Glasilo občine Logatec letnik XXIX september, 1998 štev. 7 LOGAŠKE novice Ob koncu avgusta še napoved, septembra že resničnost: ograditev gradbišča doma za ostarele v Grapovčniku umk j.tu _ URESNIČEVANJE NAČRTOVANEGA V prejšnji številki Novic smo pisali o začetih investicijah v občini, ki naj bi še letos bile vsaj delno tudi že zgrajene. V ta namen tudi v času dopustov delo ni zastalo. Kako stvari stoje ob koncu avgusta, smo povprašali pri županu Janezu Nagodetu. Gradnja doma za ostarele v Grapovčniku je bila po uspešno opravljenem javnemu razpisu zaupana podjetju SCT kot najboljšemu izmed ponudnikov, ki so konkurirali na razpisu. V kratkem bo podpisana pogodba, takoj za tem pa bo gradnja tudi stekla. Upajmo, da bo ugodno vreme omogočilo kar največ opraviti že pred zimo. Po planu naj bi I. f aza gradnje plinovodnega omrežja stekla v septembru. Zajela naj bi traso od Valkartona prek naselja Mandrge do tovarniške ceste. Upajmo, da se bo to tudi zgodilo kljub velikim težavam pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, kjer bo /grajeno omrežje. Nemalo težav pa je tudi z lokacijo potrebne podpostaje. Občina, krajevna skupnost Naklo in investitor Adriaplin bodo v jesenskem odbobju pripravile okroglo mizo, na kateri bodo zainteresiranim občanom nadrobneje predstavili način, prednosti in predvidene stroške prilagajanja ogrevanju s plinom v primerjavi s sedanjimi načini Stanovalce ob predvideni trasi bodo obiskali predstavniki investitorja, se / njimi anketno pogovorili in /brali interesente. Prihodnje leto bo delu sleklo tudi v preostalem delu KS Naklo in v KS Tabor do Gorenjske ceste. Po pogodbi bi moralo biti delo končano v l r> mesecih po pridobitvi /a gradnjo potrebnih dovoljenj. I Iružba za državne ( este /lagoma pripravlja potrebno dokument,h ijo /a obnovo magistralni' < este od Kal< do kon< a priključka na avloc esto. Za podlago so ji idejni projekti, ki ph ji je občina že v začetku leta predložila (pa tudi financ irala). Izvedbene projekte pripravlja l >irek< ija za državne ceste. Upajmo, da bodo kmalu zagledali luč sveta, kai bi omogočilo začetek obnove dotrajane magistralke skozi I ogate< . Projekti /a obnovo vodovod.) se sosledno pripravljajo, l/delani so projekti /a vključitev vrtin i/ ( untove grape v vodovodni sistem. Meritve so pokazale, da je v okolu i I ogatc a tžibrše) dovolj globinskih virov kakovostne pitne vode /a < elotno naselje ludi /a prihodnost; tako se bo zajetje v lurkovi grapi lahko uporabilo za diuge namene (industrijska voda). /a gradnjo vodovoda (Irčarevei je že izbran izvajalec domače komunalno podjetje kol najprimernejši ponudnik. Dela bodo slekla že letos s pričetkom grad nje vodohrana in uredil vi jo črpa I išča. Kaj več bi bilo odvisno od ugodnega vreme na in od razpoložljivega denarja. Po p< »godbi o so-iin.mi iranju, ki jo je oh čina sosklepala / vaše"a ni, mora voda v vse pipe priteci do kom a prihodnjega leta ^kLjLR jk- ^ V zadnjih dneh avgusta je j'p g [j p ii E^5Bf| '"'''''' '''' odslej vse dobro tekli), gradnja zastavljena, kaiti pridobljena so že vsa potrebna soglasja Med ostalimi inveslu ij.imi v KS Naklo naj omenimo priprave na asfaltiranje ( esle 5. maja in Plesiša, pripravlja pa se ludi ureditev ( este tali ev in Vodovodne ulice ter obnova vodovs> O na aro mmm\iM Jubilejnih dogodkov se je nanizalo toliko, da o vseh nismo mogli niti pisati. Slavili so gasilci v Dol. Logatcu in na Petkovcu, pa farani na Vrhu sv. Treh Kraljev, logaški Pihalni orkester, logaška enota Pedagoškega raziskovalnega centra za živinorejo Biotehniške fakultete.Tem društvenih in skupinskih jubile-jemnamenjamo prostor v tej številki Novic; v naslednji ga bomo posameznikom, ki so praznovali j pomembnejše obletnice. Objavljamo poročila o delu šol v minulem šolskem letu. Začelo se je sicer že novo - v večnem sosled- j I ju izobraževalnih ciklov šola-počitnice-šola, zato velja pohvaliti vse, kar je bilo odličnega v minulem j I obdobju: za priznanje doseženemu in za spodbudo prihajajočemu. Tu je še poročilo o znova odličnih | I tekačih TSK Valkarton, ki so minulo sezono končali kot najboljši klub v državi, novo pa spet odlično | I začeli. Zato lahko znova pričakujemo vrhunske dosežke teh izjemno prizadevnih in uspešnih šport- j I nikov, ki jim ob strani stoji tudi uspešno podjetje. Pa še nekaj kronike in odmevov lahko preberemo. Objavljena so tudi merila za volilno kampanjo na | I straneh Novic. Naslednja številka bo dana v disatribucijo 9. novembra. | I________________________________________I Smučarski tekači že petič najuspešnejši Tekaški smučarski klub Valkarton Logatec je tudi v smučarski sezoni 1997/98 najuspešnejši klub v smučarskih tekih v naši državi. Smučarski tekači so ponovili in potrdili uspehe iz preteklih let. Osvojili so prvo mesto v skupni razvrstitvi pred tekači TSD Olimpija Ljubljana in TSK Merkur Kranj in sploh pred petnajstimi slovenskimi klubi, ki tekmujejo v smučarskih tekih doma in v tujini. Mlajše deklice: l .Karin Ivančič LOG. 644,7o tč., 5.An-drejka Godina LOG.739,02 tč., S.Hani Ivančič LOG.768,16tč. itd. Logaški tekači so dosegli vrhunske rezultate tudi v pokalu EMONA, kjer so v kategoriji starejših tekačev osvojili drugo mesto, za Olimpijo iz Ljubljane. V pokalu ŽITO pa so v kategoriji mlajših tekačev osvojili prvo mesto, pred tekači Cominga z Vrhnike. V pokalu EMONA so se posamezni tekmovalci kluba Valkarton uvrstili takole: Člani: 1 .joško Petkovšek, 3.Vasja Rupnik. Juniorji: 2. Uroš Godina, 3.Aleš Novak, 4.Lucijan Nagode, 7.Matej )akša, 10.Davor jerina. Starejši mladinci: 2.Matej jakša, 4.Florijan Ambrožič. Mlajši mladinci: 5. Gašper Antičevič, 8. |ure Tršar, 12.Darjan Brus, 13. Miha Nagode, 19.Miha Preveč. Starejše mladinke: 6. Urša Antičevič, 7. Maruša Hreni' ič. Mlajše mladinke: 3. Lea Pergovnik, 8. Renata Šulek, 10. Jasna Turk in 12. lanja Krvina. V pok.ilu ŽITO so se posamezni tekmovalci kluba Valkarton uvrstili takole: Mlajši dečki: d.Matjaž Švajncer, 16. Blaž Bešvir. Mlajše deklice: 1. Karin Ivančič, S.Andrejka Godina, 7. 1 lani Ivančič. Starejši dečki: I. lernej Meze, 2. Miha Preveč in 3. Nejc Premru. Starejše deklice: 2. lea Pergovnik, 1. Tanja Krvina. Najboljši lekač v se/oni je bil loško Petkovšek. Največji napredek pa je dosegel Vasja Rupnik.Oba tekača je Smučarska /ve/a Slovenije nagradila s priznanji. Posamezne uspehe logaških smuč,irskih tekačev kaže FIS-lista uvrstitve za državo Slovenijo; ti rezultati so priznani tudi v mednarodnem okviru. Člani I Vasja Rupnik LOG. 48,S I tč., 2.Matej Soklič Pl A. 50,40 tč., (Joško Petkovšek LOG. '52,80 tč. itd. luniorji I.Uroš Godina I < K ,. I 08, i') tč., 2.Miha Plahutnik VRI l. i 10,95 tč ,ll u< ijan Nagode LOG. 1 78,98 tč., I I Davoi lerina LOG. 286,40 Ič. itd. Starejši mladinci: I .Matej lakša I Od. I 18,89 ič., 2.lože Mehle Ol.l. I 7 t,49 tč., 4.1 lorijan Ambrožič LOG. 192, i7 tč. itd Mlajši mladine i I Klemen I ausegei KRA.271,82 tč., 4( .ašpei Antičevič I OG. 291,11 tč,, I 2 .jure Iršai I Od. 172,49 tč., I! I »arjan Brus I Od. 176,49 Ič. itd. Starejši dečki I jeme. Me/e I Od t/6,08 te . .'.Miha Preve. I Od.180,81 Ič., 4.Nejc Premru LOG. 4 1 4,99 Ič., 29.1 uka Božič I Od. 62'.,09 Ič., 14. Matej Nagode I Od. 719,87 tč. itd Mlajši dečki I Klemen li.iuei IMA. 559,19 tč , 5,Matjaž Švajne er I Od. 608, 18 Ič., 20.Blaž Bešvir I Od. 677,69 ti' itd Slarejše mladinke I le|a dregorin OLI.69,25 tč., 6.Maruša Brcne'ič 1 ( )(,.248,2r> Ič., 7. Urša Antičevič I ()(i262,'59 ti' ud Mlajše mladinke I Renata Podvi/ Ol I. I4r>,lr> tč., 8 Renata Šulek I Od 12 1,60 Ič itd. Starejše deklice I lea Pergovnik I Od 118,91 tč., I. lanja Krvina I Od. 152,74 Ič., 2 I.Iva Božič LOG.549,81 ti Itd Smučarski tekači TSK Valkarton V državni A reprezentanc i v smučarskih tekih bosta med člani tekmovala logaška tekača Vasja Rupnik in loško Petkovšek, v državni B reprezentanci pa Uroš Godina. < >d teh državnih repre/entanlov in ostalih mladih tekačev lahko pričakujemo še nove uspehe, ki bodo ponesli v svet ime podjetja Valkarton in občine Logatec. /a c elolni uspeh gre pohvala vsem tekačem, glavnemu trenerju Pavlelu Oorniku in njegovim pomočnikom pa tudi staršem tekačev in podjetju Valkarton I ogatec, ki je pokrovitelj in sponzor tekaškega kluba. Anton Antičevič novice Poročilo s sej Občinskega sveta 16. izredna seja Občinskega sveta je bila sklicana zato, da bi se omogočila pravočasna prijava na državni razpis za pridobitev sredstev, namenjenih razvoju demografsko ogroženih območij. Vprašanj in pobud svetnikov ni bilo. Živahna pa je bila razprava o predlogu, da se na razpis za pridobitev sredstev, namenjenih demografsko ogroženim območjem, kot prednostno prijavi rekonstrukcija dobrih 300 m dolgega odseka lokalne ceste Židovnik-Veharše ter se zanjo zagotovi sofinanciranje z 9 milijoni proračunskih sredstev. Predlog je bil sprejet. Z večino glasov so svetniki prevrednotili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki od polletja naprej za vse uporabnike znaša 0,024 tolarja. Svetniki so po razpravi, ki se je vnovič tikala predvsem pristojnosti za sklepanje pogodbo prodaji in nakupu zemljišč, sklenili, da se odkupi 955m2 zemljišča ob Tovarniški c. v Dol. Logatcu za potrebe parkirišča. Komu pripada pravica podpisa pogodbe, županu ali javnemu podjetju Stavbna zemljišča, pa se bo še razčistilo. Po sprejemu sklepa, da se investitorja gradnje vrtca v KS Tabor oprosti plačila komunalnega prispevka, znesek izračunananega nadomestila pa uveljavi kot vložek občine za gradnjo, so se glede izdajanja potrdil o namembnosti zemljišč in predkupni pravici JP »Stavbna zemljišča« znova kresala mnenja o razmejitvi pristojnosti med županstvom in javnim podjetjem. Z običajno večino glasov so svetniki sklenili, naj taka potrdila za prostor v IOC čim hitreje izdaja Občinski urad. Svetniki pa so s sklepom še zaprosili župana, naj se udeležuje vseh sej nadzornega sveta |P »Stavbna zemljišča« Logatec d.o.o., na katere je vabljen. Pred koncem zasedanja