manjšin, Zadnja leta so se stiki med Avstrijo in Jugoslavijo krepili v obojestransko korist in v korist ureditve razmer v tem delu Evrope. Zato lahko upamo, da avstrijska vlada ne bo dopustila, da bi se ti stiki zdaj skalili zaradi problema naših manjšin v Avstriji.
Tudi ugledni polmesečnik »M edna-rodna politika«, ki izhaja v Beogradu v srbohrvatskem, angleškem, francoskem, nemškem in ruskem jeziku in je torej dostopen široki mednarodni javnosti, se v zadnji številki ponovno, bavi s položajem slovenske in hrvatske narodne manjšine v naši državi. V članku, čigar tehtno vsebino bomo posredovali našim bralcem prihodnjič, je poleg drugega izražena tudi nada, da bo Avstrija pri reševanju manjšinskega vprašanja vodila račun tako o zakonitih pravicah manjšin kakor tudi o interesih dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Še 94.000 brezposelnih
Kakor poroča ministrstvo za, socialno upravo, je sredi maja letos znašalo, števila pri delovnih uradih javljenih brezposelnih po vsej Avstriji 94.018 oseb. Od tega je bilo' 41.640 ali 44,3 °/» moških in 52.378 ali 55,7 °/o žensk. V primerjavi s koncem aprila se je, število brezposelnih v naši državi zmanjšalo, za 13.069 oseb ali 12.2 %>.
Število brezposelnih se porazdeli na posamezne dežele kot sledi: Dunaj 35.039
brezposelnih, Štajerska 11.920, Nižja Avstrija 17.544, Zgornja Avstrija 12.471, Solnograška 2.583, Koroška 6.017, Tirolska 4.212, Predarlska, 648 in Gradiščanska 3.584.
Število brezposelnih se je zmanjšalo predvsem na račun povečanja dejavnosti v gradbeništvu. V primeri z lanskim stanjem brezposelnosti sredi maja je letos za 5997 ali 6 odstotkov manj brezposelnih.
Na Koroškem je 20.000 prejemnikov rent
Iz poročila pokojninske zavarovalnice za delavce v Grazu je razvidno, da je sedaj na Koroškem 20.095 rentnikov, ki jih oskrbuje ta zavarovalnica. Od tega jih prejema 9756 starostno, rento oziroma invalidsko rento. 5518 rento za vdove,, 3982 rento za sirote in 839 rento za starostno oskrbo. Od 20.095 rentnikov je 11.453 žensk in 8642 moških. V teku meseca aprila je bilo, pri zavarovalnici V Grazu oddanih nadaljnjih 116 prošenj za rente. Te prošnje zdaj rešujejo.
K tem 20.000 rentnikom penzio-nske zavarovalnice za delavce pridejo še re-nt-niki zavarovalnice ra rudarje, zavarovalnice za poljedelce in nameščence.
Povprečne višine rent, ki jih je izplačevala graška zavarovalnica v aprilu, so bile . ledeče: starostna in invalidska renta .667 šil., renta za Vdove 302 šil. in renta za sirote brez otroške doklade 95 šilingov.
Kairo. — Urad za informacije egip-t-ske vlade, je objavil, da so, Izraelci od 1. aprila do 9. maja izzvali na demarkacijski črti z Egiptom 14 incidentov. Objava govori tudi o, vdorih izraelskih komandosov v Egipt in o, tem, da so izraelska letala ponovno vdrla v egiptski zračni prostor.
Teheran. — Tu sol ustanovili novo opozicijskoi Narodno stranko,, katere Voditelj je bivši notranji minister Asa-dulah Alam. Program stranke napoveduje, boj za omejitev zasebne lastnine, agrarno, reformo,, socialni napredek in politične pravice žensk.
London. — Nekaj časa bo minilo, preden bo, kaj več znanega; o, radioaktivnih in atmosfernih rezultatih eksplozije britanske vodikove bombe na Božičnih otokih. Na obalah Pacifika še niso začeli dobro, meriti žarče-nja; po, tej eksploziji, ko, v Londonu že govorijo- o- naslednji. Kakor pravi liberalni »News Chro-nicle«, nameravajo preizkusiti letos še tri vodikove, bombe-. Naslednja eksplozija je napovedana za junij.
New York. — Začasni odbor za ustanovitev posebnega skladal OZN za pomoč nerazvitim deželam je predložil Gospo,darsko-socialnemu svetu OZN poročilo, v katerem, je rečenoi, da bi ta sklad OZN lahko začel delovati, če bi včlanjene dežele stavile na razpolago sredstva od 62 doi 250 milijonov dolarjev. Iz takega sklada bi bilo moč dajati posojila in darila za izgradnjo- objektov, potrebnih za gospodarski razvoj posameznih dežel.
Koln. — Atomska komisija Zahodne Nemčije, je, potrdila načrt o izgradnji atomskih električnih central. Po, tem načrtu bodo- v Zahodni Nemčiji do leta 1965 zgradili več električnih central s skupno močjo, 500.000 kilovatov. Komisija je hkrati predlagala, naj bi ta načrt tako razširili, da bi atomske, centrale dajale 1,5 milijona, kilovatov električne energije.
Damask. — Sirski zunanji minister je sporočil, da bo, Sirija dala, Jordanij svoj delež finančne, pomoči po sirsko-egip-tovsko-saudskem sporazumu. Na Sirijo odpade letno, 2 in pol milijona dolarjev in je- ta znesek tudi že vključila v svoj letni proračun.
Tokio. —- Predsednik japonske vlade Nobošuke Kiši je ostro, obsodil britanske poskuse z vodikovim orožjem na Božičnih otokih. Izjavil je, da se bo njegova vlada še nadalje prizadevala, da doseže prepoved preizkušanja jedrskega orožja;. Po> vsej Japonski se vrstijo demonstracije proti Britaniji.
London. — Predsednik britanske vlade MacMillan. je izjavil, da so bili nuklearni poskusi na Božičnih otokih zelo uspešni. V pozdravnem pismu direktorju britanskega atomskega raziskovalnega centra je MacMillan zapisal, da bo toi vsekakor vplivalo, na nadaljnje delo te ustanove.
Ženeva. — V Ženevi se bo- 5. junij3 začela 40. zasedanje mednarodne konference za delo, na kateri bodo navzoči številni ministri za delo, in predstavniki delodajalcev ter delavcev iz večine dežel sveta.
Washington. — Ameriška vlada )e sklenila, da bo začela zopet dobavljat* Jugoslaviji orožje, ker je Jugoslavije pokazala, da hoče z vsemi silami zavarovati svojo neodvisnost. Dobave orožja Jugoslaviji so bile prekinjene Pred enim letom, ker so nekateri amerisk1 državniki domnevali, da bo Jugoslavija stopila na sovjetsko, stran. Jugoslovan1 bodo sprejemali tudi reaktivna letala,
New Delhi. — V indijski državi Utar Pradeš je Lohijina Socialistična stranka začela kampanjo z zahtevo-, naj raz glasijo indijski jezik za nacionalni jez* namesto angleščine in naj odstranil spomenike britanskih državnikov. Žara di te akcije so- v Utar Pradešu aretira 1 350 članov Socialistične stranke. Indrj^ ska ustava določa, da bodo- uradno- za menjali angleški jezik z indijskim petnajstih letih.
_____________
Teden mladine 1957
KULT VRNE DROBTINEm
Deželni mladinski referat za Koroško
Prireja v dneh od 25. maja: dot 2. junija letošnji Mladinski teden, ki bo' obsegal dol-vrsto različnih kulturnih in športnih Prireditev. Jutri ob 11. uri predpoldne bo v deželnem muzeju otvoritev razstave »Mladi talenti se predstavljajo«, naslednjega dne ob 10. uri pa bo> v Domu glasbe
Slovenska filharmonija gre v Italijo
Za konec maja ie predviden odhod Slovenske filharmonije na gostovanje po Italiji. To bo že drugo' gostovanje tega ensambla v sosednji Italiji, kar priča o tem, da si je pridobil med Italijani dober 9las. Na, koncertih v raznih italijanskih mestih bosta; orkester in zbor Slovenske filharmonije nastopala pod vodstvom Sama Hubada, Rada Simonitija in Boga Leskovica1, kot solisti pa bodo1 sodelovali Nada Vidmarjeva, Janez Lipovšek, Dušan Popovič, Vilma Bukovčeva, Bogdana Stritarjeva, Miro1 Brajnik, Danilo Merlak in Zdravko1 KoVač.
V Rimu bodo imeli ob tej priložnosti tudi snemanje slovenskih skladb za italijanski radio1, ob povratku pa se bo ansambel ustavil V Trstu, kjer bo orkester sodeloval na koncertu mladega violinista Bojana Bravničarja ter tržaške pianistke Damjane Bratuževe.
To besedo; imamo1 z majhnimi razlikami V vseh slovanskih jezikih. O izvoru besedo piše češki jezikoslovec Zdenčk Tyl med drugim:
Najprej se ustavimo pri besedi, s kateri* soi knjigo1 označevali stari Grki. Glasi Se biblion in živi še danes v nazivu biblije in v številnih medharodPih izrazih, kakor so; biblioteka, bibliofil itd. Beseda jo nastala na, podlagi besede byblos, ki so z njo Grki imenovali papyrus, pisalni material, narejen iz egiptovske rastline, a ta je; spet dobila ime po; staroveškem teni canskem mestu Byblisu, ki je slovelo Po svojem izvozu tega materiala,. Beseda Papyrusi se je ohranila v naši besedi papir, čeprav izdelujemo; le-tega iz povsem drugačnih snovi, kakor je ličje iz rastline papyrus.
Podobno; je z latinskim nazivom liber; N izraz je le malo spremenjen prešel v francoščino1, italijanščino1 in španščino, katinska beseda, »liber« pomeni tudi ličje Qii lubje, kar pričuje, dal so; najprej de-fQli pisalna znamenja (črke) v drevesno lubje in so* tega šele pozneje nadomestili s papirjem. Naziv pa so kar prenesli na n°v material in na knjige, ki so jih de-laii iz njega;.
V nemščini in v drugih germanskih jedkih se knjiga imenuje po; drevesu bukev (das Buch — knjiga, die Buche —
predpoldanski koncert Beethovnovih skladb. Prav tako V domu glasbe sel bo: V ponedeljek ob 8. uri zjutraj začelo' glasbeno tekmovanje mladine. Za sredo sta predvideni kar dve prireditvi: v Domu glasbe pod naslovom »Pesništvo; in glasba«, V Delavski zbornici pa zborovanje staršev s; predavanjem oi temi »Kako vpliva film na naše otroke?«. Deželna športna prireditev mladine bo V četrtek, do-čim se bo; V petek ob 9. uri predpoldne v mladinski Vasi »Vrbsko; jezero« začelo zasedanje »Knjiga in film«, ki bo trajalo; tudi še v soboto; in nedeljo. V Domu glasbe pa bo v petek ob 19.30 uri 3. koroški mladinski koncert. Poleg tega bodO' v okviru mladinskega tedna predvajali vrsto filmov, ki so zanimivi in poučni zlasti za
ZATO. — Roika Ariha poznamo' koroški Slovenci po; njegovi prvi knjigi »Zibelki«, ki je izšla pri Slovenski prosvetni zvezi. Tudi v njegovih ostalih črticah in slikah, ki jih Rok Arih objavlja v različnih slovenskih revijah in listih, srečujemo’ našega koroškega, človeka, ki ga je mladi avtor najbliže spoznal v temnih dneh nacističnega nasilja. V njegovi najnoVejši
bukev), kar bi kazalo;, da so; stari Germani najprej pisali na bukovo' skorjo. Pa tudi Slovenci pravimo knjigi bukve.
Tol nam kaže, da; so; Vsi ti nazivi za knjigo nastali po prvotnem pisenskem materialu. Kako pa je s »knjigo« v slovanskih jezikih? Tyl pravi, da obstoji o nastanku te besede več domney. Češki jezikoslovec Jungmann je; V svojem slovarju opozoril na domnevo; Dobrovskega, da utegne biti slovanska beseda knjiga v zvezi s kitajsko king, ki ima isti pomen; posredb-valci naj bi bili Bolgari, prvotno' neslovansko; pleme, ki bi preneslo to; besedo V Evropo; in k slovanskim rodovom. Češki jezikoslovec Gebauer je priznal, da izvor te besede ni jasen in da bi utegnila nastati iz praslovanske besede, ki se je ohranila V poljski besedi klen in češki pen; ti dve se takisto; odnašata na pisen-ski material. Danes kaže, da je najverjetnejša razlaga, ki sta jo dala dva severnoevropska slavista, Finec Mikkoia in Danec Pederson. Ta dva vidita osnovot slovanske besede knjiga V asirskih besedah kunukku in kaniku, ki pomenita pečat in listino;, opremljeno s pečatom. Ti besedi bi utegnili skozi armenščino; in turšči-no prodreti v slovanske jezike, kjer sta kajpada spremenili svojo obliko;; istega izvora bi bil madžarski izraz za knjigo konyv.	BB.
mladino;. Brezplačne vstopnice za vse navedene prireditve izdajajo pri deželnem mladinskem referatu v Domu glasbe.
