D N E V NOVOTEHNE ' '93 OD 2 . DO 20. JUNIJA D O 3 0 % POPUSTA NOVOTEHNA Št. 22 (2285) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 3. junija 1993 • Cena: 85 SIT rrnm luniBjTj dJJUa umu ....n PRENOVITELJSKI SPUST PO SAVI KRŠKO - Občinska organizacija SDP iz Krškega sc bo tudi letos pridružila akciji SDP Slovenije ob svetovnem dnevu varstva okolja. Letošnji spust s čolni po Savi sc bo začel pri jezu HE Vrhovo (vas Šmarčna) ob 13. 30 in končal pri do Jermanovi skali v Kiškem med 16.30 in 17. uro. Po akciji bo tradicionalni prenoviteljski piknik pri lovskem domu na Trški gori, ki se ga bosta udeležila tudi dr. Ciril Ribičič in dr. Rado Bohinc. Dr. Ribičič bo ob tej priložnosti predstavil tudi svojo knjigo “Rad sem jih imel”. POTI IN STRANPOTI MLADOLETNIKOV BREŽICE - Občinski odbor krščanskih demokratov pripravlja jutri zvečer ob 20. uri že drugo po vrsti okroglo mizo na temo Poti in stranpoti mladih. Tokrat so k sodelovanju povabili strokovnjake iz Posavja, da bi spregovorili o mladoletnikih in njihovih težavah v svojem okolju. Hrvaška naj pusti Mokrice pn miru Brežičani zahtevajo, da Hrvati prekličejo izjave BREŽICE - Prebivalce brežiške občine močno vznemirjajo uradne izjave hrvaških funkcionarjev, da je že zadnji čas, da Mokrice postanejo last zagrebške župnije. Tiste, ki delajo v Mokricah, poleg tega moti ohnašanjc hrvaških visokih funkcionarjev, ki so redni gosti Mokric in se tu obnašajo, kot da je že vse njihovo. Ob takih dogodkih je skorajda normalno, da so sc Brežičani začeli vpraševati, kaj počne slovenska vlada. Bojijo se, da ni morda začela trgovati s sosedi in da ne bo zares prodala pomembnega koščka njihove občine. Nenazadnje sc sprašujejo, ali morda zato vlada in pristojna ministrstva nič ne ukrenejo, da bi omogočili razvoj gospodarske ploščadi in samega mejnega prehoda Obrežje. Žaradi takih govoric in razmišljanj, h katerim jih te silijo, so se Brežičani odločili protestirati pri slovenski vladi. Ta naj od omenjenih hrvaških funkcionarjev takoj zahteva, da prekličejo svoje namene o pridobivanju slovenskega ozemlja. Brežičani so med drugim svoje stališče do takih stvari jasno pokazali že v tem letu, ko so, malo tudi v odgovor hrvaškim težnjam, spremenili ime naselja Bregansko selo v Slovensko Z udarci proti odlagališču NSRAO Zadržali novinarja, nato še ftikncionarja občinskega izvršnega sveta - Trda pogajanja in prepričevanje - Krajane pomirila izjava državnega sekretarja GORENJI LESKOVEC - Prebivalci Kališevca in nekaj drugih zaselkov v neposredni bližini ene od predvidenih lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so minuli četrtek dopoldne zajeli novinarja in snemalca slovenske televizije. Dogodek sc je sprevrgel v svoj- stven in agresiven protest krajanov, ki so zahtevali ter te zahteve tudi podkrepili s kričanjem, pljuvanjem in udarci, naj na kraj dogajanja prideta še predsednik in podpredsednik krškega izvršnega sveta. S silo so se lotili tudi teh dveh, vendar sta vztrajala in po večurnem pregovarjanju jima je uspelo vsaj malo umiriti množico 70 ljudi. Ti so zahtevali še krškega župana in sevniško županjo. Predsednik SO Krško je na kraj dogajanja prispel z izjavo izredne seje skupščine, ki se je med tem časom odvijala v Krškem. V njej so poslanci dali jasno vedeti, da so sc že izrekli proti odlagališču v svoji občini. Zagotovili so krajanom, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti lokaciji trajnega odlagališča v občini, in poslali oster protest republiški vladi. Zahtevali so: da pristojna ministrstva proučijo še druge možnosti za odlaganje NSRAO, da se udeležijo izredne seje skupščine v Krškem na to temo in da čimprej sklenejo ustrezno meddržavno pogodbo s Hrvaško. Protest se je nadaljeval do večera, ko je na zahtevo zdaj že okrog 100 krajanov v Kališevec prispel državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Ta je pred množico podpisal izjavo, da v krški občini (z izjemo območja okrog nuklearke) brez soglasja prebivalcev ne bo več nobenih raziskav za graditev trajnega odlagališča NSRAO in prav tako ne same gradnje. V izjavi izvzeto območje nuklearke je v naslednjih dneh v Posavju • Kot je na tiskovni konferenci nasledi\jega dne povedal načelnik UNZ Krško Rajmund VVeber, očitki, da policaja ob dogodku ni odigrala svoje vloge, niso upravičeni. Po 12. uri, ko so bili obveščeni o “ugrabitvi” novinarjev, so imeli dogajanje pod nadzorom in so bili pripravljeni posredovati, če bi prišlo do najhujšega. Na prizorišče niso poslali policistov, kar je bila posebna želja občinskih oblasti, ki so ocenile, da jim bo jezo uspelo pomiriti s pogovorom. dvignilo precej prahu. Več o dogodku v Prilogi. B. D.-G. 50 LET KMEČKEGA GLASA NOVO MESTO - V torek, 1. junjja, je praznoval petdesetletnico izhajanja Kmečki glas, časopis, nametvjen razvoju in napredku našega kmetijstva in podeželja. Časopis je pričel izhajati na našem območju, na Rampohi v Kočevskem Rogu, sredi vojne vih-re> njegov prvi urednik pa je bil I-ado Kozak. Kolegom pri Kmečkem glasu in njegovi reviji Moj mali svet, ki praznuje petindvajsetletnico izhajanja, ob jubilejih iskreno čestitamo. voza in igrah. OTVORITEV ŠPORTNE DVORANE V BREŽICAH BREŽICE - Jutri popoldne ob 16. uri bodo tudi uradno odprli novo športno dvorano pri Osnovni šoli Brežice. Dvorana ni taka, kot so si jo že desetletja prizadevali zgraditi brežiški športniki in privrženci športa, pa vendar bo po svoje prispevala k boljšim pogojem za razvoj športa v občini. Na vseh dolenjskih šolah opozorilna stavka učiteljev Začetek stavke včeraj, ko niso delali dve uri njih in glasbenih šolah ter dijaških domovih. Včeraj, 2. junija, so učitelji že stavkali zadnji dve šolski uri, če pa vlada Republike Slovenije ne bo popustila v svojih trdih stališčih pri sklepanju kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, bodo stavko nadaljevali, in sicer naj bi bila jutri, 4. junija, na vrsti celodnevna stavka. Sledilo bo dogovarjanje 7. junija, in če ne bo prišlo do sporazumnih rešitev, bodo učitelji in vzgojitelji nadaljevali stavko: v sredo, 9. junija, bo tridnevna stavka in nato stavka vse od 15. junija do konca pouka v tem šolskem letu. renče ekipa lunstičncga društva Straža. Tekmovali so v košnji, grabljenju sena, sestavljanju kmečkega n pajsanju hloda. Najboljša ekipa v skupnem seštevku se bo udeležila državnega prvenstva v kmečkih igran. Med grabljicami seje najbolj izkazala članice ekipe Straškega turističnega dništva/ki je bila edina v krilu ‘kmeZka veselica (Foto-A PR)° 8rabljko sPodohL Po i8rah Je ™a’ kot )e za lake priložnosti v navadi, prava ////////////////////^^^^ Danes v Dolenjskem listu NOVO MESTO - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je pripravil opozorilno splošno stavko, za katero sc je izrekla večina sindikalnih organizacij po osnovnih, sred- zavarovalnica triglav d.d. PE Novo mesto vam omogoča BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLED vašega vozila ob sklenitvi obveznega zavarovanja ! na 3. strani: • Teden cvička prestal pre: na 5. strani: • Sprenevedanje škricev razbl na 6. strani: • Mimo volje ljudi ne bo šlo na 7. strani: • Ne dajo cistern za pitno vodo! na 9. strani: • Kriva pota dolenjskih direktorjev na 11. strani: • Ljudje pod Bohorjem ne majajo na 12. strani: • Brez spodbude talenti zakrni)8 na 15. strani: • Podpora Kaiiševcu in upornikom S PESTJO PROTl OBLASTI - Slabo obveščeni in že večkrat izigrani krajani si niso znali pomagati dnigače, kot da so uporabili silo. (Foto: 1). D,-G.) V nuklearki še preverjajo oba upaijalnika Med enomesečnim zastojem del rednega remonta Medtem, ko je bil v v katerem Ta igra je nevarna Pred slovenskim parlamentom je bilo v teh dneh odločanje o novem zakonu o varstvu okolja, la bo med drugim urejal tudi vprašanja v zvezi z odlaganjem jedrskih odpadkov, iskanjem lokacije zanje in izplačevanjem odškodnin. Po novem bo minister za okolje in prostor imel precej več pristojnosti kot doslej, največ seveda na račun zmanjšanega vpliva lokalnih skupnosti. V občinah se bojijo tega centraliziranega odločanja posameznih strokovnih ali tudi političnih skupin, po dnigi strani pa je dosedanja praksa pokazala, kako lahko slepo poslušanje mnenja javnosti privede do brezizhodnega položaja. Le kdo v Sloveniji bo sprejel jedrsko odlagališče, ne da bi imel tudi uzakonjeno pravico do primerne odškodnine? Zaenkrat vprašanje, kakšno zagotovilo in kakšna rskc univerze in njene Pedagoške fakultete spomnil na proslulc kvazi znanstvene stanove v nekaterih bivših socialističnih državah, ki za trdno valuto prodajajo svoje sicer ničvredne diplome nesposobnim petičnežem na Zahodu, ki imajo denar, vendar jim za družbeni ugled manjka ustrezen akademski naziv. Medtem pa so na Pedagoški fakulteti - bojda zato, da bi zaščitili ugled univerze - prepovedali zaposlenim dajati izjave za javnost o tej neljubi zadevi, univerzitetna uprava pa je pripravila izjavo, ki naj bi jo sprejel svet univerze in s katero naj bi javnosti pojasnili vse v zvezi s študijem v Bargi. Poglavitni krivec za razburjenost javnosti naj bi bil po tej izjavi, kakor je to že običajno, novinar, ki je o tem pisal. Vendar se je na nedavni seji sveta univerze vse obrnilo drugače. Nekateri akterji študija v Bargi so sc začeli med seboj obtoževati, sc dolžiti, da so prejemali na zasebne račune iz Italije milijone lir, se prepirati, kdo je kaj vedel in česa ne ter podobno. Svet univerze je pripravljeno izjavo univerzitetne uprave zavrnil in oblikoval tričlansko komisijo, ki naj natančno pregleda dokumentacijo o študiju v Italiji. Rektor univerze dr. Alojz Križman pa jc ob tem dejal, da obstajajo v zvezi s tem študijem podatki, ki bodo povzročili tudi kazensko, in ne samo moralno odgovornost nekaterih. V nenavadni luči pa sc jc znašel tudi rektor sam, saj je z vznesenim pismom javnosti še pred sejo sveta demantiral članek novinarja Večera. Pred sejo sveta je rektor dr. Križman zapisal tudi tole: “Raziskovalno novinarstvo si s primitivnim ritualizmom lasti pravico razsodnika. Z ošabno miselnostjo komentira dogodke, ki jih ne razume, in ob pomanjkljivem spoznavanju dejstev zaide v halucinacije... Košare z zaklano perutnino jc treba odnesti v skubilnico! Z mešanico dežja in sodre ti nepridipravi želijo bičati obraz. Prav zaradi tega v svoje veliko osebno zadovoljstvo sporočam: žPojdi že! Hudiči so ti za petami!’” Res, dokaj nenavadne besede za rektorja, ki jc svoje dni veljal za velikega pristaša in celo za zaščitnika taistega raziskovalnega novinarstva. Izr kdo sc spreminja: rektor, raziskovalno novinarstvo ali samo časi? TOMAŽ KŠELA NABORNIKI ZDRAVA GENERACIJA NABORNIKOV-Za 378komaj polnoletnih fantov iz novomeške občine je bil začetek tega tedna v znamenju nabora. Njihovo zdravstveno stanje so najprej preverili v Zdravstvenem domu, pred naborno komisijo pa so dokončno dobili oceno za svoje telo in sposobnosti Po pogovoru so vsakemu fantu posebej ob upoštevanju želja določili, kateremu rodu slovenske vojske bo služil. Naši vojaki služijo vojaški rok čimbližje domu, vendar je Slovenija tako majhna, da gredo lahko vsak konec tedna brez težav domov. (Foto: J. Pavlin) NAJSODOBNEJŠE MOLZIŠČE V KOČEVSKI REKI - Podjetje Snežnik Kočevska Reka, natančneje rečeno Strežnikovi kmetijei, je imelo minuli petek praznik, ki so sc ga udeležili mnogi gostje iz Kočevja in od drugod. Med njimi je bil celo princ Karel Adolf Auersperg, ki je imel do konca dntge svetovne vojne na Kočevskem veliko posesti, pa tudi člani njegove najožje rodbine iz Južne Amerike, kjer imajo farmo s 4.000 glavami živine. Tokrat so Sncžnikovi kmetijci dobili najsodobnejše molzišče krav, saj ima vgrajene fotocelice, mikroprocesorsko tehniko, urejeno računalniško spremljanje dogodkov v molzišču in hlevu, čistilni pralni avtomat itd. V tem hlevu imajo 190 krav. Urejanje je veljalo 22 milijonov tolarjev, oprema pa je nemška. Zmogljivost molzišča je 8 krav hkrati. Zaradi najsodobnej.se opreme pa bo molža opravljena 30 do 40 odstotkov hitreje, kot je trajala doslej. Trak je prerezal Janez Lenassi, direktor Snežnika. (Foto: J. Primc) naša anketa Stranke se združujejo Na sobotnem kongresu v Ljubljani so Delavska stranka Slovenije, Socialdemokratska unija, Socialdemokratska prenova ter del socialistov in Demokratične stranke upokojencev ustanovili novo levosredinsko stranko. Stranka sc imenuje Združena lista socialnih demokratov in jc za predsednika izvolila mag. Janeza Kocijančiča. Očitno jc, da se je sprožil proces združevanja strank. Čeprav zaradi pričakovanih lokalnih volitev morda komu že zmanjkuje časa, do strankarskih “porok” ne prihaja za vsako ceno. Pred časom je tako spodletel poskus, da bi sc združili socialdemokrati in socialisti. Podobno na pol poti so ostali že prej nekateri na politični desnici. Zaradi tega jc težko napovedati, kaj se bo dogajalo v bodoče. Najzancsljivejša jc menda napoved, da se bodo v kratkem združili krščanski demokrati in skupina narodnih demokratov. Kar koli se dogaja, je nekako pričakovan razplet. Na majhnem in politično dokaj ncrazčlenjcnem prostoru, kot jc Slovenija, sedanja množica strank na levici, desnici in v sredini namreč preprosto ne more preživeti. Evropski zgled o strankarski podobi države govori verjetno o tem, da lahko deluje samo nekaj zares vplivnih strank in da delovanje nepregledne množice manjših strank lahko pomeni kvečjemu neke vrste politično folkloro. MARTIN HEIMBRING, delavce iz Velike Doline: “Ne vem, če bo kaj iz teh poskusov združevanja strank. Mislim, da bo še dolgo trajalo, preden bomo tudi pri nas dobili le nekaj močnih strank. Zaenkrat gre težko, saj vsak vztraja na svojem in nihče noče popuščati. Ker sc ne morejo zmeniti med sabo, dela vsaka stranka po svoje in zahteva vsaka svojega ministra. Tako se nam dogaja, da imamo iz vlade v vlado več ministrov.” ■■■■■■HUBI BRANKA BJEGOVIČ, dipl. polito-r loginja iz Krškega: “Mislim, da se bo v prihodnosti, kn lx> prihajalo do |x>vczavc med posameznimi strankami, desnica ~ znala bolj povezati in bolj učinkovito organizirati kot stranke na levi strani. Kdo s kom bo povezal, je za zdaj HL zelo težko napovedovati. Že pri zadnjih volitvah smo namreč videli, da jc prišlo x - do zelo čudnih in neobičajnih povezav Af/K zgolj zaradi trenutnih interesov.” BERNI PUNGERČIČ, podjetnik iz Sevnice: “Če bi sc le prepirali, ne bi šlo. Na vrhu mora vladati določeno medsebojno zaupanje, kooperativnost, in to ne glede na strankarske barve. Zato mislim, da ni nič slabega, če se povezujejo stranke levice, desnice in centra, da bi imeli bolj stabilno vlado oz. oblast, saj jc od te odvisen celoten razvoj. Po drugi strani pa jc dobro, če obstajajo tudi manjše stranke kot neizprosna kontrola vladajoče pozicije.” MATEJA PROJE, tajnica v komerciali Trima, doma iz Šcntlovrcnca: “Meni sc zdi bolje, če jc manj strank, ker jc politična scena bolj pregledna, večja pa jc lahko tudi učinkovitost tako sestavljene oblasti. Zato sc naj kar združujejo ljudje različnih svetovnih nazorov, saj je medsebojno, tudi osebno spoznavanje, pomembno za večjo homogenost tudi tedaj, ko gre za t.i. velike teme oz. vprašanja. Manj možnosti jc za prepir.” KSENIJA KI IALIL, referentka za šolstvo in kulturo v črnomaljski občini: “Naše stranke nimajo definiranih programov, po katerih bi sc jasno ločevale druga od druge. Toliko strank na tako majhnem prostoru in pri tako majhnem številu volilccv ne more priti do veljave. Tako prihaja do koalicij strank, ki po osnovni usmerjenosti ne bi sodile skupaj. Mislim, da se bodo dejansko sorodne stranke na levi, na desni in v sredini združevale.” MATJAŽ RUS, metliški poznavalec razmer: “Nekaj jc v zraku. Mislim, da jc to politični aids, zato pred združevanjem priporočam kondom. V kratkem pričakujem konkubinat vseh strank, ki sc še niso združile. Združite in ljubite sc! Ko sc bodo vse slovenske stranke uspešno združile, bo ta strankica postala radikalno krilo hrvaške HDZ. Na koncu pa sc bodo razdelili: pol jih bo šlo v igralnico ob piranskem zalivu, druga polovica v novo na Gorjancih.” TOMAŽ KOVAČIČ, tiskar iz Ribnice: “Strank jc preveč. Ljudje niti ne vedo za vse, in zato je prava zmeda. Dovolj bi bile tri ali štiri, največ pet strank. Politiki se borijo za svoje stolčke in plače bolj kot za blagor naroda in napredek gospodarstva. Kot predsednik sindikata sc ubadam tudi s težavami gospodarstva. Vidim, da ni prav, da pehajo firme v stečaj. Za sedanje raz- ~,r~rm mere jc kriv naš vladni vrh.” FRANC BARTOLME, tehnolog v Kočevskem tisku, Kočevje: “Strank bo toliko, kolikor bo interesov, in na temelju interesov naj sc združujejo. Dvomim, da bo prišlo do večjega združevanja, saj to ni preprosto, kar sc jc videlo ob napovedani združitvi socialistov in socialnih demokratov. Potrebo po združevanju čutijo stranke, ki so na tem, da ne bodo prišle v parlament in da ne bodo dobile denarja za delo.” ZVONE LAH, obrtnik iz Mirne Peči: "Za tako majhno deželo, kot je Slovenija, je sedanje število strank preveliko. Združevanje bi bilo za stranke koristno, ker bi pridobile moč. Sedanji poskusi združevanja so pokazali, da sc vse stranke nočejo odpovedati samostojnosti. Njihovo število ostaja še naprej veliko in najbrž bomo zaradi tega še naprej spremljali strankarske boje. Volivcem pa kaže vsak dan slabše.” Jflk “Teden cvička” prestal presaditev Obiskovalci nadvse zadovoljni z novo lokacijo v Kostanjevici - Spodbudne besede ministra dr. Jožeta Osterca - Kaj je o cvičku povedala dr. Slavica Šikovec KOSTANJEVICA - V Novem mestu tako preganjana prireditev Teden cvička je končno našla svoj mir v prelepem okolju kostanjeviškega gradu. Bojazen Društva vinogradnikov Dolenjske in gostinca Otta Sevška, da na novi lokaciji ne bo obiska, je bila odveč. V soboto in nedeljo je bilo grajsko dvorišče izpolnjeno z obiskovalci, registracije na avtomobilih in avtobusih pa so priča, da je letošnji Teden cvička postal tudi slovenska prireditev. Kot za zabavo Prikaz najnovejše mehanizacije za spravilo silaže NOVO MESTO - Pred kratkim je novomeška firma Tabakum, katere glavni del poslovanja je nabava in prodaja kmetijske mehanizacije domačih in tujih proizvajalcev, na kmetiji Marjana Gorenca v Zburah pri Smarjcti pripravila prikaz novosti najnovejše mehanizacije za spravilo travne silaže firme Deutz-Fahr. Tabakum je namreč eden od treh zastopnikov te firme v Sloveniji. Prikaz so pripravili s pomočjo kmetijske pospeševalne službe, vabila so poslali živinorejsko usmerjenim kmetijam, stroje na delu pa si je prišlo ogledat več kot 100 kmetov. Pri tej najnovejši tehnologiji spravila travne silaže niso potrebni ne silosi za spravilo ne dosuševalnc naprave, prav tako ni potreben pokrit prostor za spravilo krme. S stroji namreč travo pokosijo, jo razrežejo in pod visokim pritiskom zvijejo v bale in na koncu bale zavijejo v sterilno polivinilno folijo, odporno proti zajedalccm in ultravijoličnim žarkom. Tako spravilo je zelo hitro, s temi stroji pa en sam človek v eni uri kompletno pospravi krmo s hektarja do hektarja in pol površine. Izkoristek hranljivih snovi, zlasti prebavljivih beljakovin, je pri takem spravilu silaže bistveno večji kot pri klasičnem načinu siliranja. Celotna investicija znese okoli 50.000 mark, toliko pa danes stanc dosuševalna naprava za eno kmetijo. Zato, pravijo poznavalci, je to primerno predvsem za tiste, ki imajo večje površine, oz. za več kmetov. Prav strojni krožki sc za tc stroje tudi najbolj zanimajo. Stroj za zvijanje bal, tako imenovana balirka, je uporaben tudi za spravilo suhega sena in slame. A. B. sejmisca BREŽICE - Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 289 do tri mesece starih in 47 starejših prašičev. Prvih so prodali 143 po 280 do 300 tolarjev, drugih pa 14 po 150 do 180 tolarjev kilogram žive teže. Obiskovalci tokrat niso porušili rekorda novomeške “cvičkarije”, ko je bilo v novomeški Športni dvorani iztočenih dobrih 15.000 litrov vina. Pilo in jedlo sc je v mejah, od vina omamljenih pa skorajda ni bilo videti. Kljub pravi poletni vročini obiskovalci niso segli po pivu in nihče sc ni pritoževal nad tem, da so točili le cviček. Domala na vsaki mizi je stala tudi buteljka Kralja cvička, kar da vedeti, da so sc pokuševalci želeli prepričati, kakšnega okusa je najbolje ocenjeni Kirarjcv cviček. Prvič v vsej zgodovini Tedna cvička je skorajda zmanjkalo tudi vzorcev in na stojnici za pokušanjc, kar kaže, da tudi Dolenjce zanima pokušanjc in kakovost vina. Grajsko dvorišče z arkadami in galerije, kostanjeviški pur-gaiji v uniformah in častitljiva starost grajskih zidov so mogoče prispevali, da seje prireditev iztekla kulturno in brez izgredov. Tudi strokovni del prireditve je stekel tako, kot so si organizatorji zamislili. Otvoritveni slovesnosti so sc udeležili predstavniki občin Trebnje, Sevnice, Krško, Brežice in Novo KRST KRALJA CVICKA - V spremstvu kostanjeviškili purgarjev je prvo steklenico Kralja cvička prinesel Marjan Kirar, razločila pa gostitelja Fanika in Otto Sevšek. (Foto: J. Pavlin) Izvrstna vina v Mariboru Uspeh za vina metliške Vinske kleti in družine Plut METLIKA - Na ocenjevanje vin letnika 92 iz podravskega in posavskega vinorodnega rajona, tako imenovani pregled letnika v Mariboru, je metliška Vinska klet poslala 7 vzorcev svojih lanskih vin: laški rizling, Sardone, sovinjon, rumeni muškat rednih trgatev ter 3 vzorec posebnih trgatev: laški rizling pozno trgatev, izbor in ledeno vino. Skupaj je bilo na ocenjevanju 138 vzorcev vin, od tega 54 vzorcev predikatnih vin, kar govori o izredni kakovosti lanskega letnika. Poleg zadružnih vinskih kleti so na mariborski pregled letnika svoja vina poslali tudi znani zasebni vinogradniki, tako tudi družina Plut iz Drašičcv v metliški občini. Vina so ocenjevali enologi iz teh dveh vinorodnih rajonov, skupaj je bilo v ocenjevalni komisiji več kot 30 strokovnjakov. Med 12 vzorci laškega rizlinga je najvišjo oceno, 18,21 točke, dobilo vino družine Plut, kar je seveda izvrsten uspeh tc znane vinogradniške družine, saj na tako eminentno ocenjevanje, kot je mariborski pregled letnika, vsi pošljejo najboljše, kar Kmetijski nasveti Gnojevka prinaša hudiča Gnoj prinaša zemlji boga, gnojevka pa hudiča, pravi nemški pregovor. Resje velikanska razlika v uporabnosti in koristnosti teh dveh organskih gnojil in to razliko neznanje santo še povečuje. Uporaba gnojevke, ko je mešanice živalskega blata, seča in vode, ki nastaja v sodobnih hlevih z rešetkami, zahteva več strokovnega znanja, več vestnosti in bolj naravi naklonjen odnos kot pa uporaba gnoja iz klasičnega kmečkega hleva. Najvažnejša sestavina gnojevke je dušik, ki nastopa v amoni-akalni obliki, ki je lahko hlapljiva. V tem je izvor za nekatere neznosnega smradu, ki se širi okrog posodobljenih kmetij, kjer gnojevko preobilno ali nepravilno uporabljajo. Najbolj smrdi prašičja gnojevka, ki itna celo do 70-odstotnc izgube dušika, kar pomeni, da najbolj prizadene naravno okolje, povrhu pa še najmanj koristi. Sicer pa je znan problem osmerice slovenskih prašičjih farm. Gnojevko pa jc mogoče tudi zelo koristno uporabiti. Pravi način sc začne z gradnjo dovolj velike gnojnične jame (12 kubičnih nictrov prostora za govedo), ki omogoča, da lahko kmet sam izbere najugodnejši cas za razvoz, ne da bi ga k temu prisilila prepolna jama. To lahko vidimo pozimi, ko kmetje razvažajo gnojevko, ne da bi koristila, ampak lahko celo škoduje. Idealno bi bilo, če bi bilo mogoče vso gnojevko zadelati v zemljo pred setvijo ali saditvijo, kar pa žal m uresničljivo. Zadnje čase je slišati strokovna priporočila, naj bi z gnojevko dognojevali posevke koruze. Če sc ta ukrep izkaže za res dober, bi bila to rešitev za mnoge kmetije, saj je znano, da je koruza postala daleč najpomembnejša slovenska poljščina, ki zavzema kar dve petini vseh P‘>|j. S pravilnim postopkom je mogoče brez škodljivih posledic v koruznem posevku uporabiti 60 do 80 kubičnih metrov gnojevke na hektar. Dobro polovico naj bi je poljedelec uporabil pred setvijo, slabo polovico pa za dognojevanje. Koruzo je mogoče dognojiti z gnojevko do sredine junija, ko je še mogoče voziti s traktorjem po njivi. Dognojiti jc sicer možno tudi s pomočjo cevi, vendar je razvoz s traktorjem primernejši, saj jc tedaj mogoče uporabiti podrahljalnik in gnojevko sproti zadelati v tla. V tem primeru so izgube majhne, učinek pa zelo dober. Inž. M. L. premorejo. Laški rizling iz metliške Vinske kleti je dobil dobro oceno -17,85. Med 10 sovinjoni je bil metliški na sredi in jc dobil oceno 18,15 točke (najvišja jc bila 18,56); njihov Sardone sc jc prav tako dobro izkazal in dobil oceno 18,16 (najvišja 18,49). Belokranjci so ponovno dokazali, da na njihovih najboljših legah uspeva izvrsten rumeni muškat. Vzorec redne trgatve iz Vinske kleti jc dobil 18,48 točke, Plutova pozna trgatev pa celo 18.75 točke. Med štirimi poznimi trgatvami laškega rizlinga je bil le metliški suh in jc dobil visoko oceno 18,46 točke ter s tem 2. mesto. Med 3 vzorci laškega rizlinga izbora je metliški dobil najvišjo oceno - 18,79 točke. Vinarji iz posavskega in podravskega rajona so v Maribor poslali kar 7 ledenih vin, ki so vsa dobila visoke ocene, od 18,90 do najvišje ocenjenega metliškega ledenega vina, ki so mu prisodili 19,65 točke. Višjo oceno na tem ocenjevanju, 19.86, je dobil le Vinagov suhi jagodni izbor. A. B. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta tržni petek smo zapisali cene naslednjim stvarem: jajca 14 tolarjev, jagode 400, paradižnik 220, gozdne jagode 400, češnje 200 do 250, solata 1 CK), skuta 400, sirček 300, smetana 40, fižol 250, slivovka 450, domači sir 600, orehi 800, krompir 40, mladi krompir 120 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi jc paradižnik veljal 220, marelice 340, limone 99, korenje 139, kumare 126, orehova jedrca 945, jabolka 59 in cvetača 189 tolarjev. Dcladini jc ponujal mladi krompir po 100, banane 90, jagode 400, češnje 250, čebulo po 60, suhe slive 250, rozine 300, paradižnik 180, pomaranče 70, šampinjoni 2(X). mesto, o cvičku jc precej spodbudnih besed povedal slovenski minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Osrednja prireditev jc bila sobotna okrogla miza “Cviček kot slovenska in svetovna posebnost, ki je privabi- • Zanimivo je bilo tudi sobotno popoldansko srečanje zasebnih vinogradnikov Sloveiijje, ki so bili mnenja, da je cviček potrebno čimprej zaščititi, trgu pa ne ponuditi le en tip cvička, temveč sto in še več cvičkov, potrošnik pa naj sam izbere cviček, ki njegovemu okusu najbolj ustreza. Prireditev sc je iztekla v nedeljo s skupščino dolenjskih vinogradnikov. Eno glavnih sporočil je bilo to, da bodo vse dosedanje podružnice že prej kot v pol leta postale samostojna društva, sedanje društvo pa se bo preimenovalo v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske. la številne slovenske poznavalce tega vina. O cvičku in njegovih možnostih vrnitve na slovenski in evropski trg jc precej spodbudnih besed povcda: la dr. Slavica Sikovcc iz Ljubljane. “Ljudje po svetu na policah v trgovinah že izbirajo lahka vina, in cviček z nizkim odstotkom alkohola jc zagotovo zanimivo tržno blago. To edinstveno rdečkasto vino ima toliko dobrih lastnosti, da sc bi ga dalo ponuditi tudi v bolnišnicah”, je povedala prof. Sikovčcva. Povedala jc primer neke nemške bolnišnice, ki to že počne. “Človek bi dnevno lahko popil do 60 gramov alkohola, in če bi bil to cviček, bi ga čez dan lahko srknil kar eno buteljčno steklenico,” jc še dejala. Direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc ji jc pritrdil vendar jc dodal, da je do tega, da bodo v novomeški bolnišnici bolniki “popivali”, še daleč. Priznal pa jc, da jc življenje s primerno dnevno količino vina veliko bolj kakovostno. Še posebej je poudaril, da je cviček zelo primerno vino za diabetike. JANEZ PAVLIN EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Suša lahko povsem dotolče preobložen trs Pravočasno se zavedajmo Arabci pravijo: dež jc povsod enak, vendar v močvirju povzroča rast trnja, v vrtu pa rast cvetja. In sedaj, ko dežja primanjkuje, jc koristno vedeti nekatera pravila, kako se rastline oz. vinska trta obnašajo v takih razmerah. Trta dobro prenaša sušo. Raste ob Mediteranu, kjer so suha poletja. Vendar jc očitno, da v naših krajih ni tako prilagojena pomanjkanju vlage. Ker se je suša že začela, moremo pričakovati, da bo letos mogoče imela odločilen vpliv na pridelek, lahko pa tudi na obstoj trte. Nikakor ne bomo smeli ravnodušno opazovati, kaj sc bo dogajalo. Pri tem ne mislim, da bo vsem mogoče zagotoviti trli manjkajočo vodo z zalivanjem, ampak bo potrebno vestno opraviti več del, ki bodo prispevala k preživetju trte. Nekaj smo sc naučili že lansko leto. Verjetno bo dobrodošel podatek, da za tvorbo 1 kg grozdja trla s koreninami potegne iz tal 100 litrov vode in jo odda v ozračje skozi listje. Trs za tvorbo vsega rožja, ki ga jc okrog I kg, porabi okrog 250 litrov vode v teku cele rastne dobe. Prav toliko vode potrebuje v času razvoja in zorenja grozdja za pridelek 2,5 kg grozdja. Manj bujni in predvsem manj obloženi trsi imajo bistveno manjši primanjkljaj vode in s tem večjo možnost, da preživijo še tako veliko sušo. Pogosto gnojenje po površini in vlažna leta povzročijo, da korenine rastejo bolj plitvo pod površino. Ob suši sc bodo sčasoma obrnile v globino, vendar ne smemo s prevelikim pridelkom prej uničiti trsa. Zato poudarjam, da je potrebno sedaj odstraniti vse odvečne in kratke poganjke. Grozdje na poganjkih, dolgih do 40 cm ne poveča pridelka, poslabša pa sc kakovost. Ne glede na sušo bo potrebno redčiti tudi grozdje takoj, ko se jagode zavežejo in ugotovimo možni pridelek. Čakati na dež, da bo rešil večji nastavek, pomeni tvegati trs, da propade zaradi suše. Ne pozabimo, da je trta zaradi suše izčrpana še od lani! In s čim še lahko trti pomagamo preživeti? Plitva obdelava tal ali pogosto mulčcnjc nekoliko preprečujejo izhlapevanje vode iz tal. Škropljenje z lastnimi gnojili izboljšuje odpornost trte na sušo. Pri tem jc posebno pomemben cink, zato je koristno, da za škropljenje, ko bo potrebno, uporabljamo dithanc M 45 ali antracol ali polyram conibi. Sicer pa, dokler se vremenske razmere ne spremenijo, jc v vinogradu samo nevarnost oidija. Od pripravkov dajem prednost žveplu v prahu. Sis-temik pride v poštev pred cvetenjem edino, če jc močan napad in ga v preteklih letih nismo redno večkrat na leto uporabljali. Razmislite o dejstvih, ki sc nanašajo na novonastale razmere. Če boste trmasto vztrajali pri dosedanji praksi in načinu dela, bo pozneje vsako spremembo dosti težje doseči. Inž. JOŽE MAUEVIČ Prikrit mastitis še nevarnejši Število celic v mleku kot kazalec zdravja vimena - Kaj je potrebno ukreniti Vnetje vimenu jaz. mastitis jc najhujša in najpogostejša bolezen pri molznih kravah. Skoda, ki jo povzroča, jc nadvse občutna in jo je težko primerjati s škodo, ki jo v čredah prizadenejo druge bolezni. Povzroča velike izgube pridelovalcem mleka in mlekarni. Vnetje vimena nastane, kadar bakterije skozi seskov kanal ali po krvi prodro in sc naselijo v mlečni žlezi. Ob tem poškodujejo vimensko tkivo. • Ugotavljanje prikritega mastitisa - Štetje celic v mleku je zanesljiva, enostavna in po vsem svetu razširjena metoda ugotavljanja prikritega mastitisa. Temelji na dejstvu, da se bele krvničke (levkociti) v povečanem številu pojavijo v vnetem vimenskem tkivu, kjer sc poskušajo zoperstaviti bakterijam, levkociti oz. “somatske celice” so v takih primerili prisotni tudi v mleku, njihovo število pa je odvisno od resnosti vnetja. Povečano število celic v mleku ni vedno znak vnetja vimena. Število celic v mleku je povečano nekaj dni po telitvi, v zadnji fazi laktacije in včasih pri nekaterih drugih zdravstvenih motnjah. Na splošno se povečano število celic kaže v manjši proizvodnji mleka. Ta izguba je lahko od črede do črede različna. Zaradi tega sc spremeni izglcd in sestava, občutno pa sc zmanjša tudi količina namolzenega mleka iz obolele četrti. V hujših primerih vnetja vimena je prizadeto tudi splošno zdravstveno stanje krave (povečana telesna temperatura, neješčnost, driska idr.). Največkrat pa jc vnetje vimena prikrito, tako da ga rejec z enostavnimi metodami odkrivanja ne more ugotoviti. Zmanjšana proizvodnja in spremembe v sestavi mleka, ki so posledica takega vnetja, običajno nastajajo počasi in povsem prikrito. Vimensko žlezno tkivo propada, sproti pa ga nadomešča vezno tkivo. Zaradi velikega števila prikritih primerov jc ugotavljanje mastitisa v veliki meri odvisno od dodatnih razpoznavnih testov, ki slonijo predvsem na številu celic (levkocitov) v mleku prizadete vimenske četrti. Če ocenjujemo problem mastitisa samo po številu vidnih vnetij, jc stanje v čredi običajno zadovoljivo. Ko vidno bolnim kravam prištejemo HELENA MR/UKAR še prikrito bolne, jc stanje v čredi v pogledu vinicnskih obolenj drugačno. Zato jc odkrivanje prikritega mastitisa pomembno. Kadar ga ne ugotovimo pravočasno, povzroči resne poškodbe vimenskega tkiva, saj sam obrambni mehanizem živali le redko zaustavi vnetje. Skoraj vedno jc potrebno zdravljenje. Mag. VIDA CADONIČ-ŠPELIČ Mag. ANDREI PENGOV • Ministri odhajajo, narodi ostajajo. (Levstik) • Pretepi ga, kdor jc palice vajen, on misli, da je od ljubezni glajen. (Levstik) • Pri nas kritika komarje preceja, a velblode požira. (Levstik) • Živ jezik je drevo, ki vedno odganja. (Levstik) število celic v ml hlevskega vzorca Ocena zdravja vimena manj kot 125.000 od 125.000-250.000 odlično vimenska vnetja v čredi dobro niso problem 250.000-375.000 zadovoljivo v čredi je nekaj živali s prikritim mastitisom 375.000-500.000 v čredi ^e zdravje vimena ogroženo; pogostejša obolenja mlečne žleze; potrebne dodatne preiskave mleka; zdravljenje in preventivni ukrepi 500.000-750.000 v čredi je zdravje vimena moteno, obolelih živali v čredi je več; nujne so dodatne preiskave mleka in načrt sanacije obrata; spremembe v sestavi mleka več kot 750.000 v čredi pe zdravje vimena zelo moteno; zelo veliko obolelih živali; nujne so dodatne preiskave mleka in načrt sanacije obrata; opazne spremembe v sestavi mleka SPOROČILO TABLLE - Povezava med številom celic v hlevskem vzorcu mleka in zdravjem vimena v čredi gospodinjski kotiček Sočno jagodičevje se nudi Naravne razmere naših krajev so zelo ugodne za pridelavo vseli vrst sadja. Poraba sadja v svetu iz leta v leto narašča. Za zdravo prehranjevanje jc priporočljiva poraba 100 kg različnega sadja na prebivalca na leto. Seveda je v resnici porabljena količina sadja odvisna od letine, prehranjevalnih navad in znanja o pripravi sadnih jedi ter predelavi. Skoraj vsaka kmetija ima sadovnjak in vrt, kjer uspevajo zgodnje in pozne vrste sadja. In tu je še gozd s svojimi sadeži. Borovnice, ki jih narava skoraj vsako leto velikodušno ponudi, vse premalo uživamo sveže. Zaradi svoje hranilne in zdravilne vrednosti naj bi bile večkrat na jedilniku v obliki sadnih solat, svežih sokov, raznih napitkov, kot je sadno mleko, ali v sestavi s sladko smetano ter sladoledom. Borovnice se tudi zelo dobro konzervirajo. Najenostavneje je, če jih posušimo in kasneje uporabljamo kot dodatek posušenim jabolčnim krhljem za pripravo kompo- tov. Okusni so, če ohlajenim dolijemo limonin sok. Iz posušenih borovnic skuhamo tudi čaj in uporabimo kot pomožno zdravilo pri prebavnih težavah. Tudi ribez, bodisi črn, rdeč ali bel, sodi med priljubljeno jagodičevje. S posameznimi jagodami krasimo sladice, žele pa služi za biskvitne premaze. Nekoliko manj prijetnega okusa, vendar visoko cenjen zaradi velikih količin vitamina C, jc črni ribez, ki ga največ predelajo v sok in sirup. Za pripravo RIBEZOVEGA VINA lahko uporabimo vse vrste ribeza. Iz 5 kg ribeza dobimo 3 litre soka. Temu dodamo še 6 1 vode in 2 kg sladkorja. Vre naj v 10-litrski pletenki. Pred vrenjem dodamo na 10 I mešanice 1 g vinobrana, ki vsebuje žveplov dioksid, da bo vino hitreje bistro in obstojno, Vino vre približno 4 tedne. Nato ga prefiltriramo in pretočimo v steklenice, ki jih hranimo v temnem in hladnem prostoru. DOLENJSKI UST j IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN (f Novi koši so kaj hitro popadali V novomeški občini v ponedeljek končali akcijo “Urejamo okolje 93” - Najprizadevnejše krajevne skupnosti nagrajene - Jeseni bodo očiščevalno akcijo ponovili NOVO MESTO - V ponedeljek seje še zadnjič sestala projektna skupina, ki je dva meseca in pol vodila akcijo “Urejajmo okolje 93”. V zaključnih poročilih so opravljeno delo predstavile vse službe in organizacije, ki so sodelovale pri čiščenju in urejanju okolja v novomeški občini od začetka marca pa do sredine maja.Akcijo je nadziral Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je v projektno skupino vključil predstavnike krajevnih skupnosti, podjetja, javne službe, šole, društva in upravne organe, ki so neposredno povezani z okoljem in urejanjem prostora. Ugotovili so, da je bilo storjenega veliko, vendar so mnoge pridobitve akcije žal hitro pokvarljivo blago, saj so mnogi na novo postavljeni koši za smeti in prenovljene klopce v Ragovem logu že polomljene, bregove reke Krke in njenih pritokov so hitro “okrasili” novi odpadki pa tudi stanovanjske soseske ponekod že kažejo kaj klavrn videz. Po podatkih javnega podjetja Komunala, ki je poskrbelo za odvoz odpadkov, in Dinosa, ki je odvažal zbrane sekundarne surovine, je akcija • Eden od ciljev akcije je bilo ekološko osveščanje, ki pa morda zaradi globoko zakoreninjenih razvad ljudi ni uspel najbolje. Na tem področju naj bi več naredili v prihodnji akciji, ki jo turistično dništvo predlaga že za letošnjo jesen. vas, ki sc jim bo prispevek poznal tudi pri denarju, ki ga krajevnim skupnostim vsako leto namenja občina. Med društvi so v akciji največ prispevali ribiška družina Novo mesto, ki je očistila bregove Krke vse do Mršcčc vasi ter pritoka Radcšca in Težka voda, planinsko društvo, ki je uredilo nekatere pešpoti, in turistično društvo. Člani tega so sproti opozarjali na potrebe po čiščenju po- sameznih delov mesta in drugih krajev v občini. I.V. ODKUP IZRABLJENIH AKUMULATORJEV NOyO MESTO - Akumulatorska delavnica firme Tabakum iz Novega mesta odkupuje stare akumulatorje vseh vrst in svinčene odpadke. Ta poteza se jc pokazala za koristno tudi z ekološkega vidika. Nemarni ljudje odmetavajo izrabljene akumulatorje v naravi, po gozdovih, na travnikih in ob potokih, kjer sc iz njih izceja žveplena kislina. Najboljši zbiralci takih zavrženih akumulatorjev so Romi, ki so tako hočeš nočeš tudi “sanitarni” za naravo. Koliko je tega v naravi, pove podatek, da jc samo en Roni v eni vožnji pripeljal Blažu Tascvu 2 toni zavrženih akumulatorjev. Pri Tabakumu odkupujejo tudi izrabljene akumulatorje viličarjev, ki kazijo marsikatero tovarniško dvorišče. naletela na največji odziv v krajevnih skupnostih Škocjan, Uršna sela, Smarjeta, Šentjernej, Birčna vas, Mirna Peč, Brusnice, Gabrje in Bučna Vse od grabelj do čebele Razstava v osnovni šoli Orehovica - Sodelovanje s krajem Sodobna telefonska centrala Posodobitev pošte v Novem mestu - Za centralo prek 600 milijonov NOVO MESTO - V novih prostorih novomeške pošte na Novem trgu so 28. maja predali v uporabo novo telefonsko centralo. Gre za sodobno komunikacijsko vozlišče, ki ima 1.600 naročniških priključkov in 1.200 medkrajevnih telefonskih vodov in jc skupaj s 1.700 kv. metri novih poštnih prostorov stalo investitorja 640 milijonov tolarjev. Na petkovi otvoritvi, ki jc bila simbolična, saj jc centrala že nekaj časa v uporabi, so poudarili upravičenost naložbe. Po besedah Antona Bajca, direktorja PTT podjetja Novo mesto, so vgraditev take centrale narekovale potrebe že pred desetimi leti. Omenjeno telefonsko centralo, ki so jo začeli graditi pred dvema letoma, je po Siemensovi licenci izdelala kranjska firma Iskratcl. V Iskratclu ob tem poudarjajo, da so vanjo vgradili veliko domačega znanja in domačih sklopov. Dnevi Novotehne Od 2. do 20. junija - Zaključna prireditev na novomeškem Glavnem trgu NOVO MESTO - Novomeška trgovska firma Novotchna bo od 2. do 20. junija pripravila vrsto prireditev pod skupnim naslovom Dnevi Novo-tchne. Letošnje geslo jc: Novo v Novotehni. To bodo že četrti dnevi Novotehne zapored in letos bodo prvič utrip Novotehne čutili v vseh krajih, kjer ima Novotehna svoje prodajalne, se pravi v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Krškem. Gre seveda za predstavitev Novotehne in njenih poslovnih partnerjev. Z razliko od prejšnjih dni Novotehne, ko je bila osrednja prireditev v novomeški športni dvorani, bo sedaj glavno dogajanje v njenih prodajalnah. V tem času bodo prodajali blago s popustom do 30 odst. En dan bo v vsakem mestu posvečen predstavitvi avtomobilov iz bogatega prodajnega programa Novotehne, med njimi tudi Citrocnove novosti Xantie. Na zaključni prireditvi na Glavnem trgu v Novem mestu, za katero pripravljajo kulturno-zabavni program z veliko modno revijo, bodo izžrebali kupone, ki jih bodo kupci dobili pri nakupu v času Dnevov Novotehne. • Nevednost je ena od oblili onesnaževanja okolja. (Freeman) •Hkrati ni mogoče služili tako različnima gospodarjema, kot sta svet in resnica. (Schopenhauer) •Domišljija jc pomembnejša od znanja. (Einstein) • Fot brez ovir ne petje nikamor. (Vitezovič) • Vera, ki ne dvomi, jc mrtva vera. (Unamuno) OREHOVICA - V tukajšnji podružnici Osnovne šole Šentjernej so 27. maja organizirali t.i. dan odprtih vrat in za to priložnost so učenci ob pomoči učiteljic, staršev in drugih domačinov uredili bogato razstavo starih predmetov ter ob njej še kaj povedali in pokazali o različnih opravilih. Vse skupaj se jc dogajalo v okviru projekta “Naša šolska okolica nekoč in danes”, ki so ga predstavili tudi na prireditvi v šolski telovadnici. Orchoviški šolarji so za to priložnost razstavili lastne slike kmečke hiše in njene opreme, gradov, starih mlinov, čebelnjakov in različnih kmečkih SKRB Z/l ZOFE - Šolarji radi zahajajo v ambulanto v bršljinski šoli. Po več letih skrbnega zobozdravniškega dela je pri njihovem zobovju ugotovila dr. Nikičeva nekaj razveseljivih, a tudi nekaj skrb zbujajočih dejstev. "Na zobeh šolarjev je iz leta v leto vse manj kariesa, vendar opažamo vse več napak v rasti in položaju zob.” Na sliki: kaj bodo povedali zobje? (Foto: L. M.) Po zobeh se šola pozna Zobno ambulanto v OŠ Bršljin zelo pohvalijo - Brez dobrega ravnateljstva bi delali veliko težje NOVO MESTO - Ambulanta v osnovni šoli Bršljin v Novem mestu očitno spada med tiste, ki posvečajo res veliko pozornosti zdravju zob. Ta šolska ambulanta je po mnenju nekaterih poznavalcev meri boljšimi. Na tako visoko mesto sc jc povzpela zaradi kakovostne opreme, največ zaslug za tako dobro ime pa ima osebje ambulante. Ambulanto vodi dr. Alenka Nikič, ki pravi: “Duša vsega jc Lidija, naša asistentka.” Naj bo tako ali drugače, zdi sc, da omenjene besede o skrbi za zdravje zob šolarjev niso prazne. “Na začetku leta in ob polletju otrokom sistematsko pregledamo zobe in ugotovitve zapišemo. Na tej podlagi kličemo šolarje v zobno ambulanto. Največ pozornosti namenjamo preventivi in pri tem šolarje seznanjamo s pravilno ustno higieno. V okviru lega v nižjih razredih večkrat na mesec s tabletkami ugotavljamo čistočo zob. Stanje sproti beležimo in s tako zbranimi rezultati učenci tekmujejo v okviru državne šolske akcije za čiste zobe. Najčistejši zobje prinesejo priznanje,” pravi dr. Nikičeva. V načrtno delo v korist zob- nega zdravja spada tudi sodelovanje s starši in vodstvom šole. Tako šolska ambulanta organizira predavanja za starše in otroke o zdravju zob, zdravi prehrani in podobnih temah. Ob precejšnji podpori vodstva OŠ Bršljin ambulanta predlaga šolski kuhinji jedilnik z zdravo hrano. Zgledno sožitje šole in šolske ambulante - slednja sicer posluje v okviru novomeškega zdravstvenega doma - pojasnjuje ravnatelj OŠ Bršljin, Anton Dragan, takole: “Skrb za zobe jc po našem mnenju del uspešne vzgoje. Zaradi tega jc šola tudi sama toliko vložila v ambulanto in ji krije nekatere stroške. Vse to ni zaman, saj osebje v ambulanti opravlja delo vestno in na visoki ravni.” Opreme jc zagotovila največ prav šola, sicer jc bilo sofinancerjev več. Novolinc Novo mesto jc ambulanti podaril aparat za odstranjevanje zobnega kamna, kar zdravnica in asistentka posebej poudarjata. Ob gradnji ambulante so denar prispevala tudi nekatera druga podjetja, katerih delavci zato zdaj lahko pridejo k zobozdravniku kar v bršljinsko šolo. M. LUZAR opravilih. Na ogled so dali staro posodo, svetilke in različno drugo opremo, ki so jim jo za to priložnost posodili odrasli. Vse skupaj je bilo več kot muzej, kajti na kraju samem v šoli so obiskovalci lahko na lastne oči videli, kako nastanejo grablje, pehar in košara, kaj dela kmetica v kuhinji in kaj počne v panju čebela. Duša vsega dogajanja, ki jc imelo za posledico omenjeni orchoviški šolski dogodek, sta bili učiteljici Ivica Padaršič in Vlasta Bizjak. Padaršičeva pravi: “V okviru naloge, ki smo jo predstavili v šoli, so učenci tesno sodelovali z okoljem in domačini so jim zelo radi pomagali. Ljudje veliko vedo o stvareh, ki jih je zadeval projekt. Najbrž so bili celo ponosni, da so vse to lahko tudi povedali šolarjem, ki pač ne živijo več njihovega življenja.” Bizjakova dodaja, da so se šolski projekti kot način dela pri njih že uveljavili. “S projekti je sicer veliko dela. Toda otroci so sc nanje navadili, in če jih ne bi bilo, bi jih že pogrešali. Zato smo doslej pripravili že več podobnih obsežnejših nalog, na primer o naši šoli in o gozdu,” pravi. Ravnatelj OŠ Šentjernej Pavci Turk ob dnevu odprtih vrat ni skrival zadovoljstva. “Učiteljice in učenci so sc resno lotili dela in vložili veliko truda. Za to, da jc nastal tak projekt, bi se zahvalil učiteljicam in učencem šole Orehovica ter vsem, ki so pomagali. Razstavo, ki je nastala, bi lahko pokazali tudi turistom in nam ne bi bilo nerodno. Predstavitve, kot jc tokratna, so v orchoviški šoli mogoče zdaj, ko imamo novo šolo. V stari stavhi za kaj takega ni bilo možnosti,” poudarja ravnatelj Turk. M. LUZAR Z/l BOLJŠE ZVEZE - Petkove otvoritve sodobne telefonske centrale v Novem mestu so se med drugimi udeležili Matjan Dvornik, sekretar ministrstva za promet in zveze, Janez Gril, glavni direktor PII' podjetja Slovenije, s sodelavci, Anton Bajec, direktor PIT podjetja Novo mesto, s sodelavci predstavniki novomeških rmljctij in dntgi. Čast, da na otvoritveni slovesnosti prvi vzpostavi zvezo preko nove centrale, je pripadla Marjanu Dvorniku (na fotografiji levo). Ob njem je direktor Anton Bajec, na fotografiji desno stoji Andrej Polenec, direktor Iskratela. (Foto: M. Luzar) "ODPRTA” ŠOLSKA VRATA - Skozi “odprta vrata" orehoviške šole je prišlo razstavo in vse drugo gledat veliko domačinov, kar je bila učencem in učiteljem imenitna nagrada za trud. Šolarji so za začetek pripravili priložnostno proslavo in z njo namignili obiskovalcem, kaj pravzaprav pomeni “Naša šolska okolica nekoč in danes". (Foto: L.M.) Tedaj je še dišalo po petrolejkah Polnoletnost krajevne skupnosti Uršna sela - Ob osamosvojitvi samo nekakšna elektrika -Domačini zdaj že ostajajo doma - Napredek so si plačevali tudi s samoprispevkom URŠNA SELA - Krajevna skupnost Uršna sela, ki ima v naseljih Uršna sela, Laze, Travni Dol, Seč, Raduha in delu Gornjih Laz komaj kakšnih 7(1» prebivalcev, napreduje. To so z veseljem ugotovili v njenem vodstvu, ko so rd) letošnjem krajevnem prazniku 24. maju seštevali dosežke in neuspehe iz svoje dosedanje zgodovine. V poštev pride predvsem zadnjih 18 let, kolikor jc minilo od tedaj, ko so se Uršcnčani osamosvojili; krajevna skupnost je torej že polnoletna. Matija Zamida, sedanji predsednik sveta KS Uršna sela, je o tej samostojnosti nedavno na nekem javnem shodu rekel tako: “Ko jc bila krajevna skupnost pred 18 leti osnovana, smo imeli samo elektriko po hišah. Imeli nismo ničesar drugega, čemur pravimo družbeni standard. Kot sestavni del KS Dolenjske Toplice smo bili na njenem repu in k nam ni prišlo prav nič za razvoj kraja. Takoj po osnovanju samostojne krajevne skupnosti pa smo sc lotili nalog za naš boljši vsakdan.” Najprej so poskrbeli za povečanje jakosti električnega toka po vaseh, zatem so posodobili cesto skozi Uršna sela in Laze. Ob takem odpiranju v svet je Uršcnčanc začela motiti njihova lastna nasmetena dežela, zato so poskrbeli za odlaganje odpadkov na primerno mesto, s čimer so si istočasno zaščitili tudi podtalnico. Voda jc bila domačinom sicer ves čas velika skrb, zlasti zato, ker niso imeli vodovoda in so sc ga namenili graditi. Vodovod so v krajevno skupnost po težkih mukah zdaj že napeljali, o čemer jc Dolenjski list obširneje poročal. Taka posodobitev krajevne skupnosti Uršna sela ne bo sama sebi namen, kar pa bi bila, če sc v zadnjem obdobju ne bi izboljšala prebivalstvena slika. V vodstvu krajevne skupnosti pravijo o tem naslednje: “Rezultat razvitosti jc v tem, da jc število prebivalcev naraslo od ustanovitve krajevne skupnosti do danes za 100 oseb. Vidimo, da se mladi ljudje ne odseljujejo več, kar je gotovo od vsega najpomembneje. Kajti več ko nas jc, močnejši bomo. Vse delo, ki nas še čaka za naše skupno dobro, bo z več rokami in z več mladimi ljudmi šlo lažje.” Tega optimizma in dejstev, ki so ga povzročila, bi bilo verjetno manj, če ne bi pred leti tedaj še upravno mlada krajevna skupnost organizirala za otroke dru- žinskega varstva. Razvoj, ki povsod stane veliko denarja, jc z lastnim denarjem sofinanciralo tudi prebivalstvo obravnavane krajevne skupnosti. Po podatkih iz vodstva so krajani ves čas plačevali ob 1-odstotncm občinskem še 2-odstotni krajevni samoprispevek. Tako zbranega denarja bi bilo za vse prepotrebne naložbe daleč premalo, zato jc sredstva radodarno • KS Uršna sela, zdaj gradi športno igrišče, kar velja za dokaj veliko naložbo. Kot pravi Zamida, imajo v načrtu še marsikaj. Kadi bi zgradili mrliško vežico in razširili pokopališče, ponekod napeljali elektriko, razširili telefonsko omrežje in napeljali javno razsvetljavo. primaknila sama ali preko svojih podjetij tudi občina, kar Uršcnčani vselej povedo z vso hvaležnostjo. Da so akcije začeli in uspešno končali, jc v mnogočem prispeval Matija Zamida, prizadevni predsednik sveta KS. lo v teh krajih radi povedo, zlasti ko govorijo o napeljavi vodovoda. M. LUZAR [Novomeška kronika) OTVORITEV - Ob otvoritvi telefonske centrale se jc v novih poštnih prostorih zbralo precej pomembnih oseb. Med navzočimi je bil tudi sekretar ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik, ki jc na otvoritev prispel neposredno iz Haaga. Nekdanjega novomeškega župana dolgo potovanje očitno ni preveč utrudilo, saj je bil v običajni formi. Ko jc prišla vrsta nanj, da bi kaj povedal, je kar dosti govoril. Pri tem jc tudi malce kadroval, čeprav sc ni izrazil natančno, ali misli zamenjati direktorja Bajca ali koga drugega. NAPOTI - Prejšnji četrtek je neznanec zapeljal v Muzejsko ulico valjar Cestnega podjetja Novo mesto in stroj pustil tam kar lep čas. K valjarju je potem nekdo pripeljal še kalrco z registracijo NM S2-442 in tako nastala blokada jc popolnoma zaprla promet vozil v tej ulici. Oba voznika, ki sta naredila to ulično blokado, sta sc potem potuhnila za daljši čas neznano kje. Opazovalci zatrjujejo, da sta sc vrnila takoj, ko sta prejela svojo običajno dopoldansko dozo. PODJETNIŠTVO - Novomeški Razvojno-raziskovalni center jc zelo nenavadno podjetje, saj še vedno opravlja gradbeniški nadzor na nekaterih novomeških gradbiščih, čeprav je dejansko že razpadlo. Ljudstvu sc sicer svita, v čem je skrivnost. Medtem ko za kolektiv zmanjkuje dela in je večina delavcev na prisilnem dopustu, sc za crcrccjevc posle zagnano potegujejo hišni šefi, ki pač imajo svoje zasebne razvojno raziskovalne centre. GOSTISTVO - Oni dan je slučajno sedel na terasi Gostišč na trgu državni prvak v barmanstvu, ki sc jc poldrugo uro predtem odžejal nekje v Ljubljani. Še dobro, da je imel slavni mešalec pijač s seboj v Novem mestu vrečko, saj bi drugače moral stresti naravnost v žep ves pepel in druge smeti, ki jih jc zapustila klientela le novomeške restavracije. Da sc jc barman prelevil v čistilca miz, imajo vsaj nekaj zaslug sicer prikupne natakarice in šef strežbe. To slednjim ni šteti v dobro, olajševalna okoliščina jim jc kvečjemu to, da velika večina stalnih strank Gostišč sploh ne opazi na mizi polnih pepelnikov, pobitih muh, ostriženih nohtov, pivske pene in drugega, kar ostaja na prtih za obiskovalci. Ena gospa je rekla, da nova žužem-berška cerkev nastaja dobesedno v krvi in potu. Dva domačina sta menda še zdaj na bolniški, ker sta imela različne poglede na cerkev in sta se stepla. DEŽURNE TRGOVINE • V soboto, 5. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 7. do 19, ure: Dolenjka, Market, Cesta herojev od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ui. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Rog •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba •Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 6. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-Standard, Pri vodnjaku, Glavni trg 3 od 8, do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita, Šmihel od 8. do 11, ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice ■ od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Perot Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru (Črnomaljski drobir j MILIJONI - Pred časom je bilo slišati, da sc eden črnomaljskih velmož odpravlja za direktorja v podjetje v težavah. No, no, no, so odobravajoče kimali po Črnomlju, vendar sc nekdo iz fotelja odpravlja v sredo arene, kjer je le jok in stok in škripanje z zobmi! Pa iz te romantične gladiatorske štorije ni bilo nič. Možak je namreč slišal, da ima firma 3 milijone izgube. “Pa kaj, tako izgubo pokrijem iz svojega žepa, potem pa zasluge, čast, denar, ugled.” A je bil lev večji, kot je sprva izglodal, zlasti pa precej bolj krvoločen. Izguba je res 3 milijone, a ne tolarjev, kot je mislil možak, ampak nemških mark. Ob toliko grozečih orlih sc je pa vrli junak zvalil nazaj v svoj varni fotelj. ZEMLJEVIDI - Pred časom so izšli načrti Črnomlja, Vinice, Adlešičev in Starega trga. Lične in priročne izdaje vsebujejo načrt kraja s kratkim zgodovinskim pregledom in opisom zanimivosti, opremljene so z barvnimi fotografijami. Lično, potrebno, okusno in sploh lepo in koristno. A kot vse take stvari so tudi te karte zagledale luč sveta po zaslugi entuziazma in organizacijskih sposobnosti nekaj posameznikov. Občinski proračun je bil tudi pri tem podjetju hudo škrt. Ko pa sedaj pridejo na občino kakšni ugledni ljudje na obisk, jim radi pokažejo in podarijo te karte. Najrajši bi jih dobili kar zastonj. Pa jim načelni Jože Strmec, ki sc je pehal, da je vso stvar spravil skupaj, pokaže nakrajšo pot do kioska. “Hodite si jih kupit!” Pravilno. Semičanom, ki bi tudi radi tak načrt, pa svetuje, naj izposlujejo od Iskre tisti denar, ki ga je ta firma obljubila za črnomaljsko izdajo. Sicer sc pa za bodoče občinsko središče to spodobi. Sprehod po Metliki) IPA SLOVENIJA, REGIONALNI KLUB DOLENJSKA, pripravlja za 3. in 4. julij spust po reki Kolpi. Policisti in gostje se bodo zbrali pri Madroničevi gostilni v Prelesju, nakar bodo veslali do Vinice, kjer bodo prespali. Drugi dan bodo nadaljevali pot do Metlike. Tam jih bodo pričakali predstavniki lokalne oblasti, ki jih bodo povedli na ogled metliških kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. ANDREJ SEVER SE JEZI NAD časopisnimi redakcijami, ki mu niso hotele objaviti članka o pretepu na igrišču osnovne šole Podzemelj. “Pesti pojejo na domala vseh slovenskih nogometnih tekmah,” so mu baje odgovarjali odgovorni uredniki. “Pošljite nam kaj bolj pretresljivega in vznemirljivega,” so mu menda še svetovali. Inž. Sever si zdaj močno želi najmanj ponovnih turških vpadov, ker bi mu le v tem primeru uspelo objaviti prispevek, pod katerim bi sc pojavilo njegovo ime. NA ZADNJI SEJI METLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA so člani vlade stresali jezo nad državno televizijsko hišo, ki ni objavila niti sličice z letošnje Vinske vigredi, je pa zato posvetila kar nekaj minut šestim čolnom, ki so sc z mariborskimi in ljubljanskimi veslači “pojali” po Ljubljanici. “Za holivudarje smo Belokranjci zadnja luknja na klarinetu,” je bilo slišati pred sklepom, da je treba poslati v Ljubljano ostro pismo. ( Trebanjske iveri j JASNO - Ko sc te dni oziramo proti nebu, je največkrat jasno, čeprav bi številni, posebej pa kmetje, raje videli na nebu temne oblake (pa ne točenosnih, lepo prosim!), da bi sc jih končno usmilil dež. Na žalost pa pogosto ni tako jasno na raznih sestankih, ko govorci uporabljajo tujke, ki jih sami ne razumejo, ali tedaj, ko v ezopskem jeziku “prodajajo meglo”. V podobnem položaju smo sc znašli na zadnji seji trebanjske vlade, ko je sekretar Milan Rman porabil precej časa, da bi dopovedal, kaj bi želel s sklepi o organiziranosti kulture in športa, še potem, ko so vsi razen redkih izjem zatrjevali, da jim je vse - jasno. DUII - V šentruperški fari vsake toliko časa pobegne iz steklenice strogo nadzorovan duh, sicer veliko bolj poredkoma kot tisti duh po cvičku, a vendarle. Ni znano, če sta si kaj v sorodstvu, gotovo pa je, da vinski duh spodbuja razboritost onega. V zadnjem času sc sprašujejo o stanju duha in kulture v izrazito vinogradniškem predelu te fare, kjer nekateri gradijo ceste kar po bližnjici in sc ne ozirajo dosti na mejnike. Drugi so ob tem vsaj toliko prizadeti tudi že ob pomisli, da bi morali še oni prispevali kakšen tolar za skupno blaginjo. ŽALOSTNO - Matjan Dolenšek je predsednik občinske komisije z najdaljšim imenom, ki sc ukvarja tudi z raznimi nepravilnostmi. Zato je do gospoda Marjana prišla pritožba, da težki, triosni tovornjaki Betona-la, ki vozijo pesek iz kamnoloma na Žalostni gori, že od pomladi uničujejo krajevno cesto. Inšpektorji pa nič!? S IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN E Nerazvitost nerazvitih ni ogrožena Odlok je, demografsko ogroženih na pretek, denar od države pa tenko kaplja ČRNOME1J - Kar 128 vasi od 176 naselij, kolikor jih je v črnomaljski občini, sodi med demografsko ogrožene. Status teh vasi je različen, največ ugodnosti naj bi bila deležna demografsko najbolj ogrožena območja, ki povrhu vsega ležijo še v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Družbena pomoč za razvoj gospodarske infrastrukture, se pravi za ceste, vodovode itd., v teh najbolj ogroženih in obmejnih območjih lahko znaša do polovice nepovratnih sredstev za posamezna dela; za programe s področja kmetijstva, drobnega gospodarstva itd. pa je moč dobiti posojila v višini 50 odst. predračunske vrednosti; zun;y 10-kilometrskega obmejnega pasu pa se pri obeh postavkah ta odstotek zniža na 30. Žal pa je vse to bolj ali manj le črka na papirju, saj država za razvoj demografsko ogroženih območij RAČUNALNIŠKI KROŽEK STARI TRG - Na osnovni šoli Stari trg enkrat na teden deluje računalniški krožek, ki ga vodi prof. Vinko Petruna. V krožku sta dve skupini, mlajša in starejša. Na šoli imajo sedaj 4 računalnike, po dogovoru s kočevsko občino, od koder tudi hodijo v šolo v Stari trg, pa naj bi v kratkem dobili še enega. Da ne bi zaradi zemlje tekla kri oškodovanih Pri denacionalizaciji utegne biti zelo vroče TREBNJE - “Ljudje, oškodovanci, nikakor ne morejo pristati na nove stroške zaradi denacionalizacije, prosijo pa, naj se postopki vendarle začno oz. naj pohitijo z njimi. Država naj plača, če je zmetala mejnike ven! Ljudje so razočarani zaradi zapletenega postopka. V Mokronogu, Mar-tinji vasi, na Majcnovem hribu bo verjetno najbolj vroče, utegne teči celo kri med sosedi,” je pretekli petek opozoril ob koncu živahne razprave o denacionalizacijah v trebanjski občini Marjan Dolenšek, predsednik občinske komisije za denacionalizacije, množične povojne pomore in druge nepravilnosti. Z dobro novico je postregel poslanec državnega zbora Alojz Metelko, da je namreč rok za pričetek denacionalizacijskih postopkov pomaknjen do konca leta in sc bodo napetosti med ljudmi, ki so se znašli še v časovni stiski, verjetno le umirile. Direktor trebanjske občinske geodetske uprave Janez Slak je poudari), da ta uprava ni nič zavirala. Še več: po Slakovih besedah so stranke pri njih dobile listine v enem tednu, na zemljiški knjigi v približno enem mescu, medtem ko morajo Ljubljančani čakati na podobne dokumente tudi eno leto. In če bo država rekla, da bo kaj brezplačno, tudi bo. Zaenkrat pa takse za mapne kopije stanejo okorog 1 .(XX) tolarjev, za postavitev prvega mejnika geodeti računajo 9 tisočakov in za nadaljnje mejnike 4.(X)0 tolarjev. Direktor KZ Trebnje Drago Kotar je zavrnil očitke, da bi zadruga kakorkoli ovirala vračanje zemlje oškodovancem. Poudaril pa je, da je primerljivost gozdnih in zemljiških parcel v denacionalizacijskih postopkih hudo • Podpredsednica trebanjske vlade Majda Ivanov je povedala, da je doslej občinska komisija prejeli« 467 zahtevkov za denacionalizacijo, pričakujejo jih pa še okrog ISO. Okrog 60 odst. zahtevkov sc nanaša na kmetijska zemljišča. vprašljiva oz. sporna, kajti v gozdovih je večina parcel ostala taka, kol so bile pred nacionalizacijo, celo mejniki so v gozdovih še ostali, medtem ko so zemljiške parcele drobili in spet združevali pri arondacijah in komasacijah. Na travnikih še gre, če ni v parceli vrisana tudi dovozna pot, če pa tega ni ob njivi, je vprašanje, ali sc bodo ljudje sposobni lepo pogovoriti, kako priti do svoje zemlje, predrto oblast popravi krivice in napake. Kotarje predlagal, naj bi kmetje obdelovali dosedanje parcele, v zimskih mesecih pa naj bi sklenili sporazum. Pri zložbah pa bodo potrebne nove odmere parcel. P. P. namenja veliko manj denarja, kot bi bilo potrebno. Po doslej znanih podatkih in na osnovi sprejetih kriterijev lahko v tem letu v črnomaljski občini pričakujejo kot pomoč pri gradnji cest in vodovodov na demografsko ogroženih območjih 23 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za vse ostale programe, sc pravi s področja kmetijstva, malega gospodarstva itd., pa komaj 8,5 milijona tolarjev kreditov. Zlasti pri slcd- O LOKALNI SAMOUPRAVI ČRNOMELJ - Jutri, v petek, 4. junija, bo ob 19. uri v občinski sejni sobi razprava o reformi lokalne samouprave v Sloveniji. V razpravi bo sodeloval dr. Ciril Ribičič, poslance in predsednik komisije za lokalno samoupravo pri Državnem zboru. Po razpravi bo Ribičič predstavil svojo knjigo Rad sent jilt intel - 90 dni predvolilnega dnevnika. njem lahko taka “pomoč” deluje celo kot draženje. Kako sc naj namreč človek odloči, da bo konkuriral za tak republiški kredit, ko pri taki vsoti kaj lahko izpade, dobro pripravljen program, ki ga mora priložiti, pa ga stane kakih 2.000 mark? Brez izdatne podpore občine in ljudi samih pač ni pričakovati, da se bo stanje tudi na demografsko najbolj ogroženih območjih bistveno popravilo. Ali pa tam še najmanj. Skratka, kot pravijo naši dovčerajšnji po sili bratje: Uzdaj sc usc i u svoje kljuse. A. B. V BENETKE STARI TRG - Devet učencev 8. razreda OŠ Stari trg bo z razrednikom Stanetom Dražumeričem 12., 13. in 14. junija na zaključnem izletu v Strunjanu. Denar za izlet so učenci zaslužili, ko so na novoletni zabavi priredili srečelov, na pomoč pa jim je priskočil tudi obrat Uniorja. PRELOKA - ŽUNIČI ČRNOMEIJ - Po republiškem programu naj bi bilo letos za dokončanje ceste Preloka - Žuniči zagotovljenih 20 milijonov tolarjev, kar bi nekako zadostovalo samo za asfalt, ne pa tudi za potrebno ureditev tega cestnega odseka. 35 milijonov tolarjev bo na voljo za začetek del pri posodobitvi ceste Vinica - Stari trg, ta denar pa bo zadoščal komaj za 1 km. Evropa v Betinih kopalkah Od novembra do konca maja so v družbi Kopalke in perilo naredili 1,3 milijona kopalk in telovadnih dresov račun izvoza malo zanemarjamo, občutimo hudo konkurenco, in to tako sive ekonomije kot tujih proizvajalcev,” pravi direktor. Seveda sc pri tem postavlja vprašanje prostega uvoza tekstilnih izdelkov in vzpostavljanja reda pri tako imenovani sivi ekonomiji. V nekaterih segmentih, zlasti v nižjih cenovnih razredih, že niso več konkurenčni tujim proizvajalcem. “Tudi zato bomo morali več narediti za utrditev na domačem tržišču in za uveljavitev naše blagovne znamke,” napoveduje Skoliber. Od lanskega novembra do konca maja so naredili 1,3 milijona kosov kopalk in telovadnih dresov. Jeseni se bodo prvič predstavili na velikem sejmu za kopalke in perilo v Diiscl-dorfu, novo kolekcijo pa pripravljajo tudi za ljubljanski sejem mode. Poleg nove kolekcije za prihodnjo sezono v programu Kopalke in perilo napovedujejo še kakšno presenečenje. A. B. METLIKA - Program Kopalke in perilo je tako po številu zaposlenih kot po izvozni usmerjenosti in uspešnosti največji program vvokviru Beti. V tovarnah v Metliki iri Črnomlju je v tej družbi zaposlenih okoli 550 ljudi, sc pravi tretjina vseh v Beti. Skozi celo leto je povprečno za izvoz zasedenih okoli 80 odst. zmogljivosti, v “udarnih” mesecih, od novembra do junija, pa tudi do 95 odst. “Že od novembra je zasedenost naših zmogljivosti celo 30 odst. nad optimalno,” pravi direktor Tihomir Skoliber. “Delamo tudi ob sobotah in celo ponoči, delo pa dajemo tudi našim kooperantom.” Kopalke so njihov glavni in najpomembnejši artikel. Kar v teh sedmih mesecih Premalo ljudi za dežurnega zdravnika Zdravstveni dom je ob tretjino pacientov METLIKA - V metliškem zdravstvenem domu je 36 zaposlenih, od tega je pet zdravnikov in trije zobozdravniki. V prejšnjih časil« je celo tretjina pacientov prihajala v zdravstveni dom v Metliki s hrvaške strani, kajti celoten Žumberk in lep del ob-kolpja sta bila dolgo v vseh pogledih močno navezana na Metliko. Po slovenski osamosvojitvi so sc ti tokovi pretrgali in tudi metliški zdravstveni dom je ostal brez pacientov iz sosednjih hrvaških krajev. Za hrvaške paciente oz. za njihovo zdravstveno zavarovanje so usluge v slovenskem zdravstvu postale predrage, od obljub s hrvaškega ministrstva, da bodo te stvari uredili z dogovorom, pa za sedaj ni še nič. So pa res bili predstavniki hrvaškega ministrstva za zdravstvo v Metliki, kajti za Žumberk in Ribniško dolino je metliški zdravstveni dom najbolj primeren pa tudi ljudje iz teh krajev so sc v dolgih letili navadili kakovostnih uslug metliškega zdravstva. V metliškem zdravstvenem domu je relativno malo zaposlenih, vendar jih “mučijo” standardi. Zavod, ki financira zdravstvo, jim zaradi premajhnega števila zavarovancev (8.000) ne prizna drugega dežurnega mesta, zato so v zdravstvenem domu vpeljali turnusno delo. Čez teden imajo nočni turnus, dežurni zdravnik pa dela samo ob sobotah in nedeljah. Slaba stran take organizacije dela je, da zdravnik, ki dela v nočni izmeni, v tistem tednu čez dan ni dostopen svojim pacientom. Jasno je, da je dežurstvo v Metliki potrebno: tu je meja, zlasti poleti bo promet večji, v Metliki je mednarodni mejni prehod, turisti bodo kljub vsemu prihajali. O lem problemu je beseda tekla tudi na metliškem izvršnem svetu in na vsak način bodo skušali zagotoviti potreben denar za stalno zdravniško dežurstvo v zdravstvenem domu, poskušajo tudi prek sklada za demografsko ogrožena in obmejna območja. Kakorkoli že, zdravstveno varstvo za metliške zavarovanec poteka nemoteno in brez omejitev, in to tako na primarni kot na bolnišnični in specialistični ravni. Oprema metliškega zdravstvenega doma je na visoki strokovni in tehnološki ravni, v zobni ambulanti pa sploh opravljajo najbolj zahtevna protetična dela in pri tem uporabljajo tako imenovano porcelansko tehniko. A. B. PRAZNIK KS STARI TRG STARI TRG - Krajevna skupnost Stari trg praznuje svoj praznik v spomin na L junij 1942, ko so belokranjski, kočevski in hrvaški partizani skupaj napadli okupatorsko italijansko postojanko v Starem trgu. Letos bodo praznovali v soboto, 5. junija. Kulturni program bodo pripravili v šolski telovadnici. TONE PAVČEK V STAREM TRGU STARI TRG - Danes imajo na osnovni šoli v Starem trgu kulturni dan. Ob tej priložnosti bo šolo obiskal pesnik Tone Pavček, ki bo ob zaključku tekmovanja za Župančičevo bralno značko podelil značke in pohvale. Seveda bo pesnik bral tudi svojo poezijo in se pogovarjal s šolarji, ki pripravljajo kulturni program. VEC OTROK V SOLI STARI TRG - Število otrok na osnovni šoli Stari trg počasi raste. Sedaj obiskuje šolo 76 učencev. Pred 25 leti je na to šolo hodilo 163 otrok, potem pa je njihovo število hitro padalo in pred 15 leti jih je bilo le še 58. Potem ko so v Starem trgu odprli obrat metliškega Kometa in kasneje še Uniorja, sc je odseljevanje ustavilo, ljudje so sc začeli celo vračati in število šolarjev je začelo počasi rasti. DRŽAVNI PRVAKINJI METLIKA - V nedeljo, 30. maja, je bilo v Ljubljani drž.avno prvenstvo v znanju iz Vesele šole. Metličanki Nina Bednaršek in Maja Bračika sta postali državni prvakinji za 8. in 7. razred. SO 18 SEVNICANOV POMORILI? TREBNJE - Občinska komisija za ugotavljanje pravno dvomljivih procesov in množičnih povojnih pobojev, ki jo vodi Marjan Dolenšek je povabila na svoj petkov sestanek tudi priče, ki naj bi pomagale razjasniti nekatere domnevne množične poboje, zlasti pa, kam je po vojni izginilo 18 vaščanov Velike Sevnice. Niti ene priče ni bilo na sejo. Komisija razpolaga s priimki 7 Ševničanov, za katerimi je zginila po vojni vsaka sled. Kolega iz časnika Slovenec, Damir Šcdlak, pa je pri raziskovanju tega primera prišel do priče, vaščankc Velike Sevnice, ki mu je zatrdila, da so po vojni pobili še brata Janeza in Karla Kastcl ca, Ivana in Franca Kresala ter njunega bratranca Antona Kresala, brate Franca, Jožeta in Lojzeta Jamnik, Franca Rusa, Milana Prelesnika in Jožeta Kavška. Priča, bivši partizan iz Logatca, je izjavila, da bi bile matere vsak dan pri teli fantih, če bi vedele, kako blizu počivajo. Sprenevedanje škricev razbuija Trebanjci jezni, ker v Ljubljani vzvišeno in neusklajeno načrtujejo, kar ovira dolgoročni razvoj njihovega prostora - Do leta 2000 asfalt na vseh lokalnih cestah? TREBNJE - Skoraj petina ali natanko 35 km kategoriziranih lokalnih cest v trebanjski občini je še vedno makadamskih. Trebanjci so trdno odločeni, da do leta 2000 tudi na teh cestnih odsekih poskrbijo za protiprašno zaščito, se pravi, da bodo že nekako zbrali dovolj denarja za asfaltno preprogo. Tihomir Skoliber naredijo, naredijo, kajti evropski trg jih ne čaka in zahteva svoje. “Naš cilj je smotrno in skozi ccio leto izkoristiti naše proizvodne zmogljivosti in iz tega seveda ustvariti tudi naj-. večji možni dobiček,” pravi Skoliber. Glavni problem Beline družbe Kopalke in perilo je premajhna zmogljivost v glavni sezoni in prevelika v mrtvi sezoni. Zaradi prevelike zasedenosti v glavni sezoni za izvoz (poleg tega jim načrte večkrat postavijo na glavo še ponaročila) zanemarjajo domači trg. Ko pa mine glavna sezona za kopalke, morajo zaradi sproščenih zmogljivosti jemati v delo tudi druge artikle, za katere sicer nimajo specializiranih strojev, kot so pižame, spalne srajce, puloverji itd. To jim seveda povzroča dodatne težave, poleg tega pa so njihovi stroji v glavnem že amortizirani. “Kljub vsemu nam ta kombinacija dela v glavni in mrtvi sezoni omogoča, da poslujemo pozitivno, čeprav na našem domačem tržišču, ki ga na To so zapisali tudi v spremenjen in dopolnjen prostorski del dolgoročnega in družbenega plana občine, ki se je v obliki predloga znašel na rešetu trebanjske vlade. In da ne bi po nepotrebnem burili duhov, če bi morda zavestno ali po nerodnosti izpustili kakšen cestni odsek, so se odločili za tako posplošeno, sala-monsko formulacijo. Trebanjsko občino ne bo zaobšla izgradnja telekomunikacijskega kabelskega sistema z zmogljivostjo 1920 optičnih kablov na odseku Ljubljana - Novo mesto, in sicer ob obstoječi lokalni in regionalni cestni mreži, od meje občine, prek Stranja, Šentlovrcnca, Velike Loke, Štefana, Trebnjega, Dolnje Nemške vasi, Ponikev do meje občine. Kot je povedala inž. Vida Šušterčič z Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje, so na republiko vprašali, ali je še potrebno varovati koridor za hitro železnico, ki je pred leti naravovarstvenikom in kmetom močno načenjala živce, in dobili so pritrdilni odgovor. Nasploh pa gredo sprenevedanje in dvojna merila, ki jih postavljajo pisarniški škrici v slo- venski prestolnici, hudo v nos. Župan Ciril Pungartnik na vprašanje, ali je • Na devetih, bo (j slabo obiskanih javnih obravnavah osnutka uvodoma omenjene listine je bilo največ zahtevkov za širitev posameznih naselij in vinogradniških območij. Bili pa so tildi zahtevki, da bi skrčili prevelike urbane površine. Širitev posameznih naselij zvečine posega na I. območje kmetijskkih zemljišč, vse zbrane primere pa so Občinarji posredovali ministrstvoma za okolje in za kmetijstvo. Dolgoročni plan so Trebanjci vendarle lahko dopolnili še s karto o varstvu naravne in kulturne dediščine, ki sojo dobili med zadnjimi v Sloveniji, gotovn pa poslednji na Dolenjskem. Obširen seznam naravne in kulturne dediščine so še dopolnili s spomenikom revolucije v Šentlovrcncu, z rojstno hišo slovenskega fizika Ignacija Klemenčiča, upoštevali pa so tudi pripombo izvršnega sveta, da hi še ohranjali t.i. vikend cone in da bi bolj zaščitili etnološke spomenike. Ic želja Trcbanjccv, da bi zaščitili Temenico, in kako gresta skupaj po istem koridorju avtocesta in Temenica, kot to vztrajno, vsak v svoji pisarni oz. ministrstvu rišejo uradniki v Ljubljani, seveda na občinski ravni ni mogel dobiti zadovoljivega odgovora. Čeprav so na republiki lahko načrtovalci dolgoročnega razvoja med seboj neusklajeni, si tega Občinarji enostavno ne smejo privoščiti, kajti tedaj, če ne bi oni uskladili svojih načrtov z republiškim planom, bi iz Ljubljane zamanj čakali na pozitivno mnenje republiške recenzijske komisije. To pa pomeni, da tak občinski plan ne bi bil veljaven. S tem se sicer na podeželju, in tudi v trebanjski občini je tako, zelo težko sprijaznijo, toda ker sc oblastniki v beli Ljubljani počutijo vzvišene in dovolj močne in sc, vsaj zaenkrat, ne bojijo niti puntov, so podeželani še prej potisnjeni v kot, kakor pa tisti, ki so bliže korita, kjer sc hrani in snuje ta čudna politika policentričnega razvoja Slovenije. P. PERC • Ni hujše tiranije od tiste, ki je zgrajena v senci zakonov in izvajana pod plaščem pravice. (Mon-tesqt(ieu) ll Lil IZ NkŠIH OBČIN ;I lU IZ NtkŠIH OBČIN Kolpska dolina turistična cona? Zaradi meje je turistična dejavnost skorajda povsem zamrla, večina gostišč pa je zaprta - Predlog občine Kočevje slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve - Hrvatje niso navdušeni? KOČEVJE - Območje od Babnega polja prek Čabra in Osilnice do Rroda na Kolpi je redko naseljeno in tako od rok, da sc tu ne more zgoditi nič posebnega in nevarnega za državi Slovenijo in Hrvaško meni predsednik izvršnega sveta občine Kočevje Alojz Petek in dodaja, da so prav zato že posredovali predlog slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve, naj bi sporazumno s pristojnimi hrvaškimi organi razglasili zgornjo Kolpsko dolino za prosto turistično cono. Po sedanjih predpisih bi namreč lahko prihajalo do zapletov pri prehodu meje na tem območju. Na srečo pa slovenski in hrvaški obmejni organi razumno ukrepajo in ne ovirajo prehoda meje tudi tam, kjer ni mejnih prehodov, so le prehodi, tudi mostovi, prek katerih je edino možno priti do nekaterih krajev na slovenskem ozemlju, in to le prek hrvaškega ozemlja. Po sedanjem tihem sporazumu je to omogočeno domačinom, po novem uradnem sporazumu pa naj bi veljalo tudi za izletnike in turiste, saj si obe državi krepko prizadevata, da bi spet oživili turizem, ki je ob Kolpi zaradi meje skoraj povsem zamrl in so zato tudi večino gostišč žc zaprli. S predlogom o prosti turistični coni so sc strinjali tudi najvišji predstavniki nekdanjih občin Delnice in Čabar, s katerimi so sc predstavniki občine Kočevje redno srečevali in dogovarjali vsakih nekaj mesecev. Zdaj je občina Delnice reorganizirana na 7 manjših občin, podobno pa tudi občina Čabar, zato bodo potrebni novi, širši razgovori o usodi zgornje Kolpskc doline in njenem razvoju. Vse pa kaže, da s turizmom in prehajanjem meje na tem območju le ne bo šlo vse gladko in da prosta turistična cona visi v zraku. Slovenska stran namerava nad Osilnico pri Zamostu urediti mejni prehod, kot so ga na svoji strani v Zamostu žc Hrvatje. Alojz Petek je povedal, da je slovenska stran žc namignila, da Hrvatje niso navdušeni za prosto turistično cono ob Kolpi in da torej kočevski predlog zelo verjetno ne bo upoštevan. Uradnega odgovora na predlog pa še ni. J. PRIMC Onesnažen Jarek Gnojnica v pritoku OSILNICA, KOSTELSKO -Občani so pred kratkim opozorili pristojne organe, da je onesnažen potok Jarek na Kostelskem, saj njegova voda smrdi po gnojnici. Kriv naj bi bil neki občan, ki je praznil greznico. Na policijski postaji v Kočevju smo zvedeli, da zaradi tega dejanja ni prišlo do omembe vredne škode, krajani pa vedo povedali, da podobnega dejanja tisti krajan ni storil prvič. Nekoliko starejšega datuma -zgodilo sc je ob zadnjem večjem deževju - pa je onesnaženje potoka Belica v KS Osilnica. Krajani vasi Belica so onesnaženje prijavili kar pri krajevni skupnosti. Povedali so, da je bil takrat izvir Belice močno onesnažen, kalen, voda pa je tudi smrdela po gnojnici. To pa ni bilo sporočeno naprej pristojnim organom (vodni inšpekciji in policijski postaji), zato tudi nista znana stopnja onesnaženosti in njen vzrok. Včasih so za onesnaževanje Belice sumili Gotenico in Kočevsko Reko, v obeh teh krajih pa imajo zdaj žc čistilne naprave, do onesnaženja pa še vedno prihaja. To lahko pomeni, da je bil prvotni sum neupravičen (nekateri zdaj omenjajo kot možnost onesnaženje z območja KS Draga ali KS lx>ški potok, kar pa ni preverjeno), drugi pa spet, da so sc odplake nabirale v podzemlju več desetletij in tla tiste usedline šele zdaj prinaša ob večjem deževju na dan. Seveda je treba o opaženem onesnaženju voda sporočiti takoj vodni inšpekciji (telefon 851 -170) in policijski postaji (tel. 851-122). J. P. Megla nad obkolpsko cesto Nekateri so zanjo, drugi pa so proti njej KOČEVJE, OSILNICA, FARA -O povezavi Osilnice in obkolpskega območja s Slovenijo je bilo žc veliko razprav in predlogov. Tako na primer Ministrstvo za notranje zadeve predlaga, naj bi v prvi fazi povezali s cesto obmejne slovenske vasi ob Kolpi (za to inačico so najbolj navdušeni tudi ljudje ob Kolpi), v drugi fazi pa še Osilnico s Kočevsko Reko. Kočevski občinski izvršni svet daje prednost povezavi Osilnica-Kočcvska Reka ali pa obkolpski cesti. Ministrstvo za obrambo Slovenije podpira vse inačice, ki zagotavljajo povezavo omenjenih območij. Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je za povezavo Osilnica-Kočcvska Reka, ker sc boji, da bi obkolpska cesta uničila to “enkratno naravno območje”, in dodaja, da “danes ni več smiselno računati samo na cestno povezavo.” Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine med dragim ugotavlja, da je za to celotno območje značilna ohranjena prvobitna narava v večjem strnjenem kompleksu, zato so tu primerni habitati za ogrožene in redke rastlinske in živalske vrste. Gradnja cestnih povezav bi povzročila spremem- STROJANŠEK DRUGI NA I)P “KAJ VEŠ O PROMETU” BLANCA - Učenec 7. razreda osnovne šole na Blanci Mitja Stro-janšek je nadvse uspešno zastopal barve svoje šole in učencev sevniške občine na državnem prvenstvu “Kaj veš o prometu.” Za Strojanškovo dobro pripravljenost in 2. mesto na tem tekmovanju ima nekaj z.aslug tudi njegov mentor Vlado Žnidcrič z Blance. Boštanjčani zasenčili vse 16. tekmovanje in srečanje mladih čebelarjev Slovenije v Žirovnici - Posavci prevladovali ŽIROVNICA - Sobotno tekmovanje in srečanje mladih čebelarjev iz številnih slovenskih krajev v osnovni šoli Žirovnica so Gorenjci zelo dobro pripravili. Organizatorja, Čebelarsko društvo Radovljica-Jcscnicc in Čebelarska družina Anton Janša Brczniea, sta privabila podporo kar okrog 250 sponzorjev, tako da je za vse tekmovalce bila ob priznanju kakšna praktična nagrada, največ in naj-lepšc pa sojih odnesli s seboj odiični Posavci, še zlasti izvrstni Boštanjčani. V skupnem seštevku nižje srednje in višje skupine so postali Boštanjčani državni prvaki s 134 točkami, 2. mesto so osvojili Scv-ničani s 125, .3. Krčani so si jih prislužili 121, 4. Radečam 114 itd. Tajnik Zveze čebelarskih družin Slovenije Milan Runtas sc je glasno vprašal, ali ne pomeni ta uspeli Posavcev, posebej pa Boštanjčanov, da bodo poslej v teh krajih krojili vrh tekmovanj naslednjih nekaj let, tako kot so pred leti prevladovali Pcsničani. Vsekakor so izjemne uvrstitve Posavcev plod večletnega dela učencev in mentorjev. Posebej kaže omeniti marljivega Fraci-ja Marolta, mentorja na osnovnih šolah v Sevnici, Bošlanju in Radečah. Mladi posavski čebelarji pa so seveda hvaležni tudi njihovi dolgoletni učiteljici, duši posavske- ga čebelarstva Minki Zupančič iz Krškega, ki je tudi tokrat organizirala brezplačen avtobusni prevoz. • Prihodnje leto bo državno tekmovanje mladih čebelarjev v Sevnici. To sporočilo so tekmovalci in njihovi mentorji preteklo soboto v Žirovnici toplo pozdravili. V nižji skupini je tekmovalo 38 skupin. Boštanjčana brat in sestra Miha in Nina Pfeifer stavzmagala z 29 točkami, pred OŠ Žiri (28), OŠ Šentilj pri Velenju (27), Radečam (26 točk) pa so delili 4. mesto. V srednji skupini sta Boštanjčana Aleš Mirt in Iztok Mirt zbrala največ (55) točk, pred Juretom Klakočarjem in Davidom Mavričem iz OŠ Savo Kladnik Sevnica (54), med 34 ekipami pa so Lcskovčani na 3. mestu z 52 točkami, Radečam' pa 4. z 49 točkami. V višji skupini je prepričljivo osvojila 1. mesto Srednja šola Radovljica (54 točk), 2. OŠ Boštanj, njene barve sla uspešno zastopala Robi Gabron in Robi Černič, je zbrala 50 točk, za njo za točko zaostaja OŠ Jurija Dalmatina Krško, minimalna pa je razlika tudi med Krčani in Scvničani na 4. mestu. P. P. bo ekosistema, zato je gradnja ceste načelno nedopustna. Gradnja cestnih povezav je razvojni interes, ki pa je v tem prostoru v ostrem nasprotju z interesi varstva, zato ne morejo dati mnenja, katera od obeli cestnih povezav je sprejemljivejša. Ministrstvo za promet in zveze pa je naročilo Republiški upravi za ceste z ozirom na vsa ta mnenja, naj takoj • Za mnenje o vseh teh stališčih smo vprašali še predsednika sveta KS Osilnica dr. Stanka Nikoliča, ki je dejal, da so stališče krajanov in sveta znana, gotovo pa jih bodo potrdili spet na naslednji seji sveta KS. Ta stališča so taka: prednost my imajo ljudje oh Kolpi, pri rešitvah pa je treba upoštevati tudi, da ne lin ogroženo rastlinstvo in živalstvo. Ker pa se ljubljanski regionalni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine očitno bolj zavzema za živali kot za ljudi, bomo predlagali občinski skupščini Kočevje, naj prouči možnost, da bi si izbrala za to dejavnost kakšen drug zavod, na primer novomeškega. pripravijo projektno dokumentacijo za odsek ceste med Grivccm in Slovenskim Kuželjem (širina 3,5 m plus 2 krat 0,5 m) z izogibališči, pri čemer je treba rešitve usklajevati z varstveniki kulturne in naravne dediščine ter ostalimi prizadetimi. JOŽE PRIMC Franc Bartohnc, vodja kočevskih zmajarjev. Zmaji nad Kolpo Potrebno bo dobiti še soglasje obeh držav, Slovenije in Hrvaške KOČEVJE, OSILNICA -Zmajarski klub Šmarna gora iz Ljubljane ima podružnico tudi v Kočevju, njen predsednik pa je Franc Bartolmc. Kočevski zmajarji načrtujujo polete s hribov na slovenskem obrežju Kolpe in nad Kolpo tako, da bi pristajali na slovenskem in hrvaškem bregu Kolpe, saj natančnega kraja pristanka ne morejo vnaprej določiti, za pristanek pa potrebuje zmaj okoli 1(X) m ravnega in nepo-rastlega zemljišča. Po sedanji zamisli bi zmaji vzletali s hribov nad Mirtoviči (Gaš-parci), pristajali pa na ravninah okoli Slovenskega in hrvaškega Kuželja, Bosljivc Loke, obeh Lo-žccv ter Osilnice in Plcšccv. Prošnje za dovoljenje poletov in pristankov so zmajarji naslovili na slovensko in hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, odgovorov pa še niso dobili. OMinc (kočevska, delniška in čabranska) ne bodo delale ovir, vendar ni dovolj njihovo soglasje, pač pa je potrebno soglasje obeh držav. Polete z zmaji bi po predlogu zmajarjev kazalo vnesti tudi v turistično ponudbo na obeh bregovih zgornje Kolpskc doline, podobno kot je v turistični ponudbi žc kajakaštvo, rafting, ribolov, gorsko kolesarjenje itd. J. P. C Ob Kočevskem jezeru kar dvoje kopališč Kaj je predlagal projektant Božo Rot - Se razprava KOČEVJE - Tri inačice programskih izhodišč za ureditev območja Kočevskega oz. rudniškega je predstavil na zadnji seji komisije za ureditev Jezera projektant Božo Rot. Po temeljiti razpravi so sc člani odločili za zadnjo, ki je bila izdelana maja letos, in ta bo v kratkem predstavljena javnosti, ker pričakujejo še mnenja občanov o njej. Po tej inačici bosta ob jezeru dve kopališči, in siocr eno tam, kjer žc je, drugo pa na nasprotni strani (pri Trati). Prvo bo namenjeno bolj domačinom, drugo pa tudi uporabnikom avtokampa, ki je predviden nad tem kopališčem. Na vzhodni strani jezera (smer rudniška separacija) je prcdvidcna_šc ureditev športnih igrišč za krajane Šalkc vasi, galoperski center in prostor za gradnjo zasebnih hiš. Nekaj prostora je šc rezervirano za drage znane in neznane dejavnosti. Zelo različna so bila mnenja o poligonu za vadbo psov. Ob jezera bo tudi 3 km dolga sprehajalna pot. Izraženih je bilo šc več mnenj v zvezi z okolico jezera, in sicer, da je jeseni potrebno začeti s sajenjem drevja, prepovedati je treba vožnjo z mopedi, poskrbeti je treba za postopno ukinitev romskega naselja, preprečiti gradnje, ki ne bodo v skladu z načrti, itd. J. P. PLIN BO ŽE TO JESEN SEVNICA - Kot so obljubili na sevniški krajevni skupnosti ob izgradnji plinovodnega omrežja za 346 gospodinjstev, bodo plin dobili žc v tej kurilni sezoni, torej jeseni. Tajnik krajevne skupnosti Sevnica Slane Šeško nam je povedal, da bodo le dni vsa gospodinjstva prejela obvestilo o priključku in anketo, kako so pripravljena na priključitev. Nekatera gospodinjstva namreč šc nimajo vseh naprav, bodisi plinskih peči ali boj-lcrjev. NEKDANJI IZGNANCI! SEVNICA - V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v osnovni šoli Savo Kladnik letni občni zbor krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije z levega brega Save. Vabljeni vsi nekdanji izg-nanei iz let 1941-45. ODPRLI SERVIS IN PRODAJALNO GORENJA - Zelo svečano so minuli petek odprli v Kočevju prodajalno in servis Gorenja. Generalni direktor Velenja 'Podor Dimitrovič, ki je kasneje tudi prerezal trak in tako odprt nove prostore, je oh tej priložnosti poudaril, da po mnoge proizvode zdaj ne bo treba več v tujino, ker jih bo možno kupiti doma po isti ceni. V programu svečane otvoritve je poleg voditeljice TV Saše Einsidler nastopila šc delavska godba z mažoretkami itd., za zaključek pa je kočevki poddekan Marjan Lampret prodajalno blagoslovil in ji zaželel uspešno poslovanje. Na fotografiji: z otvoritve. (Foto: Primc) Mimo volje ljudi ne bo šlo več Sevniške zahteve oz. argumentov proti odlagališču NSRAO na Pokleku, v Ljubljani sploh niso upoštevali - Na sevniški vladi ponovno odločno odklonilno stališče SEVNICA - Tukajšnji občinski izvršni svet odločno nasprotuje kakršnikoli obravnavi tega prostora, tudi za raziskave, za odlagališče nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Vlada in agencija za jedrska varnost naj raje posebno pozornost posvetita varnemu obratovanju krške nuklearke. življanja teh krajanov. Poleg tega so na tem območju znatni viri pitne vode. Tudi zaradi teh razlogov Kurnik nekaj ur kasneje na Kališovcu kra- To so sklenili po dokaj vroči, a kratki razpravi pretekli četrtek popoldne na začetku seje zelo obširnega dnevnega reda sevniške vlade, na kateri naj bi obravnavali informacijo Elektroprojckta Ljubljana o 3. stopnji izlx>ra lokacije odlagališča NSRAO v Sloveniji. Po tem gradivu naj bi poleg treh najprimernejših lokacij v Halozah obstajali šc dve podobni na meji med sevniško in krško občino, in sicer na Pokleku nad Blanco, v sosednji občini pa v Prcsladolu. Na sevniškem izvršnem svetu so odločno in jasno povedali, da zanje ta stvar nima cene in se sploh nima smisla o tem pogajati. Predsednik KS Blanca Jože Roštohar, ki je kot poslanec v klopeh sevniške občinske skupščine žc nekajkrat opozarjal, naj sc nihče ne igra s potrpljenjem ljudi v teh hribih pod Bohorjem, je takrat prispeval k temu, da sta izvršni svet in občinska skupščina sprejela odklonilna stališča do odlagališča NSRAO na tem območju. Roštohar pa je tudi na četrtkovi seji, ko sc šc ni vedelo, kaj se dogaja na Kališovcu, poudaril, da so sc krajani “zaenkrat šc odločili za mirno spremljanje te afere in da za nobeno ceno ne bodo odstopili zemljišča”. Dodal pa je, da so sc krajani odločili, da teh nevarnih smeti ne sprejmejo niti na meji v sosednji kiški občini, kot so morda upali nekateri v atomskem lobbyju. Predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik pa je poudaril, da nobenega od sevniških argumentov oz. kriterijev, s katerimi so utemeljevali odločno nasprotovanje tej lokaciji za odlagališče NSRAO, na republiki niso upoštevali. Občina in njena vlada sta številne republiške ustanove in posameznike seznanjala s tem problemom in dokazovala, da ta lokacija nikakor ne pride v upoštev za odlagališče NSRAO, ker gre za sorazmerno gosto poseljeno in kmetijsko intenzivno območje. Kmetijstvo predstavlja v veliki meri vir prc- • Med sejo sevniške vlade je bila predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mjjovič na novinarski konferenci v Ljubljani, Iger so predstavili 3. stopnjo izbora lokacije za odlagališče NSRAO. Mijovičcva je tudi po mnenju Krčanov postavila nekaj tehtnih vprašanj, na katera pa ni dobila zadovoljivih odgovorov. Rečeno je bilo namreč, da bo stroka glede odlagališča NSRAO svojo nalogo opravila do konca, odločitev pa bo sprejela jiolitika. Po tem je sevniška županja upravičeno sklepala, da bo določitev dokončne lokacije v rokah državnega zlmra, in vprašala, kje je potemtakem jamstvo občanom, da bo ta upošteval voljo (judi, četudi bi jo izrazili na referendumu. janov niti ni imel namena miriti v njihovem, kol je dejal, popolnoma upravičenem revoltu. I’. PERC (Drobne iz Kočevja) REDKVIC NI - V kočevskih trgovinah je skoraj nemogoče dobiti seme redkvic, čeprav je to vrtna rastlina, ki jo lahko sejete skozi vse leto. Ni je v prodajalnah Mercatorja in tudi ne v cvetličarnah. “SLAMCA” NI MOULIN ROU-GE - Veliko plakatov je pred kratkim po Kočevju (in morda šc kje) vabilo na zabavo v gostišče “Slanica”. Na nobenem plakatu pa ni pisalo, kje ta “Slanica” sploh je. “Slanica” za zdaj še ni “Moulin rouge”, da bi vsi vedeli zanjo. “KUPČEK” NA TRŽNICI - Pisali smo že, da “neznani storilci” urinirajo po kočevski tržnici in da tam že krepko smrdi (kaj bo šele poleti?). Zdaj pa je tam še kupček blata (beri: dreka) tudi neznanega storilca. Seveda bi bilo najbolje, če bi odkrili “neznanega storilca” in z njim naredili tako, kot z mačko, ki se ponečedi v stanovanju. Iz Kočevske Reke ŽIVALSKI POSTERJI - Podjetje Snežnik v Kočevski Reki bo za propagando svojega območja izdalo posterje in razglednice redkih živali, ki so na območju Slovenije redke, vendar žive na območju KS Kočevska Reka. Na prvem posterju, ki je žc izšel, je ris, na naslednjih pa bodo šc volk, divji petelin in druge živali. NOVI VODJA - Vodstvo turističnega urada v Kočevski Reki je pred kratkim prevzel Brane Cilenšek, ki je bil do nedavnega zaposlen pri Ljubljanski banki v Kočevju. Novi vodja ima več zanimivih zamisli o razvoju turizma na tem območju. TUDI RIBE VLEČEJO - Območje KS Kočevska Reka ni znano le po divjadi in lovu, posebnem in pestrem rastlinstvu, pragozdovih itd., ampak tudi po svojem jezeru in ribah v njem. Tu so gostje uplenili žc več kapitalnih somov, krapov in dragih rib. Dnevna ribolovna dovolilnica velja 300 tolarjev, prodajajo pa jih v Gostinskem centru. PRINC AUERSPERG SPET NA KOČEVSKEM KOČEVJE, KOČEVSKA REKA - Princ Karel Adolf Auersperg iz Avstrije, ki je imel do konca drage svetovne vojne posesti tudi na Kočevskem, prihaja sem vsako leto nekajkrat. Tokrat je nastanjen v hotelu Pugle*l v Kočevju, sicer pa je pogosto tudi v lovski koči v Kočah, saj prihaja sem predvsem na lov. Lani je uplenil pet jelenov in šc nekaj druge divjadi. Tudi zdaj je sem prišel na lov, hkrati pa sc je udeležil otvoritve molzišča na kmetijski farmi podjetja Snežnik. Napovedal je, da bo tudi v nekaj naslednjih mesecih prihajal sem po teden dni. ( Sevniški paberki BAZEN - Vodji sevniškega kopališča Borutu Bizjaku je ob pomoči sevniških in gasilcev Kopitarne le uspelo, navkljub velikem pomanjkanju vode, v napovedanem Času odpreti bazen. Vodo so z gasilskimi cevmi tri dni in noči črpali iz potoka Mlinščica. Toda Bizjak navzlic temu, da je te dni zelo malo spal, nima najboljšega spanca. Malce ga namreč skrbi slab obisk na začetku kopalne sezone. Borat sc zatorej žc sprašuje, ali mu ni več škodila kot koristila notica in demanti hkrati na sevniškem radiu, da izpust sevniškega kopališča nedavno ni pomoril rib v Sevnični. Upajmo, da ne bodo šc bralci napak razumeli tistega, kar so morebiti preslišali na sevniškem valu, torej, da inšpekcije sicer šc niso odkrile povzročitelja pogina rib, da pa to nima nikakršne zveze s kopališčem. Tisti, ki je to ušpičil, sc ni javil sam, kar bo šc dražje zanj, ko (če!?) ga odkrijejo. Kopanje v bazenih kopališča pa je zaenkrat prej koristno kot škodljivo. KULTURNI - Na sobotni otvoritvi razstave diplomantov ljubljanske likovne akademije v gradu Mokrice je bila vsaj četrtina občinstva iz sevniškega konca. Kdo bi pomislil, da je treba pač Scvničanom vse bolj servirati na nivoju, gala (to Golf hotel grad Mokrice vsekakor je), da pridejo bliže kulturnim prireditvam, čeprav so prizorišča nekoliko bolj oddaljena, kot je denimo sevniški grad s svojimi galerijami in zbirkami. Zanimanje Scvničanov za kulturo je vzbudilo lahko to, da je neformalna koordinatorka kulturnih prireditev v Mokricah Zvonka Dremelj doma iz Sevnice, za svoj račun in ob izdatni podpori sponzorjev, med razstavljal-ci pa sta kar dva Scvničana, Vladimir Leben in Jerica Šantcj. Sponzor razstave Jerice Šantcj 11. junija bo Wai-ter Wolf! C foške novice PO SLOVENSKO - V Kostanjevici jc bil dolenjski praznik, če že ne kar slovenski. Imenujejo ga cvičkarija. Stric Pcpi, ki si j^ šel pogledat to reč in sc malo pozabavat, jc opazil najmanj tri zanimive stvari. V oči mu jc padci natakar, ki je imel za vratom privezanega metuljčka v barvah ameriške zastave. Fino, ameriško. Pustil jc pijačo za poznejše čase in se napotil pogledat, kaj vse prodajajo. Zanimali so ga sodi, saj tudi sam nekaj pridela. Cena sodov jc bila v markah. Fino, nemško. Kupil ni nič, saj toliko denarja nima, za dva dcci pa jc le še bilo. Cviček so še prodajali v tolarjih. Slovenskih. SPET KAVA - Zadnje čase sc jc Krčanom standard spet bistveno popravil, a o tem ne govorijo najnovejši statistični podatki. Vzrok za to je en samcat. Statistika ne popisuje, kaj vohajo Krčani. Odkar jc v tej občini spet stekla proizvodnja celuloze, ima nekaj ljudi spet delo, poleg njih pa imajo korist od zagona obrata tudi vsi drugi Krčani pa tudi prebivalci okoliških naselij. Spet je namreč vsem tistim, ki si prave kave ne morejo več privoščiti, vsaj zadišalo po kavi. V tolažno jim lahko povemo, da so na boljšem od kofetarjev drugod po Sloncviji. Ti namreč uživajo v vonju po kavi le nekajkrat na dan, Krčani pa NONSTOP in še zastonj. VSE MINE-Odkar sc jev Krškem zaostrilo okrog dela Sklada stavbnih zemljišč, je težko dobiti kandidata za predsednika njegovega upravnega odbora. Ker nisi) mogli naprositi za to funkcijo nikogar, so že resno razmišljali, da bi predlagane člane odbora zaprli v en prostor. Ven bi jih spustili šele, ko bi dobili prostovoljca za predsednika. Kje so tisti časi, ko jc kandidatov, ki sta jih privlačila marmor in medenina, kar mrgolelo! Novo v Brežicah) DOJEMLJIVI - Brcžičani sc zelo hitro učijo, predvsem lumparij. Odkar sc jc zgodil Kališcvcc, so na znanje vzeli nov legalen mehanizem za doseganje ciljev pri republiški oblasti. Ker njihova pisma, protesti, opozorila in še kaj čisto nič ne pomagajo, so končno spoznali, da pri sedanji vladi vžge samo argument moči in izsiljevanje. LESKOVEC - Ne gre za Gorenji Leskovec, niti za Leskovec pri Krškem, ampak za poveljnika brežiške gasilske zveze, Ivana Leskovca. V teli dneh ga je preklinjalo kar nekaj občanov, ker “m dal, da bi jim gasilci pripeljali vodo”. V kraje, kjer te tekočine primanjkuje, gasilci seveda vozijo s cisternami, na žalost pa ne morejo z njimi zvoziti toliko vode, da bi jc bilo za vse dovolj. Občani so se kar malo razvadili in nekateri celo pričakujejo, da jim bo Leskovec pripeljal vodo za zalivanje vrtov. MINISTER - V teh sušnih dneh naj bi v brežiško občino prišel minister Miha Jazbinšck. Tako vsaj so zahtevali na seji izvršnega sveta in ob tem še dodali, naj sc zraven pripelje še kakšen svetovalec. Bojijo se namreč, da brez strokovne pomoči minister ne bo sposoben dojeti, kakšni so učinki in kakšne bodo posledice suše. VODA - Tisti deli občine, ki so priključeni na centralni vodovod, imajo dovolj vode. Težave so samo v večernih urah, a nc zaradi pomanjkanja vode v črpališču Glogov Brod, ampak zaradi preobremenjenosti sistema. Ker je vode dovolj, pridno zalivajo tudi nogometno igrišče na brežiškem stadionu, saj bo jutri na tej sveži in sočni travici nogometna tekma med državnim zborom slovenskega parlamenta in občino Brežice. Če bi domačini želeli Slovenijo zares opozoriti na sušo, bi morali tekmo prirediti na kakšnem posušenem vaškem travniku. V ARTIČE NA VESELO ŠOLARIJO! ARTIČE - Najpreprosteje bi bilo, če bi vas glasno in jasno povabila z naslednjimi besedami: V SOBOTO, 5. JUNIJA, PRIDITE PRAV VSI V ARTIČE, KJER BOMO SKUPAJ PRAZNOVALI VELIK JUBILEJ, 150 LET OSNOVNE SOLE V TEM KRAJU! Toda o tem dogodku sc da povedati mnogo več. To bo praznik za vse učence, za sedanje in vse tiste, ki so v preteklosti obiskovali našo šolo, za vse njihove učitelje, za vse, ki so kdajkoli sodelovali z našo šolo, za vse, ki Artiče poznajo in jih cenijo. Praznovanje poteka žc ves teden, vrhunec pa bo v soboto, ko sc bo ob 14. uri začel koncert Čudežnih polj. Zanimiv in bogat kulturni in zabavni program bo trajal do večernih ur, ko sc bo prelevil v veliko plcsno-zabavno prireditev za staro in mlado z ansamblom Avia Band. Pripravili smo zanimiv izbor jedi, nabavili najboljše vino. Poskrbeli bomo za vse otroke in od nikogar nc bomo pobirali vstopnine. ERNA ROŽMAN IZ NtcŠIH OBČIN iii« IZ NlkŠIH OBČIN LL NASTAJAJO SKUPINE ZA SAMOPOMOČ BREŽICE - Center za socialno delo jc v Brežicah oblikoval prvo skupino za samopomoč, ki jc namenjena starejšim občanom. Skupaj s strokovnima delavkama sc dobivajo ob petkih od 10. do 11. ure in 3U minut v prostorih Društva upokojencev na Prešernovi 13/a. To bo poslej stalna oblika dela centra, s katero bodo pomagali premagovati osamljenost in težave, ki jih prinaša starost. DANES ODPIRAJO POSLANSKO PISARNO BREŽICE - Danes ob 16. uri bodo v prostorih občine Brežice odprli poslansko pisarno 5. volilnega okraja, 6. volilne enote. Na otvoritev sta poslanec v državnem zboru Marjan Šetinc in predsednik SO Brežice Teodor Oršanič povabila vse poslance tc volilne enote, ministra za okolje in prostor Miho Jazbinška ter pfed-sednike izvršnih svetov in skupščin Novega mesta, Sevnice, Krškega, Metlike, Črnomlja in Brežic. Pogovarjali sc bodo o aktualnih temah v politiki in o navezavi stikov z volivci. V KRŠKEM BO RES PRAVI SHOW KRŠKO - V petek, 11. junija bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Krškem rcvialni nastop članov Društva za plesno dejavnost z naslovom DiVi’s Formation Shovv. V programu sodelujejo plesalci otroške in mladinske plesne skupine v shovv danccu, stepu, športnih plesih, klasičnem baletu. Za koreografije so poskrbeli Dušan Vodlan, Jadran Živkovič, Petra Žihcr in Romana Korber, za kostume Aleksandra Gramc iz Brestanice, za sceno Zdravko Špolcr in za scenarij Biljana Gajšek, ki bo tudi vodila program. Predprodaja vstopnic poteka v Kulturnem domu Krško in v Društvu za plesno dejavnost Krško. Ves izkupiček bo namenjen za razvoj plesne dejavnosti v občini in Posavju. KDAJ AKCIJE ZA KRVODAJALCE KRŠKO - Občinski odbor Rdečega križa obvešča občane, kako bodo potekale krvodajalske akcije v njihovi občini. V torek, 8. junija, bo akcija v osnovni šoli v Leskovcu, v sredo v osnovni šoli dr.M. Rostoharja v Krškem, v četrtek v osnovni šoli na Senovem in v petek v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki. “KORAJŽA VELJA” V KRŠKEM KRŠKO - Praznovanju občinskega praznika sc bodo pridružili tudi mladi glasbeni talenti iz osnovnih šol v občini Krško, ki bodo nastopili na glasbeni prireditvi “Korajža velja” v petek, 4. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Krškem. Prirejata jo Občinska zveza prijateljev mladine Krško in Kulturni dom Krko, pri njeni izvedbi pa bo sodeloval Studio H iz Trbovelj. Vstopnine ni. Brežičani so bili sklepčni, Krčani ne Izredna seja v Krškem KRŠKO, BREŽICE - Poslanci sosednjih dveh občinskih skupščin so imeli pretekli četrtek delovno popoldne, saj so oboji imeli na dnevnem redu lepo število točk za obravnavo. Krški poslanci naj bi na skupni seji vseh treh zborov končno imenovali upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč. Za predsednika so predlagali Jožeta Cunka iz Kostanjevice, za člane odbora pa še: Franca Lapuha, Marjana Abrama, Vinka Frica, Branimirja Vodopivca, Janeza Žarna, Viljema Mančka, Gabrijela Metelka in Staneta Zorka. Zaradi protesta, krajanov v Gorenjem Leskovcu so sc krški poslanci odločili za izredno sejo skupščine, na kateri so rekli nekaj ostrih proti nuklearki in njenim odpadkom, nato pa sprejeli posebno izjavo, s katero se je župan Danilo Šitcr na zahtevo krajanov napotil v Kališcvcc pod Bohorjem. Po izredni seji skupščina ni bila več sklepčna, zato so jo prekinili in ponovno sklicali za včeraj, ko bi morali končno obravnavati poročilo o izvajanju programa Sklada stavbnih zemljišč, sprejeti program del javnega sektorja, program nalog Sklada stavbnih zemljišč in predlog proračuna občine Krško. Brežiška skupščina je bila bolj uspešna, saj je brez večjih zapletov sprejela predlog občinskega proračuna za to leto. Po sprejetem odloku bo proračun letos težak 943,5 milijonov tolarjev, od tega kako tretjino za investicijske, ostalo pa za tekoče obveznosti. V okviru obstoječih virov bo prihodke in odhodke uskaljcval IS in o tem poročal skupščini. Odlok govori tudi o tem, da o dolgoročnem zadolževanju v občinskem proračunu sklepa skupščina. B. D.