so svetniki sklenili v proračunu zagotoviti: i milijone tolarjev za sofinanciranje izgradnje Doma Marije in Marte pa potrebna sredstva za obnovo kapelice padlim v 1. svetovni vojni ter 1,5 mio za obnovo fasade župnijske cerkve Marije Rožnovenske. Na začetku 36. redne seje svetniki niso sprejeli županovega predloga, naj se odlok o občinskem proračunu za letos sprejme po hitrem postopku. Med svetniškimi vprašanji se je najprej zastavilo tisto o pritožbi stanovalcev lastniškega bloka na Tovarniški 1 2c, zatem ono o preobremenjenosti čistilne naprave in o uvedbi »ležečih policajev« - ukrepu za upočasnjevanje vožnje motornih vozil. Sledilo je nadaljevanje 2. obravnave predloga Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Logatec za leto 1997. Poročilo sta pripravila tudi Stanovanjski sklad in Sklad stavbnih zemljišč, svetnikom pa je bilo posredovano tudi poročilo nadzornega odbora o pregledu obnove lokalnih in krajevnih cest Medvedje Brdo-Trate. Razprava se je pletla o javnem podjetju »Stavbna zemljišča«, o investicijah v industrijsko obrtni coni in o tem, ali je poročilo nadzornega odbora popolno in dovolj konkretno. Svetniki so razpravo sklenili / zavrnitvijo predlaganega ()dloka O zaključnem računu ter s potrditvijo poročila nadzornega odbora o pregledu obnove lokalne ceste in obnovi krajevnih cest. Zatem so sprejeli še poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja Sklada stavbnih zemljišč, zadolžili |P »Stavbna zemljišča« da realizira pismo o nameri z dne 2 i.9.1 997 glede zamenjave zemljišča ter da uskladi celotno poslovanje z vsemi veljavnimi predpisi, vključno z integralnostjo občinskega proračuna. In še, da se z ugotovitvami nadzornega odbora in s sklepi občinskega sveta seznani Računsko sodišče RS. Po odmoru so se svetniki lotili obravnave predloga letošnjega proračuna Razpravo so prekinili, zadolžili župana in svetniške skupine /a uskladitev predloga proračuna, odločili, da bodi finančni načrt |P »Stavbna /eljišča« priloga proračuna, ter zadolžili Občinski urad za pripravo pregleda zbranih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč v posameznih KS v zadnjih treh letih. Soglašali so še s pričetkom investicije vodovod Grčarevee, za kar se v proračunu zagotovi S mili-jonov tolarjev prispevkov krajanov ter sredstva državnega pristojnega ministrstva. V nadaljevanju 3(>. redne seje je bil po obsežni razpravi in odmoru za usklajevanje sprejel na jprej sklep 0 združitvi obeh taz postopka, takoj zatem pa še sklep o sprejemu predloga Odloka o letošnjem občinskem proračunu s korekc ijo postavke »Cestno gospodarstvo«: cesta l"abor Zidovnik-peskokop 4 milijone, Rovtc Mizendol 14, prva in druga fa/a prenove magistralke 2r>, obnova cest v KS Vrh sv. I reh Kraljev in c esta I og /aplana po I milijon ter za asfaltiranje ulic in dvorišč v KS Naklo dobrih 20 milijonov tolarjev. Občinski svet je zatem sprejel pobudo sveta KS I aze za začetek enoletnega uvajanja programa (K 1'OV v tej krajevni skup nosti; v programski svet so bili imenovani Andrej Kei mavner, Andrej Kobal, lerezija Petrovčič, Nataša Prestoi in Vida Sparem blek. ( )l)činski svet je za tem sklenil, da se nadaljuje izvajanje programa ( K- POV v Hotedrsici in da se za državno sotinanc Iranje prijavijo pripravljalna dela za ureditev dostopa k lomažinovemu mlinu, katerega prenova in ureditev Sta zajeta v holen|skem programu ( Kl'< 'V' Svet pa je zavrnil sprejem Zupanovih predlogov glede ureditve finančnega poslovanja na po dročju gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v ob<" i ni I ogatec , ki jih je bil predložil svetnikom, navodilih Ministrstva za financ e in da gre za zakonske določbe, ki se morajo spoštovati Svetniki naj bi jih obravnavali na naslednji se|i V I. obravnavi je Svel Zatem sprejel predlog ()dloka o javnem redu in miru ki bo nadomestil sedanji odlok, in predlog Odloka o komunalnem nadzoru v občini I ogatec, ki uv,i|a komunalno redarstvo v naši občim Svetniki so obravnavali še zaključno poročilo komisije za ureditev statusa, materialnih In kadrovskih vprašanj N tR d.o.o /a leto 1997 ter poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do maja 1998. Petmesečno poslovanje Notranjskega radia, ki je bil d.in v zakup, |c pozitivno, in občina nuna / njim nobenih stroškov. Poročilo so svetniki sprejeli in pooblastili komisijo, n.i| pripravi s sednajim zakupnikom dolgoročni«'jšjo zakupno pogodbo, kei odprodaja NlK m bila uspešna. Svet je še soglašal s predčasno razrešitvijo direktorja Zdravstvenega doma I ogatec dr ložeta Skvarča, ki se je upokojil, in z imenovanjem dr Kalan ne I uik /,i vršilko dolžnosti direktoric e teg.i doma Kmetijski zadrugi Logatec pa je odpisal obresti davčnega dolga i/ naslova plačila nado mestila za uporabo Stavbnega Zemljišča, Svetniki so prejeli še pisni odgovor Komunalnega pod jetja Logatec na vpr.išnja o ( eni ravnanj.i z odpadki Obrtni sejem Istre V začetku poletja je bil v Poreču 1. Obrtni sejem Istre, ki ga je v sodelovanju z mestom Poreč pripravila Obrtna zbornica Istrske županije, izvesdlo pa podjetje Alpe Adria Trade d.o.o.. Svoje izdelke in storitve so predstavili podjetniki iz hrvaških županij in iz območnih obrtnih zbornic iz Slovenije, za katere je organizacijsko delo opravila logaška zbornica. Na tovrstnih prireditvah naj bi se predstavljali predvsem slovenski podjteniki iz bližnjih regij, zato so bili k sodelovanju posebej povabljeni le Notranjci in Primorci. Od logaških podjetnikov sta se vabilu odzvala dva. Sejem razstavljalcem verjetno ni prinesel posebnega komercialnega uspeha, vendar je odprl doslej komaj priprta vrata in ustvaril možnost ponovnega trženja na tem bližnjem trgu. Ko se bo sejemska prireditev v Poreču z leti utrdila, bo postala razstavljalcem zanimivejša in bolj vabljiva. Takrat za razstavljanje ne bo več zadoščal omejeni prostor, kolikršen je bil na voljo letos. A.C. Del razstavnega prostora, namenjenega slovenski predstavitvi na 1. obrtnem sejmu Istre. «mkxb.) OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LOGATEC Obrtna zbornica Logatec pripravlja za svojo 25 letnico, ki bo leta 2000, jubilejni zbornik o obrti na Logaškem. V ta namen razpisuje sofinanciranje raziskovalne ali diplomske naloge o zgodovini obrti na našem območju. Vabimo zainteresirane, da se oglasijo na 00Z Logatec, Tržaška 11 do konca oktobra 1098 za nadaljnji dogovor. V vrtcu bo slovesno in veselo Vzgojno varstveni zavod Kurirček bo oktobra praznoval 20-letnko dela v novih prostorih. Pod naslovom »Kurirčkov leden« se bodo v vrle u in na igrišču ob njem odvijale prireditve in delavnice za vse predšolske otroke naše občine. Še posebej so vabljeni otroci, ki vrtca ne obiskujejo. Program bo tekel takole: v ponedeljek, I 2, oktobra: lutkovna igric a An ban tei delavnica za izdelovanje lutk i/ papirja, v torek, I i. oktobra: > praznovanje jeseni« - delavnic o za tiskanje z jesenskimi listi in plodovi, izdelovanje »lete jeseni«, stiskanje sadja in pokušanje soka, sladkarije z dobrotami tele leseni, v sredo, 14. oktobra: kiparske delavni« e oblikovanje gline, vlivanje mav< .1 in oblikovanje testa, v četrtek, I '>. oktobra: lutkovna igin a Žogic a Nogu a let delavnic a /a izdelovanje lutk, v petek, i o. oktobra: obisk čarodeja Romana I reliha, delavnic a s čarodejem in iskanje zaklada. V lepem vremenu bodo prireditve na prostem, v slabem pa v večnamenskem prostoru in \ igralni« ah vrt< a. Vsi v vrte u se že veselijo praznovanja. Starše vabijo, naj pripeljejo otroke, da \ vrte u preživijo vesele in zanimive uri« e. Volilna kampanja Skladno s S. členom Zakona o volilni kampanji objavljamo pravila za izrabo prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov z.i volitve, ki bodo 22 no vembra 1998. V naslednji številki I ogaških novic bo vsakemu kandidatu za župan,i na voljo polovic a strani glasila, registriranim strankam, ki bod«) predstavile program in kandidatne liste za vse volilne enote i ola stran, listam samo z.i posamezno volilno enoto in samostojnim kan dicl.itom četrt sirani.Vrstni red objav bo določen z žrebom. ( ena za stran je < ena komer« i.il nega oglaševanja, zmanjšana za 20%, t.ikod.i znaša r> 1.200 tolarjev, čemur se prišteje še U,rt"A, prometnega davka. Besedila z.i objavo morajo bili oddana na račun, disketi, pisana v okolju VVord za ()kna ')',. razi.7.0, fotografije in logotipi strank p.i lako kakovostni, da so uporabni za pripravo tiskarskih filmov. Z.i vsebino objav in za kakovost predloženih lotogralij m logotipov odgovarjal«) naročniki objav. Pod besedilom mora biti zapisano, kdo je naročnik objave, leksli se v ured ništvu pred objavo ne bodo lektorirali; naročniki pa bodo o|>ozorjem na morebitne lormalnc pomanjkljivosti ali očitne (prepisne) napake. 1'opolno gradivo za objavo mora biti oddano v vložišče obe uit-1 ogalee , I ižaška I S, injk.isnc]«' 2. novembra H. ure zjutraj. I akoj za tem se v občinski se|ni sobi opravi žreb vrstnega reda objav, ki mu lahko prisostvujejo |)redstavni ki naročnikov objav in posamični kandidati Novic e bodo 9 novembra oddane v distribu« ijo, I Irvdniili o Prispevke za naslednjo številko Novic zbiramo do 15. oktobra. 