Medtem ko se bo koroški Teden mladine jutri šele začel, bodo v Jugoslaviji v nedeljo Veličastne zaključne prireditve Dneva mladosti.
V okviru tega dneva,, ki ga letos prvič obhajajo 25. maja, so bile po vseh večjih krajih Jugoslavije že ves teden neštete kulturne, športne in druge prireditve. Višek pa bodoi te manifestacije mladine dosegle jutri in V nedeljo. Jutri bo v Beogradu tudi predaja Štafete mladosti, pri kateri je sodelovala mladina vseh jugoslovanskih republik, po vsej državi pa so predvidene za jutri odnosno za, nedeljo posebne1 parade; mladosti.
knjigi, zbirki partizanskih novel pod naslovom »Zato1«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, nas spet povede v čas neizprosne borbe, ki jo je bojeval za osvoboditev izpod tujega jarma slovenski človek tu- in onstran Karavank.
MALA LJUDSKA KUHARICA. — Je to
že druga izpopolnjena, izdaja zbirke dobrih in sodobnih navodil za kuhinjo in dom. Spisal jo! je Božo Račič, izdala pa Kmečka knjiga V Ljubljani.
DNEVNIK IZ SKRIVALIŠČA. — Avtorica Anna, Frank v tej svoji knjigi ostro obsoja vojno in nacistično nasilje. Prevod je oskrbel Albert Širok, knjiga je izšla V založbi Mladinska knjiga.
VESOLJE, ZEMLJA, ČLOVEK. — Lepo ilustrirana knjiga dr. Pavla Grošlja Vsebuje vrsto prirodoslovnih in prirodopisnih spisov, ki jih bo s pridom in užitkom ne samo prebral, marveč večkrat prebiral mlad in, star bralec. To; je ena, najboljših knjig, kar jih more nuditi na tem področju izvirna slovenska književnost in tako poi Vsebini kakor tudi po opremi pomeni dogodek na knjižnem trgu, saj se uvršča med standardna dela slovenske literature. Izšla pri Cankarjevi založbi.
SVET SVETLOBE IN BARV. — Knjiga pripoveduje O svetu svetlobe in barv, o očeh in gledanju. Gre za knjigo, kakršne Slovenci doslej še nismo' imeli in je zato toliko. Večja zasluga, Mladinske knjige, ki je omogočila izdajo' takega dela. Avtor profesor Miroslav Adlešič je s tem delom prispeval dragocen zaklad, po' katerem bodo radi segali zlasti ljubitelji naravo-znanstva in slikarstva, sploh pa bo privlačeval vsakogar, ki ima kakor koli opravka z barvami.
Te in vse druge slovenske knjige naročite v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, VVulfengasse 15.
v/
Od kod beseda „knjiga”?
NOVE KNJIGE
BL MIRT ZWITTER	19
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Neposredno je sledila vrsta hrupnih Zborovanj in javnih demonstracij po avstrijskih mestih, ki so »najostreje obijala dogajanje v Južni Tirolski« ter oboževala Italijo, da ne izpolnjuje Pariškega sporazuma. Pri demonstraciji pred dunajskim magistratom so. nastopali oficiel-rii govorniki OVP, socialistov in FPO, ki se stopnjevali V svojih izvajanjih, do-k*er ni končno; skupina ekstremistov spre-ria-errila vso demonstracijo sploh v skrajno Neokusen nacistični pogrom. Novi držav-**’ sekretar pa je tudi osebno; močno; za-°streval razvoj z raznimi predavanji o Juž-*** Tirolski, v katerih je dolžil Italijo neiz-f^njevanja Pariškega sporazuma, pogo-sfokrat pa v svojih zahtevah daleč preko-račal okvir te meddržavne pogodbe, kar s*a italijanska vlada in javnost ostro za-^^riiili kot namerno' netenje nacionalne ne-atrPnosti. Gotovo; tudi ni moč tajiti, da so °'vTstne demonstracije, zborovanja in iz-jfs^e. v Avstriji lahko; zavajale
že ne
kroge, katerih
naciona-nastrojenost smo
omenjali, v nepremišljene korake. Vse-akor sovpadajo časovno; razni napadi na
italijanske uradnike, atentati z razstrelivom, izobešanje avstrijskih zastav in slični dogodki v Južni Tirolski v dobo* nove hrupne propagande v Avstriji. Oboje; je odnose močno* zaostrilo, dokler ni aretacija glavnega urednika dnevnika manjšine »Dolomiten« dir. Friedla Volggerja; prvega februarja 1957 po; italijanski državni policiji iztreznila duhove tostran in, onstran Brennerja, ker bi nadaljevanje ostrin lahko dovedlo do usodnega razvoja v Južni Tirolski.
Avstrijska argumentacija, ki je bila, nakazana že v vladni izjavi, ki jo je podal avstrijski kancler ing. Julius Raab že ob imenovanju državnega sekretarja 4. julija 1956, sledi približno tejle misli: Pariški sporazum je kompromis, sklenjen namesto zahtevane priključitve Južne Tirolske', ki se ji Avstrija ni odrekla,. Ta kompromis je sprejemljiv samo;, ako se stoodstotno izvaja, ne samo po črki, marveč »po duhu in smislu pogodbe«. Smisel sporazuma poi avstrijskem pojmovanju danes pa: je izpolnjen samoi, ako je zavarovana etnična nedotakljivost ozemlja ter je garanti-
ran vsestranski gospodarski in kulturni razvoj manjšine; kot celote, ne samo posameznikov v sedanjosti. Državna meja na Brennerju je sprejemljiva samo; pod brezkompromisnim pogojem, da ostane narodnostno; ozemlje do zadnje vasi neokrnjeno. Avstrija ima pravico1, da za upoštevanje teh načel skrbi. V okviru teh načel se glasijo' več ali manj tudi stalne izjave državnega sekretarja prof. dr. Gschnit-zerja, čeprav pogosto; njegove formulacije dopuščajo; dvom;, ali priznava Pariški sporazum kot veljavno; meddržavno ureditev južnotirolskega vprašanja. Očitno je, da v konkretnih vprašanjih njegove zahteve presegajo besedilo; te pogodbe.
Italijanska vlada je na vladno izjavo kanclerja ing. Raaba pred avstrijskim parlamentom dne 4. julija 1956 takoj 10. julija 1956 potom svojega poslanika na Dunaju odgovorila in zahtevala od avstrijske vlade primerna pojasnilai. Temu povabilu se je avstrijska vlada odzvala, in z verbalno noto; dne 8. oktobra 1956 izročila italijanskemu poslaniku na Dunaju poseben Memorandum o; Južni Tirolski z dne 8. oktobra 1956.
Italijanska vlada, ki je torej na. odgovor avstrijske vlade čakala nad tri mesece, je s svoje strani z odgovorom še dalj odlašala,. Del hrupne propagande;, ki
Slovenski časopisi izhajajo že 160 let
Slovensko' časopisje bi letos lahko obhajalo svojo; 160-letnico. Prvi slovenski časopis je namreč izšel v začetku leta 1797, imenoval se je »Ljubljanske novice od vsih krajev celiga svejta«. Natisnjen je bil v formatu osmerke ter bil kaj droban in nebogljen, kar v smešnem nasprotju s svojim bahavim naslovom. Prvi urednik je bil pesnik Valentin Vodnik, ki je tudi sam napisal večino' člankov in pesmi v njem.
Kljub temu, da so bile »Ljubljanske no-vicei« po obsegu skromne, pa so' bile Vendar velikega pomena za slovenski narod. Od tedaj se je slovensko' časopisje vedno bolj krepilo in izpopolnjevalo', vedno bolj je tudi raslo število časopisov in dobrih časnikarjev, ki so pomagali dvigati slovensko ljudstvo iz zaostalosti in utrjevati narodno zavest.
„Ero z onega sveta” na Dunaju
Dunajska premiera, znane Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, ki predstavlja letošnji prispevek Volksopere k dunajskemu festivalu, je sedaj določena za 5. junij. Režijo1 opere so poverili znanemu zagrebškemu režiserju Titu Strozziju, sceno; pa je izdelal eden prvih dunajskih scenografov profesor Hla,w. Objavili so; tudi že glavno zasedbo pevskih partij. Naslovno; vlogoi bo pel jugoslovanski operni pevec Josip Gos,tič, Djulo; pa; bo pela bivša članica zagrebške Opere Sonja, Mottl — Šagovac. Oba operna pevca; že tretje leto; z; uspehom nastopata (ha Dunaju. Marka, bo' pel mladi dunajski basist Oskar Czervvenka.
„Taneč” bo gostoval v Etiopiji
Ansambel narodnih pesmi in plesov Makedonije »Taneč«, ki je že z velikim uspehom nastopal po najrazličnejših odrih sveta, bo odšel letos na svojo; 12. turnejo; v tujino. To; pot bo ponesel jugoslovansko narodno: pesem in plese; V Etiopijo1. Pred odhodom bodo; makedonski umetniki nastopali še v različnih krajih Jugoslavije, in sicer V Kosovsko-Metohijski oblasti, v Srbiji in Vojvodini. »Taneč« bo obiskal pjoleg glavnega mesta Etiopije Adis Abebe še ostala večja mesta te afriške dežele.
Grafična razstava v Tokiu
V japonski prestolnici Tokiu pripravljajo prvo mednarodno grafično; razstavo*, ki bo; v času od 15. junija do 14. julija združevala številne najbolj znane in slavne likovne umetnike sveta. Povabilo' za sodelovanje sta prejela tudi slovenska umetnika Riko Debenjak in France Mihelič, ki bosta razstavila vsak po 5 grafik.
smo jo' zgoraj omenjali, je verjetno nato veljal hitrejšemu razpravljanju o* predanem memorandumu, katero naj bi izsilile »nevzdržne razmere«, o katerih je bilo vedno spet govora na raznih zborovanjih. Res je italijanska vlada 30. januarja 195711) končno odgovorila na avstrijski memorandum s svojim Memorandumom ministrstva zunanjih zadev v Rimu, ki je bil izročen avstrijski vladi po avstrijskem poslaniku v Rimu ter v prepisu še posebej z verbalno; noto; italijanskega poslaništva Uradu zveznega kanclerja, zunanje zadeve, na Dunaju dne 9. februarja 1957.12)
Čeprav se mi zdi vsebina, teh memorandumov silno zanimiva, in poučna, jih zaradi širokega obsega v naslednjem ni mogoče objaviti V celoti. Smatram pa, za koristno;, da jih objavim vsaj v izvlečkih.
(Nadaljevanje sledi)
") Pripomba : To je dan pred aretacijo urednika „Dolomiten“ dr. Friedla Volggerja v Bozenu v zvezi z izvršenimi atentati z razstrelivom v Južni Tirolski.
12) Pripomba: Žal je pisec imel priliko spoznati omenjena memoranduma šele po objavi njhovega besedila v Avstriji dne 6. marca 1957, torej po objavi večjega dela gornjega članka.
Mokrije
Čeprav še ni takoi dolgo tega, ko je naše sadovnjake, travnike in njive pokrival še sneg in nam je slana uničila dobršen del letošnjih posevkov in sadja, so mrzlim nočem kmalu sledili vroči dnevi. Ob jezerih in ribnikih so se pojavili tudi že prvi kopalci. Predvsem so bili med prvimi kopalci otroci, ki so še posebno nestrpni in komaj čakajo, da pride čas poletne kopalne sezona
V nedeljo popoldne se je zbrala skupina fantov iz Mokrij in odšla k Zablaške-mu ribniku. Tu so se fantje takoj pripravili za kopanje. Ker je ribnik precej plitev, so se fantje prav radi zadržali v raz-meropia že zelo topli vodi. Toda radovednost jih je gnala naprej proti sredini ribnika, kjer je voda nekoliko bolj globoka. Med prvimi je šel 11-letni Peter Prunč. Vsi njegovi tovariši so bili še mlajši. Nenadoma je Peter zgubil tla pod nogami. Obupno je krilil z rokami, da bi se rešil iz globine. Ker pa ni znal plavati, ga je le še bolj vleklo v globino. Nihče od tovarišev mu ni mogel pomagati, ker so bili vsi neplavalci. Začeli so klicati na pomoč in vsi preplašeni odšli iz vode. Na pomoč je pritekel kmet Janez Kordež iz Dvora, ki je čez kake poil ure izvlekel Petra Prunča iz vode. Takoj so1 začeli z umetnim dihanjem, da bi tako rešili ponesrečenca, toda vse je bilo zaman. Mlado1 življenje je ugasnilo za vedno. Žalostnim staršem velja iskreno sožalje.