-G. Prekinili so vse sporne pogodbe V Videm papirju zaustavili kazalce padanja - Spet pogodbe s časopisnimi hišami? - Tepejo jih pomanjkanje kapitala, zapuščina Vidma in nelojalna konkurenca KRŠKO - Upravni odbor Videm papirja, ki ga že od aprila vodi Jože Cerle, je na svoji zadnji seji sprejel poročilo vodstva o dosedanjem poslovanju, mu naložil, naj zmanjša stroške poslovanja, podaljšal zaposlitev za določen čas vsem zaposlenim in določil, da bo znašal povprečni neto mesečni dohodek v podjetju 509 DEM na zaposlenega. Na naslednji seji bodo sprejeli še plan del in nalog ter predvideno število delavcev na daljši rok, ki se bo vrtelo okrog 600. Kot jc povedal direktor podjetja Jože Cerle, jc podjetju uspelo obdržati v obratovanju papirna stroja 3 (ta je trenutno v rednem letnem remontu) in 4, sredi aprila so zagnali papirni stroj 2, prejšnji ponedeljek pa še obnovljeni papirni stroj 1. Ta bo obratoval poskusno 10 do 14 dni, saj imajo v podjetju težave s prodajnimi kanali, ker papirja niso proizvajali cele tri mesece. V novem podjetju, ki nadaljuje proizvodnjo papirja v najetih prostorih nekdanjega Vidma, so zado- Jože Cerle Boris Macur Bogatejši za Galerijo Meke Od umetniških slik pa do priložnostnih daril BREŽICE - Brcžičani in vsi, ki jih pot kdaj zanese v njihove kraje, imajo razlog več, da sc pomudijo v mestu. Že približno dva meseca jc tu odprta nova razstavno-prodajna galerija družine Meke iz Brežic, ki se sicer žc 25 let ukvarja s steklarstvom. V teh dneh je v prostorih njihove galerije še prodajna razstava priznanega novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. V Galeriji Meke ponujajo tudi dela drugih slikarjev, zaenkrat iz domačih krajev, kmalu pa tudi avtorjev od drugod v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Stranke prihajajo iz vseh krajev Posavja, veliko pa jc tudi turistov, ki bivajo v bližnjih Termah Čatež, zato ni čudno, da so vrata galerije odprta tudi ob nedeljah. Kot pravi Daniela Meke, lastnica galerije, mnoge stranke izražajo svoje zadovoljstvo, Ne dajo cistern za pitno vodo! Brežičani so sedanjo sušo razglasili za naravno nesrečo - Vse večje pomanjkanje pitne vode - Vodo dovažajo že od marca - Zahtevajo cisterne iz bivšega TRZ BREŽICE - V brežiški občini so posledice sedanje suše dobile takšne razsežnosti, da jc občinski izvršni svet sklical izredno sejo in ugotovil, da gre že za naravno nesrečo. V teh dneh se kažejo prvi znaki škode v kmetijstvu, poleg tega pa po hribovskih naseljih vse lmlj primanjkuje pitne vode in marsikje tudi vode za napajanje živine in namakanje. V kraje, kjer imajo manjša lastna zajetja in lokalne vodovode, žc od marca dovažajo pitno vodo s cisternami. Po izkušnjah iz lanskega leta so najbolj ogrožene krajevne skupnosti Pišecc, Cerklje in Velika Dolina, zatem še Bizeljsko, Pečice-Križc, Čatež in Artiče. Za živino in za nujno namakanje primanjkuje vode tudi v nižinskem delu občine. V preteklem tednu so gasilci neorganizirano dostavili okrog 100 ku-bikov pitne vode. V Artičah je brez vode ostala tudi osnovna šola, zato so se krajani začasno rešili pomanjkanja tako, da so približno za 2 metra poglobili vodnjak. V torek so začeli gasilci redno dostavljati vodo v KS Pišcce za Pavlovo vas. Cena vode iz centralnega vodovoda je 27 tolarjev od kubika in jo plačajo porabniki, medtem ko bodo prevoze in dezinfekcijo cistern gasilcem plačali iz proračunskih rezerv občine Brežice. •Gasilcem se bo tako godilo malo bolje kot ob zadnji suši, ko so dobili stroške povrnjene šele po letu dni. Kljub vsemu pa poveljnik Občinske gasusKC zveze Ivan LesKovec opozarja na pomanjkanje cistern, saj zaradi požarne varnosti ne smejo biti nikoli prazne. In če stojijo polne čez noč, se je žc treba odpeljati v Brežice, izprazniti vodo in razkužiti cisterno. Brcžičani zahtevajo od ministrstva za obrambo, naj jim z vednostjo vlade takoj izroči vsaj tri od štirih 3000-litrskih cistern iz nerjavečega jekla, ki kot last bivše JLA še vedno stojijo v nekdanjem Tehnično-remontnem zavodu v Slovenski vasi. Doslej je občina dobila le odgovor, da jih vojska potrebuje zase, čeprav stojijo neizkoriščene, medtem ko bi jih v Brežicah nujno potrebovali za oskrbo prebivalcev z vodo. Zaradi bližajoče sc naravne nesreče so se v občini takoj lotili ugotavljanja območij, kjer trpijo pomanjkanje vode, izvršni svet pa naj bi že minuli torek izdal odredbo o varčevanju z vodo ter navodili za ravnanje ob suši in za uporabo domačih cistern . Napovedali so še, da bodo v tem tednu pozvali ministrstvo za kmetijstvo, naj si na čelu • Prve posledice suše so že vjdne na pomladanskih posevkih. Žitarice so začele prisilno zoreti, prizadeta ho koruza, da o škodi v vinogradih in sadovnjakih, kjer se močno trebijo plodovi, sploh ne govorimo. Ravno zato so na izredni seji izvršnega sveta sklenili, da bodo takoj pripravili strokovna navodila o ravnanju v primeru suše in z njimi seznanili ljudi, da bi preprečili še večjo škodo. Takoj bo z delom začela tudi občinska komisija za naravne nesreče, hkrati pa bodo pozvali k delu tudi podobno republiško komisijo. z ministrom takoj pride ogledat sedanje posledice suše. B. DUŠIČ-GORNIK ker jc kaj takega našlo prostor v njihovi bližini. Na razstavno-prodajnih policah še tako izbirčen gost najde kaj zase. Poleg umetniških slik prodajajo še reprezentančne kristalne izdelke mojstrov Studia Gry iz Kozjega, vitraže - pri nas že skoraj pozabljena umetnostno lepljena stekla, unikatni nakit ter protokolarna in priložnostna darila. V galeriji se najde marsikakšna ideja za poročno darilo, za darilo ob obhajilu, krstu in podobnih prilikah. Poleg tega obdelujejo tudi steklo ter uokvirjajo ogledala in slike. Galerija Meke bo kmalu pripravila v sodelovanju s slovenskimi slikarji humanitarno prodajo njihovih del v korist brežiške bolnišnice, ki kupuje drago aparaturo za srčne bolnike. Z Društvom kmečkih žena sc dogovarjajo za razstavo skritih in pozabljenih starih noš in razstavo njihovih ročnih del. “Imamo še veliko idej, če bo le v občini posluh za našo dejavnost. Ob otvoritvi posameznih razstav že zdaj pripravljamo kulturne programe, načrtujemo pa tudi literarne večere,” razmišlja o bodočem delu Daniela Meke. B. D.-G. voljni, da jim je uspelo zadržati francoski, hrvaški in slovenski trg ter v manjšem delu tudi nekatere druge tuje trge. Trenutno iščejo notranje rezerve, prečistili so vse za podjetje neugodne pogodbe in sporne tržne kanale ter zmanjšali fiksne stroške za tretjino. Izguba podjetja znaša trenutno milijon nemških mark, kar jc nekaj mnaj, kot je bilo predvideno za april. Vodstvo podjetja sc trudi, da bi si zagotovilo obratni kapital, saj vlada pomaga podjetju samo tako, da mu daje garancije za najemanje kreditov. Kol pravi Boris Manir, pomočnik direktorja, ki hkrati skrbi za trženje, naj bi maja proizvedli na PS 1 6.500 ton papirja. Po 26 odst. naj bi ga prodali na slovenski in na hrvaški trg, 48 odst. pa na ameriški, madžarski, italijanski in nemški trg. Računajo, da bi do jeseni proizvodnjo in prodajo na tem papirnem stroju povečali na • Videm papirju je trenutno uspelo zaustaviti negativne tendence, vendar se poleg pomanjkanja obratnega kapitala srečujejo še z iztrošena oprema, za katero stari Videm žc dalj časa ni nabavljal rezervnih delov, in slab imidž, zaradi katerega morajo dobaviteljem marsikdaj vnaprej plačati blago. Zamudili so najugodnejši rok za sklepanje pogodb (jesen), vendar kljub vsemu računajo, da bodo s kakovostjo in dobrimi uslugami spet pridobili zaupanje kupcev. Pri tem bi jim zelo prav prišla tudi državna zaščita pred nelojalno konkurenco tiijib papir-ničarjev. Ti v Sloveniji prodajajo papir po mnogo nižjih cenah kot zunaj, da bi povsem osvojili tržišče, potem pa so cene seveda dvignili. 9.000 ton na mesec, za kar bi iztržili 7,5 mio DEM. V Videm papirju so si postavili jasen cilj, da bodo povečali prodajo časopisnega papirja na domačem tržišču. Tako naj bi na njem namesto sedanjega 50-odstotncga dobili 75-odstotni delež, kar pomeni povečanje prodaje od 800 na 1100 ton na mesec. |j DUŠIČ-GORNIK NOVOST V BREŽICAH - Galerija Meke ima še veliko načrtov. Bo ob svoji razstavni in prodajni dejavnosti postala tudi novo tnajlmo središče kulturnih dogajanj v mestu? (Foto: B. D.-G.) Sv. Hubert zdaj še zaščitnik 1 VIVl *l • brežiških vin Nova znamka vin in nova Schvveppesova pijača BREŽICE - Med vsemi rdečimi vini Podravskega in Posavskega vinorodnega rajona, ki so bila ocenjevana na letošnjem prerezu letnika v Mariboru, je najvišjo oceno dobil modri pinot iz kleti • Vino uspešno razširja svoje sodelovanje s podjetjem Schvveppes International Ltd., sij je pravkar dalo v prodajo novo gazirano brezalkoholno pjačo Tangerine. Ta je izdelana na osnovi sadne baze (v njej včasih zasledimo ostanke sadja) in bo z okusom mandarine še popestrila dosedanje Shvveppesove pijače na našem tržišču: tonic vvater, hider lemon in dry grapefmit. V podjetju so že napovedali, da zii svoje kupce pripravljajo novo presenečenje. Gre za unikatno brezalkoholno pijačo iz njihove lastne znamke FIT, ki je zelo redka v Evropi. Vse ostalo je zaenkrat še skrivnost laboratorijev Vina Brežice. Vina Brežice. Njihova klet jc v ocenjevanje poslala tudi dve ledeni vini: laški rizling, ki jc dobil 19,30 točke, in edino rdeče ledeno vino v Sloveniji; gre za modro frankinjo, ki sc jc z 19,03 točke ravno tako zelo dobro odrezala. Med predikatnimi vini jc Vino Brežice nastopilo še z izborom laškega rizlinga in šardoneja. V kategoriji rozejev jc njihov Hubert le za desetinko točke zgrešil prvo mesto, medtem ko sc je Hubert beli med skupno 138 vzorci uvrstil v prvo tretjino lestvice. Hubert jc nova znamka vin H UBIJ UBIJANČA NOM 7.A POSKUS NJO - 'Pako so vina nove blagovne znamke točili mimoidočim Ljubljančanom. Kot je bilo opaziti, se ga niso branili. (Foto: B. D.-G.) biz.cljsko-srcmiškcga okoliša, ki sodi v rang vin, kakršen je znani janževcc. Vino polni tri vrste tega vina: belo, rože in rdeče. Belemu je osnova laški rizling, ki so mu pridane še sorte šardonc, beli pinot in renski rizling. Osnovne sorte rozeja so žametna črnina, modra frankinja in modri pinot, ki so predelane po tehnologiji za bela vina. Rdeči Hubert je rezultat harmonije okusov modrc frankinje in modrega pinota. V vinih nove blagovne znamke so najboljše sorte, ki jih dajo to območje, zato so deležna visokih ocen in bi, če bi jih polnili v buteljke, dobila naziv vrhunskih vin. V Vinu so sc odločili za novo znamko, da bi izboljšali prodajo. Trenutno so z odzivom na novo ime in na prodajne akcije zadovoljni, vendar sc bo šele v naslednjih treh mesecih pokazalo, koliko bodo prodali. B. D.-G. kultura in izobra- ževanje Svet slikaija Darka Slavca Pregledna razstava je na ogled v Posavskem muzeju BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja so pred tednom dni odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja Darka Slavca. Ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled še do 20. junija, sta nastopila violinist Tomaž Lorene in kitarist Jerko Novak. Akademski slikar in grafik Darko Slavec je obiskoval slikarski specialki pri prof. Gabrijelu Stupici in pri Bogdanu Borčiču. Doslej je imel 45 samostojnih razstav ter sodeloval na več kot 60 skupinskih razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel več nagrad. Zaposlen je kot izredni profesor za risanje in prostorske zasnove na Visoki šoli za oblikovanje tekstila in oblačil v Ljubljani. Slikar Slavec si je način slikanja zastavil že nted šolanjem in mu še vedno zvesto sledi, čeprav se motivi njegovih upodobitev seveda spreminjajo. “Kar nas pri njegovih podobah najprej očara, je izjemna sposobnost ustvarjanja fotografsko natančne iluzije predmetnosti na površini platna,” pravi v svoji oceni avtorjevih del Brane Kovič. Posebej zanimiv je obsežni ciklus z nazivom Kruh, svet in kozmos, v katerem avtor načenja vrsto vprašanj o slikarskem upodabljanju predmetnosti in o poetičnem doživljanju resničnosti. Ko pogledamo Slavčcvc podobe, najprej prepoznamo posamezne predmete, ki nas navajajo k razmišljanju^) njihovem simbolnem pomenu. B. D.-G. Zdaj Kapitelj, jeseni Amerika Razstava o dragotinah Kapitlja je odmevna NOVO MESTO - Razstava z naslovom Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu je po besedah Bojana Božiča, ravnatelja Dolenjskega muzeja v Novem mestu, dosti odmevna. Po Božičevih besedah je “v globalu finančno pokrita”. Omenjeno razstavo o kulturni dediščini si je doslej ogledalo prek 4IXX) obiskovalcev in glede na dogovore, da bi jo vključili v turistično ponudbo, menijo, da bo število ob koncu dosti večje. Dolenjski muzej, v katerega prostorih so na ogled kapiteljske dragocenosti, bo septembra letos pripravil razstavo o sodobni ameriški likovni ustvarjalnosti. Razstava, do katere bo pomagal ameriški kulturni center, bo edina te vrste v Sloveniji. Na ogled bo okrog 100 slik. • Novomeški gimnazijci v samem vrhu 'Tomaž Urbič in Renata Jakše odhajata na mednarodno kemijsko olimpiado, Bojan Gornik seje uvrstil v ekipo za matematično in fizikalno olimpiado - Kako do denarja za pot? NOVO MESTO - Novomeška gimnazija glede na uspehe, kijih dosegajo njihovi dijaki na raznih tekmovanjih, že nekaj časa sodi v sam slovenski vrh. Tudi letos so bili zelo uspešni na tekmovanju kemikov, fizikov, matematikov in na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Z vsakim uspehom, ki ga dosežejo, pa se pojavi vprašanje, kako priti do denarja, da bodo njihovi učenci lahko odšli na pot. Na 17. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije sta dve skupini njihovih dijakov prejeli posebna priznanja, in sicer za nalogo iz sociologije Nasilje v družini avtorjev Andreja Černeta, Simone Mavsar in Tanje Korošec, opravljeno pod mentorstvom prof. Helenc Zalokar, ter za nalogo iz kemije Določanje strupenosti površinsko aktivnih snovi Gašpcija Fortune in Tomaža Urbiča, izdelano pod mentorstvom dipl. inž. Lidije Hribernik. Državna priznanja so prejeli tudi raziskovale za naloge iz psihologije, sociologije, zgodovine, slovenskega jezika, kemije in iz matematike. Na državnem tekmovanju iz znanja kemije, ki je bilo 21. maja in se ga je udeležilo 12 novomeških gim- Edino Senovčani Srečanje otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije Letošnje VI. Linhartovo srečanje - Srečanje slovenskih otroških gledališč je potekalo od 27. do 30. maja v Murski Soboti. Odbor za gledališče pri ZKO Slovenije se je letos odločil za obliko otroškega gledališkega in lutkovnega tabora, v okviru katerega so mcntoiji in mladi ustvarjalci ob izbranih gledaliških in lutkovnih predstavah otrok ter na strokovnih delovnih srečanjih bogatili svoje izkušnje. Z območja širše Dolenjske sc je na srečanje od petih gledaliških skupin, ki so sodelovali na medobčinskih srečanjih, uvrstila le Gledališka skupina Brez zadrege z Osnovne šole XIV. divizije s Senovega, ki je v režiji in dramaturgiji Bože Ojsteršek v soboto, 29. maja, zaigrala Začarano Ančko Charlesa Galticija. Jutri, 4. junija, pa sc začne tridnevni mladinski gledališki in lutkovni festival. Tu sc je naše območje še slabše odrezalo, saj nimamo nobene skupine iz Dolenjske, Posavja in Kočevskega. Na izbirnem tekmovanju so sodelovale le tri skupine iz Grosupljega. nazijcev, so v prvem, drugem, tretjem in četrtem letniku dosegli najboljši rezultat v Sloveniji. Tomaž Urbič in Renata Jakše sta sc na posebnem tekmovanju uvrstila v priprave na mednarodno kemijsko olimpiado, ki bo letos v Italiji. Učenci so se pripravljali pod vodstvom prof. Stanke Florjančič in prof. Marinke Kovač. Tudi na državnem tekmovanju v matematiki so se novomeški gimnazijci zelo dobro odrezali. Bojan Gornik se je uvrstil v republiško ekipo za matematično olimpiado, ki bo julija v Istambulu. Ker pa bo v istem času v Ameriki fizikalna olimpiada, na katero se je prav tako uvrstil, sc matematične olimpiadc ne bo mogel udeležiti. Na matemati&io tekmovanje je dijake pripravljala mentorica prof. Alojzija Hržica, na fizikalno tekmovanje pa prof. Miha Hadl. Ravnateljica novomeške gimnazije Vasja Fuis pravi, da so sc z dobrimi rezultati pojavili tudi problemi, kako do denarja, ki ga morajo zbrati sami. Že med letom so po dolenjskih firmah zbirali denar za dejavnosti, ki so jih za učence organizirali po rednem pouku. Sedaj, ko imajo rezultate, pa morajo zopet od vrat do vrat. “Se nikoli ni bilo tako malo razumevanja za tovrstne probleme s strani ministrstva za šolstvo, kot je zadnje čase,” pravi Fuisova in dodaja: “Zadnje čase so na ministrstvu vse sile skoncentrirali na problematiko osnovnih šol, na srednje šole pa so očitno pozabili.” . 1 J. DORNIZ KOT ANTON SEM ČLOVEK, KOT MEDVED ZVERINA TURJAK - Učenci in učitelji podružnične šole Tuijak so opisali življenje in delo pesnika Antona Medveda (Kamnik 1869 - Turjak 1910) v knjigi, ki so jo izdali in predstavili minuli petek na gradu Tuijak, kjer je pesnik Medved preživel zadnji dve leti svojega življenja. Poprej je med drugim služboval tudi v Semiču in Črnomlju. Prispevke je zbrala in uredila prof. Metoda Kolar. USPEL SEJEM KNJIG - Sleherna prireditev v Dolenjskih Toplicah popestri vsakdanjik gostov in domačinov. Tako je bil dobrodošel tudi Topliški knjižni sejem, ki ga že 11. leto zapored skupaj pripravljata Knjigama Mladinska knjiga iz Novega mesta in Zdravilišče. Letos so zadnje knjižne novosti razstavili v Viteški dvorani. Na več kot 100 površinskih metrih je bilo največ knjig Za mlade bralce, saj so ti tudi najštevilnejši obiskovalci knjižnega sejma. V četrtek, 27. maja, so po ogledu razstavljenih knjig otroci sedli s pisateljico Berto Qolob, ki je na koncu najmarljivejšim bralcem podelila priznanja za Zupančičevo bralno značko. Naslednji dan je bil v isti dvorani še literani večer, na katerem so se predstavili: pesnica Marjanca Kočevar, slikar Janko Orač ter mladi literati iz topliške osnovne šole. (Foto: J. Pavlin) Kaj je lepšega kot Pesem Posavja! Kakovostni pevski zbori z dobrini izborom pesmi, ki so v slavnostni dvorani Posavskega muzeja zvenele še posebej lepo, so navdušili številne poslušalce BREŽICE - “Pesem v Posavju ima za seboj uspešno prehojeno pot, po kateri so hodili pevci, njim pa so sledile množice poslušalcev,” je v pozdravnih besedah reviji najboljših posavskih pevskih zborov napisal predsednik SO Brežice Teodor Oršanič. Poleg njega sta se minuli petek pevskega večera v slavnostni dvorani Posavskega muzeja udeležila tudi župan krške in županja sevniške občine ter še vrsta drugih uglednih ljudi te regjje. Na reviji je letos v 7 mešanih in še treh moških pevskih zborih zapelo okrog 330 pevcev in pevk. ZKO Dolenjski Kelti na Bavarskem Mednarodna razstava “Keltsko tisočletje” NOVO MESTO - Na povabilo Prahisloričncga muzeja v Munchnu sodeluje Dolenjski muzej z izbranimi eksponati na mednarodni arheološki razstavi z naslovom “Keltsko tisočletje”, ki so jo svečano odprli 18. maja letos v bavarskem mestu Roscnhcim. Na tej veliki reprezentativni razstavi so predstavljeni Kelti in njihova zapuščina od Francije do Češke in Madžarske in od Nemčije do Slovenije in Grčije. Na tej razstavi so Kelti predstavljeni kot najbolj ustvarjalno, politično prevladujoče in • Starši so nas naučili govoriti, svet pa nas je naučil molčati, pregovor) (Češki NOVA ŠTEVILKA FUŽINE DVOR PRI ŽUŽEMBERKU -Tukajšnje kulturno društvo je izdalo prvo od predvidenih dveh letošnjih številk svojega glasila Fužina. Z njo začenjajo že 6. leto izhajanja, v tem času pa so izdali deset številk. Nova številka glasila prinaša prispevke z izrazito lokalno tematiko, od načrtov dela krajevne skupnosti v tem letu do drugih drobnih novic, nekaj prispevkov pa govori tudi o preteklosti kraja. VEČER S SOLOPEVCI TREBNJE - V torek, 1. junija, ob 19. uri je Glasbena šola Trebnje priredila v prostorih stare osnovne šole Večer s solopcvci. Nastopili so učenci Glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane iz razreda prof. Ileanc Bratuž-KacjanoVe. Slovito Sofoklovo tragedijo o Antigoni, ki se je v imenu moralnih načel uprla oblasti, so učenci Osnovne šole Grm izvedli na preprosti, a domiselni sceni, ki so jo pripravili sami. (Foto.MiM) Grška tragedija na šolskem odru Učenci osnovne šole Grm so uprizorili nekoliko prirejeno Sofoklovo tragedijo Antigona - Z gledališkim projektom je zadihala vsa šola -Vse sami, od scene do kostumov NOVO MESTO - Grmska osnovna šola si vztrajno oblikuje svojstven, od drugih novomeških šol drugačen obraz, za katerega so značilne prevsem poteze boginje Talije, sc pravi gledališča. Letos so pred zaključkom pouka že tretje leto zapored na tej šoli pripravili dramsko predstavo, v kateri so ponovno ustvarjalno in poučno združili svoje sile učitelji in učenci. Po lepem lanskem uspehu z glasbeno predstavo V 80 dneh okoli sveta so v tem šolskem letu posegli po žlahtnih sadovih starogrške dramatike in uprizorili Sofoklovo Antigono. Ob gledališkem projektu je vsa šola zadihala zrak antike: pri vseli učnih predmetih so učitelji posvetili nekaj časa antiki, učenci vseh razredov pa so z likovnimi deli in drugim vgradili svoj kamenček v mozaik letošnjega gledališkega projekta, katerega srce in motor je učiteljica Katja Bricelj. V četrtek zvečer, 27.maja, so se. učenci na preprosti, a učinkoviti sceni v avli šolske zgradbe premierno predstavili številnemu občinstvu z nekoliko prirejeno Sofoklovo tragedijo Antigona. Vlogo uporniške Antigone je zaigrala Marija Pcnca, kralja Kreona Janko Rodič, Ismeno Jasmina Malctič, Haimona Adnan Bcšo, stražarja Uroš Zupančič, vodja zbora pa je bil Samo Plut. Sceno je pripravil likovni krožek pod mentorstvom Branka Šustra, za koreografijo plesnega vložka je poskrbela Branka Moškon, kostume je imela na skrbi Fani Dragan, glasbeno opremo pa Franci Turk. Režiserka in pobudnica šolskega gledališkega projekta Katja Bricelj je po predstavi povedala, da so učenci z navdušenjem sprejeli tudi letošnjo predstavo, učitelji in ostali pa so se z razumevanjem vključili vanjo. “Predstavo smo pripravljali skozi vse šolsko leto. Grki so nam bili izziv ne samo po gledališki plati ampak tudi likovno in drugače. Veliko učencev je sodelovalo pri pripravi, delali so maske, pripravljali sceno, kostume. Iskali smo po knjigah, kako so bili stari Grki oblečeni, potem smo sc naučili batika, posebne tehnike tiskanja na tkanino, ki je kar zahteven postopek. Tako je vse, od scene do kostumov, nastalo na šoli. Posebej pa sem ponosna nit igralec. Veliko dela in prostega časa so vložili v predstavo ter se res lepo izkazali.” Antigono bodo na šoli še nekajkrat zaigrali, najprej za učence svoje šole, potem pa tudi za učence drugih šol, če bo za predstavo zanimanje; ponovili pa jo bodo še tudi za širše občinstvo. M. MARKELJ agresivno ljudstvo v srednji Evropi v prvem tisočletju pr. n. š. Poudarek razstave je, razumljivo, na najdbah iz Bavarske, kjer je bilo v oppidumu Manching gospodarsko in politično središče keltskih Vindelikov. Novomeške najdbe so na razstavi zastopane s 16 eksponati: figuralna bronasta situla in lončeni kantaros iz Kandijc ter inventarja enega moškega groba z orožjem in enega ženskega groba z lepim nakitom, oba iz grobišča na Kapiteljski njivi. Izdelki keltske metalurgije in nakit iz obarvanega stekla so poleg likovne ustvarjalnosti najznačilnejši predmeti iz keltske zapuščine. Nenavaden keltski likovni izraz popolne fantazijske abstrakcije je nastal iz skrajne stilizacije živalske in človeške figure. Igrivi preplet vitičastega okrasja keltske ornamentike še danes vzbuja nedeljeno občudoviuijc in priznanje. Keltski ornamentalni slog ima tudi globlji, magični pomen. Ob razstavi je izšel zelo obsežen in bogato ilustriran katalog s prispevki najuglednejših nemških arheologov, specialistov za keltsko obdobje. Razstava bo odprta do 1. novembra 1993. T. KNEZ Pušnikovi epigrami Več izdaj v samozaložbi NOVO MESTO - Adolf Pušnik je svobodni novinar in živi v Ljubljani, po rodu je Celjan, na nek način pa doma povsod jx> Sloveniji. Še najraje zahaja v Škofjo Loko in Novo mesto; v ti dve mesti je, kot pravi, kar zaljubljen. Pogosto prihaja na Dolenjsko, predava po šolah in drugod o balkanski krizi in o drugih političnih in ekonomskih temah, vmes pa ponuja bralcem svojo zbirko epigramov UTRINKI SLOVENSKE POMLADI, ki jo je letos februarja izdal v samozaložbi, in to že v tretji izdaji, kar priča, da je med ljudmi dovolj zanimanja za tovrstne knjižice. Prva izdaja Utrinkov je izšla vročega leta 1991, ko je Slovenija doživljala zgodovinske trenutke. V nji sc je lotil obdobja od februarja 1988 do septembra 1990, zapisal pa je tudi nekaj takih epigramov, ki so postali aktualni naslednja leta. Prvi odzivi na knjižico so bili dobri in tako je nadaljeval s tiskanjem in dopolnjevanjem novih izdaj. Komaj nekaj mesecev po izidu 3. izdaje že pripravlja za tisk naslednjo. “Pripravljam pa tudi knjigo Pove naj življenje,” pravi Pušnik. “To bo zbirka več kot 300 epigramov in pesmi, v katerih izrisujem vsakdanje življenje, mednarodno in domačo politiko, nekaj pa bo v knjigi tudi čiste literature.” MiM Brežice in Posavsko pevsko združenje sta tokratno Pesem Posavja pripravila tako, da se je kakovost zborov stopnjevala in so proti koncu zapeli najboljši. Tako so ustvarili dobro vzdušje med številnimi gledalci, ki so tudi sami znali oceniti in primerno nagraditi vsak posamezni zbor. Zapeli so: moški zbor “Planina” iz Cerkelj ob Krki (zborovodja Maijetka Podgoršek), mešani zbor “Lisca” iz Sevnice (zborovodja Stane Peček), mešani zbor “Viva” iz Brežic (Simona Rožman), moški zbor iz DOVOLJ PROSTORA NA SREDNJIH ŠOLAH Generacija, ki letos končuje osnovno šolo, je najštevilnejša v zadnjih letih, saj je v 8. razredih 26.765 učencev, zalo so sc po predlogu ministrstva povečale vpisne možnosti v štiriletnih srednjih šolah, na gimnazijah, tehničnih in strokovnih šolah, nekaj več je bilo razpisanih tudi mest za dveletne poklicne šole, nekaj malega manj je bilo le mest za triletne poklicne šole. V srednjih šolah je tako dovolj prostora za vse osmošolce. Obetaven je podatek, da sc samo 6,3 odstotka osnovnošolcev, ki zdaj končujejo osmi razred, ne bo moglo vpisati v liste srednješolske programe, kamor bi si najbolj želeli, za vse pa je prostor, da sc vpišejo kam drugam, še zlasti zunaj Ljubljane. Kaže, da bo glede na izraženo zanimanje premalo mest le na gimnazijah. 51 šol je dobilo soglasje, da smejo vpis omejiti, zato bo v izbirnem postopku okrog 12.732 učencev; 2. in 3. junija bodo na prevcijanju slovenščine in matematike. BERNARD V MIKLOVI HIŠI RIBNICA - V galeriji Miklova hiša so v petek, 28. maja, ob 19. uri odprli novo razstavo, in sicer sc ribniškemu občinstvu s svojimi deli predstavlja slikar Emcrik Bernard. Prvi ekstempore Sodelovali učenci dolenjskih osnovnih šol s prilagojenim programom ČRNOMEIJ - Prejšnji mesec je tu potekalo prvo srečanje mladih likovnikov osnovnih šol s prilagojenim programom iz Brežic,.Krškega, Novega mesta, Sevnice in Črnomlja. Pobudnica srečanja je bila učiteljica likovnega pouka Alenka Vrlinič z OS Milke Sobar-Natašc, ki je prevzela organizacijo, pokroviteljica pa je bila Zavarovalnica Triglav iz Novega mesta. Ekstempore je jiolckal pod naslovom Pogled na Črnomelj skozi čas. Na risbah in slikah sedemnajstih mladih likovnikov so zaživele stare hiše, cerkve, stopnišča, deli starega mestnega jedra z obrežji Lahinje in Dobličicc. Ustvarjena delo so razstavili v Kulturnem domu Črnomelj, kjer so na ogled do jutri, 4. junija, kasneje pa bodo razstavljena še na šolah, iz katerih so bili udeleženci. Srečanje naj bi postalo tradicionalno. V.