7343 novice Uspešni tudi v minulem šolskem letu 24.6.1998 smo slovesno razdelili zadnja spričevala našim učencem in tako skupaj s starši zaključili še eno šolsko leto. Na prireditvi smo pokazali staršem, kaj se dogaja na naši šoli med letom, na katerih področjih lahko učenci uresničijo svoje interese. Učencem smo podelili najvišja priznanja, in sicer: osmošolcem na valeti 11.6., razredni stopnji pa ob zaključku 4. razreda, 19.6. Naši učenci so v veliki večini uspešno zaključili šolsko leto. 8 prireditve ob zaključku šolskega leta: skupina z Orffovlm instrumentarlefn. Uspehov je bilo veliko na različnih področjih; tudi neuspehov, nezgod in neprijetnosti je bilo nekaj. Tako je pač v življenju vsake skupnosti, tudi šolske. Najlepše je našteti uspehe, posebno če jih je veliko. Med 6.5 "i učenci izstopa vsakdo na svoj način. Vsak učenec ima določene kvalitete, eni jih pokažejo v osnovni šoli, drugi pa kasneje. Poimenovala bom nekatere najuspešnejše osmošolce v tem Šolskem letu. Učenci tekmujejo na različnih šolskih tekmovanjih za bronasta prizanja, na občinskih in regijskih za srebrna priznanja in na državnih za zlata priznanja. I ina Erjavec je osvojila zlato priznanje iz angleškjega jezika, Žiga Laznik zlato priznanje iz znanja zgodovine, Matej Vrabec je državni prvak v Veseli šoli Pil , skupina učencev iz 8. razreda je dobila zlato priznanje za zgodovinsko nalogo Sokolsko društvo v Dolnjem I ogatcu. Vseh 8 let je bilo odličnih kar 1 4 učencev: Mihaela Ambrožič, Dijana Došlie, Žiga Hodnik, Valentina I Irovat, lure leiina, Maja Korošei . Žiga I a/nik. Nadja Mihevc, 1 anja (>merzu, ( iregor ()sredkar, I ara Petkovšek, Vesna Pogačnik, I jaša l Ičakar in Matej Vrabec . Prepričana sem, da bomo o teh učene ih še slišali. I IspeSni smo bili tudi na drugih področjih. Na športnem po-dročju dosegajo več je uspehe naši lokostrek i; v Ljubljanski gim-nastični ligi so bili ekipno prvi. I IspeSni so tudi naši atleti. Veliko učeni ev pa je uspešno vključenih v različne klube, /a razvoj otrok je Spori velikega pomena, /alo |e prav, da starši podpirajo otioke in posktbijo, da |e vsak otrok aktiven na špolrnem področju, /adnje čase se na naši šoli lepo razvija več dejavnosti I na izmed novejših dejavnosti je dramski krožek, ki je letos našludi ral k.u dve predstavi In veliko gostoval zunaj Sole. Na likovnem področju smo us|)eli / nagradami na različnih natečajih Ponosni smo na uspel ino|ekl Prege >v< >ri in na r.izlične prireditve /a starSe. Pa m vse samo dobro Na nekaterih področjih gre razvoj počasi, napredki so majhni In zgodi se nam tudi kakšna napaka. Zelje Veliko |ib imamo želimo si, da bi naši učene l radi hodih v Solo,' enlll pridobljeno znanje In se veselili življenja. Muh me je / a ne em a. kl se nu'esal ne vese-h I e> je pr imel, ko lil uspešna ne šola ne d< mi Učitelji so tulo delali. zahval|u|i'ni se jim, verjetno lahko lu ul \ imenu slaišev Nikog.u nisem |>osebe| imenovala, če|>ia\ si nekateri to zaslužijo. N,i| bodo ponosni na svoje delo Urez /u nanjih sodelav« ev lola ne bi bila tako uspeSna. /aie> se vsem, ki so nam kakoikoli pomagali toplo zahvaljujem Metka Kupi hA ravnateljh a Uspehi nas krepijo, a tudi zavezujejo Mesec rožnik je eden najlepših v letu. Vse cveti in dehti in prekipeva od življenja. Radi pa ga imamo predvsem zato, ker se tega meseca zaprejo šolska vrata in za dva meseca ostane za njimi zaprto tudi naporno šolsko delo učencev in učiteljev, pa tudi starševske skrbi, povezane s šolanjem njihovih otrok. Vsako novo šolsko leto nam prinese kaj novega. Ena od novosti na naši šoli letos je bila, da smo dokončno oblikovali znak šole. Nasmejana želvica bo odslej povsod spremljala ime osnovne šole Tabor. Minulo šolsko leto je bilo pestro, zanimivo, polno raznih dogodkov, ki so nam prinesli veliko veselja pa tudi kakšna kaplja pelina je kanila vmes. A tako pač mora biti - saj je življenje sestavljeno iz veselih in žalostnih trenutkov. Tudi letos je delo učencev in njihovih učiteljev rodilo bogate sadove. Naj omenim le tiste najbolj žlahtne. Najuspešnejši učenec na tekmovanjih je bil letos sedmošolec Gašper Žejn. Osvojil je kar dve zlati priznanji -zlato Preglovo priznanje (kemija) in skupaj s Simonom Merlakom, prav tako sedmošolcem, še zlato Štefanovo priznanje (fizika). Na državnem tekmovanju Mladi tehniki sta naslov državnih prvakov osvojila sedmošolca Matija Gospodaric in Andrej Žigon. Mladi raziskovalci geologije pa so s svojo raziskovalno nalogo »Raziskovanje kamna v domačem kraju«, ki so jo predstavili tudi staršem, prav tako osvojili zlato priznanje. Izjemne dosežke so dosegli naši učenci tudi na likovnih natečajih. Odmevne nagrade so osvojili: Romana Rupnik, Žiga Merlak, Aleš Bakič in Matjaž Švajncer. Ministrstvo za šolstvo in šport je nagradilo naše šolsko glasilo »Žvrgo-lač« za posebne dosežke na Celjskem sejmu Vse za otroka. Na športnem področju izstopajo atleti. Med več odličnimi rezultati naj izpostavim državno ekipno tekmovanje v krosu. Naša ekipa je dosegla skupno tretje mesto, Rok Semrov in Miha Preveč pa v svoji kategoriji I. mesto. Nikakor pa ne smemo pozabiti vseh kulturnih prireditev in nastopov, ki so popestrili dogajanje v šoli in kraju - zelo uspešnih nastopov pevskih zborov na revijah, koncertih in raznih drugih prireditvah, uspešne uprizoritve dramske skupine, recitala v okviru projekta za kulturni teden in raznih drugih priložnostnih prireditev. Vsak konec šolskega leta najbolj zaznamujejo tisti učenci, ki jim je uspelo, da so bili odlični vseh osem let. Letos so to bili: Tanja Justin, Marko Kržišnik, Saša Mivšek, janež Rupnik, Anja Sedej, Uroš Urbas, Nejc Vrabl in Andrej Žigon. Sicer pa je na naši šoli med 418 učenci končalo razred z odličnim uspehom kar 1 50. Uspehov naših učencev in učiteljev se veselimo prav vsi. Hkrati pa nas tudi zavezujejo, saj se še kako zavedamo, da je sila težko nizati uspehe iz leta v leto. Vsekakor se bomo tudi v bodoče trudili z vsemi svojimi močmi in dobro voljo, ki nam je nikoli ne zmanjka. Bojana Levinger Ko združijo moči učenci in učitelji Na kresni dan se je za osnovnošolce začel najlepši del šolskega leta, saj so se takrat za njimi zaprla vrata hrama učenosti in so se podali v dva meseca veselja, sproščenosti, razigranosti in radosti. To je plačilo za ves trud, skrbi in delo v mesecih pouka na šoli in doma. Na počitnice so odšli bolj ali manj veseli in zadovoljni ter polni znanja, ki so si ga pridobili in tudi pokazali pri pouku in zunajšolskih dejavnostih. Spričevala so poromala v roke staršev, ki nam vseskozi pomagajo in / nami sodelujejo, ko svojim otrokom Stojijoob strani. Veliko učencev je bilo v minulem šolskem letu odličnih, še bolj odličnih je bilo šest učene ev osmega razreda, najodličnejša |>a |e bila Vanja /ust, ki si je prislužila vpis v zlato knjigo odličnjakov za odličen uspeh v vseh osmih razredih. I udi v minulem letu so se naši učene i udeležili večine tek movanj iz znanja, kjer nam žal ni uspelo pridobili nobenega zlatega odličja, srebrnih |)a kar prce ej. Naš najboljši tekmovalec je bil učenei 8. razreda štetan I lladnik, ki si je priboril tri srebr na priznanja: Vegovo iz matematike, Preglovo iz kemije in ( ankarjevo iz slovenščine.Poleg njega so srebrna priznanja prejeli Se matematiki Martin I ogar iz petega, Igor I lladnik iz šestega in Petra I ikai iz osmega razreda ter lizika lina 1 ukan in Dejan I lladnik i/ sedmega razred,i. Martin I ogar pa j<' zelo uspešno sodeloval ludi na tekmovanju iz logike, saj je zmagal na regi-|ske'in tekmovanju na Rakeku, na državnem pa je zasedel zelo dobi o en, 11 sto mesto Vsi nagrajeni in tudi tisti mani uspešni tek movale i si zaslužijo posebno zahvalo; sku|>.i| z mentorji pa obljubljajo, da bodo v novem šolskem letu še boljši. /i 'lo bogato je bilo tudi kulturno življenje na naši šoli. Veliko se je pelo, igralo, deklamiralo, recitiralo in plesalo, saj smo organizirali kar sedem prireditev za starše in krajane, ki se vedno V velikem številu zberejo v dvorani kulturnega doma. Pripravili smo tudi osem tematskih razstav v Šolski avli; med njimi je bila najbolj odmevna lista od I _'() li'lnie i rojstva < )lona Župančiča na jurje-vo, kosmo hkrati organizirali Pevski živ ž a v s šolskimi / bori naše < ii h ine Zelo pridni so bili tudi mladi novinarji, dopisniki, pesniki in pripovedniki, ki so vku|i spravili dve številki Šolskega glasila "žarek besede" ene> ob zaključku projekta o adventu, drugo pa ob . ■. 11- 1111 • i-. i j pouka, V l)|e| si lahko pieheiete tudi Vse /godbe naSih mladih avtorjev, ki so bile nagrajene v Pilu in Keke u tei na natečaju "< )liok m umetnost". Izredno dejavni so bili lelos ludi na podružnični šoli n.i Vrhu sv. I reh Kraljev, saj so s spevoigro o Kresničku, ki je izgubil lučko, gostovali blizu in daleč naokrog. Vsega skupaj ni tako veliko, vendai za I S učiteljev in I 97 učene ev, ki so /družili moči, niti ni tako malo,in verjemite, da so si bili vsi zaslužili mirne in dolge počitnk e. Mitja turk ra\ natelj Kolikor jezikov znaš... V mesecu juniju je še ena generacija otrok in odraslih uspešno končala tečaje v Jezikovni šoli Rossana v Logatcu. Veseli me, da je vsako leto več prijav iz Logatca in tudi bližje in daljne okolice. S svojim delovanjem smo postali znani tudi širši okolici. Velika prednost pri izvedbi tečajev so lastni prostori v središču Logatca, Tržaška 17 (gostišče Krpan). Veseli me tudi, da se vse več ljudi zaveda dejstva, da ni vseeno, kam hodijo na tečaje tujih jezikov. Za ceno, ki jo plačajo, želijo kvaliteto, sodobno opremljene učilnice in majhne skupine. Vsi naši slušatelji dobijo javno veljavne diplome, ki jih priznava Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije. I )a je znanje tujih jezikov potrebno vsakemu posamezniku kot tudi sami občini (še pred nekaj leti je v občini Logatec »očitno vladalo« prepričanje, da občina ne potrebuje izobraženega kadra), saj se s tem v občini viša kulturna in izobrazbena raven samega prebivalstva, ve in ceni tudi župan občine Logatec lanez Nagode; tako je bil v šolskem letu 1997/98 organiziran fakultativni pouk nemškega jezika na vseh treh osnovnih šolah naše občine. Velik interes otrok in, seveda, staršev kaže na to, da se vsi skupaj zavedamo, kako pomembno je določeno znan-je tujega jezika ob vstopu v srednjo šolo. Danes se jioleg angleščine - kol prvi tuji jezik na vseh gimnazijah in ludi na nekaterih srednjih šolah - pojavlja nemščina kol drugi tuji jezik. Ne preseneča dejstvo, da vlada |)rav za ta jezik med dijaki največje zanimanje. Nemščina je in ostaja eden poglavitnih jezikov na področju trgovine in turizma v Sloveniji. Kako pomembno je /nanje tujih je/ikov, veni sama, saj sodelujem / založniškima hišama iz Nemčije ter / jezikovnimi šolami po celem svetu. I )a sem uspela pri poslu, se imam zahvalili prav svojemu znanju jezika. Sedaj pa majhen nasvet tako staršem kol tudi njihovim otrokom. Vsako leto se pred koncem šolskega leta srečujem / obupanimi obrazi staršev in otrok, ko zaškripa f>ri angleščini ali nemščini in gre za »biti ali ne biti«. Koliko »gorja« bi bilo vsem prihranjenega, če bi se tako slarši kot njihovi otroci odločili, da vpišejo i()-urni tečaj tujega jezika na naši šoli. To omogoča obisk tečaja vsak drugi ledeni po dve uri. Otroe i bi sjiroti reševali ležave, ne pa da čakajo vse do kone a, ko jim »teče voda \ grlo«. Poleg lega bi vsak otrok dobil veljavno potrdilo za izbirne vsebine, vi pa račun za uveljavitev stroškov |)ri dohod nini. Premislite o leni! N< )V< )SI v leni šolskem lelu je možnost za vse tiste, ki nimate končane osnovne šole (7. in 8. razred). Le-to lahko odslej obiskujete' |>ri nas. Pa le pogumno! Kosana Tollazzi-MusiČ KK.AŠKI NOVIČK, mleiiiii.itivnii in uradno glasile (Ibčine I ogatee. l/ela j.ilelj: Občinski svet Občine Logatec . Oclogovorni urednik Janez Ciostiša. Naslov uredništva: Tržaška I '>, Logatec. Tisk: mali d.0.0, Izdelane) 3500 Izvodov, Po mnenju Urada /a informiranje Vlade Ke|uil>liki' Slovenije 51. 