g^P* Natisov 15.000. ^®K| i" iOZl roje itrojw utfib kon- Repfr urge. „Šlajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-slrijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za •/» strani K 20, za '/s strani K 10, za >/i» strani K 5, za >/si strani K 250, za '/«» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 7. V Ptuju v nedeljo dne'18. februarja 1912. XIII. letnik. Krinka doli! sne •r.e ike !«» o ti O iar -s C - isto .sama e po ,'OVO j> a rji Že zadnjič smo poročali, da so sloven-sko-klerikalni poslanci zopet razbili štajerski deželni zbor in s tem umorili vse želje in nade bednega štajerskega ljudstva. Kdor pozna življenje, pravzaprav životarjenje tega nesrečnega ljudstva, ki se bori vsak dan na novo za košček kruha, kdor vidi pol nago deco in lačne starčke, od katerih jemljejo debeli duhovni gospodje zadnje krajcarčke, kdor ima le pojem o kmetskera, delavskem in obrtniškem življenju, kdor je poskusil razumeti vso plitvo narodnjaško politiko naših „ljudskih voditeljev", — ta mora res v sveti jezi nad počenjanjem teh poslancev udariti s pestjo po mizi! Za Boga, kaj pa že mislijo ti slovensko-klerikalni poslanci, da so ? Ali res mislijo, da je zabitost širokih množic duševno zanemarjenega ljudstva tako velika, da si smejo vse dovoliti? Ali res mislijo ti ,, poslanci", da dela slovensko ljudstvo edino za žepe svojih zastopni-110 ic : Ali ros mislijo, da bodejo že celo deželo komandirali in strahovali? Ali res mislijo, daje njih tucat več vreden nego stotisoči kmetov'?. . . Gospodje slovenski poslanci, ne šopirite se s pavovim perjem, ne nosite previsoko svoje nosove! Pomislite, da traja „s v a k a sila do vremena" . . . Ljudstvo gleda in vidi! Ljudstvo čuti 1 In to ljudstvo bode polagoma iz- previdilo, da ste vi slovenski poslanci njegovi grobokopi! Na vaši vesti je vsa beda in revščina, vi ste krivi, da ljudstvo obupuje in si ne ve več pomagati! Vi bodete odgovor dajali pred zgodovino revnega slovenskega ljudstva, katerega življenje je vsak dan bolj podobno življenju beračev . . . Vi ste krivi! — Kdo je to? — Vi slovenski deželni poslanci štajerski, ste krivi! V starih časih bi se pribilo vaša imena na sramotno tablo! Ali tudi zdaj se jih ne sme pozabiti! Ob vsaki priliki moramo ljudstvo opozarjati na vaša imena, vi politični gospodje, ki pustite ljudstvo v lakoti umirati, medtem ko imate začasa volitev usta vsa polna najsladkej-ših obljub! Ej, gospodje, ljudstvo si bode vaša imena zapomnilo in prišel bode zopet čas volitev, zopet čas boja, zopet čas medenih obljub. Takrat bode pač marsikateri vaš dosedanji zapeljani somišljenik in prijatelj izprevidel, marsikateri kmet bode šel raje v hlev svoje izstra dane krave gledati ali na travnik posledice po-vodnji opazovati, nego da bi zopet v krčmi pritrjeval vašim zlaganim besedam !... Kateri so torej deželni poslanci slovenski, ki so preprečili gospodarsko delo? Tu so njih imena : Dr. Korošec, kaplan; dr. Benkovič, advokat; dr. JankoviČ, zdravnik; dr. Verstovšek, profesor; Ozmec, župnik; Robič, deželni odbornik; Roškar; ra leti 1» l.ilV gin&H iii za- prosto prol linam onbon i „pri ■a- 10I Meško; Novak; Pišek; Terglav; Vrečko; pomočniki, ki morajo vbogati! To so tisti junaki, ki silijo štajersko d e ž e 1 o v v e d n o nove dolgove. Kadar bodejo ti možakarji zopet med ljudstvo prišli, takrat naj vsak posamezni kmet, korajžno svoje mnenje pove. Kmet, obrtnik, delavec, — ne boj se tega tacata možakov, ki te danes po koma n d i p r o t i a v s t r i j-skih hujskačev .zastopajo" ... Ljudstvo, povej tem poslancem resnico! Kmet, kadar ti bode vzel eksekutor zadnjo kra-vico iz hleva, takrat pojdi tvojega slovenskega poslanca vprašati, zakaj je delal deželi dolgove i u stem večje davke... Kadar bodeš v uničenem vinogradu iskal pomoči od države in dežele, ki vendar temelji na kmetskera delu, takrat pojdi k tvojemu slovenskemu poslancu in vprašaj, z a k a j ti je podporo s n e d e 1 . . . Kadar pre.plove Drava ali Pesnica tvoje travnike in kadar pride zopet čas, da moraš „mrvo mlatiti", takrat pojdi k slovenskemu poslanca in mu \eč\- Zakaj s i o n e-m o g o č i 1 r e g u 1 a c ; i o ? . . . Kadar bodeš na smrt bolan iskal poStoči v deželni bolnici in se ti bodejo vrata pred nosom zaprla, takrat pojdi k tvojemu poslancu in mu reči: Zakaj pustite celo bolnike trpeti, ako že zdravim ničesar ne privoščite ?! ... In končno, vbogi kmet, vprašaj te slovenske poslance: Zakaj niste delali obstrukcije, ko ste dobivali lepe denarje kot plačo za vašo poslaniško lenobo?! Zakaj ste jemali dijete, slovenski poslane^, ko ste vendar vedli, da ljudstvo trpi in strada? . . . Slovenski poslanci! Na vašo glavo pride revščina slovenskega ljudstva! a Državna zbornica stopila bode v torek, dne 27. februarja zopet skupaj. Razpravljati bode morala zdaj o najvažnejših postavnih predlogah: o državnem proračunu, o vojni preosnovi in o raznih davčnih postavah. Baje se bode tudi zopet o italijanski visoki šoli govorilo, ako ne bode zopet na Avstrijskem tako običajna ob-strukcija vse delo preprečila. Delegacije obdržale bodejo svoje glavno zasedanje šele meseca aprila po Veliki noči. Minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal je namreč bolan in splošno ee sodi, da sekcijski šef Muller, ki ga zastopa, ne bode prišel pred delegacije. Pozno zasedanje delegacij pa bode imelo bržkone to posledico, da se ne bode moglo sprejeti skupni proračun; računati nam je torej zopet s proračunskim provizorijem. Kam gre denar iz davkov? Vlada je za hrvatske in slovenske šole na Primorskem 100.000 kron izplačala ; od te svote dobi hrvatsko šolsko društvo 70.000 K, ki jih bode bogve kako porabilo. Pa