Š. Kapel (Miha Haler), mešani zbor “Jutranjka” Sevnica (Ciril Udovč), moški zbor “Svoboda” iz Brestanice (Janko Avsenak), brežiški mešani zbor (Drago Križanič), mešani zlx>r “Oton Zupančič” iz Artič (Miha Haler), nicšdni zbor “Viktor Parma” iz Krškega (Janko Avsenak) in mešani pevski zbor “Primož Trubar” iz Loke pri Zidanem mostu (zborovodja Tatjana Balog). Zadnja dva zbora sta po mnenju Ivana Vrbančiča, strokovnega ocenjevalca ZKO Slovenije, po kakovosti izstopala, sicer pa sta sc med najboljšo štirico uvrstila še brestaniški moški in artiški mešani pevski zbor. Ocenjevalec je bil presenečen nad visoko pevsko in organizacijsko kakovostjo revije. Pohvalil je dobro izbran program, saj tokrat ni bilo slišati že ničkolikokrat petih in izpetih pesmi, ampak različne, predvsem tudi sodobne pesmi zahtevnih domačih in tujih skladateljev, celo renesančne in za razvedrilo tudi nekaj ljudskih pesmi. Kot poudarja Ernest Ferk, predsednik Posavskega pevskega združenja, so zbore usmerili k sodobni kakovostni glasbi z načrtnim delom. Zbori so drugačno glasbo dobro sprejeli in počasi nanjo navadili tudi poslušalec. Tokrat se je pokazalo, koliko lahko k uspehu revije prispevajo tudi slednji. In nenazadnje, k slovesnemu vzdušju in pravemu zvenu lepe pesmi je svoje dodala tudi slavnostna dvorana brežiškega gradu, ki jo je organizatorjem za ta večer odstopil Posavski muzej. B. DUŠIČ-GORNIK Prve najdbe krasijo Dunaj Knezova knjiga kot uvod v bogato leto 1994 NOVO MESTO - Knjižni opus Toneta Kneza bo še letos bogatejši za nov zvezek o novomeški davnini, in sicer gre za knjigo Novo mesto III, halštatska knežja gomila na Kapiteljski njivi. Avtor bo gradivo izročil tiskarni v juniju in letos jeseni naj bi ga predstavil javnosti. V knjigi bo znani arheolog prikazal najdbe iz gomile iz 8. do 6. stoletja pr. n. š., ki je vsebovala dva zelo bogata knežja groba. Predstavitev omenjenega gradiva o arheoloških najdbah na največji novomeški prazgodovinski nekropoli bo pomenila nekakšen uvod v vse tisto, kar bodo arhelogi pripravili v letu 1994. Prihodnje leto bodo arheologi postavili razstavo o najdbah na Kapiteljski njivi in jo pospremili s katalogom, za zaključek pa bodo organizirali še mednarodni arheološki simpozij. Vsem dogodkom bo dajalo poseben poudarek dejstvo, da bo minilo v letu 1994 sto let od tedaj, ko so prvič izkopavali na Kapiteljski njivi. Zal so začetne najdbe tedaj romale v muzej na Dunaj. KONCERT V FRANČIŠKANSKI CERKVI NOVO MESTO - V nedeljo, 30. maja, je bil v frančiškanski cerkvi koncert Mešanega pevskega zbora Krke in Simfoničnega orkestra Glasbene šole Marjana Kozinc. Zbor in orekster sta sc najprej predstavila samostojno, nato pa sta še skupaj izvedla Hladnikovo Slavnostno mašo. Kriva pota dolenjskih direktorjev Največ je utaj davkov in prispevkov - Samo navedeni primeri naj bi državno blagajno prikrajšali za več kot 200 milijonov tolarjev - Nove kazenske ovadbe zoper vodilne NOVO MESTO - Še nedavno tega je bilo med ljudmi pogosto slišati govorice o takšnih in drugačnih “iznajdljivostih” odgovornih ljudi novomeških in okoliških firm. (dede na število novih kazenskih ovad zoper iznajdljive direktorje, ki jih pišejo kriminalisti novomeške UNZ, se je potrdil znani ljudski rek, da tam, kjer je dim, je tudi ogenj. O tem, kako so nekateri vodilni pomirili delavce tako, da so jim del plače izplačevali v vrednostih bonih in s tem prikrajšali državo za precejšnje denarce, hkrati pa obremenili ostale davkoplačevalce, smo na tej strani že pisali. Pri utaji naj bi bili najuspešnejši v Pionirju in šentjernejski Iskri, malo maivi iznajdljivi pa tudi drugi. Tako jc J. P. utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe pooblastil, ker naj bi kot odgovorna oseba zlorabil svoja pooblastila z namenom, da protipravno pridobi premoženjske koristi. V času od avgusta 1992 do januarja 1993 naj bi omogočil obračun in izplačilo 50-odst. bruto plače zaposlenih delavcev v obliki regresa za letni dopust. S tem naj bi državo oškodoval za predpisane davke in prispevke za prek 146 milijonov tolarjev. Prav tako naj hi hudo zlorabil pooblastila S. S., ki naj bi kot direktor novomeškega podjetja od lanskega avgusta do januarja letos omogočil obračun in izplačilo 50-odst. bruto plače zaposlenih delavcev v obliki regresa za letni dopust. Družbeno skupnost naj bi oškodoval za 8 milijonov tolarjev. Podoben primer utaje davkov in prispevkov jc tudi naslednji. D. P., odgovorna oseba novomeškega podjetja, naj bi v istem času izplačevala le 50- odst. bnito plačo, ostali znesek v regresu. Državo naj bi s tem prikrajšala za milijon tolarjev. M. S., direktor novomeškega podjetja, naj bi na ta način utajil za prek 700.000 tolarjev predpisanih prispevkov in davkov. I. I. za 7 milijonov tolarje, novomeški direktor S. K. pa za prek 5 milijonov tolarjev. 50-odst. bruto plačo v obliki regresa naj bi omogočil izplačati tudi direktor novomeškega podjetja M. K.; državo naj bi prikrajšal za 12 milijonov tolarjev. A. Z. naj bi družbeno skupnost oškodoval za 6 milijonov tolarjev, direktor novomeškega podjetja F. B. pa naj bi državno vrečo prikrajšal za prek 27 milijonov tolarjev. Medtem pa naj bi sc Ž. B. kot poslovodkinja poslovne enote novomeškega podjetja poslužila drugačnih prevar. Od decembra lani do februarja letos naj bi neupravičeno povečevala cene prodajnim artiklom z namenom, da sc premoženjsko okoristi. S tem naj bi pokrila svoj dolg do poslovalnice, ki je nastal, ko je nabavila blago v višini prek 150.000 tolarjev, za kolikor je oškodovala podjetje, v katerem je zaposlena. G. J. pa naj bi kot odgovorna oseba družbenega podjetja iz Straže od marca do decembra lani hudo zlorabil pooblastila z namenom, da se protipravno okoristi. Potrdil naj bi protizakonit sklep kolegija podjetja o izplačilu razlik plač po individualnih pogodbah in zakonsko omejenih izplačilih v obliki dnevnic. S tem naj bi se izognil plačilu za prek milijon 600.000 tolarjev. P. Z. naj bi bil utemeljeno osumljen povsem drugačnega kriminalnega dejanja, kot so prej našteta. Kot odgovorna oseba novomeškega podjetja naj bi zlorabil svoj položaj in iz koristoljubnosti neupravičeno pridobil in izročil zasebnemu podjetju iz Ljubljane podatke, ki so z zakonom in splošnim aktom podjetja določeni kot poslovna tajnost. Največ jc seveda utaj davkov in prispevkov, ki se jih jc očitno posluževala večina novomeških in okoliških firm. Samo prej našteti primeri so državo prikrajšali za več kot 200 milijonov tolarjev. J. DORNIŽ sfM H *■#. 1 OZALJŠANE ZELENICE OB VPADNICAH - Obiskovalci Sevnice pa tudi domačini zvečine občudujejo vzorno urejene zelenice na obeh straneh mostu čez Savo in pri bazi novomeških cestarjev v Boštanju. Kjer je volja, tam je tudi pot, pravi rek in ta še kako velja tudi v tem primeru. Potem ko so sevniške cvetličarne Viktorija, Silva in Valentina prevzele skrb za te cvetlične oaze ob vpadnicah v mesto, Sevničanom ni več treba zardevati zavoljo zanemarjenosti tega koščka okolja. Pobuda je prišla od sevniškega turističnega dmštva, operativno jo je udejanUa sevniška krajevna skupnost, ki je cvetličarkam prispevala za potreben material, delo pa so zastonj opravile same. Takole na delavci, ki so pri KS Sevnica zaposleni na javnih delih, zalivajo, da ne bi v vročini rožice uvenele. (Foto: P. Perc) Motoristi pogosto nepazljivi Minuli teden so se na Dolenjskem pripetile tri prometne nesreče, v katerih sojo slabše odnesli motoristi NOVO MESTO - Prva tovrstna nesreča sc jc zgodila 25. maja ob 18.45, ko je 14-letni Franc Strah vozil kolo z motorjem od Migolicc proti Mirni. Ko je pripeljal v bližino vasi Sajcnicc v nepregledni levi ovinek, S POLKROŽNIM OBRAČANJEM POVZROČIL NESREČO PODGRAČENO - 28. maja ob 22.15 sc jc na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb blizu naselja Podgračeno zgodila hujša prometna nesreča zaradi nepravilnega polkrožnega obračanja. Finec, 32-lct-ni Johanncs Nicmincn, sc jc tega dne ustavil na počivališču v Pod-gračenem, nato pa polkrožno obrnil nazaj proti Čatežu v trenutku, ko jc iz. smeri mednarodnega prehoda Obrežje pripeljal z. osebnim avtomobilom 35-letni Zlatko Dra-kulič iz Brežic. Ta jc sicer opazil polkrožno obračanje in pričel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. S prednjim delom je zadel v zadnji del Nicmincnovcga vozila tako silovito, da jc Draku-ličcvo vozilo odbilo na travnato bankino. Drakulič jc v vozilu ostal ukleščen in so ga iz. pločevine rešili domačini. Pri nezgodi je dobil hude poškodbe glave. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer jc ostal na zdravljenju. Škode na vozilih jc za okrog 300.000 tolarjev. Tretjina se jih po opozorilu skesa Zavarovalnice imajo vse več sumljivih odškodninskih zahtevkov za ukradene ali poškodovane avtomobile - Skupaj s policijo v boju proti avtomobilskim tatovom ROMU ZASEGLI PUŠKO KRŠKO - 28. maja okoli 15. ure so krški policisti ustavili Roma V. K. z osebnim avtomobilom Lada in pri njem našli avtomatsko puško žagi M-91 kalibra 9 mm hrvaške proizvodnje. Rom jc povedal, da jc puško kupil za 200 nemških mark od F. V., ki mu je ponujal še eno puško in pištolo, ki pa jc V. K. ni mogel kupiti. Zoper oba jc bila napisana kazenska ovadba. NOVO MESTO - Še pred leti zavarovalnice skorajda niso poznale problemov pri izplačilu škode zaradi vlomov ali tatvin avtomobilov. Danes je sumljivih odškodninskih zahtevkov vse več. Pred kratim so se slovenske zavarovalnice skupaj s policijo dogovorile za skupen boj proti avtomobilskim tatovom. Med zavarovalnicami, ki so se vključile v boj, jc tudi novomeška zavarovalnica Tilia. Od septembra lani do danes so pri zavarovalnici Tilia zabeležili 17 ukradenih vozil, ki so bila pri njih kasko zavarovana. Avtomobili najpogosteje izginjajo v Ljubljani, Zagrebu in Samoborju. Veliko jc tudi ukradenih avtomobilov, ki so uvoženi po delili. Lani so odkrili 54 poskusov goljufij, ko so lastniki avtomobilov uveljavljali odškodnino za škodo, ki pa ni bila povzročena v prometnih nesrečah. Do odškodnine poskuša priti veliko ljudi. Kadar so na zavarovalnici prepričani, da gre za goljufijo, ljudem to takoj povedo, ena tretjina sc jih po opozorilu skesa, nekateri pa še naprej vztrajajo, zato jih predajo policiji. Jože Simonič, vodja odseka za avtomobilske škode pri zavarovalnici Tilia pravi, da zadnje čase tudi v njihovi zavarovalnici opažajo, da jc vse več listih, ki poskušajo priti do denarja na račun odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica za poškodovan ali ukraden avtomobil. “Obstajata dve kategoriji ljudi: v eni so ljudje, ki naredijo goljufijo v stiski, ker jim jc to še edini izhod, da pridejo do denarja, v drugi ljudje, ki to delajo iz dobičkonosnih namenov. Več jc teh drugih,” pravi Jože Simonič. Ker jc takšnih primerov vse več, so postali v zavarovalnici pozornejši pri ogledih poškodovanih avtomobilov kot tudi pri prijavah ukradenih avtomobilov. “Opažamo, da gledajo nekateri na našo povečano pazljivost negativno, češ, da smo postali policijska zavarovalnica, ne zavedajo pa sc, da gre denar za odškodnine iz vreče, v katero prispevajo vsi zavarovanci in ki naj bi bil namenjen tistim, ki so resnično utrpeli škodo,” razlaga Jože Simonič. Ukradeni so predvsem avtomo- PO DOLENJSKI DEŽELI ZARADI VPREŽNEGA VOZU GA JE ZAČELO ZANAŠATI - 29. maja ob 20. uri se je 47-letni Jože Hosta iz Volčkovc vasi peljal s traktorjem IMT 530, na katerega jc imel pripet vprežni voz, naložen z lesom, od Javorovice proti Šmarju. Ko je peljal po klancu navz.dol, ga jc izven naselja Mali Ban začelo zaradi vprežnega voza zanašati. Zaviral je, vendar mu ni uspelo zmanjšati hitrosti. Sopotnika 52-lctnc-ga Janeza Kuzmo iz Ljubljane jc prosil, naj skoči s traktorja in privije na vozu zavoro. Janez sc jc zapletel in padel med traktor in vprežni voz. Hosta ga jc s prednjim levim kolesom voza povozil. Kuzma so hudo poškodovanega odpeljali v novomeško bolnišnico. TRČIL V DREVO - 31. maja ob 5.45 sc jc 27-letni Boris Blažič iz Križ peljal z opel kadettom od Ratcža proti Pctelinjcku. V ostrem, nepreglednem ovinku je pripeljal preblizu desnemu robu vozišča, zapeljal na utrjeno peščeno bankino, od koder ga jc zaneslo po nekaj metrih vožnje v drevo. Blažič se jc v nezgodi huje poškodoval in sc zdravi v novomeški bolnišnici. Škode jc za okrog 20.1X10 tolarjev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI - 26. maja ob 10. uri sc je 40-lctni Alojz Komljane iz Malega Mrašcvcga peljal po lokalni cesti iz smeri Podbočja proti domu. V križišču regionalne ceste z lokalno cesto Malo Mrašcvo - Podbočje ni ustavil in pustil mimo 31-lctnc voznice Lidije Gašpir iz Leskovca pri Krškem, ki se je z osebrrim avtomobilom peljala proti Kostanjevici po prednostni cesti. Vozili sta v sredini križišča trčili tako močno, da je vozilo Ga.špirjcvc vozilo odbilo v betonska korita za rože. Pri trčenju sc jc Gašpirjeva huje poškodovala. Zdravi sc v novomeški bolnišnici. Škode na vozilih je za okrog 200.000 tolarjev. ŠE ENO IZSILJEVANJE PREDNOSTI - 29. maja ob 14. uri sc jc na regionalni cesti Čatež ob Savi - Ccrk-Ijc ob Krki izven naselja Boršt zgodila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica avtomobila 36-lctna Marjana Oštir iz Krške vasi, sc jc peljala po lokalni cesti iz naselja Boršt in v križišču pri vključevanju na regionalno cesto izsilila prednost pred 70-lctnim Jožetom Fijoličcm iz Šcnt-lenarta, ki se je peljal iz smeri Cerkelj proti Brežicam. Pri trčenju jc Fijolič s prednjim delom vozila zadel v vozilo Oštirjeve tako močno, da ga jc odbilo s ceste na njivo. Pri trčenju sc jc Oštirjeva huje poškodovala. Odpeljali so jo na zdravljenje v brežiško bolnišnico. V Fijoličcvcm vozilu jc bila tudi Milica Fijolič, ki sc jc prav tako huje poškodovala in se zdravi v brežiški bolnišnici. Fijoličcva sta uporabljala varnostna pasova, Oštirjeva pa ni bila pripeta. Na vozilih je nastalo za 400.000 tolarjev škode. • Vročina je rnnoge že zvabila v bifeje, da se malce ohlade. Natakarji so zaradi tega vse bolj zaposleni. Njihovo zaposlenost pa je že od decembra lani pa tja do marca s pridom izrabljal 30-let-ni A. R. iz Novega mesta, ki je osumljen več kaznivih dejanj goljufije. Od 10. decembra lani do 17. marca jc na območju Kro-novega, Dnižinskc vasi ter Šrnar-jete obiskal gostinske lokale, si naročil pijačo, hrano ter cigarete, nato pa izkoristil zaposlenost natakarjev in natakaric ter odšel iz lokala, ne da bi poravnal račun. V enem izmed lokalov jc imel celo 11-dnevni penzion. Gostince je oškodoval za več kot 30.000 tolarjev. • Komu in zakaj se je hotel maščevati neznan storilec, ki je na Regerških košenicalt vrgel večji kamen v steklo Pionirjeve bio hiše, ne vemo. Če ni to storil iz jeze, je pa iz objestnosti, saj je v hiši vse razmetal, zamašil kopalno kad in lijake, nato pa odprl pipe. Povzročil je za 50.000 tolarjev škode. • Nikoli sc ne ve, katera prilika bo naredila tatu. Lastnik belega juga A. P. iz Vrhovega verjetno na to, da se lahko kdo drug usede v njegov avto in ga odpelje, ni niti pomislil. 25. maja ga jc pustil nezaklenjenega in s ključi v avtu pred stanovanjsko hišo. Storilca, ki je odpeljal neznano kam in lastnika oškodoval za 42.000 tolarjev, še iščejo. • Tudi ta teden ni šlo brez kokošjih tatov. Nekdo, ki si jc močno zaželel kokošje pojedine, sc jc napotil po kokoši v Žužemberk, v kokošnjak lastnice T. P., in ukradel 15 kokoši. Lastnico je oškodoval za 10.000 tolarjev. bili znamke Golf in Audi, ki gredo ponavadi naprej na Balkan. Nekateri so v tej trgovini že tako dobri, da so pravi profesionalci. Zavarovalnice so številnim zlorabam težko kos, zato sc odkrivanja lotevajo s pomočjo policije in tudi s pomočjo zasebnih detektivskih firm. Z zakonom o varovanju osebnih podatkov jc postalo njihovo delo težje, saj • Kraje avtomobilov in organizirane skupine avtomobilskih tatov so bile značilne za zahodno Evropo. Samo lani so zmikavti odpeljali dva milijona vozil. Sedaj se to dogaja tudi pri nas. Umi je bilo v Sloveniji ukradenih 431 avtomobilov. Da bi se učinkoviteje zoperstavili avtomobilskim tatovom, so se slovenske zavarovalnice skupaj s policijo pred kratkim dogovorile za načrt, kako se bodo lotile zlorab in si razdelile delo. do določenih podatkov ne morejo priti oz. pot do njih traja predolgo, ker morajo za dovoljenje zaprositi notranje ministrstvo. Zavarovalnice ugotavljajo, da bi nujno potrebovale skupno bazo podatkov. “Na primer v Avstriji imajo na vseh servisih v državi podatke o vseh registriranih avtomobilih v državi, zato pa imajo 50.000 ljudi, ki jih zaradi sumljivih poslov noče nobena zavarovalnica,” pravi Simonič. Pri nas takšna baza podatkov še ne deluje. J. DORNIŽ • • O da bi imel človek roki prosti! Gorjača bi okrog ušes vam pela; doklej, druhal ti črna, boš norela? Dovolj je sleparije in norosti. (Stritar, Dunajski soneti 1873) jc zapeljal na levo polovico ceste v trenutku, ko seje iz nasprotne smeri pripeljal s traktorjem 26-lctni Branko Lah iz Migolicc. Strah jc trčil v levi del priključka traktorja, nato pa ga jc vrglo v grmičevje ob cesti. Pri nesreči se jc huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Druga nesreča se jc pripetila zaradi neupoštevanja prometnih znakov. 30. maja sc jc 21-letni Pavel Žagar z Drcčjcga Vrha peljal z osebnim avtomobilom od Zbur proti Šniar-jeti. Ko jc pripeljal do križišča za smer Gorenja vas, je v križišče pripeljal z mopedom 25-lctni Ivan Bergant iz Gorenje vasi, ki ni upošteval znaka križišče s prednostno cesto. Zato je Žagar zaviral in sc umikal, vendar jc vseeno zbil Berganta, da ga je vrglo na pokrov motorja, nato pa na travnik, kjer jc obležal hudo poškodovan. Zdravi sc v novomeški bolnišnici. Škode jc za okrog 200.000 tolarjev. Zaradi nepazljivosti in neupoštevanja prometnih znakov sc jc pripetila tudi tretja prometna nesreča. Prav tako 30. maja sc jc 28-lctni Samo Kečkcš iz Šentjerneja peljal z oplom od Dolenjega Vrhpolja proti Cerovemu Logu. Ko jc po prednostni cesti pripeljal v Gor. Vrhpolje, mu jc z leve strani po dovozni makedamski poti, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori, pripeljal z mopedom 17-letni Tomaž Rangus iz Gorenjega Vrhpolja. Ko jc Rangus opazil osebni avto, jc sunkovito zavrl in padel, nato pa ga je Kečkcš skupaj z motorjem porinil še malo naprej. Rangus sc jc huje poškodoval in sc zdravi v novomeški bolnišnici. Škode je za okrog 10.000 tolarjev. J. D. PRODAJAL KNJIGE, DENAR PA SPRAVLJAL V SVOJ ŽEP NOVO MESTO - 31-letni M. Z. jc konec leta 1989 sklenil pogodbeno delo s Tehniško založbo Slovenije za prodajo knjig. Na podlagi dobavnic je dvigal večje število knjig in jih prodajal po celi Sloveniji. Od 17. januarja lani pa sc jc izogibal stikov z omenjeno založbo, prav tako ni več tedensko nakazoval denarja od prodanih knjig. Omenjeno založbo je oškodoval za 752.433 tolarjev. PREREZAL JE GUME - 26. maja ponoči jc neznan storilec na parkirnem prostoru pred lokalom Campari bar v Škocjanu na osebnem avtomobilu R 4 prerezal tri gume in lastnika R. B. iz Novega mesta oškodoval za 20.000 tolarjev. GROZIL JE, DA BO VSE ZAŽGAL - 29. maja so policisti do iz-treznitve pridržali vinjenega V. S. iz Mirne, ki je doma grozil, da bo vse zažgal. V garaži jc zažgal deske, vendar so ogenj pogasili. UKRADEL OKRASNE POKROVE - 29. maja jc neznan storilec v Črnomlju iz parkiranega avtomobila R 5 ukradel okrasne pokrove in lastnika Ž. P. iz Črnomlja oškodoval za 6.000 tolarjev. NAŠEL JE ROČNO BOMBO -Črnomaljčan je pred kratkim pri kopanju kanalizacije na vrtu pred svojo hišo našel ročno bombo, ki izhaja še iz 2. svetovne vojne. Bombo jc uničil pirotehnik. NI MU USPELO PRITI V PROSTOR - V noči od 25. na 26. maj je neznan storilec poskušal vlomiti v prostore pošte na Ritki in v trgovino Mercator - Preskrba, vendar mu ni uspelo. Neuspešni zmikavt jc povzročil le nekaj materialne škode. TRUE POŠKODOVANI KOČEVJE - Iz Ribnice proti Kočevju jc 28. maja, ob 17.20 vozil z avtom z veliko hitrostjo 37-lctni U. M. iz Lc-povč. Na blagem ovinku v Ložinah jc zaradi vožnje pod vplivom alkohola in velike hitrosti zapeljal s ceste na travnik, kjer sc jc avto večkrat prevrnil. Pri tem sc jc voznik hudo poškodoval, prav tako pa še dva sopotnika. Voznika so odpeljali v bolnišnico UKC Ljubljana, sopotnika pa v Zdravstveni dom v Kočevju. OBJESTNI MLADI ŠOFER KOČEVJE - 18-lctni P. J. iz Strug, ki jc imel šoferski izpit šele 7 dni, je nekaj popil, nato pa prišel svoje vozniško znanje kazat v Kočevje, kjer jc vozil po pločnikih, na kočevskih cestah pa je vozilo za 180 stopinj obračal s pomočjo hitre vožnje in ročne zavore. Do policistov sc jc vedel nedostojno, zato so ga pridržali do iztreznilve, zdaj pa bo šel še k sodniku za prekrške. IZSILJEVAL JE DENAR KRŠKO - 26. maja so kriminalisti krške UNZ napisali kazensko ovadbo zoper M. G. iz Novega mesta, ker je od občanke I. L. iz Krškega izsiljeval 3.500 nemških mark. Grozil ji jc, da ji bo v primeru, če denarja ne bo dala, storil marsikaj. POSEKAL HRASTOVA DREVESA BUTORAJ - 27-letni B. B. iz Bu-toraja jc utemeljeno osumljen, da jc marca posekal dvajset hrastovih dreves v gozdu Kolovcc in lastnico I. D. iz Ljubljane oškodoval za 140.000 tolarjev. Vzrok nesreče ni bila zaslepitev Pred skoraj šestimi leti je na magitralni cesti Ljubljana - Zagreb 39-letni Safet Kozarac povzročil hujšo prometno nesrečo - Trije mrtvi - Sodišče mu je prisodilo pogojno kazen NOVO MESTO - Pred skoraj šestimi leti se je na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb pri kraju Bič v trebanjski občini zgodila huda prometna nesreča, kjer so življenje izgubile tri osebe, ostali štirje potniki so bili huje ranjeni, v tej nesreči je postal 50 odst. invalid tudi povzročitelj prometne nesreče 39-letni Safet Kozarac. Temeljno sodišče v Novem mestu mu je pred kratkim pogojno prisodilo eno leto in osem mesecev zapora, če v dobi štirih let ne bo storil kaznivega dejanja. Safet Kozarac, po rodu Musliman iz BiH, ki jc na začasnem delu v Švici, sc jc 28. avgusta 1987 s svoji) družino peljal po magistralni cesti v smeri iz Ljubljane proti Zagrebu. Ob 6.15 jc v bližini naselja Bič zaradi nepazljivosti v rahlem desnem ovinku z avtomobilom zapeljal na travnati rob cestišča, ko pa jc odvil v levo ga jc bočno zaneslo na nasprotni vozni pas in jc trčil v nasproti vozeče vozilo. Pri trčenju so življenje zgubili Luca Karanov, Antun Jovanovič in Zuhra Kozarac, huje pa so sc poškodovali Santir in Sanicla Kozarac, Zilha Bcčič, Mirko Karanov ter povzročitelj nesreče Safet Kozarac. Safet je na sodišču povedal, da so sc iz Švice odpravil na pot zvečer in da jc na več krajih počival, nazadnje v Ljubljani, ker sc mu jc zdelo škoda novega avtomobila. Spominja se le, da mu jc oči nenadoma zaslepila luč nasproti vozečega vozila. Kaj jc bilo potem, ne ve več, saj sc jc v nesreči tudi sam težje poškodoval. Izvedenec cestnoprometne stroke pa jc iz materialnih dokazov ugotovil, da vzrok za nesrečo ni bil v njegovi zaslepitvi, ampak vožnja po bankini in po robu cestišča. Safet Kozarac jc dejanje obžaloval. V nesreči jc izgubil ženo in ostal 50-odst. invalid: poškodoval si jc ramo, ledvice, 5 ali 6 vretenc pa ima v plastiki. Po nesreči sc je 8 mesecev zdravil po raznih bolnišnicah in toplicah, potem pa jc začel delati le s 25-odstotno kasneje s 50-odstot-no obremenitvijo. Ker jc obtoženec kaznivo dejanje priznal in obžaloval, deloma že pomagal družini ponesrečenim, v tragediji tudi sam izgubil ženo in sc huje poškodoval, sc sedaj ponovno poročil in skrbi za štiri otroke in ženo, ki ni zaposlena, mu jc sodišče prisodilo pogojno kazen 1 leta in 8 mesecev zapora, Če v dobi 4 let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodišče pa mu jc vrnilo tudi polni list. Sodba še ni pravnomočna. J. D. GORAZDU ŠTANGUU VN METALIACOMERCA ZAGREB - Čeprav je Srečko Glivar zmagal na cestni dirki v Zagreb, kjer so sc kolesarji iz Hrvaške, Slovenije in Madžarske potegovali za veliko nagrado podjetja Metaliacomcrca, je končni zmagovalec pri članih mladi Novo-meščan Gorazd Štangelj, ki pa je bil boljši v drugih preizkušnjah. Zanimivo je, da je na tekmovalni stezi (100 krogov) zmagal Sandi Papež (dve zmagi v enem tednu), v končnem zbiru točk pa je bil Sandi drugi. Rezultati - člani: 1. Štangelj 17, 2. Papež 17, 5. Glivar (vsi Krka) 10 točk itd.; Mladinci: 1. Mahorič (Perutnina Ptuj) 16, Gašperin (Krka) 13 točk; Kadeti: 1. Bergant (Rog) 18, 2. Derganc 16, 5. Macclc (oba Krka) 14 točk. S. D. r i - LOJZE MRAK je na lokostrelskem mednarodnem tekmovanju na Otočcu zadel 5H2 krofov, kar je rezultat evropske vrednosti. Na sliki: priprava Mraka na zaključno tekmovanje. (Foto: S. Dokl) LOJZE MRAK NASTRELIAL 582 KROGOV OTOČEC - Lokostrelski klub Novo mesto in hotel Grad Otočec sta pripravila dvodnevno mednarodno lokostrelsko tekmovanje, in sicer v disciplini Arrowhcad, kjer je nastopilo 30 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje je veljalo kot izbirna tekma za sestavo državne reprezentance, ki nas bo zastopala na svetovnih igrah (tekmovalci nastopajo le v tistih disciplinah, ki niso v olimpijskem sporedu) na Nizozemskem. Naj-!xiljši rezultat je dosegel Školjeločan Lojze Mrak, ki je nastreijal 582 krogov, kar je dosež.ek evropske vrednosti. Rezultati prosti stil - mladinci: 1. Škofič (LK Domžale) 390, članice: 1. I. Rosa (LK Ankaran) 450, člani: 1. Mrak (LK Škofja Loka) 582, instinktivno streljanje - mladinci: I. Kranjc (LK Gornji Grad) 355, članice - I. Raiča (LK Dragomer - Lukovica) 279, člani: 1. Kranjc (LK Gornji Grad) 506, Disciplina sompound - mladinke: 1. D. Rosa (LK Ankaran) 332, članice: 1. Podržaj (LK Šenčur) 458, člani: I. Podržaj (LK Šenčur) 545 krogov. S. D. Novomeške odbojkarice v prvi ligi Novomeške odbojkarice so spet prišle v tisti rang tekmovanja, kamor po svoji kakovosti sodijo - Potrebno bo poiskati novega sponzorja NOVO MESTO - Novomeški šport je dobil novega prvoligaša - ženski odbojkarski klub Pionir, ki je v vrh slovenske odbojke stopil iz velike anonimnosti, in kar je najpomembnejše, brez velikega pompa. Že lani, ko jih je vodil prof. Janez Mohorčič, so bila dekleta na pragu uvrstitve v najvišji rang tekmovanja. V drugi ligi so se uvrstile na nehvaležno 5. mesto, najboljše štiri ekipe pa so šle v prvo ligo. Letošnje tekmovanje