Priloga ,,Našemu Listu" št. 77. V Kamniku, 29. decembra 1906. Izbaja veako soboto i* je za naročnike nNašega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi sc računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje p<> dogovoru. Kamniška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Ker se na eni strani izgubivajo in vsled slabe uprave proČ mečejo tisoči in tisoči, se mora pa na drugi strani štediti pri stotakih. Prepričani smo, da so personalne zadeve le vsled napačnega štedenja take. V resnici se tako ravnanje ne more imenovati štedenje, pač pa izmetavanje; saj povzroča, da se dohodki mesto zvišujejo, le krčijo. Ker smo že pri personalnih zadevah, mislimo, da je tudi umestno, ako primerjamo plače korpora-cijskih nastavljencev. Nadgozdar dobiva plade 2100 kron na leto, poleg tega dobiva 300 kron za stanovanje in 200 K za potovalne stroške, njegova plada znaša toraj skupaj 2600 kron. Marsikateri upravidenec naše korporacije bo Tskliknil: to je vendar jako lepa plača, — no seveda, za kakega malega obrtnika je enaka plača dokaj čedna, a je treba pomisliti, kakšne študije ima n. pr. mizar, krojač ali čevljar, in na študije, ki jih zahteva nadgozdarska služba. Nadgozdar absolvira najprvo ali gimnazijo ali realko, potem mora imeti eno leto prakse, nato štiri leta akademije, to znaša vse skupaj trinajst let šolskega pouka; nasprotno se pa dobi zelo malokaterega obrtnika, ki je dovršil kak razred srednjih šol. Naš obrtni stan se navadno rekrutira iz ljudske šole, kvečjemu pohajajo obrtni učenci obrtno šolo, katero pa obiskujejo le radi tega, ker jo morajo, na učenje misli malokateri obrtni učenec. Med našim obrtom in nadgozdarsko službo je torej velika razlika, kar se tiče tehnidne izobrazbe, že zaradi tega mora biti tudi honoriranje rnnogo boljše. Vsakdo bo menda pritrdil, da je vse kaj dru-zega voditi gospodarstvo, katero predstavlja vrednost nad 2,000.000 kron, ali pa voditi našo malo obrt. Človeku pa, ki je toliko študiral, bi se mu pač mo-rala tudi placa primerno urediti, saj so v državni službi nižji uradniki plačani tako, a imajo poleg tega se upanje na avanzma od leta do leta višji. Ko se pa postara, dobi uradnik penzijo, nasprotno pa ostane nadgozdar vedno pri tej plači in če je tako nesrečen, da je učakal starost, v kateri mu ni več mogoče opravljati svoje službe, kakšno penzijo pa dobi potem? Ne motimo se, da je tudi to velik vzrok, da se menjavajo nadgozdarji pri naši korporaciji od leta do leta, kar je za njeno gospodarstvo silno slabega pomena. Gmotno stališče moralo bi biti trdno, ako naj se nadgozdar z veseljera loti svojegn poklica. Nadgozdar-samec je gotovo tudi v gmotnem oziru dokaj na trdnem, reeiino pa, da ima nadgozdar dru-žino. Ne le, da mora stanu primerno živeti, on mora tudi skrbeti, da svojo družino stanu primerno izobrazi in jo za poznejše življenje pripravi. Primerjajmo še stališče kakega gozdarskega upravitelja v državni službi, katera stopnja odgovarja stopnji korporacijskega nadgozdarja. O. kr. gozdarski upravitelj dobiva letnih 2800 kron., za potovalne in dnevne stroške dobiva 800 kron, poleg tega pa še prosto stanovanje in kurjavo, dalje ima odločeno poljsko in gozdno parcelo za lastno uporabo ter prosto pašo v gozdu za govejo živino. Ako računamo vse te ugodnosti prav nizko, znašajo njegovi dohodki nad 4500 kron. Pokaže se toraj razlika v plači med njim in korporacijskim nadgozdarjem za celih 1900 K, s katero svoto se da že precej doseči. (Dalje prihodnjič.) Iz Bomžal se nam piše: Znano je, da ne pozna davčni vijak nikakega usmiljenja in da preša in preša, dokler je le mogoče. Reven obrtnik ali po-sestnik mora si pritrgati pri ustih, ako hoče o pravem času spolniti vse dolžnosti, ki mu jih predpisuje davčna oblast. Čim težje človek zasluži svoj borni kruhek, tem bolj se ga privije. Tukaj ne pomaga noben ugovor, kajti zabrusi se mu takoj v obraz: naše uradne poizvedbe so tako dogoale. Da se mi ne bo očitalo, da samo sumničim, ne da bi mogel svoje trditve tudi dokazati, naj navedem mal slučaj, kateri dokazuje moje trditve. V sosednem Stobu živi neka oseba, katera ima hišo in tri male njive v na-jemu. Na najetem polju seveda ne pridela toliko, da bi mogel preživeti sebe in svojo družino, zato dela pozimi slamnike, spomladi in poleti si mora iskati dnine pri svojih sosedih, da pošteno preživi svojo družino. V jeseni pa mora od zore do mraka