pravijo, da nam gre slabo. . . Poroka v cesarski hiši. 10. t. m. vršila se je v Schonbrunnu poroka nadvojvodine Izabele Marije z bavarskim princom Jurjem. Poroke se je udeležil tudi naš cesar, oče ženina princ Leopold in skoraj vsi člani cesarske družine. Poročil je visoki par nadškof dr. Nagi. Zopet klerikalni polom. Klerikalci so povsod ednaki: svoja denarna podjetja in gospodarska društva izrabljajo v politične namene in tako pride do poloma, pri katerem izgubi potem mnogo zapeljanih kmetov svoje premoženje in svojo čast. Tak slučaj se je zgodil zdaj zopet. Klerikalna osrednja zveza rusinskih „rajfajznovk" je prišla v konkurz. Revizor je dognal, da je njen položaj naravnost obupen. Primaujkljaj znaša okroglo 8 milijonov kron. Trpelo bode rusinsko ljudstvo, — zapeljivci pa so gotovo že na varnem! Skupna Hrvatska. Med hrvatskimi narodnjaki se (kakor med našimi prvaškimi zagri-ženci) vedno zopet ponavlja misel o združenem hrvatskem kraljestvu. Žalostne razmere pod madžaronsko vlado to misel še pospešujejo. Hrvati so sedaj raztreseni po Hrvatski, Slavoniji, Bozni, Hercegovini in Dalmaciji. Njih poslanci so zdaj sklenili, da bodejo ob zasedanju delegacije cesarju prošnjo predložili, da naj se združi vse Hrvate v ednotno kraljestvo z lastno ustavo. Seveda se te prošnje ne bode vslišalo, ker bi to pomenilo začetek konca avstro-ogrske monarh je. Izgnani Škofi. Zaradi politične hujskanje proti državi izgnala je portugalska vlada za dve leti nadškofa v Bragi in v Portalegri. Portugalci ne dopustijo, da bi politika duhovščine nemir delala. V Švici so sklenili pri ljudskem glasovanja vpeljavo novega zavarovanja za slučaj nezgode ali bolezni. Za predlog je glasovalo 45.000 oseb. Sijamski kralj Mana Vairaout se je podal na veliko potovanje po Evropi. Ednaka pravica za vse! Vrli koroški list „Allg. Bauernzei-t u n g" prinaša pod tem naslovom zanimivi članek, ki se naslanja sicer večinoma na koroške razmere, ki pa ima vendar tudi splošni pomen. Objaviti hočemo torej tadi mi poglavitne misli iz tega članka: Kmalu ko je sedanje ministerstvo nastopilo, se je na Dunaju zopet „delilo." Poljaki, ki imajo največje in nikdar polne žepe, dobili so seveda zopet največ. Njih troglavni poljsko-rusko-avstrijski patriotizem ima to lastnost, da se ga mora semtertja z avstrijskim deaarjem plačati. 30 let sem že regulirajo v Galiciji potoke, in čudno, kadar so gospodje Poljaki napravili pri temu svoj „kšeft", odtrga voda zopet vse proč. Zdaj je vlada Poljakom zopet 100 milijonov kro n za gal i ške kanale dovolila, kateri kanali bodejo 8 mesecev v letu zmrznjeni, ostalih 4 mesecev pa posušeni. Na dragem mesta se je Cehe, te „ patriote na preklic" bogato obdarilo. Že pred par leti dobila je Praga (kakor nobeno drugo mesto!) od vlade 10 milijonov kron. Zdaj pa se je zopet za Češko več kot 100 milijonov kron za vodne zgradbe dovolilo. V T r s t a je vlada 56 milijonov tako rekoč v vodo vrgla, kajti novi „molo" se je podrl, predno je bil zgrajea. Celo za Kranjce, ki so 1. 1908 za Srbijo denarje nabirali, ima vlada vedno darila. Kaj pa se je za naše planinske dežele, maši klerikalne mišje luknje z davčnim denarjem! Ljudstvo pravi: Pravica za vse! In zato naj vlada na ljudstvo misli . . . Pri hladllGlŠClllll VrenieilU se-priporoča StraschiH'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajei (zlasti za Štajersko in Koroško) storilo ? Skoraj nič! Koroška je n. pr. v gospodarskem oziru naravnost vzorna dežela, ker je večidel napredna. Ali blagor dežele trpi pod brezvestnimi duhovniškimi špekulanti in klerikalnimi političarji (a. la Walcher in Grafenauer). Poleg tega izkoriščajo klerikalci še posamezne vasi. Le v okrajih Zgornja Bela in Winklern se vsako leto za lažnjivo klerikalno časopisje 8.000 kron prislepari . . . V splošnem zahtevamo, da se milijone davčnega denarja ne porabi izključno za Poljsko in Češko, marveč da se jih pusti deloma tudi pri nas na Koroškem in Štajerskem. Napredni poslanci so vlado vedno na to opravičeno zahtevo opozarjali (slovenski poslanci seveda se raje s Cehi bratijo!). Ali tako ne gre naprej! Dolžnost države in vlade je, da naše dežele podpira. Vlada porablja državne denarje dostikrat na najslabši način. Tako je ministerstvo Bienerth klerikalni stranki darovalo dva milijona kron za agitacijo pri zadnjih državnozborskih volitvah. S to svoto bi se bilo lahko mnogo gospodarsko koristnega storilo. Vlada je hotela farški rudnik v Sonnbergu nakupiti; napredno časopisje je to nakano pravočasno preprečilo in s tem državo pred milijonskimi izgubami obvarovala. Sploh se nam zdi, da ima vlada za klerikalne strankarske namene vedno odprte roke. Vsled draginje se je dalo raznim državnim uslužbencem po par kron podpore, ni se oziralo na bolezen ali število otrok. Fajmoštrom indehantom pa daruje država takoj stotake kron. So fajmoštri, ki se hvalijo, da imajo dohodke kakor kakšni okrajni glavar, ki pa vendar od države na leto po 300 kron podpore dobivajo. In to so ledični gospodje, ki znajo tudi štolnino raztegniti. Kdo papomaga kmetu ali obrniku iz resnične revščine? Sredstva za podpiranje debelih fajmoštrov in dehantov so v državnem zboru na zviti način skrita. Mali, \bogi duhovniki seveda ničesar ne dobijo . . . Poslanci naj bi takemu zapravljanju državnih denarjev konec naredili! Tudi na drugi zahrbtni način se še visoki duhovščini darila dovolnje. Pri pri8tojbenem ekvivalentu se merodajno vrednost kolikor mogoče nizko ceni. Tako postopanje velja poleg tega za 10 let . . . Na ta in na ednake načine se klerikalni „mrtvi roki" darila daje, medtem ko „špara" vlada pri deželah in prebivalstvu. Tako se Iz Ribnice na Štajeskem. Kruta smrt pri nas ne pobira, ampak izbira; izbrala si je v kratki dobi najboljših štiri in sicer: 70 let starega Janeza Petrom, posestnika in gostilničarja. Gospo Ludmilo Radich p. d. Petre, posestnico, nenadoma v najboljši dobi, zapustivši troje malih otrok. 