4/3-12-Hi22/9r> 21/!4(i šteje glasilo med |>ioi/voele informativnega značaja iz 1 3. točke1 tar. štev. t tarife prometnega davka, j)o kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. novice POŽARE GASIJO ŽE 120 LET Pisalo se je leto 1877. Takrat je 49 zvečioe mladih Logatčanov ustanovilo požarno stražo, prvo na Notranjskem, Naslednje leto je bila pri takratnih oblasteh registrirana kot "Logaško bralno društvo in požarna straža", kar šteje za začetek organizirane obrambe pred ognjem. Čeprav ima društvo že častitljivo starost, ga danes vodijo mladi gasilci, ki imajo voljo in elan za delo v tej humanitarni organizaciji. obrtne zbornice Logatec Berto Menard, zastopniki sosednjih gasilskih zvez in društev ter predstavniki domačega društva. Podeljena so bila številna priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije (III., II. in I. stopnje), medalja za posebne zasluge, ki jo je prejel Franc jesenovec st., ter štiri plakete gasilcem-vetera-nom, med temi tudi najstarejšemu članu Ludviku Jančarju. Temu je sledilo razvitje novega prapora. Nanj so trakove pripeli predsednica Gasilske zveze Logatec Marinka Cempre Turk, predstavnik PGD Pristava, samostojni podjetnik Bernard jereb, župan Občine Logatec in predsednik Območne obrtne zbornice. Društvo se ob sklepu praznovanja 120-letnice prisrčno zah-valjujeza pomoč pri obnovi gasilskega doma logaškim obrtnikom, podjetjem in podjetnikom, ustanovam, županu Občine Logatec, Krajevni skupnosti Naklo, Občinski gasilski zvezi in številnim občanom, ki so s svojimi prispevki omogočili uresničitev tega zahtevnega projekta. Stodvajseta obletnica obstoja društva, kronana z uspehi minulih dob, vliva dolnjelogaškim gasilcem novega poguma za nadaljnje delo. Društvo je ostalo zvesto tudi svojemu zavetniku sv. Florjanu in ga zato upodobilo na novem praporu. Franc Bogataj V svečanem mimohodu je imela ročna brizgama svoja častno mesto. (hto:F.a.) To visoko obletnico je društvo svečano proslavilo. Slavnosti so se pričele 11. julija z gasilsko mašo na Čevici, blagoslovitvijo obnovljenega gasilskega doma in novega prapora ter s podelitvijo društvenih priznanj zaslužnim gasilcem. Nadaljevale so se 1 7. julija s slavnostno akademijo v Narodnem domu. Na njej so sodelovali Logaški vokalni kvartet z izborom gasilskih pesmi, tamburaški zbor iz Adlešičev in brata Štrukelj iz Nove vasi. Program sta s kronološkimi zapisi o delovanju društva vse od začetka do današnji h dni povezovala Greta Kralj in Marko Škrlj. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo, 19. julija. Pričela se je z mimohodom gasilskih enot, sodelovanjem godbe Alpina Žiri, Logaških mažoretk in narodnih noš aktiva kmečkih žena iz Logatca. Sodelovalo je 440 gasilcev iz okoliških društev, s Primorske in celo s Štajerske, i7 praporov in več kot 60 gasilskih vozil! Posebno pozornost je zbujala več kot 100 let stara ročna brizgalka - društvu je služila več kot SO let - s konjsko vprego in ekipo gasilcev-veteranov; najstarejši šteje že častitljivih 87 let. Na slavnostni tribuni so bili ugledni gostje, med njimi predstavniki Gasilske zveze Slovenije in Logatca, predstavniki pobratenega društva Pristava pri Mestinju, župan Občine Logatec lane/ Nagode, predsednik krajevne skupnosti Naklo in Območne Novi oltar ob 300-letnici vrhovskega svetišča Češčenje sv. Treh kraljev sega že v čas pred 16. stoletjem. Popotni, ki so romali v Kei morajn, so botrovali postavitvi marsikaterega svetišča v čast sv. Treh kraljev. Tako je bilo verjetno tudi na Vrhu, saj je ta spadal pod upravo freisinškega gospostva. Prva omemba vrhovskega svetišča sega v leto 1560, v sedanji podobi pa je bila cerkev pozidana leta 1698, kar izpričuje letnica na oboku prezbiterija. Domačini so v zadnjih petih letih cerkev temeljito ohnovili in danes njena zunanjščina in notranjščina sijeta v obnovljeni podobi. Iz župnijske kronike je razvidno, da so bili razkošni marmorni oltarji kupljeni ob razpustu kartuzije v Bistri pri Vrhniki. Nekateri sicer domnevajo, da so bili narejeni prav za to cerkev, kar pa tudi ne bi bilo nič nenavadnega, saj je bila cerkev romarska, in so se tu zbirale velike množice ljudi. Najbolj znani so bili - poleg praznika sv. Treh kraljev - shodi na belo nedeljo in na mali šmaren. Slovesnost ob 300. obletnici prezidave je bila 12. julija. Postavljen je bil nov daritveni oltar, ki ga je med darovanjem sv. maše blagoslovil msgr. Franci Petrič, sicer tudi urednik verskega tednika Družina. Praznovanje pa se je pričelo že na predvečer z igranjem logaškega pihalnega orkestra in večerno uprizoritvijo ljudske igre "Prisega opolnoči", ki jo je kakim tisoč navdušenim gledalcem zaigralo domače športno kulturno društvo in jo kasneje še dvakrat ponovilo. Župnija, ki šteje komaj I SO duš, lepo vzdržuje tudi podružnic no e erkev sv. Nikolaja na i-I levnem vrhu Vaščani so s preudarno zastavljenim delom složno, brez prepirov, uredili svoje župnijsko središče in še mnoge druge kra jevne zadeve Njihova udejanjena in razgibana zavzetost dokazuje1, da je le v slogi prava moč. Franc Bogataj Še IS let čLo stoletnice »Kako se Je logaška godba kalila v 85 letih obstoja« tak je podnaslov brošure, ki Jo je ob svoji 85 let niči Izdal Pihalni orkester Logatec. Zanjo Je gradivo zbral Peter Čeme, uredil in izbral ga Je njegov oče Vinko. Celostno oblikovanje brošure prltlče Vidu Sarku, za tisk jo je pripravil Starllng d.o.o., lektorirala Petra Trček, natisnil pa Anton Vochl. Vbrošuri lahko preberemo, da je Kulturno prosvetno društvo I >olenji I ogalce leta I 9 12 organiziralo glas beni odsek: (iodbo na pihala Njen l u vi kapelnik j«- tiri ložet /alar, štela je I (> članov. Prvič so godbeniki po tedanjem I )olenjem l ogat< u zaigrali maja 191 (, leta. in to leto šte|c /a začetek delovanja logaške godbe (lodba v I ogati u se sic er omenja že pred tem letom, vendar pa še nI povsem razjas njeno, ali je šlo za domačo ali morda le za kako gostujočo god bo, ki je nastopila v Logatc u. Danes godba Pihalni orkester I o gate< Šteje 48 članov, njen umetniški vodja In dirigent je Matjaž Albreht, akademski glasbenik. ()elo godbe sta v vsem razdobju utišali edinole obe svetovni vojni, sicer pa je Z večjim ali manjšim uspehom delovala brez prekinitev, I udi v časih, ki ji zar,uli različnih razlogov niso bili naklonjeni, se zares samo izjemoma ni odzvala vabilom na kak nastop. Sodelovali v log.iški godbi je bil za i ogatčane pravzaprav kar nekakšen privilegij; vaščani so godbo spoštovali in god beniki so se zavedali svoje odgovornosti, S tem, seveda, nI rečeno, da ni bilo nobenih težav Še s kakšnimi so se morali otepati' I na temeljnih težav je izhajala iz dejstva, da v I ogalc u dolga leta ni bilo glasbene šole, zato je bilo treba godbenike leo retičnoin praktično instrumentalno uriti karpodgodbenimokril jem l*o je jemalo ogromno volje in moči kapelnikom In posameznim članom, ki so po svojih močeh pomagali mladim odkrivati prve skrivnosti igranja trobil in pihal. Poleg predsednikov so vsa leta glavno breme godbenega napredka nosili kapelnike Danilo ( erar, Marim Maček, Alojzij Velkavrh (od I 9 i I I 972!), Man el Šlelančič, Ilija Markovič, Alojz Velkavrh, I rane Korbar, I one Maček in Matjaž Albieht (od 1989. naprej); zalo si vsakdo od njih zasluži prijazen spomin in zahvalo za vse, kar je godbi dobrega dal in kar jo je lahko naučil. In napredek je bil vseskozi opazen. Napredek v takšni ali drugačni smeri: bodi da je raslla kakovost, bodi da se je večalo število godbenikov, bodi da so se nizali tek movalni uspehi, slednji so prav pod vodstvom sedanjega dirigenta Matjaža Albrehta skorajda prehitevali drug druge ga, sa| je orkeslei v zaporednih le'lih prehajal iz najnižje v I kakovostno skupino slovenskih pihalnih orkestrov in prejel zlato odličje na mednarodnem tekmovanju v n višji kategt u u i l ekmovalni vzpon logaškega pihalnega orkestra temelji na za vzetem delu članov orkestra in dirigenta, trmastem prizadevan ju upravnega odbora, da zbere potrebna sredstva za delo orkestra, in na z.iri's kakovostne glasbenem izobraževanju v le gaški glasbeni Soli <' tem smo že večkrat pisali in te' trditvi' tudi utemeljili Predvsem / domaČim učiteljskim kadrom, ki so mu drugi učitelji sicer v izdatno in dobrodošlo pomoč, prihajajo iz te šole učenci, kakršne smo si bih želeli in jih pričakovali (Vlit stoletja naza|, ko se je ta šola /nova ustanavljala. Miniti je sicer moralo precej časa toliko, da so začeli v šoli poučevali domač i učitelji, ki so /i asli i/ nje da so se /ačeli k.i/.iti re/ullati tudi v kakovostni lasti orkestra Zdaj so tu N.i| le še rastejo, tudi ob posluhu tistih, ki lahko poskibe /a materialno plat tolikšnega ansambla, kolikišen je zdaj Pihalni orkestei l ogatei V brošuri je moč prebrati Se podatke