letati okrog kmetov in nakupovati poljske pridelke za neko ljubljansko tvrdko, katera mu to nagradi s 30 K za celi vagon to je 10.000 kil. Koliko je potreba skrbeti in letati od enega do druzega kmeta, predno se na-kupi celi vagon, potem je pa še potreba pridelke spraviti v vreče ter jih odpeljati na kolodvor. Ako računa vse to, dalje mora računiti tudi prostor, kamor spravlja nakupljene pridelke, potem mora najeti tudi kakega človeka, ki mu pomaga, mu konečno morda ostane komaj kakih 10 kron za njegovo osebo, marsikedaj mu pa niti 10 kron ne ostane. Ako se mu je posrečilo nakupiti 18 vagonov v treh meseeib, potem je prav krvavo zaslužil 180 kron, od katerih bi moral plačati občno ptidobnino in sicer 10 kron 80 vinarjev, seveda brez naklad. Davčni vijak pa razume stvar mnogo boljše, kajti naložil mu je davka osebne dohodnine 36 kron. Kaj je hotel sto-riti? Rekuiirati, kajneda, toda kam, ko pa noben rekurz nima vspeha. Ni mu torej kazalo dzuzega, kakor plačaii rad ali nerad. Napoved za osebno do-hodnino je odgovorno resnici tako napovedal: dohodki iz zemljišča 300 kron, užitek od najemnine 150 K, dohodki iz različnih opravil 400 kion, dnina 100 K, drugi dohodki 200 kron, dohodki skupno 1150 kron. Tem dobodkom nasproti stoje pa nastopni stroški: najemnina 250 kron, stroški za šoloobiskujočo deco 400 kron, druge potrebščine 250 kron, skupaj toraj 700 kron. Za porabo mu toraj ostane komaj 250 K in vsled uradnib poizvedb so mu naložili tako visok oseben davek. Res sem radoveden, koliko dohodkov so mu gosjDodje krivično prisodili. Davčna oblast ima za zaupnega nioža našega g. župana, vslcd tega je župan skoraj gotovo tista oseba, ki je provzrocil tako obdačenje, saj iui je dobro znano, da sta si ta davkoplačevalec in naš župan zelo gorka prijatelja; sramota pa je, ako župan, toraj uradua oseba, vsled političnih in osebnib razmer tako postopa. Davko-plačevalcu se godi tukaj očitna krivica, saj so oseba, ki irnajo velika nezadolžena posestva, različne kup čije, pa ne plačajo tako visoke dohodnine. Poznam osebo, ki ima nezadolženo posestvo, kupčuje s konji, kar mu prinaša nad 2000 kroa cistega dobička, ima v svojili hlevib po 10 govedi in zakolje vsako leto po 8 prešičev, pa plačuje osebno - dohodninskega davka eel»h 8 kron! In to naj bo potem pravica? Kaj pa gospod župan, ali morda on plačuje od svo-jega bogastva primemo svoto kot osebno dobodnino ? Ali so morda pri g. županu uradne poizvedbe tudi toliko dobodkov izkazale, da bi mu davčna oblast naložila tako visoko dohodnino? OdJiodnica, Prvo slovensko pevsko društvo Lira priredi danes, v soboto dne 29. t. m. zvečer v gostilniških prostorib g. Franceta Zupana (pri Gra-šeku) odhodnico bivšomu Lirinemu tajniku g. Josipu Ahlinu, c. kr. davčnemu kontrolorju povodom preme-stitve v Radovljico. K tej odhodnici, katere se ude-leži polnoštevilni pevski zbor, se prav uljudno va-bijo vsi Lirini člani kakor tudi osebni znanci in pri-jatelji gosp. Ahlina. Kapelnikom naše Mestne godbe je imenovan g. Josip Novotni, dirigent ljubljanske mestne godbe in nastopi svojo službo dne 1. januvarja 1907. Ker |e bil g. Novotni svoj čas učitelj godbe na vojaški akademiji v Pragi, ter splošno znan kot izvrsten godbenik, se torej konecno morda le uresniči želja vsakega prijatelja našega mesta, da dobi naša mestna godba kapelnika, ki bo oživil godbo in jo storil godno za nastope. Da se pa to uresnici je pa tudi živa potreba, da se naše meščanstvo malo bolj za-nima za godbo in jo podpira. Podpornib članov je ravno rned meščanstvom najmanj, kar jih pa ne moii, da ravno nečlani silno ropotajo proti godbi. Ako bočeino imeti dobro godbo, moranio imeti v prvi vrsti dobrega kapelnika, koji se pač ne dobi za me-sečno plačo 20 ali 40 kronic. Da bode odboru mogoče nove odnošaje vzdrževati, naj se po novem letu po-sebno meščani spomnijo, da potrebuje odbor k vzdrže-vanju godbe denarja in naj pristopijo v obilem šte-vilu kot podporniki godbenega društva. Brez denarja se ne doseža ničesar! Važuo za rezerviste. Glasom razglasa našega okrajnega glavarstva bodo klicani k orožnini vajam deželni brambovci sledečib letnikov. Leta 1896. po-trjeni in koncem leta 1906 v deželno brambo prestav-Ijeni rezervisti, pešci, lovci in konjeniki. Leta 1896, 1898, 1900, 1902 in 1904 v deželno brambo potrjeni, kateri so 2 leti aktivno služili. Leta 1897, 1899, 1901 in 1903 k deželni brambi potrjeni, ki