60 let starega Blaža Zapečnik p d. Huschman, posestnika na Orlici. Zadnjo nedeljo pa smo sprejmili gospoda Janeza Ladinek p. d. Burggraf, 70 letatareg* veleposestnika, k večnemu počitku. Same blage duše, mir in pravico ljobni značaji, pridni sosedi, ki so radevoljno vstregli vsakomur, ki je na ta ali oni način pomoči potreboval, bodisi siromak ali drugi, njih vrat nikoli ni najšel zaprtih, zato pa so bili tudi obče spoštovani in priljubljeni; to eo dokazali sijajni sprevodi na pokopališče, katerih se je udeležilo ogromno število ljudij. Bodi jim večni mir, katerega so v življenju toliko ljubili! Od sv. Ruperta v slov. gor. Neki dopisun „Slov. Gospodarja' se v štev. 5 omenjenega lista, imenovavši me tajnika tukajšnega1 ,Bral- od s cerk kme Ant( Koli Muli kme sesti izda lite\ k a | kapi kršč dom Politična šala. Naša slika kaže politično karikaturo o kitajskih razmerah; na sliki vidimo prestol kitajskega cesarja, ki sedi čisto zgoraj, prestol podpirajo „mandžuhi", ki so pristaši sedanjega cesarja. Ali nezadovoljno ljudstvo se v prestol upira in že se maje, — kmalu se bode podrl. Tako so tudi v resnici razmere na Kitajskem. Ustaši so na celi črti zmagali in že se je proglasila republika. Gasi man-džuhovskega cesarja so minuli . . . Zahtevajte povsod " Der waekdnde-Mandschulhrcin žarn društva", zelo huduje nad menoj, zaks sedr. da spravljam naše št. Roperške fante na Nemški niso v službo, ker da to ni prav zaradi pomanjkanji 8tak tukajšnjih delavskih moči in da se tam fantj< člov izpridijo ter se vračajo kot posilinemci dotnot ker Vprašal pa bi Tebe — posilibutl —-, kdo pa ji kate tega kriv ? Res žalostno in težavno jd za našeg Kak kmeta, da mora vsled te grde nevošljivosti i njirr. nedopustnosti nemškega poduka v naših krajih bodi pošiljati svoje sinove daleč od doma, da se taB priuče tega toli važnega jezika. Vsak zavedi mladenič, bodisi tudi dekle, ki pozna pom« pregovora: „Več jezikov znaš, več ljudi veljaš! je takorekoč primoran, začasno zapustiti svoj 42. domačo grudo, da se priuči na tojem tega, česa imer mu toliko zavidaš, Ti zagrizena prismoda. Bol Ti torej povedano, ljubo dopisunče, da se pr« malo zmenim za Tvoje čenčarije! Dovolim si J tudi ponižno vprašati našega gospoda učitelji kaj mu daje povod, da se zaradi tega mojej početja togoti in razsaja nad mojim bratom 81 larjem? Ne pustim si tudi od tega g. dopaj trditve, da bi jaz fante lokal 'na Nemško. S» so s sami radi grejo, ker tudi nemški škerjančki lej žvižgajo . . . Fic-fic.l Strelci pri Ptuju. Ponoči dne 2. t. m. I neznani tatovi vlomili pri Franc Golob v kuhi njo. Ukradli so iz peči 3 modle pečenih pofl in kuhanega mesa, strgali kufer ter pokradl hlap surovo meso, 3 kile cukra, 2 Maši žganja ii ki ii lonec ocvirkov. Pojedli so tudi domači sir i: ni d dosti suhih sliv. Potrli so več flaš in kuhinjski men posode. Bog jim žegnaj! — Franc Golob. kjer Iz Ragoznice pri Ptuju. Znanega očeta Mihi nem Brenčiča sin Joško se je te dui (12. t. m.) po časti ročil s hčerko poslanca Pišeka. Čestitamo poro tehe čencoma v tem novem stanu in želimo obilni so, : sreče in blagoslova. Želimo, da bi njuno sra Kozi prešinil žarek svetlobe, da bi bila ves čas sto go p jega življenja naprednega mišljenja in vedenja pold Kozje. Veliki živinski in kramarski sejea šola. se vrši dne 24. februarja t. 1. v Kozjem. Sejmarj časti se opozarjajo na novo mostno tehtnico, kateri in I bo ta dau brezplačno na. razpolago. Vstop- pa i sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker jo pri in ii čakovati ogromno število lepe živine, se kupe mu uljudno vabijo. Tržko županstvo. ' zmir Ješence. Dragi „Štajerc!" Redkokedaj s da j sliši od nas, pa vendar se moramo oglasiti i gosp našem ljubem „Štajercu." Radi bi imeli, da is plač; vejo bralci „Štajerca" tudi od nas kaj novega jih : Pred nekaj leti vladalo je v naših gozdih veliko Opoi veselje, petje in žvrgolenje ljubih ptičev; kai pode poslušal bi bil človek te lepe drobne pevke vasi. Prišel je pa semkaj nek železnični čuvaj, katee je rekel, da je vsako meso dobro, če je le dobn ljubi pripravljeno; oropal je vse gnezde, vzel mladič* dijo ter jih snedel. Izginilo je to ljubo petje. Drag to r bralci „Štajerca"! O tej naši žalosti izvedel ji bod< nek mlad kaplan z imenom Ivan Baznik iz HcJ hasi ter jo takoj iztuhtal in nam pomagal v tem h „del lostnem času; glojga šmenta, ta Blaznik al reza kako ae že piše, to vam je kerlc. Ustanovil ji proč neke „Orle"; dobro da ne „čuke." Izvedeli smo je b da je ustanovil te „Orle" v Hočah; tam so i žanc baje vgnezdili in prifrčali na Slivnico, in tuki itak jim bo gosp. drž. poslanec Pišek baje ni Ško-gosle špilal in jih bo učil pet; torej kako smo srečni nazi imamo upanje, da ee v naše gozde povrne spi ----- to ljubo_ petje in zopet bode živahno življenj' Dragi „Štajerc!" Kako bodejo ti »Orli" frčal Vam bodemo poročali. Najbolj gotovo pa je, I se bodejo raztepli po svetu, kakor tudi nji „hauptmauu" Pišek, ki ne bode dobil pri m nobenega glasu (v morebitni volitvi v dež zbor.) Kaj ne, dragi bralci „Štajerca", tako ni hočejo osrečiti farški podrepniki in kaki še i ušesom mokri kaplani. Ko bi nam ta Blaznik kaplan v Hočah, ustanovil kako gospodarsBp* društvo, bi bilo res velikega pomena, pa tali5--z „Orli", „Oberčuki" nas pa še tako mlad kapla ZRra Blaznik ne boš osrečil. Za danes dovolj. Se te i na bojim, dragi „Štajerc", da prekoračim 10 tvoji jq0 zapovedi. Živel „Stajerc!" Auf Wiedersehet 500 Herr Blaznik, zwischen Marburg und Kotsch. ne^\ Sv. Trojica v Slov. gor. V sredo dne i žjrai februarja smo spremljali tukajšnega posestniki takc Jurija Kohs k zadnjem počitku. Prerano je vzeli je v brezmilostna smrt ženi pridnega moža, otrokon pe^ skrbnega očeta, požarnikom zvestega tovariša vzjj nam pa dobrega prijatelja in soseda. Dokai 0Dac temu je lep sprevod, katerega mu je dala žaraa bramba in tržani. Pred hišo je zapela sosedna rodbina Krainčeva slovo in nobene oči niso ostale brez solz, ker v britki resnici je stalo pred nami, da moramo od tega dobrega človeka za vselej slovo vzeti. Težko nam je, ker z njim izgubili smo zanesljivega sobojevnika, katerega za vselej v dobrem spomina obdržimo. Kako težko pa še mora tistim biti, kateri z njim svojega skrbnika izgubijo. Naše sožalje bodi jim tolažba, pokojnem pa žemljica lahka ! Sv. Trojica V SlOV. gor. Naša stranka gre od zmage do zmage. V petek so pri volitvi cerkveno-konkurenčnega odbora sami dobri kmetje izvoljeni bili. Od 63 volilcev je prišlo 42. Glasi so se vsi eduako oddali in sicer na imena : Golob Johan, kmet v Spodnjem Porčiču; Anton Krainz, kmet pri Sv. Trojici ; Ludwig Kohsar, obč. predstojnik v Gornj. Porčiču ; Frariz Mulletz, obč. predst. v Oseku in Johan Schilletz, kmet v Spodni Senarski. Dobra imena teh posestnikov nam jamčijo, da se ne bodo nepotrebni izdatki naredili. Dva klerikalca sta si prišla volitev ogledat, drugi pa so raje doma ostali, ker so bi' vendar že dovolj pameti kupili . . . Iz Rač Kranichsfeld. (Nekaj o našem kaplanu B e 1 š a k u). Naš častivredni gospod kaplan so rekli nekoč, da je v Racah samo ena krščanska gostilna. To je menda tista, kjer je doma lepa Rozika. Čudno, da pošiljajo svoje hlapce bernjo pobirat tudi v ono drugo krčmo, ki ima nemški napis. Seveda naš nemški krčmar ni dal nič, in je nagnal tiste nabirače, ki so menda po povelju Častivrednega gospoda šli tja, kjer napravijo ta gospod velik ovinek okrog nemškega napisa. Pa najbolj skazali so se naš častivredni v tem letu. Oni so namreč tudi ka-tehet na naši šoli. Že lani smo videli včasi, da so, namesto da bi šli v šolo, mudili se pri lepi Roziki, krščanski gostilničarki. 2. januarja t. 1. so pili in bili veseli pri lepi Roziki od ene po-pcldan do dvanajste ure ponoči, šola pa — bodi šola. Danes 1. februarja 1912 so napravili naš častivredni ravno tako. Šol a naj bo šola, kaplan in Rozika pa sta pila in vesela bila. Potem so pa naštenkali še enega, ki je pri »Schulvereinu" in ima svinčnik z nemškimi barvami, češ, da mu je treba menda dosti barv. Mi imamo že zmiraj dosti barv, le gospod kaplan naj gledajo, da jim farbe ne bojo pošle. Potem bi pa onega gospoda še vprašali, čemu mu občina račka plača 40 K na leto za voz, če samo zato, da jih zapelje do Rozike, ali pa da jih pelje v šolo? Opomnili bi gospoda častivrednega še na ono podoknico, ki so mu jo zapeli fanti v Orehovi vasi, ko je Mimiki delal po noči kratek čas. Mestni vrh pri Ptuju. Tukaj imamo tako Ijnbeznjive prijatelje, ki so tako pridni, da hodijo še ponoči dela iskati, čeprav jih ni k do za to ne prosi. Takim delavcem se Jožef Pauko ne bode zahvalil, ker mu napravijo več škode nego haska. In prokleta naj bode roka, ki se tacega „dela° loti. da gre ponoči tuje izabelske trte rezati. Poškodovanih je 17 trt, ki so popolnoma proč odrezane. Posestnik Pauko pač sumi, kdo je to faiotstvo napravil. Mislimo, da bode že žandarmerija dotično osebo dobila, ker je ista itak že svoj čas grozila, da bode škodo delala. Škode je za 150 kron. Kateri mi poškodovalca naznani dobi 20 K plačila. koštala 150 kron! Taki smešni in obenem žalostni slučaji se ponavljajo vsak dan. Ni čuda, da imajo državne železnice 37 milijonov primanjkljaja, katerega moramo zopet mi davkoplačevalci trpeti ! Kapitalisti pač ne čatijo splošne draginje. Klerikalna stavbena kreditua banka na Dunaju dosegla je leta 1911 čistega dobička za 581.878 K. Ta dobiček odgovarja 26' obrestovanju akcijskega kapitala 2 milijonov kron. Dividende so izplačuje pri tej banki zopet 15 in 17°/». Tem ljudem ne grč slabo; vendar pa še vedno vpijejo, da so kmetje krivi splošne draginje . . . Samopomoč. V Feldkirchu na Zgornje-Av-strijskem so zaradi raznih tatvin v cerkveni nabiralnik dali dinamita. Ko je postopač Muhič hotel v nabiraluik vlomiti, seje dinamit sprožil; Muhič je bil po vsem telesu hudo ranjen. Duhovniški štrajk. V belgijskem mestu Ant-werpen nastal je na Avguštinski cerkvi duhovniški štrajk. Duhovnikom se namreč ni več ljubilo, zutraj vstajati. Zato so zahtevali, da se jutranjo mašo odpravi. In ta farški štrajk je končal z uspehom. Bati se je le, da ne bi ljudje pričeli štrajkati in bi sploh ne hodili več v cerkev! 55 let V norišnici. V deželni norišnici Stein-hof pri Dunaju umrl je te dni bolnik Konrad Knoll, ki jo živel nepretrgano skozi 55 let v norišnici. Nesrečnež, ki je bil sin nekega profesorja, je bil sicer nevzdravljivo blazen, ali dosegel je vkljub temu visoko starost. Zanimivo društvo. V Dresdenu se jo ustanovilo „društvo nezakonskih očetov." To društvo združuje vse one, ki menijo, da morajo za svoje nezakonske otroke preveč plačevati. Pravijo, da sedi v društvenem odboru tudi neki kaplan. Vladar — Čevljar. Emir v Afganistanu je sklenil, da nabavi svojim zamorskim vojakom škornje. Naročil ai je čevljarske mašine in zdaj išče delavca, ki bi afgansko ljudstvo v izdelovanju čevelj podučil. 