o različnih InStrumen talnih skupinah, ki so delovale ob orkestru ali so i/ njega Izšle Zapisano je, kako Stežka je orkeslei dobival uslnvne vadbeni' prostore, kako se (je) mora(l) zanje trudili, pa kako gre / inštrumenti pa / oblekami in še o čem drugem je moč kaj pre brali. V jubilejnem letu je ( SIM, mednarodna < >r gani/ai i|a p i halnih orkestrov, odlikovala tri člane orkestra: basista vsestransko aktivnega glasbenika Jožeta Mačka / medaljo ( SIM za aktivno delovanje nad l S let, s častnim zlatim križem pa Alojza Molka kol začetnika novega obdobja Pihalnega orkestra I o galee lei /a njegovo organizacijsko vodenje orkestra in aktivno igranje tel Vinka ( emela /a /a sluge pri nave/avi stikov z glasbeno šolo, ki je ludi ključ do današnje kvali tete, /a igranje v godbi in /a otgani/ae i |sko vodenje. Orkestei pa je predvsem zelo dejaven, ()bletni< a |e bila le povod za to, da se je ozrl po prehojeni poti in |o zaobjel \ pisni doku meni s'< ei pa je bil bogato kon< ertno In pro moe i|sko de|aven sko/i vso se/ono, kar smo v Nov le ah ZVeČine Sproti zabeležili Povedali Velja še da |e oikestel letos e'ellllč zapored pnpiavil dvodnevno srečanje godb Pivi veeVi |e minil v koncertnem razpoloženju, ki sta ga oblikovala gostujoči orkestei Videm krško in domači orkester, ki |e e>b tej priložnosti promovlral tudi svojo drugo zgi iščenki i Naslednjega dne pa so po I ogati u in na pii/oiiščii pied Narodnim domom zaigrale godbe Iz Rlcmanj, Mei Ivod, z Gorlj In Iz Mengša. Sledila je zaba va s plesom In srečelovom In, predvsem, dobrim razpoloženjem Prav to dolu o razpoloženje pa bodi i •.....i nadaljnjemu napred ku /ane/ Goitliš novice Trid^^^tJ^trjJCEJ pekovskih rjuz\\czv Na Lovrenčevo nedeljo je gasilski vod Petkovec pripravil lepo slovesnost z gasilskim mimohodom, podelitvijo društvenih priznanj in spominskih daril ter jo zaokrožil z blagoslovitvijo gasilskega doma. Dokončno urejeni novi dom petkovtkih gasilcev m svečani postroj gastcav na slovesnosti ob 80-totnld samostojnega gasilskega voda. noto: j. hmohd Vod je bil pred 30 leti ustanovljen na pobudo Franca Trčka -Graščnka. Ker so rovtarski gasilci dobili novo brizgal no, so dotedanjo namenili na Petkovec. Tedaj sta bila v rovtarskem gasilskem društvu le dva člana s Petkovca. Število na pomoč ob požaru pripravljenih vaščanov se je s tem dejanjem tako povečalo, da je bil ustanovljen samostojni gasilski vod. Brizgal-no so shranili v Rupi, kjer so uredili gasilsko shrambo. Nato so si Petkovčani pridobili gasilsko prikolico, pa kombinirano vozilo in nazadnje vozilo TAM HO. Shramba je postala pretesna, zato so se odločili postaviti gasilski dom. / deli so pričeli pred devetimi leti. V domu so uredili garažo z.i vozilo in shrambo za opremo, prostorno sejno sobo in prostor za nujne pritikline. Dom so zgradili s Številnimi prostovoljnimi delovnimi urami - našteli so jih prek 3500, pa s podarjenim gradbenim materialom in z zastonjskimi storitvami. Gasilci so bili veseli tako naklonjenega odziva in pomoči vaščanov, kar pa je tudi razumljivo, saj je v gasilsko organizacijo vključen vsaj eden iz skorajda vsake družine, in zato je dom zares skupna last, potreba in zavest. Na slovesnosti, ki so se je udeležili pomembni gasilski funkcionarji na čelu s predsednico občinske gasilske zveze Marinko Cempre Turk, ki je tudi podpredsednica slovenske gasilske zveze, je tridesetletno zgodovino gasilskega voda Petkovec povzel Franc Trček. Nekaj pozdravnim nagovorom je sledilo izročanje priznanj in zahval. Priznanja so prejeli Marjan Brenčič, Silvo Koprive, Zvone Treven, jože Trček in Marko Lukan. Ob tem je povezovalka programa Darja Slabe pribila: »Društvena priznanja so šla v roke prizadevnih mož in upamo, da bo njihova ustvarjalnost ostala še naprej takšna, kot je bila doslej.« Spominsko darilo - staroveškega stražarja - pa so prejeli: Ignacij Hladnik za brezplačno podarjeno zemljišče in za pomoč pri gradnji doma, Janez Hladnik za podarjeni gradbeni material in za pomoč pri delu, prav tako Peter Hladnik, Mirko Jurca st. za zidarsko delo in Štefan Cigale za prevoze in prostovoljno delo. Zatem je farni župnik Janez Petrič blagoslovil novi dom. Prireditvi so svoje prispevali tudi pevci cerkvenega mešanega zbora iz Rovt z ubranim petjem in številni obiskovalci, ki so prisrčno pozdravljali prireditev, dobitnike priznanj in daril in se še pozno v noč veselili tako lepe in potrebne pridobitve na Petkovcu. Janez Gosliša KRESNA NEDELJA V HOTEDRSICI Kresna nedelja v Hotedršlcl že vrsto let ni več sinonim samo za množico kmečkih praznikov, prireditev, ki se pojavljajo po Sloveniji. Pomeni mnogo več. Pomeni pripadnost vasi, ki živi na obrobju občine, v sebi ohranja prijateljstvo, številna znanstva, ki se ohranjajo Iz roda v rod, folkloro, kulturo, ki je iz mnogih Hotedršici podobnih vasi Izginila že pred desetletji. 0 tem nam pričajo v okolici razvrščene in lepo obiskane kmetije odprtih vrat, gotovo pa tudi prireditve, ki jih organizirajo neutrudni vaščani. S svojim znanjem, pridnostjo in voljo, nas Hotenj cl vsako leto znova razveselijo ter obiskovalcem prireditve pripravijo raznovrstna presenečenja. Navkljub oblačnemu vremenu, se je povorka v veselem vz-dušju odpravila na prireditveni prostoi, medtem pa so si obiskovale i že lahko privoščili obisk pri čebelarski hišici, kjer sta svoje znanje in delo predstavljala Anton Kudoll in I rane Pivk. (Igledati si je bilo moč prelepo čebelarsko hišic o s pan |skimi končnic ami, orodjem za delo s čebelami, obenem pa so si obiskovale i lahko kupili tudi domači med in propolis. ()ba Čebelarja sla mi ob kratkem razgovoru zaupala, da letina ni preveč obetavna, sama zase pa pravila, da ne bosta izgubila upanja, s,i| kl|iib napornemu delu si prizadevata, da ta de javnost ne bi i/umrla Na pi ireditvenem pioslom pa smo si do podrobnosti lahko ogledali ročno košnjo in spravilo sena. Marsikdo je ob tem ugotovil (posebej še, če si predstavljamo, da se' je delo začelo že pied svitom), da je kmečko delo bilo in bo vedno trdo in na i M II ni i V dvorani lovskega doma so bili na ogled aranžmaji pi il i s ki Iga m vrtnega cvetja, ki SO ga temu dnevu na čast priprav j le hote'111 ske gospod m |e zelle in dekleta I 'a je bilo popoldne se bolj zanimivo, so se v zabavnih in družabnih igrah, kol so: pletenje vene a, pa (sanje hloda, žagan je hloda na določeno dolžino in molža (iz fantoma nadomesl k,i kravjega Vimena) pomerile štiri ekipe iz Rovt, /ibrš, Novega Sveta m I lotedršie e N,i|več loč k v vseh igrah je zbrala ekipa iz I lotedršie e, diuga je bila ekipa iz /ibiš, tretje mesto je dosegla ekipa iz Rovt , četrti pa so tokrat bili člani ekipe iz Novega Sveta. I'i i plez.iniu n.i inla) |e prepričljivo zmagal I omaž I rpin, i li ugl pa |e I nI |ože I leVk. V po/no popoldne se |e' vesela druščina zabavala še ob zvokih domaČe glasbi' z ansamblom Veseli I )renove i. Stanislav Nagode Piav tako veselo ie bilo tudi letos, Nikakor si ne moremo predsta vi jati Kresne nedelje brez sv maše < >l> 11) ui i |o |e sku paj / domačim župnikom elaioval domačin, hotenjski rojak k an Rupnik Komaj smo pokosili, že so si obiskovali i lahko privoSčili panoramsko vožnjo po vasi s konjsko vprego oziroma z za |ii.i\ Ijivčkom, Ne dolgo za ti'iii se |e pisana diužba zbrala pri Habjanovi domačiji, lu so se predstavile vse nastopajoče ekipe, i »i domače pa sta 11 h pozdravila lakob Nagode in I rani Jeraj s svojo frajtonarico Da je HotedrSica znana po marsičem, je dokazala tudi Mam a Kavčič z Oprekljem, enim leelkih še delujočih tovrstnih instrumentov v I vropi. ()b tem ne moremo mimo ljudske pesmi domačega moškega pevskega zbora tei vseh, ki so pripomogli, da bi bil la dan nekaj posebnega Mat |až Pel i ove' lč je prireditev duhovito in spretno poveze ival, Mo |( a I )oleile je Igre In delo stiokovno vodila. |o/n a Nagode jia ie s prireditvenim odborom prireditev uspeSno pripeljala do njenega ki »ni a Zahteva krajanov za prometno ureditev Jačke Spodaj podpisani krajani Jačke, Zelenice in Martinj hriba zahtevamo, da se uredi ulica Jačka na odseku od priključka na avtocesto do novega mostu. Ta odsek je šolska pot, kjer je hitrost omejena na 40 km/h, vendar omejitve mnogi vozniki ne upoštevajo. Neprimerna hitrost resno ogroža varnost otrok, kot tudi ostalih udeležencev v prometu. Posebej nevaren odsek je prehod na most, ki je zaradi nepreglednega ovinka na eni strani in hiše št. 28 na drugi strani popolnoma nepregleden. Dodatno nevarnost predstavljajo tovornjaki, ki kljub prepovedi v velikem številu vozijo po Jački. Zaradi vsega zgoraj navedenega krajani zahtevamo postavitev »ležečih policajev«. Glede nato, da je to šolska pot, kjer velja še dodatna omejitev hitrosti, zahteva to tudi 105. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS št. 30/98). To zahtevo krajanov so predstavniki občine sprejeli in podpisali že leta 1993 (v času gradnje mostu), vendar se danih obljub občina kljub zagotovilom g. Pavla Kranjca ni držala. V smislu povečanja varnosti prometa tudi predlagamo policiji, da pogosteje nadzoruje hitrost vozil na tem delu ceste in opravičenost vožnje tovornjakov na tem odseku. Do sedaj takega nadzora policije na tej ulici še nismo opazili. V upanju, da bo občina dane obljube čimprej izpolnila, vas lepo pozdravljamo. (kakih 58 podpisov) Fotogralija plezalne stena v Hotedršici, M JI ja v prejšnjih Novicah tiskarski škrat speljal podpis k drugi, na kateri je bila podoba novega doma hotenjskega športa. Prizadetim so za nehoteno zamenjavo opravičujemo. m GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva 60 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna. _Točnost in kvaliteta odpremo zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA d d Tržaška c 2, tel 12 53 130, telefax 210 729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Peter Martinšek ing gozd Pavšičeva 31, Logatec Mobitel: 0609 632 263 Lokalni oclkupovalec Facja Matija, Jakovica 4, Logatec Telefon 744 942 Mobitel 0609 643 205 novice Prejeli smo... Kako se znebiti na poti v forum Marcela Štefančiča...in še nekaterih ali kako se oprijeti Avguštinovega načela: Ubijaj zmoto, ljubi pa tiste, ki se motijo! Spoštovani gospod Matjaž Albreht, vselej sem blagroval ljudi, ki so jim bile stvari kar tako mimogrede »povsem jasne«; dovolj jim je bilo, da so kaj malega »prelistali« (magari in čeprav tudi samo s konca), in spoznanja z vseh štirih strani neba so jim kar padla na krožnik vdenja in znanja. So, so tudi taki na tem Božjem svetu; kaže, da imate tudi Vi to osrečujočo srečo, saj že »ob prelistavanju člankov Marcela Štefančiča« Vam »je nekaj povsem jasno in sicer to, da po nepotrebnem piše te žbedaste' članke in troši denar iz občinskega proračuna, namenjen izdajanju časopisa«. - Tako se Vam je zapisalo v letošnjih majsko-junijsko-julijskih Novicah. Spoštovani gospod Matjaž Albreht, to da piše Marcel Štefančič »bedaste« članke, je logaški javnosti po svoje razkril žeta in oni pošteno-pravično-pokončni občinski veljak (nikoli pa ničesar, kar naj bi zadevalo mojo bedastost ali »bedastost« mojih člankov, tudi ne utemeljil, kar je nadvse zanimivo!!!). In vsakomur je Marcel Štefančič rade volje priznal, da ima pravico do svojega mnenja: govornega in pisnega. Tudi Vi imate takšno pravico. Ali, za Boga svetega, le zakaj bi se Marcelu Štefančiču kratila ta pravica?! Saj navsezadnje, kar je za enega davkoplačevalca »bedasto«, je lahko za drugega prav nasprotno. Saj veste, da edino pravice nad absolutnim nima še nihče v zakupu, hvala Bogu. Zato pa tudi lahko obstajajo o isti stvari tako različna mnenja, tudi o isti osebi, kajpak. Če mi ne verjamete, »prelistajte« še kak časnik poleg Logaških novic, za katere pravite z logaškim županom vred, da so »katastrofalno slabe«, jaz pa pravim, da so, recimo, katastrofalno dobre. Sploh pa majsko-junijsko-julijska številka Novic, ki ni bila omadeževana ne z Dogajanji na poti v forum in niti ne z lektoriranjem (Le pomislite, spoštovani gospod Matjaž Albreht, na količino to pot prihranjenega denarja iz občinskega proračuna! - Le kam z njim?!). Torej, kar se mene - Marcela Štefane" iča tiče, sem že umaknjen (ta zapis gre razumeti zgolj in samo kot dolžni odmev na spoštovanega Matjaža Albrehta vljudnostno pozornost do mene in Njegovo skrajno zaskrbljenost nad usodo katastrofalnih Logaških novic ), in dopuščam, »da bi glasilo zaživelo, dobilo pravo obliko in vsebino«, kakor sami želite in z Vami še premnogi. In neskončno se bom radostil »prave oblike in vsebine« Logaških novic, zlasti pa bom vztrajno rad prebiral Vaše članke, spoštovani gospod Matjaž Albreht, saj bodo dajali občinskemu glasilu svežo in žlahtno, zagotovo pa ne »bedasto« intonacijo. Spoštovani gospod Matjaž Albreht, če bi me pa po kakem takem ali drugačnem naključju še kdaj kdo pobaral za sodelovanje pri Logaških novicah, ki sem jim zvest v dobrem in slabem is honorarjem in brez njega) od vsega začetka (29 let!), ga bom poslal kar k Vam po Vaš razsodni in nezmotljivi im-primatur, saj če prav razumem, že samo »ob prelistavanju« člankov lahko meritorno presojate, kdo da je Logaškim novicam na kvar in nima tedaj pri njih i'evi iskati. Izjemna lucidnost, ki ni vsakomur dana kar tako! Prejkone premorete tudi natančen seznam piscev, ki komaj čakajo, da se zapodijo v Novice. Ali res čakajo samo še na odhod Marcela, Albina in »še nekaterih«!? Čemu neki? Kdo pa komurkoli brani že zdaj delati »pravo obliko in vsebino« Novic? jaz, ki nisem niti član uredniškega odbora, kaj šele izdajavec Novic, prav gotovo ne! V nekem prejšnjem času, veste, spoštovani gospod Matjaž Albreht, je tudi že obveljalo mnenje »nekaterih«, da je treba Marcela Štefančiča umakniti od Novic, pa ne zato, ker bi bil pisal »bedaste« članke, pač pa tedanji oblasti niso najbolj dišali. Vidite, spoštovani gospod Matjaž Albreht, tistihdob so bile težave v dišavah! In prava škoda, da me niso umaknili, se Vam ne zdi? - No, nikoli ni prepozno, ste si rekli in pošteno udarili. Pa še to. Albina Čuka (ki mu, spoštovani gospod Matjaž Albreht, tudi ponujate rdeči karton) poznam dobrih JO let. Za razliko od Vas (vidite, spet ta preklicana razlika mnenj), tega moža cenim in spoštujem, (enim in spoštujem njegovo delo in njegove kreposti. In, daj Bog, da bi še dolgo in veliko j>isal za I ogaške novice, ki jim je nesebično, nenaduto in neoholopriklic al v zi-bel prijaznih sojenic. - Za tistih še nekaterih« (ki bi se naj tudi umaknili od Novic) pa bo slej ko prej treba uporabiti vsaj kake določnejše zaimke Saj jih v jeziku slovenskem premoremo, mar ne, spoštovani gospod Matjaž Albreht?! Napisal Marce/ Štefančič v leto 25-letnice Glasbene iole I ogatee i----------------------------------------------------1 Dne ()">.()(>. I 998 je bil napisan članek in osebno oddan.i diske- j ,' ta z besedilom za objavo \ I ogaških novic ah Ko pa sem prelista ] ! la zadnje novic e št i-(> maj, junij, julij 1998, sem začudeno ugo ! j tovila, da mojega članka /( )PI I sploh ni notri. ()čilno deli g. (iostiša |)isc e v novic ah na njemu bolj ali mani j ] ljube, s,i| do sedaj še noben moj članek ni bil objavljen v novic ah ] i sproti, temveč z zamudo oz. šele po moji osebni intervenciji. | i /g(xlilo se je že, da sem v preteklosti poklic ala n (iOStiSo po tele ! j fonu in zahtevala pojasnilo, zakaj moj članek ni bil objavljen, s. i j i j je bil pravočasno oddan, pa mi jeodgovejri I, da besedilo m več ak j ! tu,lino ! ! < lospod (iostiša ima »oi itno« tudi težave z zbiranjem objav za ! i naslednjo številko. ()b vprašanju, kdaj bodo novic e objavi jene, mi i j odgovori eno. ko poleni pričakujem novu e, ki naj bi izšle takr.il j J kot je bilo rečeno, le teh 5e vedno ni, potem pa izidejo z zamudo ] J in pride dO tega, da V tem času »moj članek zastari« in ni več ak ] ! tualen za objavo oz se je medtem »nabralo« preveč drugih bolj ! j važnih člankov za objavo ( udna logika, kajne? j Odgovorite mi tudi javno, kdo predstavlja uredniški odboi Lo j j gaških novic , saj sle v njih navedeni samo vi Pa ne, da sem s|ire ] i gledala obvestila, da so postale novil e zasebna last neka len h stal ] i no pišočih v novic ah? i I 1 i V zadnji številki tudi piše, da prispevki niso lektorirani Kolikoi j j mi je znano, ima odbor tudi lektorja, ki pa ni naveden v novu ah ] Ver |etno se veliko občanov obč i ne I ogalei strinja Z menoj, da | i bi novic e morale izhajati glede na razpoložljiva sredstva, ki prlha i i jajo iz občinskega proračuna, vsak mesec oz. na dva meseca ali tri j J ( )bvestilo o izdajanju novu bi moralo biti javno objavl|eno, tako j j da bi bili občani s tem seznanjeni, za kar Imamo vso pravu o, ne j I pa da novu e Izidejo, ko pač izidejo ] Izgovora, da se ne nabere dovoli člankov ne sprejemam, bodo ! ] pač novic e včasih tanjše j ( epa bi se zamenjal še odgovorni urednik, sem prepričana, da ] ! bodo članki kai deževali, saj se je na žalost veČina ljudi »vdala v [ ! usodo«, da nima smisla pisati, saj njihovi članki sploh ne bodo ob ! i lavnem. i l i Pismo je bilo poslano tudi v vednost g županu Janezu Nagode 1 ■'tu ! ! Kos.m.i Tollaizl Ali/si j i____________________________________________________i Na poti v forum... l Igotovitve g. Matjaža Albre lita v zadnji številki I ogaških novic , da so Novic e katasliolal no slabe, so pač njegova osebna ugotovitev, ki jo, seveda, lahko tudi javno izrazi. Vendar pa svo je sodbe ni v ničemer utemeljil. I ),i je temu tako, kol on |)i.i\ i je kriv tudi sam, s,i| se doslej \ Novu ah m oglašal, niti ni ja\ no ne kako drugače ponudil sodelo v.ui|.i novih, uspešnejših |>isc ev Koi član uredniškega odbora pa sem sam m.usikoga osebno povabil k sodelovanju m mnogi so se vabilu tudi odzvali Vendar, VSe tako kaže, sem vabil napačne, saj so tudi ti prispevali h kalastiolalnosli I ogaških novic Sedaj javno vabim tudi Matjaža Mbrehta, da bo -glasilo zaživelo, dobilo pravo obliko in vsebino«, seveda, pa mora poprej še dopolnili sjnsek nezaželenih dopisnikov, ki se morajo umaknili da ne bi po nepotrebnem v znemuiah občanov S svojim stalnim sode lovanjem bo lahko uresničil svoi sen in se izkazal s SVOJO pis menostjo, ki je bo, upam. več, kot je ie v njegovem zadnjem za pisu v Novi« ah Mhin ( uk Na poti vforum Marcela Štefančiča Kot odgovorni urednik od časa do časa obstanem pred vprašanjem lastne moralne odgovoroosti za objavo mnen jskih pisem. Ne zaradi tega, ker bi bil temu ali onemu mnenju naklonjen, drugemu pa ne. Pač pa zato, ker posamezniki zapišejo mnenja, ki niso njihova ali pa so nerodno izražena. Če so žaljiva, je odločitev o (ne)objavi preprosta. Drugače je, kadar ljudje pišejo v nehoteni ali hoteni zmoti. Mnenje Matjaža Albrehta pod gornjim naslovom pa je bilo v prejšnji številki Novic objavljeno za zgled, kako naj se pisci ne lotevajo pisanja. Namreč, osiranje drugih piscev brez ene same utemeljitve, nalaganje odgovornosti na ramena teh piscev za stvari, za katere niso in ne morejo biti odgovorni, odrekanje pravice do pisanja - to res ni vredno javne objave. In če so očitki utemeljeni s priznanjem, da se na stvar sicer ne spoznaš, a je zagotovo zanič, da bolj zanič biti ne more, potem takim mnenjem samo Bog pomagaj! Pa če se kaj takega zapiše kakemu neukemu in besede neveščemu piscu ali pa kakemu strankarskemu zanesenjaku, človek še nekako sprejme; menda politika lahko tudi zaslepljuje ljudi. Neprikladno pa je, tako se mi zdi, če na tak način piše visoko izobraženi človek s svetovljanskimi izkušnjami, ki ve, kaj je odgovornost, ki je vpet v vzgojnoizobraževalni proces itn. Ljudje ravnamo prav in ravnamo narobe, nasproti sebi in nasproti drugim. Preden pa se odločimo šibati napake drugih ljudi, vendarle preverimo, če jim te napake s|>loh pritičejo. In predvsem utemeljimo kaj je napačno in zakaj je napačno. Če naj spet uporabim zgornji primer: kar nekaj ohodkov. ki so naloženi Marcelu Štefančiču in Albinu Čuku, najbolj vztrajnima dopisnikoma Novic skozi ves čas obstoja, bi moralo biti naloženih komu drugemu, če že obstajajo. V zapisih bodi zatorej vsaj toliko utemeljitve, kot je je zmogla avtorica mnenja v današnjih Novicah (odstraniti urednika, da bodo v časopis liridrli avtorji, ki se gnetejo pred trdno zapahnjenimi uredniškimi vrati!), pa četudi je to bolj želja kot resnična utemeljitev. Kajti, kar je umazano, ne izmije nihče več, pa če bi se še tako trudil. In obsodbe niso, da bi z njimi otresali, kamor in kakor pač pade. Spoštovati moramo svoje besede, zakaj nikoli ne vemo, katera bo naša zadnja Se bomo v srdu in z gnevom v src u poslovoli od tega svela? A propos, »Poti v forum« kot kozerije sem objavljal upajoč, da so bralci prebrali in razumeli avtorjevo izhodišče, zapisano v lanskih Novicah št. 4-5: »V Logaških novicah sen) z zapisi KAI SI D()(iA|A NA P( )TI V K )KDM? resda nekoliko humorno, na trenutke, zlasti po potrebi, ludi sarkastično pospremljal dogajanja in ravnanja v naši občini Namen pa je bil vselej nadvse preprost: opominjati in Opozarjati na nerodnosti, če že ne na napake, da bi se ravnalo drugače, ko bi bilo treba, ali pa tudi ne« Odgovorni urednik PnciKClsko svetovalna pisarna Ljubljana l/pust.»