Ta prvi žalostni dogodek letošnje kopalne sezone naj bo opomin vsem staršem pa tudi učiteljem, da otroke stalno opozarjajo na velike nevarnosti vode. Otroci, vsaj tisti, ki ne znajo plavati, naj ne bi nikdar šli v vodo, pa čeprav je plitva, če ni zraven vsaj en odrasel človek, ki zna dobro plavati. Le na ta način je možno* preprečiti še več podobnih primerov, ki kaj pretresljivo učinkujejo.
ržr vta§\2auJhk
Ledenice
Naš kraj je zaslovel z žalostno* posebnostjo: z nezavarovanim železniškim prelazom v bližini šole, ki je že mnogim motornim Vozilom in njihovim voznikom postal usoden. Čeprav je proga na obe strani razmeroma dobro pregledna, je na tem mestu že marsikoga doletela usoda, ker je spregledal bližajoči se vlak.
Tudi zadnjo sobotoi zjutraj je ta prelaz zahteval svo j o* žrtev ter jo našel v osebi mladega živinozdravnika dr. Hansa Kal-tenbrunnerja iz Millstatta, ki se je s svojim avtom vozil iz Podrožčice v Beljak. Očitno je voznik spregledal, da se iz Podrožčice bliža električni vlak, katerega 110-tonska lokomotiva je vozilo zgrabila in ga kakih 200 metrov daleč rinila pred seboj. Dr. Kaltenbrunnerja so le še mrtvega rešili iz popolnoma razbitega avtomobila. Ponesrečenec zapušča ženo in tri majhne otroke.
Tragični dogodek je vzbudil veliko zanimanje in se je na kraju nesreče takoj zbrala velika množica ljudi, tako domačinov kakor tudi potnikov, ki so se z jutranjim vlakom peljali v Beljak. Pri trčenju je bila poškodovana tudi lokomotiva, promet pa je bil prekinjen za Več ur.
Tudi ta primer govori o potrebi po skrajni previdnosti v prometu, kajti iz dneva v dan večajoče se število prometnih nesreč dokazuje, da čloVek nikdar ni dovolj pazljiv.
di plodiči pravtako občutljivi za mraz kot cvet. Nekateri so sicer mislili, da mraz pri sadju ni napravil toliko škode, ker so po slani cvetovi ostali še lepi. Res je, cvet je sicer ostal lep, uničena pa je bila plod-nica, ki je glavni del nastajajočega plodu. Plodnice so začele odmirati in odpadati.
Ker se na istem sadnem drevesu ne razvijejo vsi cvetovi istočasno, je upati, da bo kljub hudemu mrazu le še nekaj sadja, ker so se nekateri cvetovi razcveteli šele po usodnih mrzlih nočeh. Nevarnost pa je, da bodo to uničili drugi sadni škodljivci, ki jih je v naših krajih zelo mnogo>, ker se mnogi sadjarji še ne zavedajo v polni meri, da je treba sadno drevje proti tem škodljivcem škropiti.
Nekaj več moremo pričakovati edinole od jablan, ki zelo pozno cveta. Skoda pa je, da ravno teh sort V naših krajih manjka. Nekateri kmetje nimajo* niti enega drevesa teh sort, kar je prav gotovo velika škoda. Predvsem V podobnih letih, ki si žal pogosto sledijo', bi bilo dobro imeti tudi pozne sorte, ki so' v takem primeru še edino upanje. Bobovec, ki srednje pozno cveti, se je ob slani ravnoi razcveta!. Le malo' pa se je tedaj razcvetala, Labud-ska banana (Materno jabolko), katere slana najbrž ni uničila. Ta sorta pa pri naših sadjarjih še ni razširjena. Popolnoma
uničeni sO orehi, ki so' za pozebe posebno občutljivi.
Gotovo si ob tolikšni škodi, ki nam jo je povzročila slana že več let zaporedoma, zastavljamo vprašanje, ali bi se dalo v bodoče škodo' zaradi slane odvrniti. Od nekdaj že je pri nas v navadi zadimlje-nje. Vendar dim mraza ne more dosti znižati, zabraniti more edinole dostop sončnih žarkov do zmrznjenih cvetov. TO pa seveda samo V mirnem vremenu ali kadar lahen Veter počasi odnaša dim med sadno drevje. Če se zmrznjeni cvetovi počasi zopet odtajajo', je škoda nekoliko' manjša. Amerikanci že dolgo' časa grejejo svoje sadovnjake V podobnih letih z malimi pečmi, in to s prav dobrim uspehom. V novejšem času se v naprednih državah v sadjarstvu uveljavlja umeten dež na sadno drevje, in to zlasti tam, kjer imajo itak napeljano vodo v sadovnjake za namakanje ob suši. Z nalahnim umetnim dežjem se sadjarji uspešno borijo proti pozebam celo do' 7 stopinj mraza. Sadno cvetje in močno razvito popje sicer pozebe že pri 3 stopinjah pod ničlo.
Prav gotovo je, da se boi moralo' tudi pri nas v Avstriji nekaj ukreniti, predvsem V krajih, kjer igra sadjarstvo' veliko vlogo', da se bo škoda čim bolj zmanjšala.
Zanimivo ob nedavnem mrazu je bilo tudi to, da je radio poročal O veliki škodi, ki jo' je povzročil mraz na Južnem Tirolskem, o škodi v naših krajih, torej V lastni državi, pa ni bilo dosti kaj slišati. Iz tega je razvidno', da vremenska služba ni vedno v najboljšem redu.
Slovenski film »Dolina miru64 danes v Celovcu
KELAG bo gradila novo elektrarno
Ob Borovnici pri Apačah v občini Galicija bo* KELAG v kratkem začela graditi novo' elektrarno'. V to svrho je razpisala javno posojilo v znesku 40 milijonov šilingov, ki bo vpisnikom donašalo 7% obresti na leto. Kakor smo poročali že zadnjič, je dežela prevzela jamstvo* za to posojilo. Točni podatki oi pogojih in prednostih tega posojila, čigar vpisni rok traja do 4. junija, lahko razberete v oglasu, ki ga objavljamo* na zadnji strani.
Št. Vid in okolica
Škoda, ki sta jo povzročila pozni majski sneg in huda slana v jasnih nočeh, je v naših krajih pa tudi drugod v evropskih dežeiah ogromna. Rži so* polegle. Zlasti je mraz hudo* prizadejal ranejše sorte rži. V okolici Št. Primoža je* razširjena rž Timaverca, ki je najzgodnejša; ta je utrpela hude pozebe in ni pričakovati zrnja, zato jo kmetje kosijo za krmo1. Nekateri kmetje pa so rž pokosili za silažo in jo tako' mogoče še najbolje izkoristili. Trpele pa so tudi druge poljske rastline, zlasti detelje.
Najbolj občutilo1 pa je slano sadno drevje v cvetju, pa tudi mladi plodiči. Letos so hruške ob slani ravno odcvetale, kar velja tudi za fcoščičasto sadje. Pričakovati je, da je uničeno* tudi sadje, ki je pred slano sicer že odcvetelo1, ker so mla-
Kakor smo poročali že* V prejšnji številki našega lista, bosta Avstrijsko-jugo-slovanska družba in Generalni konzulat FLR Jugoslavije v Celovcu predvajala danes ob 8 uri zvečer v slavnostni dvorani trgovinske zbornice v Celovcu, Bahnhof-strasse, doslej najlepši slovenski film »Dolina miru«, ki je bil na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu dobro ocenjen. Vsak, ki želi videti lepi slovenski film, si ga danes zvečer lahko brezplačno* ogleda,. K predstavi so vsi prisrčno vabljeni.
A vst r i j sko-j ugoslov anska družba je ta film predvajala že v Št. Vidu ob Glini, kjer ga je videlo preko 400 gledalcev, mnogo interesentov, ki bi si film radi ogledali, pa ni moglo' v dvorano, ker je bila prenapolnjena. Kritika je film tudi ugodilo ocenila.
O filmu »Dolina miru« piše filmski list »La technique cinematografique«: »Jugoslovanski film .Dolina miru' je takšna
(SE OGLAŠAJO
Na pogosto izraženo željo številnih čita-teljev smo se odločili, da uvedemo v našem listu priložnostno rubriko pod naslovom „Bralci se oglašajoS tem dajemo našim ljudem možnost, da v listu zavzamejo stališče do najrazličnejših vprašanj ter izrazijo svoje mnenje, ne glede na to, če bo to vedno tudi mnenje našega uredništva.
Izrecno pa opozarjamo, da anonimnih dopisov ne bomo upoštevali, vendar bomo ime pisca objavili samo v primeru, če bo to posebej želel.
Tokrat objavljamo na tem mestu dopis, v katerem se pisec bavi z danes zelo aktualnim vprašanjem v zvezi z naraščajočo motorizacijo.
Ali naj kupimo motorno vozilo ?
Kdor sanja o avtomobilu, mora znati računati, kdor ga kupi, mora računati z izdatki.
Avto stoji danes v središču osebnega in družinskega življenja, kar močno* vpliva na življenje posameznika in skupnosti. Dejstvo pač je, da je avto tu in da je vse to, kar je v zvezi z avtomobilom, sprožilo velikanske gospodarske spremembe. Za milijone ljudi je postal avtomobil življenjska vsebina, vseeno ali ga nekdo osebno ima ali ne. Moč avtomobila se; kaže* tudi v tem, da je danes avtomobilska industrija ključ doi gospodarske stabilnosti V državi. To vlogo je še pred drugo svetovno vojno imelo gradbeništvo'.
Če so pred leti posamezniki stremeli za tem, da so si postavili streho nad glavo,
so pač videli življenjski cilj doma pri družini. Danes pa nasprotno sanja večina ljudi o avtomobilu ali o motornem kolesu, o potovanjih in o spoznavanju novih krajev in ljudi. Morda je res, da mladi ljudje ne pijejo več toliko alkoholnih pijač, ker porabijo denar za avto* ali motor. Treba pa je vzeti svinčnik v roke in računati, kaj stane avto ali motor letno, ker se zdijo marsikomu stroški za vzdrževanje vozila ter davki razmeroma malenkostni.
Vpliv avtomobila na življenje ljudi je ogromen. Predstavljajmo* si samo* gradnjo cest. Ta stroka zaposluje milijone ljudi po vsem svetu. Celi predeli mest in vasi se morajo umikati cestam, mesta in vasi dobivajo novo lice. Na drugi stTani številni avtomobili porabijo' ogromne količine goriva. To veča zahtevoi po proizvodnji nafte, ki pa zopet sproži celo vrsto gospodarskih in političnih sprememb, kar je posebno nazorno prišlo* do izraza ob priliki agresije proti Egiptu ipd.
Pa poglejmo*, kako* je z osebne strani glede avtomobila, ki ni več samo prevozno sredstvo, marveč je pogosto' udomačen kot del družine. Avtomobil uteši potovalne želje, postal je tudi simbol svobode. Nekateri so celo mnenja, da se človek za volanom spočije, da pozabi na. vsakdanje skrbi ter se čuti sproščenega in svobodnega.
Vse to vodi do tega, da se marsikomu sanje o avtomobilu res uresničijo. Toda avtomobil ni prava hranilnica, kar pa spoznamo' šele tedaj, ko ga že imamo*. Danes avto ni težko kupiti; na vsakem koraku nas vabi, vidimoi ga na cesti, v izložbi, kjer se ves nov blešči in privlačuje.
Končno' ga kupimo. Res* je, da ga ne plačamo takoj, saj ga dobimo tudi na obroke. Treba je samo podpisati kupno* pogodbo in že se lahko peljemo. Toda, kdo misli takrat na denarne težave, saj je vendar vse tako enostavno*.
Prvi korak je storjen, vse ostalo opazimo šele pozneje ko se denarnica prazni, ko mnogokrat ni toliko denarja pri hiši, da bi lahko kupili bencin, kaj šele, da bi plačevali obroke. Pride pač tako daleč, da prosimo* za pomoč. Toda kaj potem, ko pridejo večja popravila ali če se* zaletimo V drevo*? Lahko se zgodi, da zgubimo avto, zdravje, službo' ali celo življenje. Manj tragičen je slučaj, da stoji avtomobil že leto dni v garaži, na vožnja pa niti misliti ne moremo*, ker je treba plačevati obroke, zato* za bencin ni več denarja.
Ali ima poi vsem tem še smisla, da imamo avto samo' zato, da na zunaj pokažemo svoj visoki življenjski standard, ko* v resnici nimamo' niti toliko' denarja, da bi se lahko pošteno najedli, ko zanemarjamo otroke in tudi vse druge stvari, in to samo zatot, da imamo' avto. V mnogih primerih je ravno avto kriv, da pride v družinah doi poloma, ker ves denar požre samo avto. Kje je potem še družinska sreča?