50 milijonov kron Škode napravila je živinska kuga na gobcih in parkljih v Avstriji. Obolelo je skupuo 800 000 kosow;govede. Vbogi kmet! Petrolejski vir so našli v K6r63-Mezo na Ogrskem, ko so kopali v globočini 514 metrov. Za konjerejce. Poljedelsko ministerstvo vabi vse konjerejce, da naj naznanijo svoje za pleme primerne žrebce, ki bi jih hoteli prodati. Naznanila je napraviti najkasneje do konca aprila t. 1. z vlogo, ki jo je kolekovati z 1 K in nasloviti naravnost na poljedelsko ministerstvo. Iz Spodnje-Štajerskega. Hinavci! Da povzdiguijo brezvestno svojo obstrukcijo med nezavednim ljudstvom in igrajo u) nas še za| aznik,| darsko1 i tako caplanj i te že| tvojih) •sehenj sch. Ine 7j sstnika 3 vzelaj ;rokom| variša, Dokaz ila no- Novice. Tako zapravljajo! Poročali smo svoj čas o zgradbi nekega vodnjaka ob državni železnici na Zgornjem Avstrijskem. Vodnjak je koštal 100 K, ali komisija, ki ga je ogledala, stala je 500 K. Zdaj poročajo o ednakem slučaju: Na neki postaji državne železnice skočil je pri ran-žiranju en vagon iz šin. Seveda se je zbobnalo takoj komisijo iz raznih mest skupaj. Komisija je vse pregledala in preiskala in končno so zopet popolnoma nepoškodovani vagon v šine vzdignili. Delavec, ki je zakrivil to malo nezgodo, obsojen je bil na 1 krono globe. Komisija pa je i zanaprej vlogo ,odrešenikov"_ter Bzastopnikov" slovenskega prebivalstva na Štajerskem, — izdali so klerikalni poslanci nekak oklic „svojim volilcem." V tem sicer prav kratkem, vodenem in ničrečnem „oklicu" skušajo resnico zaviti in se delajo kot apostolni narodne misli. Seveda rabijo zopet klerikalno sredstvo podle laži, da bi „svojim volilcem" čimveč peska v oči natrosili. Le par posameznosti naj omenimo: Oklic pripoveduje, da so Roškar, Novak, Terglav in drugi v Gradcu brauili „čast in pravico slovenskega ljudstva", zakar slovensko ljudstvo gotovo nikdo ne zavida. Oklic pa ne pove, kakšna je ta „čast" in kakšna „ pravica" slovenskega ljudstva. Ali je za slovensko ljudstvo „častno", da ima skoraj največ eksekutivnih prodaj in amerikanskih izseljencev ? Ali je to za slovenske poslance „častno" ? In prarica, pravica, — slovensko ljudstvo ima po mnenju klerikalnih poslancev le to „pravico", da plačuje krvave davke in se potem pokori vsaki želji farških politikastrov, ki so jerobi ljudstva. Kar govori oklic o „zaupanju ljudstva" do klerikalnih poslancev je naravnost smešna komedija. Vi klerikalci niste ljudstvo nikdar za zaupanje vprašali, vi ste ljudstvu z nasilnim aparatom verske zlorabe vedno le komandirali, da mora sprejemati papirnate zaupnice . . . Tako stoji stvar! Najlepše pa je, ko piše ta „oklic" ligaorijanskih moralistov : „Naša vstrajnost je začela zmagovati." Torej „zmagovati" ! S tem, da so klerikalni poslanci na komando političnih rogoviležev razbili deželni zbor in preprečili gospodarsko delo, s tem da so odjedli kmetom podpore, brezobrestna posojila, cestne zgradbe, regulacije potokov, — stem so »pričeli zmagovati." Ali ni tako, kakor da bi se ti klerikalni poslanci iz ljudstva naravnost norca delali ? Ali ni to največji škandal, ako debeli trebuhar lačnemu beraču namesto hruha kos kamenja ponuja ? In ti ljudje govorijo nekaj o krščanstvu in narodnjaštvu in bogve kaj vs8 še jim teče raz jezika, kadar lovijo kaline v svoje zanjke! . . . Kar govori klerikalni „oklic" o pogajanjih, je vso na znani način zavito. Resnica je, da so klerikalni pcslanci pričeli obstrukcijo brez vzroka in brez sklepa svojega kluba. Resnica je, da so vsa svoja „pogaja-nja" vprizarjali, kakor vprizarjajo glumači komedijo. Resnica je, da sploh nočejo delati in da se jim grč edino za politične zahteve, nikdar pa ne za gospodarske. To je resnica. Za hujskarijo jim je, ne pa za kmeta. In zato bode pametni kmet pljunil na oklic klerikalnih poslancev ! Zrakoplov v vojski. V sedanji italijansko-turški vojski v Tripoliiu se vporablja prvič tudi moderne krmilne zrakoplove. Komaj je j_remsgal človek zrak, komaj se je dvignil na svoji mašini kakor ptica v višave, — in že porablja to iznajdbo v namene umora . . . Kakor znano, prihajajo zdaj novice od tripoličanske vojne prav redko. Italijani so zadovoljni, da zamorejo obdržati komaj premagane male trdnjave in pozicije; v notranje Tripolisa ne morejo vsiliti. Turki in Arabci zopet čakajo v svojih taborih boljše vreme. Zdaj pa so se pričeli Italijani v zraku bojevati. Pred kratkim se je dirignil zra-kop'.ovec Rossi s svojim letalnim strojem v zrak; na aparatu je imel tudi stotnika Montu. Poletela sta čez tabor Turkov in Arabcev in metala baje z dobrim uspehom bombe na sovražnika. Turki so seveda na letalni stroj streljali in tudi štirikrat zadeli; pri temu je b.l stotnik Montu lahko ranjen. Vkljub temu se je vožnja za Italijane srečno končala. Naša slika kaže prizor iz tega boja. Letalni stroj se pomika seveda z neverjetno naglico naprej; zato je tudi jako težko nanj streljati. Da so Turki vzlic temu zrakoplov štirikrat zadeli, dokazuje pač, da znajo imenitno streljati. Kakor smo že poročali, naročila je tudi Turčija več letalnih strojev, s katerimi hoče proti Italijanom nastopati. Vojske bodočnosti bodejo res čudovite! ■3S> Der Aeropian i m Krie<3sdiensr. Kmetje proti obstrukciji. Te dni se je vršil v Škofji vasi pri Celju veliki kmetski shod „na-rodne stranke." Zbrani kmetje so sklenili rezo-lacijo, v kateri prav ojstro klerikalno obstruk-cijo v štajerskem deželnem zboru obsojajo. Kmetje pravijo, da se mora razbiti to brezvestno ob-strnkcijo, ki nam je tekom treh let tako ve liko gospodarsko škodo napravila. Podpora. Vsled prošenj in delovanja naprednih mož, ki se brigajo raje za gospodarske razmere nego za politiko, dovolilo je poljedelsko ministerstvo v lanskem letu po toči priza detim kmetom političnega okraja Ptuj 35.000 kron podpore. To podporo dobili bodejo kmetje iz 21 občin v tem okraju. Hvala tistim, ki so se za to podporo brigali. Klerikalna