\ .t I o i* .1 Ur Notranjska M, 1.170 I oi/.eUov ml: 74i .ii.i r nuni \ Uni 'o:ncst arnes si i ermolzolacija strelu- podstreaoega stanovanja Racionalnost i/tahc /giaieinh povišan. nii|.i ali lo želja |h> dnigačnem. nas pripelje do prenove podsttešmh piostoiov v s1anovaii|n Kompleksen jinslop zahteva Indi celovit načtl Danes vnm 111 edsl.n l|attio k- delček, lo |t* piavilua m kvalitelna tel iuoi/.olac'i|a strehe 1'iedvsem hodilo i/jemno pozorni na opluimlno debelino toplotne izolacijo (20 cm) in o/at|amo še na eno /elo pogostih napak Nolianje in /uiurtl|C stene lahko segajo le do visino l'Y( folije, nikukoi pa no v telinoi/.olaci|o ali celo pie/iačeviiiu piostoi /iiii|)iio, povejte naprej llinlci I ogaških novu imate lo ptedtiosl. da sle dobro, kvalitetno in dovoli /godni opo/oi|ctn na piilož.nosti. ki vus čnk.i|o PomllUtC RA sadež, ki cveli in /on samo /a vas V |csonskcin času bodite pozorni na javni in/pis, ki vam bo omogočil, da si s ca .'V'„ državno subvencijo zamenjale okna ali samo stekla z bolj i/olattvninii Diugi "Vukifek" pa |e so"„ popust pn nakupu energijsko učinkovitih žarnic Ali bolj natančno Za vsako kupljeno žarnico vam ho država dala So eno hie/plnčno 1'odrobnejse podatke in hte/plačnc nasvete dobite \ I NSVf 1 pisanu I ogtiloc V piostonh družbe NAKLO do o, Notraajika 1370 Logatec, ie pisuuut odpun vsako »redu ml ndo 20 ure Za pogovor / eneigetskim svetovalcem 11 iilivr/iut picdhodnn popiva 1'tijavite s<- lahko \s.ik delovni dan od K no do I I 011 na lel /II HI le podvizajte se llopin žnidiiMič. dikn I neigotski s\ etovnlcc novice GE52S Na podlagi 2. člena Zakona o financiranju občin (Ur. I. štev. 80/94), 46. 9n 96. člena Statuta občine Logatec (LN, št. 4/95 in 7/95 - popr.) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Logatec (Ur. I. RS, št. 24/91) izdajam naslednji SKLEP o določitvi vrednosti tarifne točke za zaračunavanje komunalne takse v občini Logatec Dosedanjo vrednost točke se poveča s koeficientom rasti cen v Republiki Sloveniji, september 1998 (Ur. I. Rs, št. 62/98). 2. Nova vrednost točke za odmero komunalnih taks znaša 9,80 SIT. Novo vrednost točke se uporablja od l. septembra 1998 dalje. štev.: 417-1/98 Datum: I 5.9.1998 OBČINA LOGATEC Župan lanez NAGODE, l.r. Popravek V Logaških novicah št. 5-6 se na straneh 4 in 5 Uradnih objav pravilni d.itum glasi 2.5. julij 1998 in ne 12. marec 1998, kot je bilo pomotoma objavljeno. Logatec, 28.9.1998 Na podlagi 46. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 4/95), 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.l. RS, št. 48/90) in 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26/90,18/93, 47/93, 71/93, 44/97) izdajam naslednji SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Zazidalnega načrta S5 -Grapovčnik 2 - Logatec i. Javno se razgrne osnutek Zazidalnega načrta S5 - Grapovčnik 2 - Logatec. II. Osnutek ureditvenega načrta bo javno razgrnjen od 10. 10. 1998 do 10. 11. 1998 v avli Matične knjižnice Logatec, Tržaška 44. III. javna razparava bo 03. 11. 1998 ob 18.00 uri v Modri dvorani Matične knjižnice Logatec, Tržaška 44. IV. Občani in drugi interesenti podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v kraju razgrnitve (knjige rzgrnitve) oziroma jih pismeno pošljejo na Občinski urad Občine Logatec v času trajanja razgrnitve. V. I ,i sklep se objavi v logaških novicah in velja od dneva objave dalje. Ste v.: 352-3°y()hl,i
  • jdem /> gt»" mire m L hribu kadila' v sa s/ lepa, prijatelju a moja, in madeža ni na tebi (Visok.i pesem) le besedo so prerane za slovo, vendar naše ljubljene Marije Pakiž nikdar več nazaj ne bo. Ostale so nam rane in bolečine, a tako lepi spomini nanjo... V težkih trenutkih nas niste pustili samih. Mnogi slo rum stali oh strani, n. i s bodi ili, sočustvovali / 11,11111 in n.ii n i u'sebično pomagali. 1 t v.i lož ni smo našemu veleposlaniku v Parizu g. Anionu liibru, g. komisarju < joziju, OČetU ( lei.iulu lei vsem prijaznim ljudem na Korziki, ki so iohko dobrega naredili z.i lo, da so nam olajšali boleč me v tistih težkih trenutkih I Ivaležm smo vsem: sorodnikom, sosedom, ()ii.ileljem, znani em, g Sel.inu, g. Knmpnretu, Pept i, fvi.itrji, pev« em, Koherlu, Pelru, I otietii, Ab.inki v i [ubijani..., ki ste pripravili zadnje slovo od Marije t.iko spoštljivo 11 vala vsem z.i izraženo sožalje. 11 vala za darove maš za Matijo, za svečke, i vetje, z.i spremstvo n.i njeni |)oli k večnemu |ii ičitku Vaše nesebične iKimoči m naše Marije ne l>omo niktl.u |)n/al)ili. Več no lio ž i vela v naših s u ih Žalujoči', m.inu Mihi.i. oči Stanko, sestra Valerija in hi.it /ure OGLAŠEVANJE JE OBRAZ NEPREMIČNINSKE AGENCIJE NAŠE STRANKE NAS PRIPOROČAJO PRIJATELJEM, ker so v SUETu stranke na prvem mestu ker se v SUETu ukvarjamo izključno z nepremičninami ker so v SUETu vsi redno zaposleni ker so vsi komercialisti v SUETu dosegljivi na mobilni telefon ker SUET oglašuje namesto vas KAJ VAM NUDIMO? brezplačno svetovanje brezplačne oglede pomoč pri odločitvah prodaja ali oddaja pod vašimi pogoji GOTOVINSKI ODKUP možnost menjav izdelavo pogodb cenitve nepremičnin vpise v zemljiško knjigo Morda potrebujete samo na SUET? ODLOČITEV JE V VAŠIH ROKAH! Pokličite nas v naše poslovalnice Ljubljana - tel.: 061 /168 62 00 Urhnika - tel.: 061 /755 194 in Kranj - tel.: 064/330 112 SVET NEPREMIČNINE JE PRI NAS UREJEN Ob prezgodnji smrti našega brata Pavla Mačka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in /nam em, ki ste ga pokropili in pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala Valkarlonu, sosedu župniku g. Marjanu Zupani n /a opravljeni obred in 11 igaškemu oktetu za ganljivo petje. Iskrena hvala tudi dr, Katarini l urk za strokovno pomi )č v času njegi ive dolgoletne bolezni. I Ivala vsem darovali em sveč in vsem, ki sle mu kdajkoli priskočili na pomoč žalujoči bratje in sestre / družin.imi »...Kaj pomeni... to prihajanje in odhajanje?« Konec zadnjega dejanja <>|>ere I i Bohotne (liacoma Puc cinija Zahvaljeni -za dragoceno pomoč, za miloglasno pesem, za iskreno tolažbo za odrešujočo molitev -ob smrti naše Nuše. V žalosti - mož Marici, hči Nadja in sin Man el-Z družinama. \ naših sn ih ti naprej živiš, zato pot nas u«/i tja, k/er 11 \ tišini spiš i .mi lučka ljubezni gori in med nami lx>i /a vedno h Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mi iz, ata, stari ata, brat In stru Slane Kompan. I sklono se zahvaljujem! i vsem, ki ste mu v zadnjih urah stali ob strani in vsem. ki sle ga pospiennll na njegovo /adii|o pot, mu podarili c vetje, sveče, nam |ia i/iu/ili ustno m pisno sožalje. Najlepša hvala članom /druženja šoferjev in avlome hanikov I ogatoc, ki ste ga svečano pospremili na njegovo zadnjo pol I Kala tudi /sam Rakek In ( erknk a, vsem bivlim sodelavi em SAP I |ubljana, gospodu župniku in pevt eni Pomladnega odmeva Žalujoči * s/ njego\ / (itihml je i\ />i glas, obstalo je tvoje sne. ()sra// so sledovi tvojih mL ta kruto spoznanje, da te ni več ( )l> boleč i in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in biata At% Jane/a Me/ela se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znane eni, ki sle sočustvovali / nami. nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče tei ga pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala g župniku lonelu Konip.itelu za lep pogrebni obred in osebju Zdravstvenega doma I ogatei 11 Vil l.i tudi pevc em zbora I žrušrva invalidov in upokojen« ev za prelei k> p* >sl< »vllni > petje Žalujoči: \ s/ njego\ i V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama Marija Matičič roj. Kermavnar ^^L^^š A (>b odhodu drage mame se njiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znane em, prijateljem in sodelavi eni z.i izraze sožalja, darovano i vetje in sveče, denarne darove za i erkev v Planini let za spremstvo na njeni zadnji poti. Najiskrenejša hvala velja g. župnikoma Stanku Skufci in < irilu Menic u za lepo opravljeni pogrebni obred. I Ivala tudi lanezu Sebeniku z.i vodenje pogreba ter pevi em logaškega oklela za zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni novice mag. Drago Kompan, predstojnik katedre za ovčerejo na Biotehniški fakulteti Domžale, odpira testno postajo za ovna. Za njkta stol mg. Ml—Ir Bric, vodja selekcijske službe ŽVZ - Nova Borica. "STALE" NA LOGAŠKEM POLJU NISO ČISTO NAVADNE V pogovoru z vodjem, diplomiranim inženirjem Jožefom Čehom, vam predstavljamo Pedagoško raziskovalni center za živinorejo. - Povod za pogovor nedavno odprtje nove testne postaje za plemenske ovne. me tisti občutek neugodja ob prej omenjenih izjavah še vedno spremlja, saj se Centra, ki je na široko odprt za vse, domačini vztrajno izogibajo. " Dovolj zgovoren dokaz je bil gotovo tudi Dan odprtih vrat pred dvema letoma; obisk menda ni bil tolikšen, kot ste