Avtomobil pač ni prava hranilnica, kajti ne pomaga varčevati, temveč denar zapravljati. Zlasti družin z malimi dohodki avto ne osrečuje, prej družinska srečo razkraja. Zato Velja: Kdor hoče avto imeti, mora znati računati in vedeti, ali mu bo vozilo koristilo. V nasprotnem primeru so vsi računi le špekulacija in vodijo prej ali slej do neizogibnega poloma.
redkost, da jo* je vredno predstaviti. Pokaže nam deželo1, kakor jo* doživljata otroka, ki v svoji porušeni domovini zaman iščeta dolino miru. Vrstijo' se letalski napadi, vmes drdrajo nacistični tanki in pokajo' partizanske strojnice. Mislita, da bosta našla to dolino, ki vanjo peljeta tudi ameriškega letalca, Vendar naletita povsod le na razdejanje in smrt. Ne izgubita poguma, spet se odpravita iskat obljubljeno* deželo, vendar daje zgodba slutiti, da na svetu, ki v njem vihra vojna, ni prostora za dolino miru...
Zgodba je lepa in preprosta;, .Dolina miru' se nam predstavlja kot odlična poslanka mlade* jugoslovanske kinematografije, ki smo* jo veselo pozdravili v Cannesu in ki prav gotovo ne zasluži, da bi jo prezrli.«
Ta kratka ocena prav gotovo govori o kvaliteti tega filma. Ameriškega letalca v tem filmu igra znani črnski filmski igralec John Kitzmiller, ki je za to vlogo* dobil v Cannesu prvo nagrado* za najboljšo moško vlogo.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote 25. maja do četrtka, 30. maja 1957 film:
»Dvoboj v soncu«
(Dueli in der Soinne)
v soboto, 25. maja, ob 20.15 uri v Globasnici pri Šoštarju,
v nedeljo, 26. maja, ob 16.00 uri v Goričah pri Planteu,
ob 20.00 uri v Kotmari vesi pri Ilnu,
v torek, 28. maja, ob 20.15 uri v Ledincab pri Rauschu,
v sredo, 29. maja, ob 20.15 uri v Šmihela pri Šercerju,
v četrtek, 30. maja, ob 13.15 uri v Št. Pr*' možu pri Voglu,
ob 16.00 uri na Beli pri Sorgerju, ob 20.00 uri v Bilčovsu pri Miklavžu.
Ta barvni film je za mladostne nedostopen.
,K O C € 0 4
Petek, 24. maj: Johana Sobota, 25. maj: Urban I. Nedelja, 26. maj: Filip Neri Ponedeljek, 27. maj: Beda Č. Torek, 28. maj: Avguštin Sreda, 29. maj: Maksim Četrtek, 30. maj: Vnebohod
Vidiš-nevidiš
UKRAJINSKA PRAVLJICA
Živela sta graščak in njegov sluga. Vsak je imel sina istih let, ki sta se v Proških letih skupaj igrala in si bila zve-sta prijatelja. Ko pa sta zrasla in je graščakov sin prevzel po očetu gospodarstvo, te zasovražil slugovega sina. Nalagal mu najtežja dela in si izmišljal stvari, ki Sc niso dale izvršiti.
Nekoč je rekel mladi graščak:
»Prinesi mi vidiš-nevidiš!«
Sluga je žalosten odšel z gradu. Napoti s® v gozd in zaide V na j več j o goščavo, in fftej, pred seboj zagleda kočo. Potrka na ^ata,; ker se nihče ne oglasi, vstopi, se skrije za peč in sede;.
Opoldne', ko je bil čas za kosilo', vstopi starček ter glasno zakliče:
»Vidiš-nevidiš, pogrni mizo!«
Trenutek nato se že pojavi od nekod Pagrnjena miza, polna dobrih jedi in pijač. Starček se hitro naje in napije ter zop©t zakliče:
»Vidiš-nevidiš, pospravi!«
Trenutek nato je bilo vse pospravljeno. Sluga vse to vidi in sliši. Takoj ko star-ček odide, pride izza peči. V upanju, da Se morda posreči tudi njemu pričarati pogrnjeno mizo, zakliče:
»Vidiš-nevidiš, pogrni mizo!«
Ni minilo več ko nekaj sekund, miza j® bila pogrnjena. Sluga se naje in napije ter vpraša:
»Ali ti ni mogoče postalo dolgočasno' Pri tvojem gospodarju, dragi vidiš-nevidiš?«
»Res je, zelo mi je dolgočasno« tiho °dgovori.
»Ako te je volja, pojdi z menoj!«
»Pojdem!« se spet oglasi.
Ih gresta. Ko prehodita že dobrišno' pot, stega zakliče:
»Vidiš-nevidiš, si tu?«
»Tu sem, gospodar, le pojdi in se ne boj, n® bom zaostal.«
In gresta dalje. Čez. nekaj časa zagleda poti veliko hišo* 1, ki soi jo1 šele gradili. Nikogar ni bilo zraven,, da bi delal, le se-£lra, ki sama teše in sama seka. Če je tre-a privleči lesa, ga sama, privleče, skak-tejoča na eni nogi sem in tja.
UGANKA
Skupaj se držita,, noč in dan podita, pa se ne ulovita — kdo sta bratca skrita?
(im en eopjznjj)
Vidiš-nevidiš reče:
»Zamenjaj me za sekiro' samosečko, ako me boš poklical bom zopet pri tebi.«
Prav tedaj pride mimo starček in sluga mu pravi:
»Zamenjaj mi, dedek, to sekiro za vidiš-nevidiš!«
»A kaj je toi?« vpraša starček.
Sluga zakliče:
»Vidiš-nevidiš, pogrni mizo!«
Starček se ni mogel načuditi mizi, polni vseh mogočih dobrot, ki se je v tem hipu pojavila. Naje se in napije in da slugi sekiro.
Ko se je sluga nekoliko oddaljil, pokliče: »Vidiš-nevidiš!«
»Tu sem, tu, gospodar, poleg tebe«, se je oglasilo tik njega po) gozdni poti. Tedaj spet sluga zagleda nekega starčka, a poleg njega skače palica.
Sluga vpraša: »Kaj imaš,dedek?«
»To je palica-samoruška, samo poglej, ko zakličem: Ej, palica, podiraj!«
Komaj spregovori, že začne palica skakati. Kadar poskoči, pade debelo drevo. Koi sluga to vidi, zakliče:
»Vidiš-nevidiš, pogrni mizo!«
Že se pojavi pogrnjena miza, in na, njej vse mogoče dobrote. Starček se naje in napije, pa prosi slugo-:
»Zamenjaj vidiš-nevidiš s palico' samo-ruško.« Vidiš-nevidiš pa že šepeče slugi: »Menjaj! Vrnem se k tebi, kadar pokličeš.«
Sluga zamenja in vzame palico-samo-ruško. Ko pride na polje, zakliče: »Vidiš-nevidiš!«
»Tu sem,, gospodar, tu poleg tebe!« Tako prideta V mesto. Sluga gre V krčmo in zakliče:
»Vidiš-nevidiš, pogrni mizo!«
Hej, že je bila gostija; sluga je in pije in pogosti še deset ljudi. Potem reče: »Vidiš-nevidiš, pospravi!«
In vse v trenutku izgine.
Neki vojak, ki je tedaj V gostilni popival, se je namrgodil in dejal:
»Ta tvoja umetnost ni nikaka umetnost!« Sluga pa samo reče:
»Hej, šibe naprej!«
Nenadoma priskočijo od nekod šibe in začno skakati, švigati in žvižgati po sobi, da je bilo joj.
Vojak pravi: »Menjaj tvoj vidiš-nevidiš za moje šibe!«
Vidiš-nevidiš spet zašepeče:
»Menjaj, vrnem se k tebi.«
Sluga menja, Vidiš-nevidiš za šibe in ko pride iz mesta, pokliče:
»Vidiš-nevidiš!«
»Tu sem, tu sem, gospodar, ne boj se!« se oglaša tik njega.
Kmalu pride sluga k svojemu graščaku. Ko pride bliže gradu, vidi, da je V gradu polno gostov, gostija, godba in ples. Ko graščak opazi, da se je sluga vrnil, zakliče:
»Ej, dajte mi korobač!«
»Ne!« reče sluga, »potrpi!«
Graščak se razjezi, a sluga zakliče: »Udari po gosteh, palica-samoruška!«
In palica začne; udrihati po gosteh. Nastane velik preplah in direndaj. Šibe mlatijo in mlatijo, dokler vsi ne pobegnejo.
Sluga reče nato šibam:
»Šibe-umetnice, udarite po gospodarju, da bo' v bodoče pametnejši!«
In šibe so začele švrkati po gospodarjevih plečih; tako' so ga izprašile, da ni mogel do besede.
Odslej sluga ni bil več sluga in začel si je graditi Veliko hišo. Palica samoruška je podirala drevje, sekira-samosečka je sekala, tesala, prinašala in odnašala. Vidiš-nevidiš pa je bil Vedno pripravljen, da je pogrnil mizo, kadar so prišli v goste dobri, ubogi in lačni ljudje.
Manica:
(Hammimi umika.
Muha in komarček, ta najmlajši parček
je takole sklenil, da se bo oženil.
Godec gibčen, uren, je bil črni muren,
mravlja pa oholo je plesala kolo.
Za obed skrbela pridna je čebela,
polna bila skleda sladkega je meda.
A namesto vina svatovska družina
pila je vodico, jutranjo rosico.
Velikan, pastir in kozel
V Gorjancih je živel velikan. Nič ni delal, a vseeno' je dobro živel: pastirjem je kar del ovce, govedo, in teleta, si jih pekel na ražnju in se redil. In ni ga bilo dneva, da bi si ne omastil brade z ukradenim živinčetom,
Nekoč je mlad pastirček pasel na pa-šincih ovce in koze. Največji in najlepši v vsej čredi je bil stari kozel, ki je na klic pastirjeve svireli zganjal ovce- in koze v čredo.
Toda kozel je kozel! Nekega dne se je sam preveč oddaljil od črede in zašel pred skalnato votlino, kjer je domoval gorjanski velikan. Ko1 je velikan zagledal kozla, ga je pograbil in skril v luknjo, da bi ga naslednji dan nataknil na raženj in si ga spekel za obed.
Pastir je iskal izgubljenega kozla. Komaj je zapiskal na svirel, že je kozel za-meketal v Velikanovem skrivališču.
»Vrni mi kozla!« je zaklical pastirček pred votlino). »Če mi ga ne vrneš, te bom premlatil, pa četudi si velikan!« se je ojunačil.
, »Na mojem pašincu se je pasel, zato bo moj!« se je zadrl velikan iz votline.
»Vrni mi kozla! Če ne, te premlatim!« je pastir ponovil grožnjot.
»Oho; tebe se pa res bojim!« se je za-krohotal gorjanski velikan. »Koliko te pa jei?«
»Toliko, kolikor me vidiš,« je pastir pogumno Odgovoril. Potlej pa je zasviral na piščalko' in zapel:
»Kozel, kozel, Meketač, stresi Velikana iz hlač!«
In kozel se je pognal iz votline ter se izozad zaletel s tolikšno silo., da je velikana zaneslo po strmi rebri. Velikanu je dričalo: tekel je in tekel, se lovil za breze in hraste, pulil med tekom hraste iz zemlje, a ustaviti se ni mogel. Ustavil se je šele v dolini, prav ob vznožju Gorjancev. A kako! Telebnil je vznak s tolikšno silo, da se je tamkaj, kjer je padel, vdrla zemlja v globoko drago).
Preden sei je pobral in prisopihal pod' vrh Gorjancev, kjer je imel svojo< skalnato votlino, sta pastir in kozel že zdavnaj odšla domov.
Na mestu, kjer se je velikan vdrl v drago; stoji danes vas. Belokranjci so ji vzdeli ime — Draga... Tako pravijo...

,cP
KNJIGA
—----
^OBODNIM
SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
Krog poldneva so se odprla vrata. Cel Prevod Epalroditovih tkalcev je začenjal jkod. Za njimi je šla črna truma kuhar-hato brez števila bogata oblečenih Zhjev. Z vzklikanjem so se pomešali ehhje postopači in kričavi berači ter ^z9lašali slavo Epafrodita, ljubljenca c Pravde. Za vsemi je šla tolpa skopljen-■ v Ih dve nosilnici: v prvi, preprosti, sedel Iztok, v drugi, iz najdražje svile razkošno pozlačeni, Epafrodit. j. 01 cestah in trgih se je zgrinjala mno-
i C^' Ves klečeplazni Bizanc je že vedel, ° je odlikovan Epafrodit. Tisoči so ga kcjlinj ali s kletvami, ki jim jih je nare-žal a*a kteda zavist. Ko pa se je pribli-1^.' s° se mu klanjali in mu navdušeno ha i 1 ter Ta obsipali z naj častne j širni ^ °vi. Epafrodit je vljudno odzdravljal. je T^tegovih svetlikajočih se drobnih očeh ki! tj° VeHko' poroge in večni klic: Lažni-. Hinavci! Nesramneži! eIikaši so slavili Epafrodita, narod je
veličal Iztoka. Iz ostankov zelenja po stenah, ki so bile okrašene za triumf, so trgali vejice lovorja in jih metali v Iztokovo nosilnico. Iztegovali so za njim roke, jih dvigali, kakor bi prožili tetive, pa udarjali v plosk in navdušene vzklike.