brezvestn08t. Zadnji „Slov. Gospodar* je prinesel zlagano vest, da se je g. Hugo Weissenstein na Ptujski gori ustrelil. Seveda na tej vesti ni niti sence resnice; g. Weissenstein živi in je hvala Bogu zdrav ter se sploh ne mara ustreliti. Kako je prišla ta lahkomiselna vest v klerikalni listič in iz njega tudi v druge slovenske časopise, nam ni znano. Morda je kdo napravil neumno šalo in znani duhovniški dopisun je takoj čečkaril svoje zlagano pismo. Saj klerikalci niso navajeni, da bi se preje o resničnosti svojih poročil prepričali. Dopisovanje v liste upravljajo ti ljudje ravno tako lahkomiselno in brezvestno, kakor vse druge posle. Ne razumejo pa, da napravijo s takim nesramnim dopisovanjem dotičnemu lahko veliko škodo. Kadar vzame klerikalec pero v svoje kremplje, takrat se požvižga na resnico . . . Duhovniškemu dopisunu „Slov. Gospodarja", „Straže" in ednakih lističev svetujemo, naj bode malo bolj previden, kajti dragače bi se mu znalo enkrat kaj neprijetnega pripetiti. Proti zahrbtnim napadom od take strani si bode človek že znal pomagati ! Kdo ve kaj ? Iz Maribora je izginil 15 letni trgovski učenec Jožef Detiček. Od 21. decembra naprej ga ni bilo več videti. Oblečen je bil tako-le : črni klobuk, plašč (Wetterkragen), črni tuhasti štifletni, hlače (»Teufelszeug11). Kdor kaj o fantu vč, naj blagovoli to očetu Simonu Detiček, Maribor, Muhlengasse 13 naznanit. Pobalinstvo. Iz Gornjega Grada se poroča, da je bila brzojavna žica pri sv. Jaužu že ope-tovano poškodovana. Zdaj so orožniki storilce dobili; to so šolski dečki Tlaker, Celinšek in Jurgovic. Stariši bodejo morali škodo povrniti. čez Stopnice je padel v Trbovljah kovaški učenec Jakšek. Ranil se je jako težko. Zaprli so v Brežicah Jožefa Jurjavec in Franca Blažič, ki sta se večkrat brez kart med Zidanim mostom in Brežicam vozila in sta pri temu izvršila v železniškem vozn razne tatvine. — V Celju so zaprli vlačugo Marijo Ribič, ki se vedno okoli potepa, krade in slepari. Kaznovane nune. Znano je, kakšne razmere vladajo v vsakem, posebno pa tudi v zdravstvenem oziru v razuik kloštrih. V kloštru šolskih sester v Mariboru nastala je v jeseni 1911 med gojenci škrlatica (šarlah). Ne vemo, ali so jo pobožne nune zdravile z Žegnano vodo ali kaj. Na vsak način niso to nalezljivo bolezen oblasti naznanile, kakor to postava zahteva. Tudi zdravnik dr. Turičte svoje dolžnosti ni izpolnil, kar je pač prav čudno pri znanstveno izobraženem Človeku. Vsled tega je bil dr. Turič na 200 K globe obsojen, načelnica nunske kon-gregacije nsestra" Stanislava Voh pa na 100 kron globe. Priziv na namestništvo jima ni po- Pretep V cerkvi. V cerkvi na Vranskem sta se skregala in stepla fanta Janez Poznič in Franc Goričan. Poznič je potem sunil zunaj cerkve Goričana še z nožem v roko. Obadva sta sod-niji zaradi motenja vere naznanjena. Vlomil je nekdo v hotčl „Stadt Wien" v Konjicah in je ukradel natakarici mnogo smodk, — 4 — znamk in vrednostnih predmetov. Zaprli so nekega nastavljenca, pri katerem so tudi nekaj ukradenih predmetov našli. Dotičnika so že enkrat zaradi vloma zaprli, pa so ga takrat morali vsled pomanjkanja dokazov oprostiti. Porotno sodišče v Celju je imelo 12. t. m. o ropu soditi. Delavec Janez Plementaž je namreč na cesti proti Rogaški Slatini napadel 64 letnega peuzijonista Turnšeka in mu oropal več stvari. Ker niso bili vsi znaki ropa dani, obsojen je bil Plementaž le na 8 mesecev težke ječe. — Zaradi uboja se je imel zagovarjati živinski trgovec Florijan Prah, ki je v Kostrivnici Antona Plavčaka tako pretepel, da je ta umrl. Obsojen jo bil na 3 leta težke ječe. Kamenje na vlak metal je kmetski fant Martin Vrečko v Grobelnem. Smrkolin bode dobil pri sodnji plačilo. Surovež. Z vilami v obraz udaril je kmet Podevšek v okolici Šmarja pri Jelšah svojo ženo. Naznanjen je sodniji. Licenciranje žrebcev I. 1912 se bode na Štajerskem takole izvršilo: Dne 26. februarja ob 11. uri dopoldne naglavnem trgu v Mureku ; dne 26. februarja ob 3. uri popoldne na kolodvoru v Poličanah; dne 27. februarja ob !). uri dopoldne pri hlevu za žrebce v Ptuju. Ustrelil se je baje zaradi brezposelnosti bivši kovač Jožef Stepich v Studenicah pri Mariboru. Grozna ženska. Posestnik Jožef Pesarič v Libiki pri Rogatcu ima ženo, ki ga je vedno mučila. Nikdar ji ni dovolj denarja domu prinesel. Mož je v tujini služil denar. Medtem pa se je babnica še z drugimi moškimi vlačila. Vsled tega so bili domači prepiri vedno hujši. Zadnjič je zverinska ženska moža v spanju napadla in ga grozovito ranila. Razbila mu je čelusti in zlomila obe roki. Na moževo vpitje so prihiteli sosedi in so ji sekiro vzeli. Mož je smrtnone-varno ranjen, ženo pa so oddali celjski okrožni sodniji. Svojega očeta pretepel je v pijanosti kmetski sin Anton Krašič v Dobrini pri Rogatca. Tudi mu je grozil z npžem. Surovega sina so sodniji naznanili. Tatvina. V Mariboru je delavec Sostružnik svojemu gospodarju trgovcu Crippa ukradel suknjo, pomočniku Conla pa uro in zlatnine za 170 K. Policija je tata takoj vjela in zaprla. Cestni rop. V Mariboru je neznani ropar na cesti napadel kontrolorja bolniške blagajne Jožefa Ebner, ga udaril po glavi, da je na tla padel in mu je 180 K ukradel: Pazite na deco! V Pekarjih igral se je 18 mesečni otrok vdove Lešnik s surovim fižolom. Otrok je vtaknil fižol v nsta in se zadušil. Ribe kradli in prodajali so v ribnjaku kneza Wmdischgriitza pri Konjicah kmetski fanti Jože Pušnik, Jože Olivo in Jaka Cegmuš. Sicer so pobegnili, ali naznanilo se jih je sodniji. Iz ljubosumnosti so se stepli v Novicerkvi fanti. Štefan Stimlak je pri tem z nožem Karla Lampret in Konrada Senčan težko ranil. Pretepi. V sv. Jurju j. ž. sta