je omogočilo napredovanje le najboljšima dvema ekipama. Ekipo je prevzel Bojan Ver-nig, dolgoletni odbojkar novomeškega Pionirja, ki je skupaj s pomočnikom Marjanom Mengerjem uresničil zastavljeni cilj - uvrstitev v 1. državno ligo. Novomeške odbojkarice so osvojile 2. mesto v enotni 2. državni ligi, postale PODMLADEK ZMAGUJE SLOVENSKE KONJICE - Na drugi dirki za državno prvenstvo _v motokrosu za podmladek na stezi Škedelj so mladi novomeški motoristi dosegli imeniten uspeh. V skupini motorjev do 60 ccm so sc uvrstili kar na prva tri mesta. Zmagal je Žvan (Žvan) nad Popovičem in Možetom (oba Mel). V skupini močnejših, 80 kubičnih, motorjev je zmagal Medc (Mel). Božič dosegel letošnji rekord v teku na 100 m Izvrsten tudi M. Fabjan Na atletskem mitingu v Beljaku sta Tomaž Božič in Matjaž. Fabjan dosegla nova osebna in dolenjska rekorda v tekih na 100 in 3000 m. Božičev rezultat je letošnji najboljši dosežek v Sloveniji. Božič je rekord 10,98 dosegel v polfinalu. V finalu, kjer je tekače oviral nasprotni veter s hitrostjo 1,3 m/s, je tekel pet stotink sekunde počasneje in osvojil tretje mesto. Na istem tekmovanju je dosegel še osebni rekord v teku na 400 m, 49,95. Tako je letos premagal tri pomembne meje: 11 s na 100 m, 22 na 200 in 50 na 400. Ker ima v obeli kratkih sprintih, ki sta njegovi glavni disciplini, najboljša letošnja dosežka v Sloveniji, bo čez 14 dni prav tako v Beljaku nastopil v državni reprezentanci, ki bo tekmovala v kvalifikacijah skupine C evropskega pokala. Matjaž Fabjan, ki ga je prejšnji teden poročevalec s cestnega teka v Kostanjevici pomotoma prekrstil v tekmovalca Dolenjskih Toplic, je v Beljaku dosegel dolenjski rekord v teku na 3000 m, 8:21,26. Bil je četrti, zmagal pa je Velenjčan Bahtiri. V Beljaku sc je odlikoval tudi mladinec Mitja Kren z. osebnim rekordom 2:02,80 v teku na 800 m. Novomeški atleti so po nekaj letih zatišja spet začeli krojiti podobo slovenske vrhunske atletike. Tako sta zanesljiva državna reprezentanta Igor Primc v metu diska in Tomaž. Božič v Sprintu; če kaj veljajo neposredni dvoboji in zmage, pa bi moral biti v reprezentanci tudi pokalni državni prvak Matjaž. Zupančič v teku na 110 m z ovirami. V tekih na daljše srednje proge je položaj zaradi tega, ker sc neposredno še niso srečali vsi tekmeci, nekoliko manj jasen, vendar je resen kandidat za državno reprezentanco tudi drugouvrščeni z DP v teku na 10 km, Matjaž Fabjan. J. P. Velika plesna revija mladih Plesni klub Dolenjske je pripravil revijo, na kateri je nastopilo več kot 300 plesnih parov NOVO MESTO - Plesni klub Dolenjske je v novomeški športni dvorani Marof pripravil veliko plesno revijo, kjer je nastopilo več kot 300 plesnih parov. Nastop mladih plesalcev je bil velik užitek za številne nastopajoče in vse tiste, ki so sc zbrali na tribuni. Organizacija tekmovanja je bila v rokah neutrudljivega plesnega mojstra Borisa Vovka in je odlično uspela. Pokazala je, da se plesna kultura na Dolenjskem širi, kar je razveseljivo, saj ples druži in zbližuje ljudi. Poleg šolskega tekmovanja je tekel tudi nastop članov novomeškega plesnega kluba, kjer pa sc je videla že velika rutina vseh nastopajočih. Takšnih kulturnih prireditev si lahko samo želimo. Rezultati - 1. in 2. razred: I. Anka Erman - Janja Kozinc (OŠ Šentjanž), 3. in 4. razr.: L Klavdija Avšič -Franci Brulc (OŠ Šentjernej), 5. in 6. razr.: 1. Jasna Dule - Andrej Šeligo (OŠ Trebnje), 7. in 8. razr.: 1. Barbara Potočar - Marjan Luzar (OŠ Šentjernej); mlajši pionirji: 1. Maja Osterman - Matic Bobnar (Plesna šola N.m.); starejši pionirji: I. Tanja Colarič - Matjaž Valenčič; mladinci: 1. Tina Dular - Andrej Kovačič (vsi PŠ N.m ). S. D. BARU A RA IN MARJAN STA NAVDUŠILA - Na veliki plesni reviji v Novem mestu sta s svojim nastopom navdušila tudi Sent-jemejčana Barbara Potočar in Matjan Luzar, ki veliko obetala. Na sliki: nadarjena plesalca (Foto: S. Dokl) so viccprvakinjc m sc skupaj z Mislinjo uvrstile v najkvalitetnejši razred ženske odbojke. Ekipo, ki bo v povprečju ena najmlajših v 1. državni ligi, krasi predvsem velika volja do dela. In kar je najpomembnejše: igralke igrajo zastonj, kar pomeni, da klub deluje na strogo amaterski ravni. Vso sezono sc je otepal z velikimi finančnimi težavami, ki pa na srečo niso veliko vplivale na kakovost igre in vzdušje v ekipi, ki je bilo, enostavno rečeno, izredno. Dejstvo je, da bo moralo priti do reorganizacije kluba, ki je zaenkrat še pod isto streho z moško ekipo. Že izkušnje govorijo v prid tistim, ki trdijo, da en klub ne more prenesti tolikšnega finančnega bremena in da bi lahko vzdrževal dve prvoligaški ekipi. To so izkusili že mariborski odbojkarski delavci pa tudi novogoriški. Klub potrebuje močnega sponzorja, po katerem bi prevzel tudi ime, kajti brez ustrezne finančne podpore bo težko uspešno nastopal v prvi ligi. Najvišji rang tekmovanja zahteva tudi boljše pogoje za tlelo, kot so jih bile do sedaj deležne odbojkarice. Zaradi nerazumevanja novomeške športne zveze je namreč prihajalo do velikih težav pri organizaciji treningov, ker so bili termini vadbe zgodaj popoldan, ko je bilo nemogoče, da bi se ga udeležile igralke, ki študirajo v Ljubljani. Teh pa je bilo skoraj za polovico ekipe. MAJDA LUZAR DOLENJSKI PARAPLEGIKI ČETRTI JESENICE - Dolenjski paraplegiki so ob koncu prejšnjega tedna igrali na manjšem košarkarskem turnirju na Jesenicah, kjer so v konkurenci štirih ekip osvojili četrto mesto, zmagali pa so košarkarji iz Kranja. Rezultati: Koroška : Novo mesto 33:19 in Maribor : Novo mesto 39:27. Papež prvi na dirki v Škofji Loki Končno spet zablestel ŠKOFJA LOKA - Na kriterij-ski kolesarski dirki za pokal mest v Školji Loki je močno zmagal Novomeščan Sandi Papež, njegovemu uspehu pa sc je pridružila še plejada mladih Krkinih kolesarjev, ki so pobrali tri zmage. Vsem sc je pridružila Marija Sajovic, ki je bila v konkurenci žensk tretja. Želo nas je razveselila zmaga Sandija Papeža, ki je v zadnjem času v glavnem pomagal svojim tovarišem iz, ekipe, namesto da bi sam, čeprav je to sposoben, tudi posegel po kakšni odmevni zmagi. Takšna se mu je prav gotovo ponudila sredi prejšnjega tedna na Gorenjskem, ki jo je Sandi tudi izkoristil. Pri tem so mu veliko pomagali klubski kolegi Štangelj, Eržen, Fink, Puš in Mervar. Spet lahko zapišemo, da je zmagal tudi nadarjeni Branko Filip, ki verjetno preseneča sam sebe in tudi strokovnjake, čeprav so ti slej kot prej pričakovali njegov “veliki met”. Rezultati - ženske: 1. Logonder (Jezersko), 3. Sajevec (Krka), pionirji B: 1. Zrimšek, 2. Vene (oba Krka), 3. Grabič (Savapro-jekt Krško), pionirji A: I. Mivar (Rog), 3. Ribič (Krka), mlajši mladinci: 1. Derganc (Krka), starejši mladinci: 1. Filip (Krka), člani: 1. Papež, 2. Štangelj, 3. Eržen, 4. Fink (vsi Krka), 6. Puš, 7. Mervar (oba Krka). p PO' 1 NOVOMEŠKE ODBOJKARICE SPET V DRUŽBI NAJBOLJŠIH - Mlade novomeške odbojkarice, ki jih vodi Bojan Verni)’, so si prislužile igranje v /. državni ligi. Stojijo od leve proti desni Tina Cigler, Rebeka Koncilija, Mariina Pureber, Marjan Menger, Bojan Verrtig, Barbara Šušteršič, Barbara Kočevar in Alenka Ostroveršnik. Cepijo: Lili Banat, Katja Vemig, Tamara Podolski, Jana Vemig, Simona Sotošek in Mateja Smrke. DRUGO MESTO VIROSA V MARIBORU MARIBOR - Na veliki kasaški ko-njcniški prireditvi v Kamnici pri Mariboru so v nedeljo nastopili tudi konjeniki iz Krškega, ki so sc domov vrnili z enim drugim in dvema tretjima mestoma. Drugo mesto je osvojil Viros pod vajeti Kovačiča, tretji mesti pa sta si pritekli Liska in Figar As, ki ju je vodil prekaljeni Umek. Dušan Kosič trikrat zadel v polno Nogometaši Studia D v dveh tekmah dosegli kar 7 zadetkov - Pod taktirko novega trenerja prof. Vida Horvata gre bolje - Vedno manj upanja za kočevski Avto Bum NOVO MESTO, KOČEVJE - Dolenjski nogometni predstavniki, ki igrajo v prvi in drugi državni ligi, s» v preteklem tednu dosegli tri zmage. Najprej so Novomeščani sredi tedna v Mariboru s 4:2 porazili odpisanega Zelezničaija, v nedeljo pa na stadionu v Portovaldu še drugega povratnika v nižje tekmovanje, Steklarja iz Rogaške Slatine, s 3:0. Junak prve tekme je bil prav gotovo Dušan Kosič, ki je v Mariboru kar trikrat ukanil dobrega vratarja Veseliča. Kočevci so v nedeljo zasluženo in tesno z 1:0 porazili v Mestnem logu Dravinjo, a kaj, ko pa sta njihova glavna tekmeca Primorje in Primorje Jadran Istragas zabeležila pomembni zmagi na domačem igrišču. Tako sta primorski enajsterici vse bliže velikemu uspehu, uvrstitvi v prvo državno ligo. Nogometaši Studia D v zadnjem času dobro igrajo, kar so dokazali že z remijem v Kranju, potem pa še z igrami v Mariboru in Novem mestu, ko so tekmecem zabili kar sedem golov, lahko pa bi jih še pol ducata več. Zlasti so imeli fepo priložnost, da še izboljšajo svoj količnik na tekmi s Steklarjem, kjer so napadalci kar tekmovali, kdo bo zapravil zrelejšo priložnost. Gostje, ki so se že pomirili s tem, da gredo v nižje tekmovanje, niso kazali nobene volje, da bi presenetili gostitelje, zato so sc le ti z njimi poigravali kot mačka z mišjo. Svojo priložnost je izkoristil zlasti Sandi Bracovič in z dvema lepima zadetkoma ponovno potrdil, da gre za zelo nadarjenega nogometaša. K njegovima goloma sc je pridružil tudi Kostrcvc, ki je zadel mrežo s silovitim strelom z razdalje kakih 15 metrov. VELIKA NAGRADA OPTIMIZMA V SEVNICI SEVNICA - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice bo to nedeljo v jedilnici Lisce pripravil 6. predtekmovalni turnir za veliko nagrado Optimizma. Organizatorji pričakujejo nastop večine najboljših slovenskih šahis-tov z Meštrovičem, Ostermanom, Gostišo in Supaničem na čelu, nastopili pa bodo tudi domači igralci, Krčani Jazbec, Mohr in Sermek ter Boštanjčan Levičar. .k B. FIGAR AS ZMAGAL V KOMENDI KOMENDA - Na kasaškem tekmovanju v Komendi so nastopili tudi konjeniki iz. Krškega in Šentjerneja. Velik uspeh je s prvim mestom v 6. dirki dosegel Figar AS pod vajeti Ivana Hunicka iz Krškega, ki pa ga je dopolnila še Pelizona iz Šentjerneja s tretjim mestom v isti kategoriji, vodil pa jo je Krešo Lučič. V 2. dirki je bil Ivan Košak iz Šentjerneja s kasačem Fin Kcy četrti, Damir Kovačič iz Krškega pa v 5. dirki s Sirosom tretji. S. D. Novomeščani pod je; ne samo da dosegajo gole. trenerja prof. Vii pod taktirko novega ida Horvata igrajo bol-w ne. Žal nam je za nogometaše Avto Burna, ki, kot kaže, ne bodo dosegli svojega cilja. Uvrstili sc bodo na nehvaležno tretje mesto, ki jih le za las loči od uvrstitve v višje tekmovanje. Kočevci imajo zrelo in dobro ekipo. Če bodo nogometaši ostali skupaj, potem bodo spet poskusili v prihodnji KOLESARJI ZA POKAL FRUTTABELLA NOVO MESTO - Dolenjski kolesarski delavci so ob koncu prejšnjega tedna na stadionu v Bršljinu pripravili 3. dirko za Pokal Fruttabclla, kjer nastopajo pionirji. V konkurenci 120 kolesarjev so v vseh kategorijah zmagali kolesarji Krke, ki v tem tekmovanju praktično nimajo pravih tekmecev. Naslednja dirka bo čez štirinajst dni v organizaciji belokranjskih kolesarskih delavcev v Črnomlju. Rezultati - pionirji B: I. D. Logar (Krka), 3. Vene, 4. Zrimšek, 5. K. Digar (vsi Krka). Vrstni red po treh dirkah: 1. Vene, 3. D. Logar, 4. K. Logar, 5. Zrimšek itd. Ekipno: 1. KD Krka 76, 2. KK Tro-povci - Tišina 27, 3. Sloga Idrija 26 točk itd. Pionirji A: 1. Ribič, 2. Mrvar (oba Krka), 3. Dular (Savaprojekt Krško), 5. Galamič (Krka) itd. Vrstni red po treh dirkah: 1. Ribič, 2. Mrvar, 3. Galamič, 5. Dular itd. Ekipno: 1. Krka 62, 2. Rog 28, 3. HIT Casino N. Gorica 27 točk itd. S. D. Srebro Metelku, bron Uranjku Kolajni za sevniška karateista na I)P v športnih borbah za dečke IDRIJA - Potem ko so mladi sevniški karateisti Rok Črepinšek, Danilo Lisec in Denis Orač na državnem prvenstvu v Murski Soboti osvojili prvo kolajno za ekipni nastop v kutah, so sc že čez teden dni Sevničani z državnega prvenstva v športnih borbah za mlajše in starejše dečke v Idriji vrnili kar z dvema medaljama, in sicer s srebrno in bronasto. Med 86 tekmovalci so Sevničani znova dokazali, da zadnji odlični rezultati niso bili naključni, temveč so plod trdega in zavzetega strokovnega dela tekmovalcev in njihovih trenerjev. V Idriji je bil pri mlajših dečkih v lahki kategoriji najboljši domačin Robi Karlin, 2. mesto si je priboril Aleš Podogornik, 3. pa njegov klubski kolega (oba WKSA Maribor) Boštjan Novak. Slednji je v polfinalu s Sevničanom Denisom Oračem spiva dosegel neodločen rezultat, v podaljšku pa je Mariborčan prvi osvojil točko in Orač je pristal na zelo solidnem 5. mestu. V lahki kategoriji starejših dečkov je Sevničan Dejan Uranjek po štirih zmagah izgubile peto borbo s Trboveljčanom Zoretom. V repasažu pa je Dejan v odločilni borbi za bronasto kolajno premagal Žalčana Goloba in dosegel svoj največji uspeli v kratki tekmovalni karieri. V njegovi kategoriji je zmagal Blaž Skok (Žalec), pred Petrom Zoretom (Tika Trbovlje). Debitant na tem prvenstvu, Sevničan Janko Metelko, je bil v težki kategoriji pri starejših dečkih pravo odkritje. Do finala je dokaj prepričljivo premagal vse nasprotnike, v boju za zlato kolajno pa je bil izkušeni Domžalčan Gregor Hribar le močnejši. Ob srebru je bilo med Sevničani veselo. Bron je osvojil Trboveljčan Jure Barovič. P. P. POKAL EKIPI KOTALA KOSTELSKO - Minuli vikend je Turistično športno društvo Kostel organiziralo drugi turnir v balinanju. Udeležilo sc ga je 6 ekip iz obmejnih krajevnih skupnosti z obeh bregov Kolpe. Rezultati: I. Itas Kotal - Pirče (Petovar, Belobrajdič, Žagar) 2. Bosljiva Loka (Ferbežar, Rugolc, Kovač), 3. Kolpa - Vas (Tomač, Stefanič, Gabrič) itd. Prve tri ekipe so prejele diplome, njihovi člani priložnostne nagrade, zmagovalna ekipa pa še pokal v trajno last. tekmovalni sezoni, ko jim lahko samo zaželimo več uspeha. Glede na prikazane igre sodijo v sam vrh slovenskega nogometa, žal pa pri vsem mora biti tudi vsaj kanček športne sreče. SLAVKO DOKL VUČKOVIČ IN GUTMAN NASTOPILA V MENGŠU MENGEŠ - Novomeška igralca sgua-sha Goran Vučkovič in Klemen Gutman sta ob zadnjem vikendu igrala na 1. mednarodnem turnirju v Mengšu, ki ga je pripravil FIT-TOP. V zahtevni konkurenci je Goran Vučkovič ponovno s 3:1 izgubil proti domačinu Petru Janežiču, mladi Klemen Gutman pa je klonil šele v boju za 3. mesto, premagal ga je s 3:0 Klemenčič. Sezono bodo igralci squasha končali prihodnji teden, ko sc bodo ravno tako v Mengšu pomerili za slovenski pokal, kjer bodo novomeške barve zastopali Goran Vučkovič, Klemen Gutman in Sebastjan Turk. G. V. V« Vi BORUT JURSIC DRŽAVNI PRVAK POLJČANE IN SLOVENJSKA BISTRICA - Na 2. državnem prvenstvu v boksu za mladince in člane so dolenjski boksarji dosegli velik uspeli, kar velja zlasti za mladega Boruta Juršiča, ki je postal državni prvak v polivclterski kategoriji. Metličan Mitja Črnič je v srednji kategoriji osvojil bronasto odličje, Gorazd Canič pa je v težki kategoriji osvojil srebro. Ponovno je na svoj veliki talent opozoril Tomaž Brine, ki ni mogel ukaniti izkušenega in prekaljenega Vojka Puša, ki je nastopal že v bivši prvi jugoslovanski ligi in bo zanesljivi potnik na sredozemske igre v Franciji, vendar je moral Puš napeti vse sile, da je ugnal mladega Brinca, za katerega čas dela. Finančno je boksarjem pomagal sponzor Robert Bartolj, drugače bi verjetno morali ostati doma. A. PETAKOVIČ Zmaga brežiške gimnastike Med mlajšimi pioniriuimi zmagala ekipa Rain BREŽICE - Doslej sc je že osem generacij šolalo v športnih, pravzaprav gimnastičnih razredih OS Brežice. Mnogo uspešnih telovadk je izšlo ravno iz teli razredov in sc vključilo v TVD Partizan, ki ga vodi prof. Jože Senica, sicer mednarodni sodnik za gimnastiko. Enega večjih uspehov so brežiške gininastičarke dosegle tudi na nedavnem 2. državnem prvenstvu za mlajše in starejše pionirke v B skupini, ki je VESELE ZMAGE - Sandra Hotžen, Nina Vareško, Alenka Zore in Tina Vareško (od leve proti desni) so postale ekipne državne prvakinje v športni gimnastiki za mlajše pionirke skupine B. (Foto: R. Z.) bilo v Mariboru. Slovenska gimnastika je zdaj že dve leti razdeljena po težavnosti v dva programa. Tako sc lahko med sabo pomerijo tudi uspešne tekmovalke iz manjših krajev, ki sicer v močni konkurenci ljubljanskih tekmovalk skupine A ne bi mogle doseči vidnejših uvrstitev. Brežiška gimnastika je na državnem prvenstvu v B skupini pobrala ekipno prvi dve mesti. Ekipne državne prvakinje med mlajšimi pionirkami so postala dekleta skupine Rain, ki so premagale svoje kolegice v društvu Partizan. Med mlajšimi pionirkami si je srebrno medaljo med posameznicami prislužila obetavna športnica Tadeja Cetin (TVD Partizan Brežice), bronasto pa Sandra I loržen (Rain, TVD Partizan Brežice). Ekipi Rain bo uspeh na tekmovanju pomagal pri trženju svoje dejavnosti, saj je že doslej trenirala s pomočjo sponzorjev in donatorjev športne opreme. Pomagala so ji brežiška jiod-jetja: Opekarna-Rudnik, Tovarna pohištva, Vino, Avtoccntcr Radanovič, Agencija Karantanija, AFP iz Dobove, Antea Bojsno ter Rain in Revija E ŠPORT iz Ljubljane. Več kot očitno je, da v tekmovalnem športu ne bo več uspehov brez sponzorjev, saj manjše občine kljub dobri volji iz proračuna ne morejo zagotoviti dobrin pogojev za treninge in nastope svojih športnikov. B. D.-G. H Novo mesto, 3. Junij 1993 r .3 /n' m a® bjmmd ©čipe1 dJ LT Zelo narobe je, če se v Ljubljani slepijo, da so /crajani Kališevca in sosednjih naselij v krajevnih skupnostih Rožno-Presladol in Blanca pač “obračunali v z vsiljivima novinarjema na krajevno običajen način”. Če bo centralna oblast vzela vse povodce odločanja v svoje roke, bo podobnih dogodkov vse več. Slabo obveščene, vse revnejše in od oblasti vedno znova izigrane množice imajo svoja pravila obnašanja. Ko začno veljati, jih je težko ustaviti. To bi morali politiki in javni delavci upoštevati, ko se “igrajo” z razpoloženjem javnosti. Dogodki v preteklem tednu so pokazali, da je na področju jedrske energije in odpadkov nekaj zelo narobe. Po naročilu Agencije za radioaktivne odpadke je skupina strokovnjakov končala že tretjo stopnjo študije in v njej izbrala pet najprimernejših lokacij za možno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji. Neprimerne lokacije so izločali pretežno kar za pisalno mizo, medtem ko je temeljito terensko delo predvideno šele v 4. stopnji študije. Kdaj bo na vrsti ta, po novem še ni znano, saj so krajani prizadetih krajev jasno pokazali, da ne bodo pustili nobenega “vohljanja” po svojih parcelah. Potem ko je bila v aprilu končana recenzija 3. stopnje študije o jedrskih odlagališčih, je Agencija za Radioaktivne odpadke o njenih izsledkih najprej obvestila prizadete občine Ptuj, Krško in Sevnico. V študiji, ki šteje 12 obsežnih zvezkov, se je pokazalo, da je preizkušnjo številnih kriterijev od prvotnih 36 potencialnih lokacij prestalo le še pet. Tri od njih so v zahodnih Halozah (Nadole, Kočice in Sedlašek), dve potencialni lokaciji pa sta tudi na meji med krško in sevniško občino v območju Gorenjega Leskovca. Prva je v Presladolu in druga na Pokleku nad Blanco. Krajane ni nihče vprašal O strokovnosti dela pri omenjeni študiji na tem mestu ne bomo dvomili, saj so jo delale ugledne ustanove in posamezniki. Malo bolj sc bomo ustavili ob kriteriju, ki so ga snovalci študije postavili v fazo, ki je na vrsti šele zdaj. Gre za družbeno sprejemljivost lokacije, ki še ni bila obdelana, zato pa se je presenetljivo hitro pokazalo, da je bila to temeljna napaka strokovne študije. Ne samo da ni prebivalcev v prizadetih naseljih nihče uradno obvestil, kaj šele vprašal za mnenje, tudi občine, v katerih so predvidene lokacije, niso imele nobene besede pri tem. Resje lahko biti general po končani bitki, a vendar bi se najodgovornejši za to študijo morali zavedati, na kako občutljivem področju delajo, in bi morali predvideti tudi ta vidik. Če niso želeli vznemirjati javnosti že v fazi 'papirnatih študij, so imeli še eno možnost: Goran Rovan, novinar TV Slovenija: “Ljudem nisva mogla dopovedali, da jima želiva dobro. ’’ študijo bi obdržali v tajnosti. Tudi to bi bilo verjetno bolje, kot pa da so zbobnali skupaj novinarje in jim na tiskovni konferenci povedali, kje v Sloveniji so najprimernejši kraji za odlagališče jedrskih odpadkov. Novinarji so o novici seveda pisali in tako nehote povzročili ogorčenje med prizadetimi prebivalci. “Ne razmišljam, da bi koga od krajanov prijavil za pljuvanje in klofute, saj njihovo ravnanje razumem,” je dan po dogodku dejal novinar ljubljanske televizije Goran Rovan, ki je bil skupaj s snemalcem Jožetom Grajžlom prvi “talce krajanov. Ob tem je tudi ostro zavrnil govorice in namigovanja v Slovenskih novicah, da sta jih s kolegom skupila, ker sta izzivala krajane. Kaj sc je v resnici dogajalo meritve, raztreljevali in počeli še marsikaj po njihovih parcelah, da bi, kot so dejali, raziskali potresne značilnosti, že merili za odlagališče?” so se spraševali. V ogorčenju in strahu pred nevarnimi odpadki so menda že nekaj dni poprej preganjali nekega logarja, ki je nič hudega sluteč hodil po bližnjih gozdovih. Novinarja s kamero in z ljubljansko registracijo na avtomobilu sta v njih verjetno pregnala še zadnje dvome: “Spet nekaj snemajo!” Tako sta sc Rovan in Grajžl znašla v težavah, ki so prihajale nepredvideno in spontano. Po nekaj udarcih, kričanju in zmerjanju je Goran Rovan moral poklicati na občino in povedati, da sta zajeta ter sporočiti zahteve krajanov, da sc na kraju dogajanja nemudoma pojavita predsednik izvšnega sveta občine Krško Herman Kunej ter njegov namestnik Robert Kerin. O tem, kje natanko sta ujeta, na kateri telefonski številki in o tem, da je treba obvestiti policijo, Rovan ni govoril, saj mu je za hrbtom stal nasršen domačin. Kričanje, udarci, pregovori V Kališevcu, pred domačijo Franca Štrausa, je občinska funkcionarja prestregla jezna množica in vse ogorčenje ter tudi nekaj udarcev zdaj usmerila nanju. Po dolgotrajnem prerekanju in pregovarjanju so krajani zahtevali, naj na prizorišče pride predsednik skupščine občine Danilo Siter. Do četrte ure popoldne, V krajanih se je nabralože toliko razočaranj, jeze in srda, da sdseizknčaumpomrili šele pozno zvečer. Na sliki je sredi glasnih domačinov predsednik SO Krško Danilo Siter. v zaselku Kališevec, ki je pretekli teden nenadoma postal poznan po vsej Sloveniji? Novinarja vzeli za talca Goran in Jože sta kar težko našla lokacijo, ki je bila v študiji opisana kot možno odlagališče NSRAO. Tja sta se odpravila že dopoldne, da bi posnela reportažo iz teh krajev in povprašala nekaj krajanov za njihovo mnenje o predvidenem odlagališču. Tega, kar se je potem zgodilo, nista pričakovala niti v sanjah, čeprav sta vedela, da so ljudje tam gori na obronkih Bohorja znani po vročekrvnosti. Nekaj krajanov ju je obstopilo, vzeli so jima kaseto iz kamere (sumljiva je bila predvsem zato, ker je na njej pisalo Odlagališče NSRAO Gorenji Leskovec), in pobrali ključe od avta ter jima grozili, da bodo vozilo zažgali. Novinarja sta morala poslušati očitke, ki bi jih moral slišati kdo drug, "nanju so iztresli vse, kar jih že leta teži. Ne samo o odlagališču, ki ga nočejo, ampak tudi o cestah,- ki jih nimajo, o marmorju in mesingu v Krškem in še o čem.. Toda, zakaj so sc krajani lotili ravno novinarjev? Kot smo že povedali, jih nihče uradno ni obvestil o tem, da je v njihovem okolju predvidena lokacija za odlagališče. Seveda so o tem slišali na televiziji in radiu ter prebrali v časopisju in si razlagali po svoje. Obe sosednji občini, krška in sevniška, sta že pred časom sprejeli sklep, da na svojem območju ne bosta dopustili gradnje trajnega odlagališča NSRAO. Pristojne ustanove se pri svojem delu na te sklepe niso ozirale. Kot je bilo slišati na nenavadnem protestu pred tednom dni, so se krajani počutili prevarane. “Ali niso torej študentje, ki so pred časom opravljali Vojaški helikopter, ki je pripeljal in odpeljal drugo ekipo televizijskih novinarjev, je večkrat zakrožil nad domačijo, vendar krajanov ni prestrašil, ampak le še bolj razkačil. Je mar minister zato ocenil, da je bila študija predstavljena ob nepravem času? ko je tja v spremstvu načelnika krškega UNZ prispel še ta, se je pred domačijo še povečala množica krajanov, ki sc jim je pridružilo tudi precej novinarjev. Krajani več ur niso spuščali nikogar nazaj. Posnetke, ki smo jih videli na televiziji, je posnela druga ekipa ljubljanske TV. Ta je prišla na kraj dogajanja in z njega tudi odšla kar s helikopterjem. Bil je vojaški in je s svojim kroženjem nad domačijo vzbudil nekaj strahu in precej revolta. Policija se v dogajanje na željo predstavnikov občine, ki so ocenili, da se bo spor rešil samo s pogajanji, ni vmešala. Uniformirancev ni bilo, seveda pa ni treba ugibati, kaj se je premikalo za nekaterimi grmi. Tako je tudi prav, saj na ta način policija ni še dodatno vznemirila krajanov, hkrati pa je bila pripravljena, če bi bilo treba posredovati. K sreči ni bilo treba. Krški župan je krajanom prebral sklep izredne seje občinske skupščine. V njem so poslanci zagotovili, da sc bodo še naprej z vsemi legalnimi sredstvi borili proti lokaciji v krški občini, tudi z referendumskim odločanjem vseh občanov. Hkrati so poslali oster protest odgovornim v republiški vladi. Ker so krajani po dolgem prepričevanju sprevideli, da občina ni odgovorna za odlagališče, so zahtevali ministra Jazbinška. Na svojevrstni protestni zbor je namesto njega v večernih urah prišel državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Pred približno sto krajani je podpisal izjavo, v kateri se je zavezal, da brez soglasja prebivalcev v občinah Sevnica in Krško ne bo več nobenih raziskav za graditev končnega odlagališča NSRAO niti ga brez soglasja krajanov ne bo mogoče graditi. Kot poroča časnik Delo, minister Miha Jazbinšck o dogodkih na meji med krško in sevniško občino ni bil prav dobro obveščen. V tistem času je namreč nestrpno čakal, kdaj bodo poslanci sprejeli novi zakon o varstvu okolja, ki mu bo dal na tem področju mnogo več pristojnosti. Tisti, ki predlog zakona dobro poznajo, pravijo, da celo toliko, da potem krajanov in občin ne bo treba