Pred bronastimi vrati se je spremstvo razdelilo in se umaknilo na desno' in levo. Palatinski Vojaki v blesteči opravi so pozdravili, težka vrata soi se odprla in nosilnici sta izginili v Justini j anovi palači.
Dvorni sužnji so poljubljali trgovcu roko. Nosilnici sta obstali pod marmorno arkado; Izstopila sta,. Naznanili so jima da bo sprejem v Orlovi dvorani. Vedli so ju skozi labirint poslopij, dvorov in sob, dokler niso prišli v čakalnico) pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojanstvenikov, senatorjev, mladih dvornih patricijev, diakoni in duhovniki, vse je klečeplazilo v čakalnici in čakalo dolge ure, premnogi kar dneve), tedne in mesece, da se jim je ponudila prilika pasti v prah pred božanskim despotom in poljubiti Teodori nogo.
Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, se je dvignil roj dehtečih dvornih prilizo-valcev in ju pozdravljal z vznesenimi čestitkami in najponižnej širni pokloni: Vsa ista igra, polna zavisti in laži, pred vrati carja kakor spodaj na široki ulici.
Ni utegnil Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil.
V prozorno tančico, zavit skopljenec je
odgrnil težko zaveso; dvorni ceremoniar je namignil trgovcu. Vstopila sta.
Pred njima se je zableščala dvorana, da se je zmedel za trenutek sam bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro, ob blestečih stenah dragocene trofeje, uplenjene zmaganim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z razprostrtimi perutmi. Pod njim na bagrenem prestolu Justinijan, slok in suh, v težkem skrlatu, ob njegovi strani Teodora, ovenčana z diademom. Preko škrlatne tunike; v katere rob so bili uvezeni sveti Trije kralji z zlatimi fri-gijskimi kapami na glavi, je imela težek palij, plašč, ves posut z žlahtnimi kamni. Krog nje zbor dvorjanic, krog carja vrsta dvornih ljubljencev.
Epafrodit in Iztok sta od daleč pokleknila, se drsala po, kolenih proti carju in legla pred njim po dolgem na obraz. Iztok bi bil zaškripal z zobmi in planil pokonci ter zadavil tega tirana, takoi ga je peklo; svobodnega sina prostih dobrav, to grozno), hinavsko ponižanje.
»Pred teboj v prahu prosita milosti božanskega despota najnevrednejša, hlapca,« je izpregovoril Epafrodit.
Izvršeno) je bilo počaščenje, Upravda je dal znamenje, da sta vstala.
Teodorini pogledi so žareli bolj kakor dragulji v kroni in se pasli na Iztoku. Dvignila se je vsa njena preteklost, ko je še brodila po) blatu, ko je zamamljala. na igralskem odru s prelestno lepoto' in ži-
vela v razkošnih orgijah. Odložila bi krono; slekla skrlat, da bi zamamila tega Slo vena in si ogrela na teh junaških prsih vse plamene strasti.
S Teodoro so se naslajale ob Iztoku dvorjanice. Na nasprotni strani je zelenel od jeze poveljnik Azbad. Ni izgrešil pogleda Teodore. Ali to ga ni bolelo. Iskal je tiste modre oči, ki soi ga včeraj pogledale pomilovalno, celo porogljivo; in mu privoščile poraz v hipodromu. Njegovi pogledi so prosili in jokali pred temi modrimi očmi in beračili za milost. Toda Irena se ni ozrla. Njene ustnice so se smehljale, njene oči so se zapletle v bujne kodre Iztokove in obvisele kakor na skrivnostnih nitkah ob Slovenu.
»Epafrodit, Krist ti je naklonjen! Obsen-čil te je Sveti Duh, da je kupila konje tvoja trgovska modrost, kakor jih je vredna velika despojna. Zahvaljujem nebo za ta dar.«
»Božja Modrost je izbrala nevrednega hlapca, da poplača z drobtinico, veliko svetost in molitev despojne.«
»In despot narodov te zahvaljuje vpričo jasnega dvora in ti obeta svojo' milost do konca!«
»Preveč je tvoje dobrote! Poplačan je hlapec zadosti, ko je smel zreti V sonce vesoljnega sveta, ki vlada v pravici in modrosti narode!«
»In tudi barbaru« — Justinijan je pokazal na Iztoka — »je naklonil Bog zrna-
oddih IN RAZVEDRILO
JAROSLAV HASEK:
Mitničar) eva uradna vnema
Prav verjetno se je vsakdo, ki je že kdaj stopal preko enega praških mostov, potem ko je stal na mostu, zavedal, kako pomemben je bil tisti trenutek. Strogi pogledi uniformiranih mož v mitnici in pred njo, resna dostojanstvena; podoba policijskega stražmojstra na ulici in tabla, ki trezno našteva veljavne pristojbine za ljudi in živali — vse tol vzbuja vtis pomembnega dogodka^
Če opazujete postave pred mitnico, ki jih ne gane niti zapeljiv ženski nasmešek,bi najraje poljubili roko, ki se steguje, da; bi pobrala predpisani novčič. Ljubezen do magistrata: občutite, cenite prizadevnost in nepodkupljivost mitničarjev in če se zavedate, da te može s ploščatimi čepicami varujejo paragrafi, ki temeljijo na kaznovanju žalitve uradnikov, spoštljivo' snemate klobuk in vestno položite svoj krajcar v roko! teh neizprosnih Brutov mesta Prage.
*
Med temi možmi se je zaradi posebne uradne vnetosti odlikova Štepan Brych, mitničar na mostu cesarja Franca Jožefa.
Kakor kragulj je oprezal za civilisti, ki so hoteli prekoračiti most.
Šale ni razumel, pa tudi dolgih pojasnjevanj ni ljubil.
Če se je kdoi izmed civilistov (častnikom namreč ni bilo treba plačevati mitnine),kdo* izmed teh prekletih civilistov, znašel le za dolžino nosu za iztegnjeno! roko Štepana Brycha, ni bilo milosti, ne opravičil. Ali je plačal svoj krajcar ali pa je bil izgubljen.
Štepan Brych je kar pomahal in policijski stražmojster pred mostom je vedel, za kaj gre. Z roko na torbici za samokres je pristopil umerjenih korakov. Štepan Brych je pokazal na osebo, ki ni hotela plačati mostnine, in rekel le eno besedo: »Odpeljati!«
Potem je stražmojster omenjenega zgrabil za laket in kratko' vprašal: »Ali poj-dete z menoj ali moram uporabiti silo?«
Običajno je vsakdo izbral prvo, da bi prišel do policijskega ravnateljstva.
Tam, se je moral sleči. Potem so ga preiskali, izmerili fotografirali, ga zaslišali in ga končno odpeljali v samico in dan
Prcvidncž
50 dečkov nižje gimnazije v Londonu so vprašali, če bi se želeli udeležiti prvega poleta na Luno. 49 jih je navdušeno pritrdilo. Samo eden je previdno pripomnil: »Jaz bi se prijavil za drugi polet... ko se bodo drugi že vrnili.«
ali največ teden dni zatem poizvedovali, ali stanuje zapornik res tam, kjer je navedel. Potem so ga izpustili, če pa je medtem dokazal, da ne soglaša z vsemi temi zakonitimi ukrepi, so ga odpeljali v deželno kazensko sodišče na Karlovem trgu, od koder so ga po odsluženi kazni poslali naravnost v domačo občino — toda vse toi je bila razmeroma nizka kazen z ozirom na zločin, ki si ga je dovolil uporni grešnik proti financam gradbenega odseka praškega magistrata.
Marat praškega mostu, mitničar Štepan Brych, je ob vsem tem ostal povsem neprizadet.
*
Nekega dne je prišel gospod svetnik Poj sl z gradbenega odseka magistrata k mitnici in dejal gospodu Stepami Brychu: »Ljubi moj, pustite me danes enkrat zastonj preko mostu! Mudi se mi V Smihov, denar pa sem pozabil doma.«
Kako naj bi Štepan Brych ne poznal svojega predstojnika? Imel ga je zelo rad in ga visoko cenil in ta ljubezen do; predstojnika je bila v njegovih prsih hud boj s čutom uradne dolžnosti.
Magistratni svetnik je prekoračil mejo, ki jo je označevala iztegnjena roka in Štepan Brych je potegnil gospoda Pojsla za suknjič. Čut dolžnosti je zmagal.
»Takoj se obrnite, ali pa; plačajte krajcar!« je dejal s suhim uradnim glasom.
»Še v glavo mi ne padel«
Štepan Brych je dal stražmojstru, ki je prežal kakor pajek na žrtev, znamenje in spregovoril vajeno besedo*: »Odpeljati!«
Ko je stražmojster po* svojem običajnem rotilu: >*Ali pojdete dobrovoljno z
H Georgu Bernardu Shawu je nekoč prišel novinar, ki je slišal, da piše Sha.w novo komedijo'. Rad bi oi tem kaj zvedel. Bilo je, kot da ima srečo — kajti Shdw je bil odlično razpoložen. Posadil je obiskovalca na sedež in začel: »Zvedeli ste torej, da pišem novo komedijo. Točno. To* bo komedija v treh dejanjih — saj za pet dejanj občinstvo danes nima več časa — in z mnogo intrigami, seveda!«
Novinar si je vse zabeležil in Shaw je nadaljeval: »Prvi akt se dogaja v dvorani nekega gradu. Moški sedi poleg žene in jo vpraša:: ,Ali me ljubiš?' Žena se nežno privije k njemu in odgovori: ,Da, ljubim tel' — Drugo dejanje se dogaja na grajski terasi, moški sedi poleg žene pri majhni mizici in vpraša: ,Torej me lju-
menoj, ali moram uporabiti silo?« odpeljal gospoda magistratnega svetnika, je V očeh Bruta praškega: mostu blestela solza in Štepan Brych je prvič v svojem življenju jokal.
Štirinajst dni zatem je bila v gradbenem odseku majhna, vendar presunljiva slovesnost: magistrat je mitničarju Stepami Brychu podelil medaljo za zvesto službovanje. To je zahteval sam magistratni svetnik Pojsl, katerega po* njegovi aferi niso odpeljali naravnost v urad.
Po tem odlikovanju je Štepan Brych še strože opravljal svojo službo-.
*
Bilo je v noči od 2. na 3. maj istega leta. Štepan Brych je stal pred mitnico nasproti Narodnemu divadlu, ko je nenadoma zagledal moža, ki je stekel prek mostu. Stražmojstra ni bilo, ker je peljal nekoga, ki ni hotel plačati, na stražnico1.
, Tako je Štepan Brych sam stekel za moškim. in zavpil: »Stoj, krajcar morate plačati!«
Neznanec se je obnašal, kakor da ne sliši, in stekel naprej. Štepan Brych za njim. Vmes je rjovel v temo: »Patrola, ustavite ga, krajcar mora plačati!«
Že sta bila na Mali strany, zdrvela sta prek Aujezda in Radeckega trga, odhitela po* Walds*teinski ulici in tako' je šlo dalje in dalje, mimo Chotenkovega parka1, spredaj neznanec, za njim pa sopihajoč od jeze gospod Štepan Brych, ki je nenehno kričal: »Človek, dajte mi vendar krajcar, ali vas pa ustrelim!«
In tako je šlo naprej: navzgor k Dej-viškim vratom in po cesti proti Podbabi, in ko se je prikazal mesec izza oblaka; in
biš?' in žena ga pogleda z velikimi očmi: ,Da, saj Veš, da te obožujem!' — Tretje dejanje se dogaja v grajski knjižnici. Moški, ki zamišljeno polaga knjigo na; polico, vpraša ženo, ki stoji za njim: .Torej me resnično ljubiš?' Žena pa mu odgovori: ,Kako lahko kar naprej vprašuješ? Saj veš, da si ti vsa moja sreča!'«
Shaw je umolknil. Novinar ga je pričakujoče pogledal, Shaw pa je še vedno molčal. Končno: je novinar le vprašal: »Zelo zanimivo: — toda kje so sedaj tiste intrige?«
»To je vendar najenostavnejše,« je odgovoril Shaw. »Intrige soi v tem, da je v vseh treh dejanjih grad isti in tudi moški isti — le da je ženska vsakokrat druga!«
se je ubežnik ozrl za zasledovalcem, je videl, da ima mož s službeno čepico: peno na ustih in da strahotno obrača oči.
V	smrtnem strahu je mož stekel k reki in skočil v Valove, da bi si rešil življenje.
Še en skok v vodo — Štepan Brych je plaval za beguncem.
Sredi reke ga je končno1 ujel in glasno zaklical: »Plačajte vendar tisti krajcar!« Potem ga je objel z obema rokama.
Val ju je oba potegnil v vrtinec ...