se stepla hlapca Juri Lailer in Jože Orač. Zadnji je težko ranjen. — V okolici Šmarja pri Jelšah so fantje Johan Gajšek, Johan Gobec, Johan Caks in Franc Gobec vprizorili veliki pretep, zaradi katerega se bodo morali pred sodnijo zagovarjati. Iz Koroškega. „KSrntner Tagblatt", znano nemško-kleri-kalno glasilo Weiss-Kaysrove kompagnije, prineslo je gnusno laž. Kakor znano, objavil je svoj čas „Š-Mir" članek, v katerem je govoril o „nemško-nacionalnem panamn" in dolžil deželno upravo, da se je zgodilo veliko ponever-jenje javnih denarjev. Članek je bil seveda od začetka pa do konca zlagan in celo orglar Grafenauer se jo v deželni zbornici „o-Mira" sramoval. Zdaj pa pride „Kartner Tagblatt" in J E Je I poroča, da je — „Štajerc" dotično lažnjivo za- Q, devo priobčil. „Š Mirove" grehe hoče „KarntnerDega r. Tagblatt" torej po znani liguorijanski monili^ro. T »Štajer.cn" naložiti, da bi s tem koroško nem-epej ns Ško javnost proti našemu listu nahujskal. To je Pi res malo hud tobak. „Kartner Tagblatt" in sprožil: „ŠMir" sta si pač duševno sorodna; saj sta Ano Ti ova klerikalna. ranila. Pliberk. Piše se nam : Dne 7. t. m. vršil Z; se je tukaj v gostilni g. Wogol lovski venček, Jakoba Razven mnogih lovcev iz Pliberka, prišlo je tudi eosedoi nekaj vrlih mož iz Loibacha, ki se niso bali, naF G ta način svoje napredno in Nemcem prijazno pri Z» prepričanje pokazati. Če se bode prav prvaško- varstvc klerikalni večini tamošnjega občinskega zastopa hlev. I posrečilo, da odda ponudbe od svoje strani pričela drožbi črnega mišljenja, dokazuje vendar obisk kline, venčka, da imamo tudi v Loibachu trdne na*| U predne može, ki se ne bodo nikdar klerikalcem Vincen podvrgli. Na veselici je igrala izborno tudi iz«amou lovcev obstoječa godba Kosmann, prepevalo sel 0 je koroške pesmi in splošno veselje je zavladalo.hlapec Pevcem g. Wogel, njegovi gospej soprogi, g.Mrtvej Ebenvein in pesniku „vierzeilerjev" seje prire-___ dilo živahno odobravanje. G. Wogel je dokazal.ftg|g da je izvrstni krčmar. Zadnji gosti so bili tudi do 6. ure zutraj na veselici. Črna pri Prevalju. (Klerikalni shod.l Piše se nam : Dne 2. t. m. osrečil nas je zopetje, akc naš prvaški poslanec orglar Grafenauer s svojimemulziji obiskom, da bi nam o svojem delovanju v dr* žavni zbornici poročal. To pot Grafenauer niff / prišel kot kmet v obrabljeni suknji in s širokim j^ I klobukom, kakor začasa volitev; ne, zdaj je prišel kot dobro rejeni, fini gospod. Shod je bil slabo obiskan ; to je pač dokaz, da večina tu-J kajšnega prebivalstva o tem Črnem poslancu-j noče ničesar vedeti. Med udeleženci je bilo opaziti oba duhovnika iz Črne, analfabeta gospoda =: župana, ki je med govorom vedno z glavo ki-. mal, in nekaj črnih kmetov, delavcev, žensk in otrok. Ker Grafenauer med udeleženci nobenih) nasprotnikov videl ni, upal se je prav izziva joče govoriti. Pozabil je pa povedati, koliko] svojih, na plakatih tiskanih obljub je doslej h izpolnil. Samoumevno je, da je tudi Čez Nemce] in naprednjake udrihal. Grafenauer naj bi raja kaj povedal o svojih somišljenikih, črnih sle-rk_i parjih, ki so koroške kmete za več inilijonovUoK oropali. Prejšne čase so bili klerikalci v državni » zbornici najmočnejša stranka ; zakaj pa takrat > niso ničesar za ljudstvo storili ? Tudi je Grafe- 1 nauer rekel, da so mu socialni demokrati ljubšimi' r. nego nemški narodnjaki. Zakaj ta pobožni or-t,ebno. glar to pravi? Spominja se pač, da je pri zad-vinQ u njih volitvah komaj še „zmagal" in 1'ehtari to-|p0rabr rej že zdaj pri „brezverskih" socialistih za gla-je dob sove. Grafenauer, tudi prvaške hujskarije bode ' konec in resnica bode nad klerikalstTom zma-J"at Zi gala. Mi napredni možje v Črni pa bodemo ljad- '^^ stvu oči odpirali, dokler ne požene svoje hoj-miek-a, skače čez kranjsko mejo ! nazack Velden. Pri volitvi novega župana bil je^osti , c. kr. nadpoštar v p. gospod Anton Katschnig'va?no ^voljen. ™*^ Kdo ve kaj? Iz Tinja je izginil trgovski pomočnik Miha Veračnik. Nikdo ne ve, kam seramo je podal. adravj« Smrtna nesreča. Iz Zgornje Bele se poroča, } da je pri podiranju in prevažanju lesa v Flattachut(.^5^J tamošnji župan Leo Huder smrtno ponesrečil. iezni r Svinjar. V Flatschacbu so zaprli posestnikiiival p Jožefa Šorn, ker se je zagrešil nad večimi dečki. ski P" Iz sani padel je v sv. Lovrencu pri Smof8 horju posestnikov sin Jožef Oberepel. Brezz*! vestnega so pripeljali domu, kjer je pa nesreč: kmalu umrl. . nja sv V snegu smrt našla je posestnica Asselnig.'P,ua Ko je stala pred svojo strehe in jo je zasul. snega. neobhi hišo, padel je sne; Mrtvo so potegnili iiirisika pridejc . nezdr kateri še hočejo kupiti zimsko blago po ceni naj pridejo v trgovino. — Vsakemu se bode ceneje dalo, ker hočemo zimsko blagOrS;' prodati, in te priložnosti naj nikdo ne zamudi. S tem Vas vabimo, dane pri se sami prepričate in Vas pozdravimo. jo3*« , L. F. SLAWITSCH in HELLEB. trgovci v Ptuju. — o 1» et m lr- ni im je bil : licu 1a-da ki-in lili ja-ko aje ile- vm rat ife-bši or-ad-to-?la-ode na-ud-luj- I je mig ^ski iestni rop. V Celovca so zaprli brezposelnega mesarja Jožefa Meinhard, ko je prodajal nro. To nro je namreč pred par tedni neki go-apej na cesti oropal. Pri streljanju na šajbo v Saifnitzu se je sprožila neka pnška. Kroglja je zadela deklo Ano Melcher pri levem očesa in jo je težko ranila. Zaprli so zaradi nevarne grožnje čavaja Jakoba Sobbe v občini Mallenitzen. Grozil je sosedom s sekiro. Grozna smrt otroka. Posestnica Petschak pri Zg. Beli postila je 4 letnega otroka pod Varstvom 11 letne hčerke Kristine. Ta je šla v hlev. Medtem je prišel otrok h peči, obleka je pričela goreti in mala je dobila tako hade ope-jkline, da je v grozovitih bolečinah umrla. Ustrelil se je v Celovca natakarski učenec jVincenc Altenhaber. Bil je kmala mrtev. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. Obesil se je v Kirschbachu pri sv. Mohorju (hlapec Jakob Bnchacher iz neznanega vzroka. (Mrtvega so našli v dervarnici viseti. Jako koristno je, ako ne zmanjka v otroški sobi nikdar Scottovc emulzije Mali jemljejo smetanasti preparat radi, dostikrat celo tako radovoljno, da sami zanj prosijo. EMULZIJA je prav izborno sredstvo za izboljšanje ^= pri kašlju i^= in mnogokrat preiskušeno varstveno sredstvo proti ved-nemu prehlajenju naših malih. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emultijo. Znamka „Scot', je, ki že nad X> let vpeljana za dobroto in vpliv jamči. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se prodaja v vseh apo- 28 •<&i Oskrbovanje goveda in svinj v splošnem in posebnem. Da imamo pri goved •večji možni dobiček in pr trebno tudi dobro oskrbov Namen, ki o kdikor mogoče zdra' inorabnostjo živine zelo ozka je dobio porabna in dobičkoi Ii gospodarskih razlogo krat zahteve, ki jih trajno ne bi trpele veliko škodo na sv primer znano, da postanejo ki mleka, prav lahko tuberkulozi nazaduje plodovitost. Tako je nosti vedno zelo nevarno za •važno bo torej za praktičnega naj s pravilnim oskrbovanjem viks« zmožne napravi. Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer jšf ne. pa direktno potom edinega izdelovalca I. g» Lorenz & Co., Eger i./B. ter Bohme & Lo © renz, Chemnitz i /Sa. Sodbe se glasijo: © Na rekomandacijo grora Merreldt in več drugih oficirjev ^ prosim, da mi pošljete 1 kilo gumi-trana. MoglianoVeneto. Q) Italija, dne 85./S. 1902. Ferdinand baron Bianchi ffi Podpisani naznanja p. n. občinstvu v Ptuju in okolici, da se nahaja od 1. februarja t. 1. njegovo stanovanje in pisarna v Strohmayer'ovi hiši, Ptuj, Friedauerstr. 2, parna žaga pa v Ro- goznici pri Ptuju. m Ljudska kopelj mestnega **3~ kopališča v Ptuju. I Čas za kopanjei ob delavnikih od lure do 2. ure popoldne (blagajna je 12. do 1. ure zaprta; praznikih od 11. < ob nedeljah in I ure dopoldne. I kopelj žvročim zrakom, paro ali I - K-" 10. Brausebad" z rjuho K —•60: postrežba I i --r Kari Kasper trgovina z mešanim blagom In zaloga smodnika = PTUJ = priporoča irojo bogato zalogo 881 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalego v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd. nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Z velespoštovanjem Adalbert Ružička. Hi! 5.000 najfinejših higijeničnih za-vitlszoTr za cigarete (Hulsen) »P r i m u s« s preparirano vato »Oplimus« pošlje za 10 K : Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke »Primus", Lvov, Godecka 35. 1084 Ceno »Sta pete n: Narc Potteljnc 1 kila sivega slišanega K2—, boljšega K 2-40, iol-li>!e: Strij« prima K 280, belega K *■—, priaa mehkega kot dam 3 kr K 6-—, veleprim« £ 7 —, 8-— in 960. Dznne. sive. K 6'- lp(a K T—, bele prima K 10-—, prsni flaam K 12 — od 6 K£p naprej franko. gotove napolnjene post iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega lidi (Nanking), I ttihent ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm Sin' dovolj napolnjeni z novim sivim naumastim in trajnim sMjnim perjem K 16—, poMaaie K 20—, uaune K Ji Posamezne tabae K 10—, 12—, 14-—, 16-—. Posaaf Elaine blszine K 3—, 360, i-—. Taline 200X1*0 cm ve K 13—, 18—, 20—. Slavne blazine 90><7O cm vri K 450, 5-, 5-50. Spodnje luhtie iz najboljšega posle' gradi 180X116 cm velike K 13—in K 15— pošilja povzetju aLi naprej plačilu I Max Berger, Deschenitz Jt. 344/3 (Bohmerwa ! Brez rizike ker je izmenjava dovoljena ah se vrne deal Bogato ilustr. eenik o posteljnem blagu zastonj. Brata Slawitscl v Ptuju florianiplali in UigiiUqj priporočata izvrstne stroje (N&hmaschii sledeči ceni K niso - neve nera naši voja! 8ok.il za krojače K 160- jtfj DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung ..............K 160 — Vpm DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K180—1 Minerva A..................K 120—i Minerva C za krojače in čevljarje........K160*— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Singer A ročna mašina . . K 50 - a\nfis Singe: A . K 60^™ DUrkopp-Singer . , DUrkopp- Ringschift* za š.vilje . K 130-—■ Dtlrkopp- Zenlratbobbin za šivilje K 140-Durkopp- KingschirT 1110 \ci stoji Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najino cene u>W kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke itovn Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker si.tero je le tistim znana, kateri imajo niašioe od nas. Cenik brezplačno. Varstvena marka „Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpoljajede, Izvrstne In bolečine odstranjajoS sredstvo pri prehlajenjn itd. Dobi se v vseh apotekah [fjatjf 80 h, T40 in K 8*—. Pri nakupu tega priljubljenega «p™* mačega sredstva naj se pazi na originalni steklenice v SkajnOSt Ijah z našo varstveno znamko „Anker", potem se deigjcel pristno to sredstvo. s.-^amos Dr. BIcHteHeva apoteka ..zlati 1st" v Pragi, Elisabetitr. št. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. I parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur , v porabo. == Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. veči itd. zam Zahtevajte oenilsei ;lk765 brzoparilniki za krmo nial so najboljši! S' Nov izboljšan sestav! njit Močna izpeljava popolnoma iz kova ^^^_________nega železa in železne pločevine! poif ■"""■"■■»^■a™a«a™B«Ba™B^B™Ba«B»B«e^»B^B^Ba™Ba«BiB^B™a™Mpre Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami Zaz iz litega železa! ten " ' v I pat nje Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII|3