pričakovali? "Res je, tedaj sem tu dežurat od sedmih zjutraj dosedmih zvečer, kljub najavam v medijih in po ozvočenju pa sem pričakal enega samega možakarja, ki si je prišel ogledat naš Center. " Morda tako slab odziv pripisujete mnenju nekaterih, da so površine, na katerih Center opravlja svojo dejavnost, preslabo izrabljene, kot je tudi večkrat slišati? "Taka mnenja lahko povsem strokovno zavrnem. Se pred petnajstimi leti so biki, ki smo jih pošiljali v klavnice, predstavljali četrtino vseh iz logaške občine v klavnice oddanih tržnih viškov. Dandanes je to razmerje še večje, obremenitev površin znaša prek 1500 kilogramov žive teže na hektar, kar lahko primerjamo z razmerami na Nizozemskem, v Nemčiji ali na Danskem. Primerjava s občinskim povprečjem je več kot zgovorna: na hektar pride celo mani kot 500 kilogramov žive teže. Ob tem pa vsekakor ni zanemarljivo, da za 300 glav goveje živine in za 400 do 450 ovac skrbilo poleg mene kot vodje Centra le še trije zaposleni; občasno imamo še kakšnega študenta na praksi... Na kalen kmetiji pride toliko živali na enega človeka?" lo gotovo pomeni, da mora biti Center sodobno urejen in opremljen, su er toliko dela nedvomno ne hi zmogli opraviti? "Vsekakor! Pri krmljenju živali, na primer, vsaj dva človeka nadomešča krmilni voz. Moram pa posebej poudariti ie nekaj: to ni komercialno pital išče, vse živali so del nekega poskusa, zato jih moramo vsak dan sproti opazovati; vsak mesce sleherno žival stehtamo, tako govedo kot tudi ovne." Med Logatčani je pogosto slišati tudi Ugibanja o lastništvu zemljišč, na katerih stoji ( enter, zato bo najbolje, da morebitne dvome razjasnite Vi, kot njegov vodja? laz sem določeno Stanje podedo\ al, zato za \ se pač nemi nem hiti odgovoren, toda kl/uh \ S€mu menim, da zaplete okoli lastništ\ a (loka/ uspešno rešujemo. <>koh deset hektaro\ površin je predmet denacionalizacijskih postopkov, vendai moram poudariti, da na) bi po I ti členu /.ikona o denat ionaliz.u iji teh po\ ršin ne vračali v naravi, Postopek se odvija sporazumno s sedanjimi upravičeni i. poskušamo pni najti nadomestne površine, su ei pa naj bi lini izplačali primerne odškod nine le eden oil /1///1 \zliafa pri \iačilu zemljišča v n.u.m. moja velika želja pa je, da bi \ se odpile z.ide\e rešili čim prej m pieih sem pozitivno za ljudi, nekdanje razlaščeni e ton?/, ki lo upr.n ičeno pričakujejo. I tržava oz u orna Ministrstvo za šolstvo, pod katerega odkril je so di tudi naš ( enter, ho lešilev pač mor,1/0 najti, pn čemel bodo. se\eda. motale Sodelovati tudi h »kalne oblasti " Pri podobnih ustanovah, kot je vaš ( enter,ki povrhu vsega slo|i na občutljivem kraškem področju, se odpirajo tudi številna vprašanja, povezana z varovanjem okolja ... "Res je, Že meni samemu ni « šeč. da se iz našega prvega, najstarejšega hleva iz< ejagno jevka, kar je posledU a dejst\ a, da 1 od okoli nI žit in stelje, m da smo zato prisiljeni gnojes ko. ki dejansko zaudarja, kadai /" prevažamo, imeti, vendai drži tudi to, da se je od /< 'ta ' 96 i, koso hle\ zgradili, naselje zelo razširilo in približalo!, enim Podobno se je godilo \ središču Logatca, su/ se v njem kmetije niso naselile pozneje, temvei jih je mesto obkolilo, kako tkoh že. zavedam se. da Centei stoii na občutljivem kraškem območju In da si kakršnekoli napake ne smemo privoščiti unl.i iloklei so površine z živalmi normalno obre V okviru Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani že od leta 1977 deluje poskusni obrat za mesno govedo v Logatcu. Z dograditvijo hleva za neposredni test ovnov leta 1982 se je dejavnost obrata razširila tudi na področje mesne ovčereje. Sedanji Pedagoško-raziskovalni center za živinorejo tako opravlja poleg omenjenih dveh tudi strokovno in svetovalno dejavnost. Gospodari z 80 hektari kmetijskih površin, od tega je 20 hektarov njiv in enaka površina tako imenovanih absolutnih pašnikov Neugodni klimatski pogoji -razmeroma kratka vegetacijska doba traja v povprečju le 180 dni omogočajo zelo omejeno pridelavo žit, zato mora biti izraba travnatega sveta intenzivna. Na njivskih površinah pridelujejo zlasti koruzo za silažo; vso osnovno krmo za prehrano govedi in drobni« e pridelajo na ()ovršinah, s katerimi upravlja (enter, sestavine za močno krmo |>a dokupujejo. Povprečni večletni stalež v hlevih na Logaškem polju je okoli 100 govedi različnih pasem in kategorij ter od 400 do 450 ovnov in ova« Na ( entru so poleg vodje redno zaposleni le še tri je delav« i, ki obdelujejo vse naštete površine in omogočalo Živalim popolno oskrbo. V okviru pedagoškega |>ro« esa študentje višješolskeg.i in visokošolskega študija opravljajo praktične vaje, ki jim koristijo pri številnih diplomskih nalogah, opravljenih na področjih rasti, klavne kakovosti, kakovosti mesa in tehnologij rej govedi z.i prirejo mesa. Studeni je zootehnike, kmetijski svetoval« i in tudi kine toval« i, ki jih lo zanima, se lahko na ( entru spoznajo s kmetijskimi stroji različnih proizvajal« ev, hkrati pa jih poučijo tudi o čim boljši izrabi travnatega sveta, na kateri predvsem temelji ekološko sprejemljiva prireja govejega mesa v občutljivem predalpskem svetu Na logaškem Centru med drugim opravljajo tudi neposredne teste Inkov različnih pasem za potrebe umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta govedi za vso Slovenijo, na testni postaji za ovne - 1 ). junija letos so slovesno odprli njen najnovejši del pa skušajo s tako imenovanimi selekcijskim! postopki doseči Čim večjo plodnost ter pitovne in klavne lasi nosti drobni« e V « elolni populil« iji ova« nam reč ovni predstavljajo števil«' no le -l do r>"/.>, za to je zelo pomembno, da za razplod vzredijo Čim kakovostnejše živali V zadnjih petnajstih letih s«' je na testni postaji zvrstilo prek 1000 ovnov; od teh so jih v Irope prodali kakih 1000 / doseženimi uspehi pa se prav nič ne hvalijo, nasprotno, nekako skromno liho Zdijo za ogradami logaške farme ali "stal", kol jih pogosto zaničljivo imenu|e|o domačini I )a bi poizkusili delo ( entra 1 ogalčanoin vs.i| malo približati, smo za pogovor zaprosili njegovega vodjo, diplomiranega inženirja Jožeta ("eha "Spominjam se. kako me je pred enaindva jsetimi leti, ko sem prevzel Center, eden od do mačinov, tudi on ni bil rojen Logatčan, opozoril, da sem tuje*: da je bivša farma \ okolje na silo vrinjen tujek, ki ga domačini niso sprejeli ... m še dandanes sem prizadet, ko slišim koga reči, da so objekti našega ( entra le nekakšne "štale", da bo vse skupai pra\ gotovo kmalu propadlo, saj je docela nekoristno V zadnjih letih sejesicei marsikaj spremenilo, pa vendai menjene, prenesejo določeno količino odpadkov. Ob tem pa naj še dodam, da se, ko je zrezek enkrat na krožniku, nihče ne vpraša, koliko gnoja je bilo pred tem treba nekam pospraviti." Ljudi, predvsem nepoučene, zanima tudi ekonomska upravičenost centrov, kakršen je, na primer, vaš? "Obiskal sem številne podobne centre po Evropi, saj jih vse države imajo; nobeden od njih se sam ne "pokriva ". Gre namreč za raziskovalno ustanovo, ki kakih 20% svojih izdatkov ne more pokriti sama. Kljub temu pa bi s tolikšno vsoto denarja, kot jo premorejo podobni centri, na primer, v Švici, lahko delali čudeže, saj so namreč v primerjavi z nami dosti bogatejši, pa niso storili dosti več kot mi, ki sami nase gledamo kot na malce večjo kmetijo. Temeljni problem vseh tistih, ki se sprašujejo o ekonomski upravičenosti Centra, izhaja po mojem mnenju iz nepoznavanja naše dejavnosti. Kar zadeva domačine, pa menim tudi, da bi lahko iz dejstva, da Center pač leži na območju logaške občine - stal bi lahko, na primer, tudi kje drugje-potegnili tudi marsikatero korist; dobili strokovni nasvet..." Povedali ste, da so poleg Vas tu zaposleni le še trije delavci; ob tolikšnem številu govedi in ovnov se gotovo zgodi, da živali zbolijo; kako ravnate tedaj? "Svojega veterinarja nimamo, za zdravje naših živali skrbi javna veterinarska služba, za zdravstveno varstvo testnih ovnov je zadolžena Veterinarska fakulteta, ki opravlja tudi ostale preiskave; pri tolikšnem šte\ ilu in ob pogostih Bik pasme ctMrokus, 5 let, 1400 kg, tudi zlata medalja na letošnji razstavi v Gor Radgoni le vec kot 10 let so biki z togaske postaja iMelinltke fakultete pravzaprav brez konkurence na driavnlh razstavah, (me j. O Bik pasme limosin, S let, 1200 kg je na letošnji razstavi v Gor. Radgoni prejel zlato medaljo, trato: j. O menjavah živali, ki prihajajo k nam s kmetij (vsako leto od 150 do 200 bikov), pa je razumljivo, da se sem ter tja pojavljajo določene bolezni. Tudi med 400 do 450 ovni, ki k nam pridejo iz domačih tropov, torej s kmetij, se najdejo bolne živali, za katere moramo poskrbeti, saj od nas ljudje pričakujejo, da jim jih bomo vrnili zdrave. Kdorkoli ho namreč kupil testiranega plemenskega o\ na zdi >l<>čeno biilcznijo, bogotO\ 0 povedal, ma; li \ taki i bodo listi domačini, ki jih glede dejavnosti v "šlalah" na Logaškem polju obhajajo taki ali drugačni dvomi, spoznal i, d.i bi bili podob ne znanstvene ustanove, kljub občasnemu smradu, kje drugje mi uda « elo vesel i Marko škrlj Spoštovani! Vse svoje sedanje in bodoče '(/varovance z veseljem obveščamo, da se lahko Oglasite v našem poslovnem prostoru, ki se nahaja nad gostiščem krpan Naš cilj ni Zgolj sklepali zavarovanja, temveč Stati ob strani zavarovani em ludi oh nastanku škode. Naši načrti pa se niso usitnili zgolj ob odprtju pisarne, saj so naši dolgoročni cilji usmerjeni v redno zaposlitev vet UStopnikov, kateri bodo na tem po dročju nudili strankam vso pomoč pri odločitvah o avarovanju kot tudi pi i prijavi janju škod in iz lega izhajajočih postopkih. Vabimo vas, da nas obiščete V vsak delavnik od S. do 12., sredah tudi od 14. da 17. me ah pa nas pokličite na telefonsko številko (061)743-431, na kateri vam bomo posredovali informacije o zavarovanjih ali pa se bomo dogovorili za obisk pri vas. Vem, da mi bo Stala ob strani dobra zavarovalnica zavarovalna družba (in