*
Tri dni pozneje so pri Klecanyh potegnili iz Moldave dva utopljenca, ki sta bila krčevito objeta.
V	pesti enega obeh utopljencev so našli krajcar. To je bilo truplo: Štepana Brycha;, kateremu je še v smrtnem boju uspelo*, da je iz ubežnikovega žepa potegnil krajcar.
*
Od tistega časa straši opolnoči ob Mol-davi med Poidbabo in Podhoro*: s srede reke je slišati glas »Plačajte krajcar!«
To je dPh Štepana Brycha, mitničarja s praškega mostu.
O tepanjskih mrličih
Butalci se nič kaj prijazno* ne gledajo1 s svojimi sosedi Tepanjčani.
Pa ne vem, kaj je zaneslo nekega dne Butalca v Tepanjce, pa si je v Tepanjcah ogledal cerkev in potem še britof. Dejal je: »Naj bo, in bom izmolil tri očenaše in tri zdrave Marije za tepanjske te falote, ki so tukaj pokopani — Vem, da so pO“ trebni.«
Mislil je, da ga nikdo ne čuje razen ljubega boga. Toda ga je čul tepanjski mež-nar in mu je izza zida kamen pomeril v pleče.
Butalec se: prestraši, ozre se — nikogar ne vidi. Pa se prekriža in jo: ucvre od tod proti Butalam. Ko je bil dosti daleč, se je ozrl nazaj proti britofu in dejal: »Falotje so bili živi, pa so tudi mrtvi ostali falotje-Kamenje lučajo za človekom.«
Fran Milčinski
Zopet sta se srečala
»Upam, da se bova kmalu zopet videla,« je šepetal John Burrows svoji čedni sopotnici, ki jo je bil spoznal v vlaku in se ji Vso pot vsiljeval. »Prav gotovo*,« j0 odgovorila izvoljenka njegovega srca. D<> ponovnega srečanja je res prišlo, toda na takem mestu, na katerega je bil vročekrvni ljubimec najmanj pripravljen —" pred policijo, kjer je bil kaznovan zaradi vsiljivega obnašanja v vlaku z denarno globo*. Njegova simpatija je bila namreč uslužbenka ženske policije.
INTERVIEVV
go, ker biva v tvoji hiši. In zavoljo* Boga in svete Besede ga poplača Justinijan s častjo: centurio v palatinski vojski je in stopi...«
Azbad je prebledel ob teh besedah. Prekinil je samega carja in vzkliknil:
»On je iz vrst SloVenov, ki so uničili Hilbudija!«
Dvorjanom je zastala kri v žilah. Toliko žaljenje veličanstva! Azbad je zaigral glavo! Prekinil je nepozvan carja v besedi!
Teodora se je srepo* ozrla s trona*. Tudi Azbad je vedel, da je tvegal življenje. Iztok, njegov tekmec, centurij v pala,tinskih vrstah. Ne! Nikdar! Ob njem ne preživi dneva. Proč z njim, pogibel tekmecu — ali sebi. Smrtna zona ga je spreletela, vzkliknil je.
Jasno mu je bilo, da uniči vzklik njega ali Iztoka,
Nastala je tihota. Kakor pošast je legel strah na vsa srca. Justinijanu se je mra-čilo čelo.
Tedaj je Azbad padel na obraz pred tron.
»Despot morja in zemlje! Darujem ti glavo, ki mi jo vzameš po pravici, ker sem žalil tvoje veličanstvo. Toda devet glav bi daroval, samo da otmem najmanjše nevarnosti tebe, o despot!«
Azbad je ležal na tleh. Vse je drhtelo in čakalo sodbe.
Tedaj se osrči Epafrodit. Ostal je mi-
ren, pripognil koleno in pritisnil čelo na preprogo:.
»O despot, kdor ima take hlapce, tistemu bi moral ustvariti Bog še eno' zemljo, da si jo osvoji. Zakaj ta bo premajhna za tvojo moč!«
Oba sta klečala pred tronom. Vsi so strmeli v carja, ki si je naslonil glavo na roko: in zrl predse.
»Govori, Epafrodit, od kod je ta Sloveni Res* iz vrst barbarov, ki so mu uničili Hilbudija?« Upravda ni dvignil oči.
»Slabe so* moje roke in leta so mi upognila hrbet in pobeljena glava ni več dom nerazsodnih misli. Toda tako gotovo, kakor me; čuje! božja Modrost, bi bil že; vzkipel in sunil nož v srce Slovenu, če bi bila resnična trditev Azbadova;, ki je skrben po pravici in poštenju. Ta Sloven mi je rešil življenje. Preko Donave so se nagnali ostanki Svarunove vojske in so napadli mene, mirnega trgovca. In iste Slo-vene je klal Iztokov nož in me iztrgal smrti. Zato njemu moja hvaležnost, zato biva pod mojo streho in zato vem, da ni iz vrst tistih, ki so sovražniki velikemu despotu!«
Po dolgem molku je dvignil Justinijan glavo*.
»Iztok je in ostane centurio, Azbad je in ostane poveljnik in od danes moj tajni zaupnik! Iztok stopi v njegovo* legijo!«
Ves dvor je z vzklikom in občudova-
njem poslavil in poveličal carjeve besede. Odlikovanima so: čestitali in slavili despotovo milost in nedosežno: razsodnost. Iz vrst dvorjanic je stopila Irena in ogovorila* Iztoka slovenski.
»Junak si, stotniče carske vojske! Tvoja pot se vije kvišku. Naj te spremlja sreča!«
Iztok, ki ni razumel ves čas ničesar, se je ob teh besedah zdramil, kakor bi se prebudil iz sna.
»Ali si vila iz naših logov, ali si živa — oj, govori!«
Irena pa se mu je samo* nasmehljala in se ozrla v njegove oči. Zakaj dvignila se je že zavesa, Epafrodit in Iztok sta* se dotaknila s čelom tal in odšla.
Po* cestah ni Iztok videl množice, ni slišal vzklikov. Pred njim so gorele modre Irenine oči in trepetal smehljaj njenih ustnic. Njegovo uho je slišalo: samo mehke besede, ki mu jih je izpregovorila nepoznana, lepa kakor gorska vila. Njegovo srce pa je objela sladkost, kakor bi nad njim razpela cvetoče* lipove vejice — tiha Vesna.
PETNAJSTO POGLAVJE
»Iz njegove glave bi se rodila* druga Minerva. Šele dva meseca in taki uspehi!«
Tako je modroval sivoglavi Kasander, Iztokov učitelj, ko se je že ob mesečnem
/itu vračal preko vrtov mimo Epafrodi* »ve vile.
»Kakor bi v kamen zarezal, kar mu P°' em. Vse se ga prime za večno. Ko< bi 00 il rojen v grmu od barbarske volkulj01 mpak pri Akropoli kje, bi bil drugi Ar1' toitel ali Aleksander. Pri Bogu, bil bi *
Iztok je hodil tedaj po tihem vrtiču. jer je cvel jasmin. Pod mehkimi sanda imi je šumel zeleni pesek, ki ga je Pr'P®. jal brod iz Lak oni j e. Drobni kristale 1 o se svetili v mesečini in steza se: je zde j* kakor s kresnicami posuta. Enakomern ^ o se glasili njegovi koraki, v ritmu je j* ovarjal polglasno grške besede, vzkb oveljnikov, ukaze, s katerimi je veleva totniji. Ko je ponovil drugič, ponovil tre ^ ič, je obstal, potegnil meček in ga vi h 0 ' bliskovitih črtah po: zraku. Napadal 1 ’ idbijal udarce, umikal se in zopet nas :oval. Ko se je utrudil, je sedel na kamn1 io klop pri štropoitajočem vodometu.
Mesečina. Vsek rog njega je dlhae. krivnosten vonj. Vodni curek je* ^ep^ a*l in koprnel kvišku, se znižal in 70po£ ;aprašil proti nebu, omagoval in v tlS :apljicah utonil v svetlem, tolmunu, e trepetalo zlato lice lunine ploskve. ^ norja je valovila tiha,, vlažna g°r ° e takor bi ga v vonjavi kopeli gladile* me ^ •oke. Odpel si je zapone na oklepu, ^ ilonil glavo v dlan in se zamislil v n zvezdnato noč.
(Nadaljevanje sledi)
24- maj 1957

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
. Zdravje' pujskov je večkrat ogroženo 2e v materinem telesu, kadar je. prašiča J^Postavljena slabemu ali neprimernemu miljenju ter negi ali kadar oboli za kuž-110 ali drugačno' boleznijo. Včasih je posledica, izvrženje plodov; večkrat se: opra-sijo slabi pujski, ki kmalu po porodu po-9mejoi. Breja prašiča, rabi posebno' v dru-9i polovici p-rasnosti, to' je zadnja, dVa ®eseca, obzirno- ter dobro- hrano in nego. ttrana ni treba, da je posebno močna in v°luminozna kot za pitanje, vsebovati pa ?lora mnogo beljakovin, kalcijevih in fos-0rnih soli ter vitaminov, kakršnih je do-v°lj v žitnem zrnu, mleku, korenju, mladi detelji in zelenjavi.
Pomanjkanje železovih, kobaltovih in Jodovih spojin ima za. posledico prehitro Povrženje oslabelih pujskov. Posebno po suhih letinah je nevarnost, da, živalsko el°' n,e dobi dovolj kalcijevih in drugih S°H ter primanjkuje tudi vitaminov, kar vP'liva posebno pri brejih živalih na se-stav krvi in tkiva ter povzroča, usihanje solnih rezerv v kosteh in organih. To se ^tuščuje nad plodom pri kravah, pa tudi Pri svinjah. Od,pomoči se da, temu zlu s P°da,janjem zelene lucerne, detelje, kost-fte moke, rudnin, ribjega olja, itd.
Pri pujskih pod seskom se rade pojavni0' vzrej ne bolezni zaradi neprimerne Pmhraue matere, slabe nege ali prehlada.
6 prašiči presiha mleko, ji pokladamo Ptokuhano' laneno seme do V2 kg nai dan. ptem šele, pridejo po potrebi druga, zdra-yda. Svinjak mora biti topel, brez prepi-m dobre- postlan, korita vsakokrat pred uranjenjem na novo1 počiščena in gnoj ^kidan.
Veliko p-ažnjo- morajo1 posvetiti gospo-lnje odstavljenim pujskom, ker je: pre-od materinega na koritno krmljenje ^učna obtežitev črevesnih sluznic, ki še 'so v stanju vedno prebaviti nevajeno 6zko hrano,, posebno; če ni dodano- nič '"luka. Po- nekaj tednih pa se črevesje Prilagodi taki krmi, posebno-, če je, redko Osasta.
, ker se ravno- spomladi pogosto- dogaja, a nabavljeni prasci že, nekaj dni po- do-vo-zu v kupčev hlev o-bole, nastanejo za-radi tega, nepotrebne tožbe. Vzrok takim 'molenjem je večkrat prehlad; ob priliki Prevoza, spremenjene okoliščine- V novem Zv*njaku in drugačna, hrana. Te vrste bo-ezni imenujemo: zato prevozne ali transportne bolezni ali na splošno: tudi presne vzrejne bolezni.
, ^r' prascih se pojavi neješčnost, povi-ana vročina, 'otekel vrat in sklepi ter pOzneje driska. Prav lahko tudi poginejo.
1 raztelešenju takih prascev opazimo redvsem, vnetje trebušne, poreberne in CT1e mrene. Za te bolezni lahko- rečemo-, a so- slične revmatičnim obolenjem (akut-1 revmatizem mren).
s ^rehladne bolezni pujskov preprečimo da jih o:b hladnih in vlažnih dneh I vozimo na sejem ali sploh ne prepevamo-. Ce pa že ne- gre drugače, jih mo-.^uio odeti na vozu ali v zaboju s steljo Po. pristanku na dom spraviti na pri-erno- toplo mesto, kadar je svinjak hla-Vsaj p-rve dni po prevozu naj bo ^ana mlačna, in redko; kašasta in ne o-bil-ja^Zaradi občutljivosti o-b vsakem prevale Zt!ravllenie revmatičnega obolenja te-mren ali seroz prascev je mogoče *°i Prve- dni. Važna je mehka: in topla hr 'a' ve^krat na dan mlačna in kašasta ^arLa z mlekom in otrobi ter žlica: ribjega Vsaj lanenega olja. Če prašeč ne je, kusim.0- z zalivanjem mleka, in, olja, ». *®ar moramo: paziti, da ne pride: teko-"a v pljuča in da, ne mučimo: pujska • edolgo:, ker je- njegovo srce že itak na-
Bclcznz pri vzreji prašičev
draž,
sklepov, ki tudi spada med revmatična obolenja. Vzrok so največkrat stari leseni svinjaki s prepihom ali cementni z močno: vlago-. Bolj važno: kot zdravljenje je odstranitev ali vsaj popravilo: neprimernih hlevov. Pri vzreji pujskov je higiena hlevov, stelje, hrane in nege posebno važna.