so 3 leia de-jansko služili. Vsi v letih 1900, 1903 in 1906 k de-želni branibi potrjeni nadomestni rezervisti, kateri so se samo 8 tednov vežbali. Vsi leta 1896 potrjeni in koncem leta 1906 v deželno brambo prestavljeni dra-gonci in drugi koajeniki. Vsi tisti, kateri so kakšno orožno vajo zamudiii ter jemorajo cadomestiti. Orožne vaje deželnobrambovskih čet bodo trajale pribodnje leto od srede marca, pri deželnobrambovsksrn polku št. 4 in deželnostrelskih polkih od srede aprila do približno srede septembra. Kot poklicni dnevi so do-ločeni: pri deželnostrelskih polkih in deželnobrarubov-skem polku št. 4 v aprilu, maju, juniju, juliju in av-gustu vselej 15. dan, pridrugib polkili deželnopebotnib čet pa 15. marca, aprila, maja, junija in julija. Poklic k sklepčnim vajam se bode vršil v sredi avgusta. Vsakdo, kateri mora opraviti orožno vajo, lahko na-znani dan, ki ga iz posebnih vzrokov želi k poklicu. Z ozirom nato, da lahko vsakdo voli sam čas za orožno vajo, se ne bo nikogar več oproščalo od orožne vaje. Dotično oglasilo se mora naznaniti do konec decembra letošnjega leta županstvu dotičnega biva-lišča. Kdor ta rok zanmdi ali se sploh ne oglasi, se ne bo oziralo na Djegovo oglasilo. Mmik krste. lafeor Iflli kovloaste u ? rakve pnporoca 26-11 f ourebm zmi umetni mizav u Kamniku na Sutni. ===== Nadalje priporoča svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev točna. Cene zmerne. Z2 Mflnii Iptn Lt J\UVU BtSIU Meiifea izber različnih novoletnih daril Najnovejši pisemski paplr v kaseiaii in zaviikih lni n ioloplije in razslsioice, spom. knjige Raznovrstni tintniki in drugi lepi pisalni predmeti za darila. Najueeja izber novoletnih in drugih razglednie Vizitnice Fisemski papir s firmo Trgovski računi in kuverte s firmo Raznobarvni krep-senčniki za suefilk? Poučne knjige s podobami za otroke Vsa ta in še druga primerna darila priporoča po zmernih cenah Trgovina s papirjem v Kamniku na Giavnem trgu Najpriroernejša nouolefna darila! priporoea svojo veJiko zalogo različnih Imiuu III Mulfl lii, ilf lillliiil, ElUlh, pioialllf, Iim, iiililf in vsega v to stroko spadajočega blaga po fiajmžji oeni. V zalogi irnam popoln beštek za 6 oseb od pra-vega srebra, in ga tudi na drobno prodajarn. W "^®"^"® "§®® "^ ® Naša Narodaa Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno Ijudsko. Ta knjižni©^ |@ eiip^ta ^saks ^eflslj© ©d S, d® 10. ^ar-e eiop^lci^i© ii^ wsak 6®l%*l®h ©d I. d® 2. ass*© p©p©iciii©« Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-keinu, kdor jih zahteva, vendar se pa mora doticni podvreci dolocbam in z lastno-rocnim podpisom potrditi, da je prečital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Siršemu oboinstvu jili podajemo tukaj: Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki so dobe pri knjižničarju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin. Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih knjig. Citalniški udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica 6im preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more več na nje zahtevati knjig-. Knjige se izposojujejo na 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Če sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse stroške ter povrniti polno ceno vovih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje. Stanje hran. vlog: nad 1,450.000 K Rezer?ni zaklad: nad 25.000 fC sprejenia hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestiije po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraeuniJa vlagateljein. Za varnost vlog jamči poleL la$tnega rezervnega zaklada mestna občina kamniška z vsem sVojim prcmoženjem in v$o davčno močjo. Da je varnost vlcgy popoSna, suedočn zlasti to9 da vlagajo v to hraniinico fisdi sodišča destar malolefnih oirok in varovancov. Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, iie da bi se pri tem obrestovanje prckinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hraniluice. Poštne liranilnice račnn št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 ]et popolnoma, ako plačuje hranilniei vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na mcnicc in na vrednostne pnpirje. sodčkiii in stekBesiieah priporoca ^^ v Vsa naročila se točno iz\ršujejo. Marija Sfare v Kiiu. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Iedajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar y Kamniku.