Griža in črevesni katar prascev je posledica bolezni ali nepravilnega hranjenja prašiče, prehitre odstavitve odo-jko-v in neprimerne hrane. Vse zdravljenje je V tem, da odstranimo pravi vzrok bolezni.
V nečistih hlevih, kjer primanjkuje odojkom ali že odstavljenim pujskom materinega mleka; ali z vitamini bogate krme, opažamo- skoro redno sajavost ali umazani kožni izpuščaj. Ta vrsta obolenja nastopa tudi po prašičji hripi, paratifusu, glistavosti in je sploh znak hiranja. Vzrejne bolezni se često pojavljajo posebno- na Večjih posestvih in v pitališčih, kjer je tudi 'nevarnost nalezljivosti večja. Množično: obolenje pujskov in prašičev opažamo- v zbirnih pitališčih pod znaki kašljanja, kar govori z,a enco-otično- bronho-
Ka&c dolgo želežom mZelto?
pneumonijo zaradi prehlada in slabih higienskih razmer.
V urejenih hlevih brez prepiha in, vlage ob dobri vodi, krmi in negi teh obolenj ne opažamo-.
Do- starosti treh mesecev prasci zelo redko ali sploh ne obolijo: na rdečici, pozneje pa lahko: Vsak čas, če niso- bili cepljeni ali če niso- te bolezni že preboleli. Za svinjsko: kugo: in nalezljivo ohromelost pa so občutljivi od prvega dne. Proti rdečici jih zato zaščitimo v starosti 3 do 4 mesecev s cepljenjem, proti kugi in nalezljivi ohromelosti pa moramo: biti oprezni, da se kužilo ne vnese v svinjak s pomijami ali po nepoklicanih osebah.
Dr. S. 2.
To vprašanje je ob današnji ceni mleka sila aktualno. Dočim da tele za 10 1 mleka približno: 1 kg prirastka in. nas ta prirastek stane ca. 20.— šil., prodamo- teleta le priložnostno po- več kot 15.— šil. Pitanje telet pa tudi vzreja nas prideta zelo draga. Boljši odrežemo- pri mleku.
Po- drugi strani je razumljivo, da mlado tele med beljakovinami potrebuje gotov odstotek takih živalskega izvora, ki jih dobi najbolj pripravne v po-snetem mleku. Nastane vprašanje, koliko- živalskih beljakovin, tele povprečno potrebuje. Dipl. ing. H. Ho-rnich pravi, da potrebuje telei
Koroška proizvodnja mesa v številkah
Zakolj goveje živine na Koroškem je od 1951 do: 1956 narasel za 6009 glav na 56.478. IzVen dežele pa je bilo- prodanih lani 12.134 glav, kar je za 4999 glav manj, kakor leta 1951.
v starosti	s težo'	beljakovin	od tega žival, izvora	odgovarja litrom pos. mleka	graško, Dunaj in Nižje Avstrijsko, med drugimi državami pa je glavni odjema-
10 tednov	85 kg	34 dkg	18 dkg	5.5	lec koroške živine Italija.
H	90 kg	35 dkg	16 dkg	5.0	Lani je bilo- na Koroškem zaklanih v
12 „	100 kg	36 dkg	13.5 dkg	4.0	obrtnem zakolu 74.764 prašičev, v do-
13	105 kg	36 dkg	9.0 dkg	3.0	mačem zakolu pa 79.003. Dočim je število
14	„	115 kg	37 dkg	4.5 dkg	1.5	prašičev v domačem zakolu od leta 1953
Iz tega sledi,
da se potreba: teleta pa
živalskih beljakovinah od tedna do- tedna
manjša. S 4. mesecem starosti tele živalskih beljakovin, ne potrebuje več.
2Ve lepznžznc živine s pofevap/ciio fermo
ono-. Se bolje je, da pokličemo: bližnje-zivin.skega zdravnika.
•'•uga vrsta Vzrejne bolezni je vnetje
‘‘Podna Nemčija, ima nad. P®l milijona traktorjev
Konec leta 1956 so- v Zapadni Nemčiji e^* 540.529 kmetijskih traktorjev. Ker tj j'1 Vpadna Nemčija 1.3 milijona krnela V Ve^k°'Sti nad 2 ha, pride v povprečju Vsaki dve in pol kmetije en traktor.
Mnogokrat govedo oboli zaradi krmljenja s pokvarjeno- krmo. Zato ne bo odveč, če o tem nekaj napišem iz lastne izkušnje in dam nekaj nasvetov, ne kot živino-zdravnik, temveč kot praktični živinorejec.
Med pokvarjena krmila prištevamo-: zmrzlo ko-renstvo; poplavljeno seno1, plesnivo slamo- ali seno, zatohlo- deteljo- ali seno, op-rhle otrobe, žaltave in splesnele oljne pogače, nagnito korenstvo, posebno krompir, itd.
Poplavljenih travnikov tako dolgo ne smemo: pokositi, dokler jih diež dobro- ne opere. V kolikor p-a, tako blatno- travo le pokosim,01, obrnimo- tako seno; večkrat dnevnol z Vilami, da prah in blato- iz sena čim bolj stresemo:. Pri spravljanju takega sena; dodajmo- vmes, vedno- nekaj soli. Ko tako- seno pokladamo' živini, dodajmo nekaj močnih krmil, da; se doseže- pravo: razmerje med dušičnatimi in brezdušičnati-mi snovmi.
Pokladanje zmrzlega ko-renstva je lahko usodno zlasti za breje krave in telice. Zmrzla klaija povzroča drisko- napenjanje in zvrženje. Tudi pri po-kladanju silaže moramo: biti V zimskem času zelo- previdni. Nekaj zrnrzle- silaže pri Viso-kol breji kravi lahko- takoj povzroči zvrženje in kakšne sol pri tem posledice, ve vsak živinorejec s-am. V zimskem, čas-u vzemimo silažo- že zvečer iz silosa; in jo dajmo v krmilnico ali hlev, da se do jutra' segreje. Zrnrzle pese, korenja nikoli ne po-kladaj-moi. Vsoi zmrzla klajo: je treba prej ota-liti. Ker je taka oitaljenal klaja manj okusna, jo maloi posolimo:. V poznih jesenskih dneh živino ne spuščajmo na pašo, ko je še slana; tudi taka paša nam lahko povzroči zvrženje.
Premalo suho-, vlažno seno je pravo leglo za plesno-bne glivice. Zato pazimo, da, bomo seno, vedno- dobro presušili. Plesnive oljne pogače-, žaltavi otrobi ter pokvarjeno žito, nam povzročajo naslednja obolenja,: Vnetje ledvic, katare dihal, drisko- in napenjanje. Seveda pa lahko nastopijo: tudi druge vrste obolenj. Da takega pokvarjenega krmila ne bi čisto zavrgli, se je treba ravnati takole: plesnivo: žito operemo: v topli Vodi, natoi ga, posušimo na soncu. Če je žito- premočno pokvarjeno, ga po- pranju opražimo: ter nato- skuhamo: za svinje. Pokvarjene otrobe: prekuhamo in jih nato v polovičnem obroku z zdravimi pokrmimo svinjam.
Pokvarjene oljne pogače- so pravi strup zlasti za govejo živino-. Na nekem prejšnjem mojem službenem mestu mi je kravar z dobrim litrom pokvarjenih pogač zastrupil zelo- dobro mlekarico. Kako- se je zgodilo:? Leto prej smo- dobili 3000 kg
oljnih pogač. Mlekaricam smo jih redko krmili v predpisanem obroku. V nekem zaboju pa je ostalo- pol pogače, ki je bila vsa plesniva,. Kravar je obrisal plesen in pogačo; dal najboljši kravi. To je bilo dovolj za zastrupljenje. Kasneje sem dobil malo- več plesnivih pogač po zelo: nizki ceni. Po-krmil sem jih, ne da bi živali obolele, ker sem jih pred krmljenjem prekuhal ter jih polagal v manjših obrokih pi-tovnim svinjam.
Med nevarno krmo: prištevamo' tudi piv-ne droži. Ako- z njimi ne ravnamo pravilno-, se vnamejo:. Da to preprečimo:, takoj sveže zalijemo z mrzlo, vodo-. Na hladnem se nam potem drže še precej dolgo-.
padlo za 8.087 komadov, je število: v tržnem zakolu naraslo za 19.841 komadov. Izven dežele je bilo 1953 prodanih 13.049 prašičev, leta 1956 pa 18.060.
Glavni odjemalci koroških prašičev so v letu 1956 med zveznimi deželami Dunaj, Tirolsko in Predarlsko; Največ koroških pujskov p-a: pokupijo Solnogradčani, Pred-arlčani in Gradiščansko.
Mažo proti rjavenju strojev
pripravimo: na ta način, da k hladnemu staremu motornemu olju, ki ga spustimo iz traktorja, primešamo’ isto količino: maz-nega mila (Schmieirseife). Tekom 3 minut je maža napravljena.
Ta maža, ki se strdi kot kolomaz, je pripravna za namazanje golih delov pluga in dragega poljskega orodja in ga dobro varuje pred rjavenjem. Vsled trdnosti se na železu dobro drži.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Bolezni srca in ožilja
V nekaterih deželah povzročajo- bolezni srca in ožilja; zdravstveni službi zadnja leta precejšnje preglavice-. Te bolezni so namreč tako' pogoste:, da razen raka največkrat povzroči j 01 smrt, in sicer zdaj, ko celo: tuberkuloza ni več tako nevarna in ko se je srednja: dolgost življenja podaljšala za nekaj deset let.
Bolezni srca in ožilja niso- nič novega, pač pa je novo- to, da sol se- začele množiti nekatere; izmed teh bolezni, ki napadajo srčne; ali koronarne arterije-. Nevarnost takšnih obolenj je v tem, da je potem otežkačen, zmanjšan ali povsem onemogočen dotok krvi v del srčnih mišic. Zaradi zastajanja krvi odmrejo: posamezni deli srca. Če- je del večji, bolnik takoj umre, če je ogroženo- področje nekoliko manjše-, lahkol traja bolezen tudi Več let. Malokateri bolnik bolezen preboli, vendar se tudi V takem primeru na mestu, kjer je bila mišica omrtvičena, napravi brazgotina.
Na drugi strani pa je bolezen koronarnih arterij vznemirljiva tudi zato; ker največkrat napade prav ljudi, ki so na; važnih in odgovornih mestih. Žrtve te bolezni so navadno- mladi ljudje. To- je- dalo mnogim zdravnikom povod, za razmišljanje. Toda tudi laiki ne morejo razumeti, zakaj proti tem boleznim ni učinkovitega zdravila. In res, kaj lahko- pozitivno odgovorimo- na, vprašanje: kako preprečiti sklerozo koronarnih ali srčnih arterij? Težava je v te-m, da je to vprašanje zelo: zamotano in da je- v njem še- marsikaj nejasnega. Še zmerom namreč zdravniki ne ve-
do- vsega, o- povzročitelju arterioskleroze oziroma bolezni srčnih arterij.
*
Mnoge činitelje, ki povzročajo- to bolezen, je moč odstraniti ali pa se jim ogniti. Seveda pa je potrebno; da, so ljudje 01 njih poučeni. Tej bolezni se lahko ognemo; če odstranimo njene povzročitelje. T01 pa dosežemo; če zmerno; in trezno živimo. Zdravniki svetujejo ljudem, naj ne jedo- preveč, zlasti ne mastnih jedi. Kdor fizično- ne dela, naj redno telovadi in hodi na sprehode-. Alkoholnih pijač se je treba ogibati, zlasti nevarno- je piti na prazen želodec. Seveda zdravniki ne trdijo; da ne bi bilo: dobro: kdaj pa kdaj popiti kozarček dobrega in pristnega vina. Tudi pretirana kaja škoduje in povzroča to bolezen. Najbolje je, če človek sploh ne kadi. Ogibati se je treba tudi preveliki živčni napetosti.
Morda se nekaterim zdijo ti nasveti preveč zahtevni. Todla prav zato, ker jih ljudje običajno zanemarjajo, je v nekaterih deželah bolezen srca in ožilja Vedno bolj razširjena. Tu morajo zdravstveni službi seveda pomagati ljudje sami, ki so v prvi vrsti tudi poklicani, da se ravnajo po nasvetih izkušenih strokovnjakov — zdravnikov. Bolezen je treba zdraviti takoj v začetku, ko: še ni močno- načela, organizma. Zlasti si moramo prizadevati, da z načinom življenja in dela ter prehrane preprečimo: nastanek te bolezni, ki je nevarna, in hitro- spravi človeka v prerani grob. Prav zaradi tega nasveti zdravnikov niso- preveč pretirani.
Gradiščanski Hrvati o srečanju s koroškimi Slovenci
Stran 8
Celovec, petek, 24. maj 1957
Štev. 21 (786)
Skupni kulturni prireditvi koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na Dunaju in v Velikem Borištofu v osrčju gradiščanskih hrvatskih krajev je posvetil neodVisni glasnik gradiščanskih Hrvatov »Naš Tajednik« celoi prvo stran. V obširni reportaži je opisal potek in svečano razpoloženje, ki se je razvilo ob tem prvem velikem srečanju kulturnih skupin dveh narodnih manjšin, ki so jima v Državni pogodbi zajamčene človečanske in narodnostne pravice. List je v svojem opisu podčrtal tudi vse važnejše misli, ki so jih izrekli predstavniki Hrvatskega kulturnega društva in Slovenske prosvetne zveze, ki so na tem srečanju o< pomenu in potrebi skupne borbe za uresničenje vseh pravic, ki po Državni pogodbi pritičejo Hrvatom in Slovencem v naši državi. Na uvodnem mestu pa je list zapisal:
»Prvo srečanje gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev na Dunaju in v Velikem Borištofu je bolj jasno kot karkoli
pokazaloi, da smo tudi mi na dobri poti. Priznati moramo, da smoi se doslej Hrvati na Gradiščanskem in Slovenci na Koroškem res le slabo poznali. Živeli smo tako rekoč vsak za sebe. A to, čeprav nas povezuje toliko skupnega in narodnega. Danes pa vemo, da tako ne more in ne sme Več iti dalje. Nikakotr ne moremo dopustiti, da bi nas z neke znane strani izigrali ene proti drugim, kot bi to hoteli. Na takšne poskuse moramo odgovoriti s še tesnejšo kulturno povezanostjo. In zakaj tudi ne! Dandanes kol n. pr. po-edine evropske dežele sklepajo' z azijskimi ali afriškimi državami sporazume o kulturni izmenjavi, zakaj tega ne bi storili dve narodni manjšini, ki živita v skupni domovini.
Prva kulturna manifestacija Hrvatov na Gradiščanskem in Slovencev na Koroškem je bila v vsakem oziru uspešna. Naj ji sledi še mnogo drugih v blagor obeh bratskih narodov, a ne nazadnje tudi v korist naše skupne domovine Avstrije.«
I ,R A Dil O: 'P R O C R A M
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18 00 Sami šiagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 25. maj:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in dežela — časovna slika — 16.30 Ljudska godba in pesmi iz Štajerske — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 20.30 Paleta — 21.30 Naša radijska družina.
Nedelja, 26. maj:
6.10	Veselo začne se dan — 7.20 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne potonejo — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Melodije iz oper Bi-zetta in Rossinija — 14.30 Pozdrav nate —
17.15	Prenos z nogometne tekme Avstrija-
Holandska —	19.00 Športna poročila —
20.10	Ko cvetijo drobne vijolice (spevoigra).
Ponedeljek, 27. maj:
5.35	Alpski zvoki — 5.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Zbori pojejo (slov.) — 14.30 Knjižni kot — 16.00 Iz življenja divjih plemen — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas: Dvoje še nerešenih vprašanj (slov.) — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer — 20.45 Brati in razumeti
—	21.00 Ritmične četrt ure.
Torek, 28. maj:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zdravniška umetnost in volja do zdravljenja — 14.00 Poročila, obiave. Klimatska zdravilišča (slov.)
—	15.45 Glasba iz filmov — 16.45 Otroci, mi pojemo — 18.15 Dunajski slavnostni tedni 1957 — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči —
20.16	Korngoldova opera »Mrtvo mesto".
Sreda, 29. maj:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Slovenske umetne pesmi (slov.) — 15.45 Bodi ljub do mene
—	16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.10 Lepa pesem — 18.45 Za ženo in družino (slov.) —
20.16	Melodije za zabavo — 21.00 Dobro potovanje.
Četrtek, 30. maj:
6.10	Narodne melodije — 7.20 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 8.05 Vesele otroške pesmi —	9.00 Glasba od
Straussa in Ziehrerja — 11.05 Veselo petje
—	veselo igranje — 12.45 Igra godba na pihala Platzer — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Andersenove pravljice — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Športna poročila — 20.15 Muzikalična pravljica: „Dopust od nebes".
Petek, 31. maj:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas
—	14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.)
—	15.50 Serenade in skice — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Kraljici majnika v slovo poje pevski zbor iz Šmihela (slov.) — 20.20 Slušna igra: »Agamemnon mora umreti".
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 25. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pesmi borbe in dela —
9.30	Lepe pesmi, znani napevi — 10.10 Revija zabavnih ansamblov in solistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V tempu tanga —
13.30	Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila
—	16.00 Prenos sprejema Titove štafete v Beogradu — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Posebna zabavna oddaja o dnevu mladosti.
Nedelja, 26. maj:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno jutro — 9.12 Slovenske narodne in umetne pesmi —
10.30	Javna glasbena oddaja — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 16.30 Glasbeni mozaik — 18.35 Melodije za dobro voljo — 20.00 Zabavna glasbena oddaja — 21.00 Iz glasbene zakladnice baroka.
Ponedeljek, 27. maj:
5.00	Dobro jutro — dragi poslušalci —
7.20	Naš jedilnik — 11.35 Belokranjske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Novosti iz arhiva zabavne glasbe — 14.05 Iz življenja jamarjev — 14.35 Voščila
—	15.40 Utrinki iz literature — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Kulturni pregled —
20.00	Simfonični koncert.
Torek, 28. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored —- 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Po domače — 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli — 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene
—	12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 V zabavnem tonu —
14.20	Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.10 Popoldanski koncert — 18.00 Športni tednik
—	20.00 Poje ženski zbor.
Sreda, 29. maj:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.20 Naš jedilnik — 11.00 Domače viže za dobro voljo — 12.05 Slavne operne arije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ritmi z juga —
13.30	Narodne pesmi iz Bosne, Vojvodine in Srbije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.10 Umetne in narodne pesmi —
20.00	Čajkovski: Pikova dama (operni prerez — 21.00 Kulturni razgledi.
Četrtek, 30. maj:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Slovenske pesmi poje Slovenski oktet — 10.10 Odlomki iz verističnih oper — 11.00 Pesmi za naše male — 12.00 Šopek zabavnih popevk — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Popularne melodije — 14.35 Voščila — 16.00 Domači in inozemski solisti
—	18.00 Družinski pogovori — 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 31. maj:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Melodije in ritmi — 14.35 Voščila — 15.40 Utrinki iz literature — 17.10 Za športnike — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku —
18.15	Slovenske narodne pojejo mariborski ansambli — 20.00 Izbrani listi iz programske glasbe.
Tretja železniška nesreča v teku dveh tednov
Zadnjo nedeljo so pred postajo Hiittel-dorf pri Dunaju iztirili štirje vagoni ekspresnega vlaka, ki vozi na progi Pariz — Dunaj. Pri tem je bilo 54 oseb poškodovanih, desetletni fant pa je bil ubit na cesti pod progo. V iztirjenih vagonih se je poleg drugih potnikov vozilo tudi kakih sto otrok iz Salzburga,
Do nesreče je prišlo tik pred postajo Hiitteldorf, ko se je eden izmed zadnjih vagonov, kakor zagotavljajo očividci, ne-
nadoma začel dvigati. Potem so' se zadnji štirje vagoni odtrgali od ostalega vlaka: eden izmed vagonov je obvisel na brežini ob progi, dva sta se prevrnila, le četrti je še ostal na tračnicah.
Strokovnjaki zagotavljajo, da je le močna konstrukcija vagonov obvarovala pred večjo katastrofo, kar so ugotovili tudi že pri nedavni nesreči Arlberg-ekspresal v Steindorfu in bregenškega brzovlaka v Mauer-Ohling.
Koroški prvak jadralnega letalstva se je ponesrečil
V nedeljo se je začelo,.avstrijsko državno prvenstvo jadralnih letalcev, pri katerem pa so že prvi dan zabeležili težko nesrečo. Koroški prvak Karl Ebner je namreč s svojim letalom, V bližini Neumarkta nal Štajerskem strmoglavil iz višine 200 do 300 metrov ter utrpel tako težke poškodbe, da je že na poti v bolnišnico umrl.
S ponesrečenim Ebnerjem so avstrijski
in posebno koroški jadralci zgubili enega svojih najboljših tovarišev. Ebner, ki si je pri zadnjem prvenstvu osvojil prvo mesto', je za svoje uspehe v jadralstvu prejel tudi »Srebrno planiko«, ki jo podeljuje koroška deželna vlada za posebne zasluge v športu. Bil je tudi predsednik koroške deželne zveze avstrijskega Aerokluba.
Razsvetljava v Celovcu še ni popolna
Inženir Thuller, pristojni uradnik za. javno razsvetljavo v Celovcu, je pred kratkim V reportaži v Radiu govoril oi nadaljnji dograditvi javne razsvetljave v deželnem glavnem mestu,
V Celovcu je vsega skupaj okoli 270 kilometrov cest, kljub temu pa jei na celotnem mestnem ozemlju le okoli 2000 razsvetljavnih objektov. Akoi bi hoteli vse ceste primemo osvetliti, bi potrebovali še nadaljnjih 4500 razsvetljavnih naprav.
Začasno' bodo vse razsvetljavne naprave zajeli v posebni kartoteki. Po izgoto-Vitvi generalnega prometnega plana bodo sestavili še program za popolno izgradnjo javne razsvetljave, ki bo prilagojena po-
7 % Anleihe der KELAG1957
Die Karntner Elektrizitats-Aktiengesellschaft (KELAG), Klagenfurt, legt zur Finanzierung der Errichtung eines Speichervverkes am Freibach bei Klagenfurt eine Anleihe in Hohevon 40 Millionen Schilling zur offentlichen Zeichnung auf.
Folgende Bedingungen wurden fesigelegt:
•	Verzinsung 7 Prozent pro Jahr, zahlbar im nachhinein am 1. Juni und 1. Dezember.
•	Der Zinsenlauf beginnt am 1. Juni 1957.
•	Zeichnungspreis der Anleihestiicke 98 Prozent des Nennvvertes, zahlbar am 4. Juni 1957, ohne Verrechnung von Stiickzinsen. Nennbetrag S 1000 und S 5000.
•	Laufzeit der Anleihe 20 Jahre. Nach ftlnf tilgungsfreien Jahren wird die Gesellschaft die Anleihe in 15 Jahres-teilbetragen durch Auslosung zuriickzahlen.
•	Die effektive Verzinsung unter Zugrundelegung des Zeichnungspreises betragt 7,14 Prozent pro Jahr. Unter zusbtzlicher Beriicksichtigung der Auslosungschance bei mittlerer Laufzeit ergibt sich ein Ertragnis von
7,3 % pro Jahr.
Neben der Schuldnerin haftet ftir die Anleihe als Biirge und Zahler das Bundesland Karnten. Die Anleihe ist miindelsicher. Der Handel der Anleihe an der Wiener Borse und die Lombardfbhigkeitbei der dsferreichischen Nationalbank vverden beantragt. Bei voriibergehendem Geldbedarf konnen daher die Anleihestiicke bei Kredit-instituten belehnt vverden.
Zeichnungen nehmen entgegen: Die Čsterreichische Landerbank Aktien-gesellschaft, die Zentralsparkasse der Gemeinde Wien, die Arbeiterbank Aktiengesellschaft Wien und alle Geldinstitute in čsterreich. Zeichnungsfrist: 20. Mai bis einschlieBlich 4. Juni 1957. Vorzeitiger Zeich-nungsschluB vorbehalten.
Der offizielle Zeichnungsprospekt wird in der amtlichen „Wiener Zeitung" vom 18. Mai 1967 verdffentlioht und liegt bei allen Zeichnungsstellen auf.
Die Vermogenslage der KELAG
Die Gesellschaft hat in der Bilanz per 31. Dezember 1956 ihre Sachanlagen, be-stehend aus Kraftvverken, Leitungsanlagen sowie Umspann- und Schaltstationen einschlieBlich ihrer Beteiligungen, mit 484 Millionen Schilling bevvertet.
Das ausgewie8ene Eigenvermogen der Gesellschaft belauft sich auf zirka 300 Millionen Schilling, davon Aktienkapital 80 Millionen Schilling.
Von den Verbindlichkeiten sind zirka 99 Millionen Schilling langfristiger Natur. Die kurzfristigen Schulden belaufen sich auf zirka 107 Millionen Schilling, wovon zirka 80 Millionen Schilling im Umlaufvermogen Deckung finden.
ZEICHNEN SIE 7 % ANLEIHE DER KELAG
EINE GUTFUNDIERTE UND HOCHVERZINSLICHE KAPITALAN LAGEt
20. MAI BIS 4. JUNI 1957
menu in prometni frekvenci posameznih cest, takoi da bo uresničitev teh načrtov samo- še vprašanje finansiranja.
^Oe.nee, efreJtlieji in ladike. nzdnn pii
Blumen-ScMlcher
CELOVEC—KLAGENFURT Benediktinerplatz / Krassnigstrasse 33 telefon 59-22