nič več spraševati. slovenski rock liraaifi Na Snežnem štadionu v Mariboru, ki ga poznamo sicer kot prizorišče smučarskih tekem za zlato lisico, je v minuli petek potekal festival Slovenija rock ’93. Na njem so nastopile tudi tri dolenjske skupine, ki so se dobro odrezale, po kvaliteti in mirnosti glasbe so bile v vrhu konkurence. Festival je bil razdeljen na dva dela: v tekmovalnem se je pomerilo 18 slovenskih še neuveljavljenih rockovskih skupin, v revial-nem pa naj bi se predstavile nekatere bolj znane skupine, kotvso D’Angel, Sank rock, Zoran Predin idr. Zal je revialni del zaradi močnega naliva odpadel. Od dolenjskih skupin je prvo nastopilo Društvo mrtvih pesnikov (DMP) iz Novega mesta, potem pa še Desert Fox iz Semiča in Mercedes band, prav tako iz Novega mesta. Fantje iz DMP so po koncertu izjavili, da so z nastopom zadovoljni, saj jim je uspelo dvigniti na noge v začetku še maloštevilno občinstvo. Na glasbeni sceni je DMP že šesto leto. Skupina je nastala marca 1988 pod imenom Proteus, kasneje pa je šla skozi nekaj zasedbenih sprememb, spremenila pa je tudi ime. Doslej jim še ni uspelo izdati nobene plošče ali kasete, vendar pa vse kaže, da bodo letos poleti končno prišli tudi na enega od teh nosilcev zvoka. Desert Fox iz Semiča so nastopili pod zaporedno številko 13, a so morebitne slabe vplive nesrečne številke z izvirnim, zelo svežim glasbenim izrazom izničili. Po mojem mnenju so bili ena najboljših tekmovalnih skupin na festivalu. Tudi oni še nimajo izdanega svojega cd-ja ali kasete, veliko pa nastopajo na koncertih po vsej Sloveniji. Za letošnjo jesen načrtujejo obisk v snemalnem studiu, njihov prvi cd ali kaseta pa naj bi izšla prihodnje leto, takoj po nastopu v Pop delavnici. Zadnja skupina, ki je še nastopila na festivalu, predno se je ulil dež, je bil Mercedes bend, ki je ta čas najbolj priljubljen novomeški bend. Veliko koncertira, predvsem po primorski deželi in po Italiji, vsake toliko časa pa nastopi tudi v domačem kraju. Tudi mcrccdcsbenclovci še nimajo lastnega cd-ja ali ! kasete, sc pa pripravljajo nanj. Posneli bodo ■ nekaj avtorskih skladb, sicer pa največ igrajo . priredbe bolj ali manj znanih skladb iz 70-th in 80-ih let. i Kam z odpadki, še naprej vroča tema Za konec še nekaj o odlagališču odpadkov. Začasno odlagališče znotraj ograje NEK se nezadržno polni, vendar še niti približno ni znano, kdaj, kam in kako jih bo Slovenija spravila na varno za daljši čas. Bo naša država končno zahtevala sklenitev novega dogovora s sosednjo Hrvaško, saj po sedanjem ta nima nobene obveznosti za prevzem kakršnihkoli odpadkov iz NEK in je brez obveznosti tudi v zvezi z njenim zapiranjem? Kolikor je znano, naj bi tudi Hrvaška do leta 1994 našla primerno lokacijo, vendar je glede na nestabilnost v tej državi kar težko verjeti, da bo odpadke mogoče skladiščiti tam. Posavci kljub vsemu zahtevajo, da sc pretehtajo tudi druge možnosti odlaganja teh odpadkov. Čeprav sta že obe občinski skupščini, sevniška in krška, zavrnili možnost trajnega odlaganja na njunem območju, pa sc veliko ljudi resno boji, da jedrski odpadki ne bodo nikoli šli iz Krškega. Navsezadnje bi bila to najboljša in najcenejša rešitev, seveda, če bi Posavje, ne samo Krško, res dobilo primerno rento. Posavje namreč jedrski objekt že ima in to veliko bolj nevaren in visoko radioaktiven, kot so odpadki, o katerih smo govorili tokrat. Dejstvo je, da bo elektrarna ostala tu za vedno ter v njej po vsej verjetnosti tudi odsluženi deli in izrabljeno gorivo. V nekem poročilu, ki ga je lansko jesen napisal namestnik direktorja NEK, lahko zasledimo predlog, da bi za te visoko radioaktivne materiale zgradili v krogu elektrarne suho skladišče za dobo 50 let. Kakorkoli že bo, bomo o tej temi še veliko slišali in tudi pisali. Upajmo, da podobni dogodki, kakršnim smo bili priča prčjšnji četrtek pod Bohorjem, ne bodo več potrebni. Če pa sc bo že zgodilo, potem naj prihodnjič hrbet nastavil še kdo drug, ne le novinarji in občinski funkcionarji! BREDA DUŠIC-GORNIK Desert Fox iz Semiča na slovenskem rockov-skem festivalu Slovenija rock ’93 Čeprav koncert ni bil v celoti izveden, lahko zapišem, da je odlično pokazal, kaj je oziroma kaj ni slovenska rockovska scena, predvsem pa to, da se še dolgo ne bo mogla primerjati z evropskim sodobnim rockom, saj se večina skupin - izjemam vsa čast! - oprijcmljc že preizkušenih šablon v slogu “moja Slovenija”, “odšla si” ipd. Večini skupin manjka drznosti ali pa volje poskusiti kaj novega. Ob premisleku, katere skupine sc najbolj forsira-jo po radijskih postajah, se bojim, da bo treba še veliko truda, predno bomo lahko rekli, da imamo izvirno in dobro glasbeno sceno. JANEZ GORENC priloga dolenjskega lista 1 1 SIC-GOl talentirani Ute® 8 safecmBfe Za razvoj so ljudje ključnega pomena, zato mnoge dmžbe posvečajo veliko pozornost nadarjenim otrokom. Pa pri nas? Jih naša podjetja vključujejo v delo? Sploh čutijo, da jih potrebujejo? “Talente, ki jih družba ima, ima z vidika razvojne in vzgojne teorije le začasno, ima jih na ogled, da z njimi nekaj stori, ali pa se ji bodo med prsti izmuznili in padli nazaj v nemoč povprečja,” je nekoč dejala dr. Ana Krajnc. Torej ni dovolj, da imamo nadarjene otroke, pomembno je, da jih znamo pritegniti in jim omogočiti, da se njihove sposobnosti razvijajo, skratka, da naredijo, kar zmorejo. Naša družba nadarjenim otrokom do nedavnega ni posvečala posebne pozornosti, nekaj časa je “inteligenčno elito” celo zatirala. Zadnjih nekaj let v Sloveniji namenjamo nadarjenim otrokom t.i. Zoisovo štipendijo. Vendar ali je to dovolj? Novomeški zavod za zaposlovanje je z okroglo mizo na temo “Nadarjeni učenci in njihova perspektiva v dolenjski regiji”, ki jo je organiziral prejšnji četrtek v Novem mestu v prostorih zavarovalnice Tilia, hotel dobiti odgovor na prej zastavljeno vprašanje. Na okroglo mizo je povabil okrog 60 predstavnikov podjetij iz vseh štirih dolenjskih in belokranjskih občin, ki jih pokriva. Moderatorka okrogle mize Vlasta Tomazin, dipl. psihologinja, vodja poklicnega usmerjanja na novomeškem zavodu za zaposlovanje, je v uvodu poudarila, da smo talente sicer že odkrili in uvedli sistem štipendiranja, vendar to ni dovolj, da bi jih tudi obdržaji na Dolenjskem, čeprav jih potrebujemo. Število Zoisovih štipendij, ki so jih začeli v Sloveniji podeljevati leta 1986, iz leta v leto narašča. V letu 1986/87 je Zoisove štipendije v vseh štirih občinah, Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto, prejemalo 43 nadarjenih otrok, v letošnjem šolskem letu jih prejema 293. Kaj sploh je nadarjenost? Otrok je lahko različno nadarjen, socialno, umetniško, intelektualno. Predvsem intelektualni nadarjenosti v naši družbi do sedaj nismo posvečali posebne pozornosti. 2 do 3 odst. otrok je nadarjenih. Nadarjenost je potencial, ki ga prinesemo s seboj na svet, vendar to še zdaleč ni dovolj. Peter Russell v Knjigi o možganih (1986) pravi: “Kaže, da o naših duševnih sposobnostih odloča predvsem kvaliteta zgodnjega okolja, še zlasti obdobji tik pred rojstvom in tik po njem.” Strokovnjak Renzilli, ki se je ukvarjal z razvojem talentov, pa pravi, da je za nadarjenega otroka usodno pomemben nekdo drug, naj bodo to starši, vzgojitelji, učitelji ali institucije, ki otroka motivirajo in spodbujajo. “Pomemben dejavnik nadarjenosti je ustvarjalnost - sposobnost povezovanja idej, informacij na nov, nenavaden način,” je dejala Brigita Grahek iz novomeškega zavoda za zaposlovanje. Center za kreativnost je v desni možganski polovici, pomembna pa je raba obeh, takrat namreč pride do izraza nadarjenost. Mag. Ana Blažič iz srednje tehnične in zdravstvene šole je prisotne opozorila na značajske lastnosti nadarjenih, da bi jih lažje prepoznali. Najbolj značilno zanje je, da imajo zelo veliko energije, smisel za humor, radi fizično delajo, usmcijcni so v celostno mišljenje, v mišljenju prevladuje intuicija, usmerjeni so v človeka, ponavadi ncideološko opredeljeni, moralno čvrsti ljudje, poenostavljajo spoznanja, delajo le to, kar jih zanima, radi posredujejo svoje znanje, njihove naloge imajo vedno nekaj novega, nenavadnega, do okolja so uporniški že od najbolj zgodnih let. “Zaradi vsega tega nadarjeni ljudje poganjajo svet naprej, ga spreminjajo, povprečni ljudje pa ga ohranjajo. Oboji pa so za družbo zelo pomemebni,” je poudarila mag. Ana Blažič. Zoisove štipendije za nadarjene učence so v Sloveniji začeli podeljevati leta 1986. Prvi začetki odkrivanja talentov v Sloveniji pa segajo v začetek 60. let, ko je bil ustanovljen sklad za talente, vendar je bil žal leta 1974 ukinjen, ker so v takratnih družbenopolitičnih razmerah takšni ljudje postali nezaželeni. Slovenci v svetu gjsis) Ves čas sem vedel, da bom nekoč videl Ameriko. To mi je bilo vcepljeno že od otroštva naprej. S sivolasim stricem Johanom sva ležala na topli krušni peči. Zunaj je naletaval sneg, midva pa sva strmela v belo popleskan strop izbe, na katerem je mrak, ki se je počasi kradel skozi mala okna, risal raznovrstne fantazijske podobe. Vaška tišina jer bila tisti čas nepopisna. Še mukanje krav in pasji lajež sta sc kaj bitro izgubila v globokem snegu. Stric je pripovedoval o Ameriki, širni deželi, velikih mestih, visokih hišah, širokih rekah ter dolgih cestah. In o morju ter o ladjah na njem. Kako naj si fantič, ki še ni pomolil nosu izza obronka domačega gozda, predstavlja vse to. Še najbolj otipljiva predstava je bila o ladji. “Je velika kot ta soba?” sem spraševal strica, on pa mi je skušal dopovedati, da je veliko večja, večja celo kot največja hiša v vasi, kot več takih hiš skupaj. In tako se je izoblikovala podoba v otroški glavi: tri sosedove hiše skupaj, plavajoče na vodi. Le silne širine motja domišljija še ni mogla prav dojeti. Tudi velikih mostov in železja, iz katerega so bili zgrajeni, ne. Preko domačega potočka je vodila majhna lesena brv, pa je zadostovalo. Kakšen le je bil tisti kos železa, ki je padel z mostu v Detroitu in stricu Johanu odbil nogo, da je prišel domov invalid z leseno protezo? Daleč je že tista mladost in stric Johan, Amcrikancc z leseno nogo, že zdavnaj počiva v grobu. Čez detroitski most med Kanado in Združenimi državami Amerike, morda prav tisti, pod katerim je Johanu odbilo nogo, me s svojim Lincolnom, srebrno cestno ladjo, pelje drugi Amcrikancc, stric Slavo, mu pravimo. Pred dobrimi tremi desetletji in pol pa je bil v Beli krajini poznan po nazivu “Amcrikancc”. Slavo Vukšiničje to, doma iz Križcvske vasi ob Kolpi, naziv Amerikanec pa si je pridobil, še predno je Ameriko sploh povohal. Iz te deželice, ki jo tako vzneseno opevamo kot deželico sonca, grozdja in belih brez, je hotel ven. Še dvajset let mu ni bilo. Ni bil prvi niti zadnji. Na tisoče Belokranjcev je odšlo že pred njim v Združene države, Kanado, Južno Ameriko, Avstralijo in še kam. A oblast po drugi svetovni vojni se je odločila, da je prav ona prava in edina odrešitcljica Slovencev in da jim sedaj ni treba več na tuje po boljši kos kruha, ker ima sama najboljšega. In je meje zaprla drugje. Vendar se Slavo ni dal kar tako preslepiti. Doma v Križevski vasi je bilo sedem otrok, pet fantov in dve dekleti, in oče je Slava določil za naslednika. A kako naj bi človek delal, ko pa je bil kmet ožigosan kot eden od največjih sovražnikov države, omalovaževan in oviran, kjer je bilo le mogoče! Slavo se je zato odločil oditi po poti svojih predhodnikov - v tujino. A oblast je tudi tistim, ki so hoteli oditi, postavila prepreke. Legalno čez mejo ni bilo mogoče. Poiskati je bilo treba druga pota. S tisto, ki jo je izbral Slavo, prvič ni bilo sreče. Na meji blizu Sežane so njega in njegovega kolega prijeli graničarji. Privedli so ga domov, potem Na zavodu za zaposlovanje pri dodeljevanju Zoisovih štipendij upoštevajo izrazito intelektualno nadarjenost, umetniško nadarjenost, potem iz kakšne družine izhaja otrok, njegove tekmovalne dosežke ter samooceno. Te podatke potem pretehta strokovna komisija na zavodu za zaposlovanje. Izpolnjevali pa mora še materialni cenzus, ki ne sme presegati povprečnega dohodka na člana družine, in imeti v naši državi stalno prebivališče. Da učenec obdrži štipendijo, mora v predhodnem letniku zaključiti vsaj z oceno dobro. “Opažamo, da nadarjenih otrok ne bi smeli iskati šele v osmem razredu, ker v nekaterih ta potencial že zakrni, saj niso bili pravi čas spodbujani in motivirani. Poiskati bi jih morali že v petem razredu,” je menila Nada Markelj iz novomeškega zavoda za zaposlovanje. Nekateri starši se pritožujejo, da njihov otrok ni dobil štipendije, pa ima same petice. Do takšnih kritik prihaja, ker starši ne poznajo vseh kriterijev, ki jih mora otrok izpolnjevati za tovrstno štipendijo, kajti ni pomemben le učni uspeh. Zakaj ti učenci potrebujejo spodbudo? Dogaja se, da nadarjeni učenci pogosto izhajajo tudi iz delavskega in kmečkega okolja, in če takšnih učencev kdo pravi čas ne spodbuja in motivira, bodo ostali povprečni. Učitelji pa tudi starši delajo pogosto napako, ko od teh otrok manj pričakujejo. Kako odkrivajo talente drugod po svetu V Avstraliji so začeli odkrivati talente takoj po drugi svetovni vojni. Med nadarjene otroke spadajo tisti otroci, ki imajo intelektualne, kreativne ali kake druge specialne sposobnosti. Za otroke pripravijo različne programe šolanja, za poučevanje takšnih otrok posebej usposabljajo tudi učitelje. “Prav pri usposabljanju učiteljev za nadarjene otroke pri nas nismo kaj dosti slišali,” je povedala mag. Ana Blažič. Avstralci se trudijo, da te otroke pozitivno usmerjajo in dosežke otrok sproti ocenjujejo. V Angliji so z odkrivanjem talentov začeli v 60. letih, v 2. in 3. razredu osnovne šole jih natančno preučijo, učiteljem, ki so pripravljeni delati z njimi, pa nudijo vse kar potrebujejo. Izraelci oz. Židje so že od nekdaj cenili znanje, v 60. letih so talentom začeli dajati pa obsodili na enoletni zapor. Odslužil je celotno kazen. V zaporu je delal med samimi “Amerikanci”, takimi, ki sojih prijeli na meji. Bilo jih je nekaj sto, med njimi tudi Primorci, ki so pomagali pri prebegih. Ti so dobili tudi po tri leta in več zapora. Po odsluženi kazni in vojaščini je Slavo spet poskusil. Prišel je že v bližino meje, a so se mu stvari zazdele sumljive in se ie vrnil domov. Poskusil je še trejič, saj mu drugega tudi ni preostalo, kajti ljudje so se že smejali in kazali za njim, češ glej ga, Amerikanca. No, tretjič mu je uspelo, saj se je temeljito pripravil. Uporabil je enega od najbolj zanesljivih ključev, ki so vedno odpirali še tako zaklenjena birokratska vrata: podkupnino. Za dobro plačilo so obmejni uradniki pozabili na partijsko zavest in postali za nekaj časa slepi. In v trenutku take slepote je Slavo prišel v Italijo, nato naprej v Francijo in končno v Ameriko. Njegov drugi dom je postal Chicago, nekdaj najbolj razvpita ameriška gangsterska prestolnica, danes pa prav tako znano mesto v Ameriki, a v drugačnem smislu: kot mesto z najbolj svežimi in prodornimi idejami, 'naj si bo v gospodarstvu ali pa v umetnosti, kar je videti že v njegovi razgibani arhitekturi. Se je Stevo nanj navadil? Odkar sta si z ženo Ivanko, tudi Belokranjko, tukaj ustvarila dom in vzgojila tri otroke, mu naziv Amerikanec zveni že čisto domače: “Saj rad pridem k vam, spijem kozarec domačega vina, poklepetam in zapojem s prijatelji, a se vendar počutim le kot gost. Z Ivanko sva Slovenca, slovensko sva vzgajala otroke, čeprav je treba razumeti, ■NhLl Slavo Vukšinič iz Chicaga m?* da zaradi vpliva okolja bolj govorijo angleško kot slovensko. V slovenskem duhu navajamo tudi vnučke, kajti v naslednjih generacijah bo važen le še duh, odnos do Slovenije, ne toliko več jezik,” razglablja v enem od mnogih pogovorov na temo o slovenstvu, ki jih imava med mojim obiskom v Ameriki. Slava pozna veliko čikaških Slovencev, saj se pogosto udeležuje njihovih srečanj. Prav na eno takih sc pripravlja, predno se posloviva. Preizkuša, kako deluje raženj, ki ga je izdelal drugi čikaški Slovenec, Franc Stariha, tudi Belokranjec, doma z Osojnika. Na njem bo zadišala jagnjetina, kot jo zna pripraviti le Slavo, raženj pa je avtomatski, z različnimi hitrostmi in finesami, prava mešanica belokranjske domiselnosti m ameriške tehnike. TONE JAKŠE še večji poudarek. Njihovo osnovnošolsko šolanje traja 12 let, znotraj osnovnih šol pa imajo za talentirane učence posebne programe. Izraelska posebnost je, da otroci nabirajo splošno znanje zelo dolgo in se šele na koncu specializirajo. Tudi Poljaki že od leta 1960 iščejo nadaijene otroke in se jim temeljiteje posvečajo. Pri odkrivanju nadarjenih uporabljajo naslednje kriterije: dosežke na tekmovanjih otrok, šolski uspeh in testne rezultate kot pripomoček. S temi otroki imajo poseben način dela, učitelji, ki jih poučujejo, imajo višje kvalifikacije, poudarek dajejo učenju tujih jezikov. Najdlje na tem področju so Američani. Za otroke imajo organiziran brezrazredni pouk, tisti otroci, ki hitreje predelujejo šolski program, gredo s snovjo hitreje naprej, tisti, ki delajo počasneje, tudi snov predelujejo počasneje. Američani zaradi takšnega sistema šolanja ne poznajo ponavljanja razreda, zato njihovi otroci ne poznajo takšhih psihičnih pritiskov, kot jih poznajo naši. Nadarjeni ne izstopajo iz sistema, ampak različno hitro napredujejo. V ZDA ni nič posebnega, če se otrok že z dvanajstimi leti vpiše na fakulteto in je s petnajstimi že univerzitetni profesor. Pri našem sistemu, ki je dosti bolj tog, si tega ne znamo niti predstavljati. Nadarjenim je treba nuditi več V Sloveniji smo nadarjenim učencem prisluhnili šele pred leti, ko smo uvedli Zoisove štipendije. Vsako leto je organiziranih tudi nekaj delovnih taborov, ki se jih lahko udeležujejo nadarjeni učenci, ki pa jih je še vedno premalo, saj se še vedno zatakne pri denarju. Mag. Ana Blažič, ki v Novem mestu vodi klub za nadarjene učence, sodeluje z izobraževalnim centrom v Krki in podjetjem Pionir. Nadarjenim učencem nudijo predavanja tistih vsebin, ki jih v šolskem programu ni, predavajo jim drugi predavatelji, ne šolski učitelji. Ta predavanja tečejo v izvenšolskem času. Letos imajo v klubu 106 otrok. Vodja novomeškega zavoda za zaposlovanje Frane Smerdu je poudaril, da želijo na zavodu priti do tega, da se bodo dolenjska podjetja začela zavedati, kakšen kader imamo, in da ga bodo poskušala tudi vključiti. “S siromašenjem kadrovskega štipendiranja, smo se precej odmaknili od tega, da bi poznali, kakšen kader se nahaja na Dolenjskem,” je menil Smerdu. Na okrogli mizi so menili, da sc denar za uspešne športnike vedno najde, medtem ko za inteligenčno nadarjene otroke ni denarja niti mentorjev, ki bi sc dodatno ukvarjali z njimi. Gospa Zalokarjeva iz novomeške gimnazije je opozorila, da imajo na gimnaziji veliko nadarjenih učencev in so jim v veliko breme zaradi tega, ker je z njimi treba dejati poleg pouka, vse to pa zahteva denar. Še dobro, da lahko sodelujejo s Krko, saj takšnih predavateljev sami ne bi zmogli plačati. Prav zato bi moralo večji posluh pokazati gospodarstvo in se odločiti, ali takšne učence potrebuje ali ne. V Krki pravijo, da takšne ljudi potrebujejo. V firmi imajo okrog 13 odst. visoko izobraženega kadra, kar pa je še vedno veliko manj kot ga imajo v takšnih tovarnah drugje po svetu. “V treh letih smo zaposlili preko 100 visoko izobraženih ljudi, in ker bo drugo leto Krka stara 40 let, se bo generacija ljudi skorajda zamenjala in jih bomo še potrebovali,” pravi Marjeta Potrč, direktorica kadrovsko - splošnega sektorja v Krki. V Krki so poskušali pritegniti kader tudi iz drugih delov Slovenije, vendar le domač človek rad ostaja doma na Dolenjskem. “Potrebujemo kader, ki bo socialno in intelektualno nadarjen skupaj, zato da bodo sposobni navezovati stike, da bodo tisti, ki bodo odločali o stvareh,” je dejala Potrčeva. V Krki so letos organizirali za 50 gimnazijcev jezikovna tečaja nemškega in angleškega jezika ter predavanje o poslovnem bontonu. Vsa podjetja na žalost ne razmišljajo tako kot v Krki, ki iščejo najboljše delavce za svojo dejavnost, ki mladim talentom pomaga, da svoje znanje uveljavijo oz. razvijajo naprej. Na okroglo mizo je zavod za zaposlovanje povabil okrog 60 firm, pogovora sc jih je udeležila slaba tretina. Dobri dve tretjini dolenjskih in belokranjskih firm sc nista odzvali, torej o tem ne razmišljajo. “Kriza ne sme biti vzrok za to, da ne bi iskali novih kadrov, ampak mora biti povod za to, da jih najdemo in se tudi z njihovo pomočjo poskušamo izviti iz kriznih razmer,” so zaključili na okrogli mizi. JOŽICA DORNIŽ med legendo in zgodovino ■ repart' seta Malo smo pobrskali po brošurici škocjanskega župnika Petra Bohinjca, ki jo je izdal v Novem mestu leta 1910 in kjer zagovarja hipotezo, da je nekdanje Gotno Brdo (današnji Škocjan) bil najstarejši trg na Slovenskem. Po ustnem izročilu naj bi se trg raztezal na obeh bregovih Krke, na dva dela pa ga je delil kamen iti most v Dobravi. Prvotna farna cerkev Sv. Nikolaja je stala na Otoku (Gutcmvcrt), sedanja farna cerkev sv. Kocijana v Škocjanu pa je bila samo kapela zamorske Matere božje, kamor so hodili maševat duhovniki z Otoka. Šele leta 1492 se je sedež fare ali vikariata preselil z Otoka v Škocjan. Župnik Berhold iz Gotnega Brda je v listini iz leta 1320 zapisal, da so bile tam maše že več kot sto petdeset let prej. Najstarejši trg na Slovenskem so včasih imenovali S. Cantian bci Gutenwert. Čeprav je kot upravno in cerkveno središče kmalu nadomestil Otok (Gulenvvert), življenje na Otoku ob Krki še dolga stoletja ni zamrlo. Nekdanji brod, ki je vozil čez Krko, je nadomestil kameniti most, o katerem je neznani pisec leta 1843 zapisal: “Kadar je Krka plitva, se vidijo na njenem dnu veliki izklesani marmornati kamni, čeprav so jih že veliko izvlekli in porabili za gradnjo. Še vedno živi pripovedka o potopljeni ladji, ki sojo potopili zvonovi, ki sojih skušali umakniti pred turškimi vpadi. Poglejmo, kaj je še zapisal neznani zapisovalce: “Na Otoku sta bili komaj petdeset korakov druga od druge oddaljeni cerkvi sv. Nikolaja in sv. Katarine. Cerkev sv. Katarine so leta 1809 podrli, iz njenih ostankov pa so sezidali neko hišo v Škocjanu. Na Otoku je bil tudi mestni vodnjak, ki je bil sezidan iz masivnega kamna. Stal je nekaj lučajev od cerkve sv. Nikolaja sredi polja. Kazal je visoko starost, baje so ga postavili v rimskih časih. Blizu Dobravc so v tistem času izkopali več kamnitih krst, v kateri so bile lončene žare, novci, stara vozna oprema itd. Severno od Dobrave je neki kmet pri oranju našel štiri centimetre dolg okrogel kos zlata in več starih kovancev, njegov sosed pa umetno izdelano zlato verižico s štiriindvajsetimi členi. Še večje sreče je bil tretji kmet iz Dobrave, ki je 27. julija 1819 leta na dobravskih njivah našel zlat novec, težak 65 gramov, s podobo cesarja Avgusta, božanstva z lovorjem in palmo z napisom: Victoria Aug. G. Pri Dobruški vasi in Dobravi so se v tistem času na polju še razločno videle sledi rimske ceste, ki jih je po mnenju raziskovalca Iva Pirkoviča na tem koncu Dolenjske bilo kar šest. Zemlja ni bila darežljiva samo pri Otoku in Dobravi, ampak tudi v okolici bivšega Gotnega Brda. Pri Škocjanu so našli tudi star rimski denar, pri Klevcvžu pa star zid iz opeke. Pri Mokronogu so odkrili rimski mrtvaški lonec, solzne steklenice in stare novce. V bližini Škocjana so odkrili tudi rimski miljnik z napisom: “E.M.AV...J...SPIVC...VIAS ET...O...CONRUT...IVERUNT. SLAVKO DOKL 1 a2 priloga dolenjskega lista v**;* I: M. MA1 NAGRADA V ŠENTJERNEJ IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 20. nagradne križanke izbral PETRA SELAKA iz Šentjerneja in BOJANA PEČNIKA iz Črnomlja. Selaku je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Pečnik pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 14. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 22. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 20. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 20. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: HAM, SKALA, ONA, PONOR, MALVAZIJA, ALIA, ITEM, ŠTIGLIC, VE, FTIZA, DAREJ, PORAJANJE. ACA, INANA, AJAS, LINJ, LOKALI-JE, AKCESIJA, VSAD, SELIVEC, ATRI. prgišče misli Človek je dogodek, ki ne more sodili o samem sebi, temveč, nasprotno, pripada sodba drugim CARL G. JUNG Vsaka vera zunaj meja razuma, vsaka vera je človeku nevarna, pa naj si ga še tako prijetno vara in hkrati tolaži. JOŽE JAVORŠEK Vsaka prava fdozofija je miselno preoblikovanje dogodka v izkustvo. EDVARD KOCBEK NAGRADNA KRIŽANKA 22 DOCESUSK. OOLENJSKI UST : > DOLHSUSK. MEVŽA GL MESTO GRČIJE ŠKROPIL- NICA PREBIVALEC IRSKE KRAJ NA ZOHODU BIH JAP. LUKA NA HOKA1DU DOLENJSKI , UST DČLENJSKl UST DOLENJSKI UST SIMBOL ZA ŽVEPLO PTIČ IZ DRUŽINE RAC KONEC MOLrTVE SLANA VODA > ODPRAVA PLODU OZDRAV- LJENJE NEKDANJA BLIŽNJE- VZHpDNA DRŽAVA .TUJE ŽENSKO IME DOLG V KNJIGOVODSTVU joŽTudir PRESTOL NIGERIJE AM. PISATELJ (JAMES) STARO IME ZA TAJSKO KONTO DONEDAVNI ITAL. PREMER VELEBLA- GOVNICA VODA V TRDEM STANJU MOR. RIBA ROPARICA FR. KNJIŽEVNIK BORIS ULITA T. ČRKA KEM. SIMBOL ZA AMERICIJ OBOŽEVANJE VSEGA. KAR JE GRŠKO F1HURA ČETVERKI DEL OBRAZA MOČNO EKSPLOZ. SREDSTVO TUJE most J KO IME NEKDANJA SLOVENSKA POPEVKARICA (JOŽICA) DRAG KAMEN JAP. VELEMEST zanimivosti iz sveta ©stanj]® m ■ -------------------------------- —....................... ......... seks vdrl vanjo. V ZDA se je od lani število Na sceni postaja vroče. Francelj se vse bolj tesno stislm k manjših lokalnih računalniških mrež povečalo ti/f- / • a v J . ,. r, J od 30.000 na 46.000, večina od njih pa ponuia Micki, Ančka pa medlem vroče grizlja Franceljna po vratu. zabavo. Analiza najbolj priljubljenih mrež je V tem trenutku vstopi Jože, takoj začuti Utrip dogajanja, pokazala, da so v samem vrhu kar tri, ki so stopi k Ančki in ji seže pod bluzo. Pojavita se še Matjaž in Alenka, ki odločno zastavita: “Zdaj pa k dejanjem!” In potem se začne... Sprostite si domišljijo in si predstavljajte, kar si hočete, saj tako od tega ni nič res. Francelj in Micka, Jože in Ančka, Matjaž in Alenka so sicer čisto prave osebe, moški in ženske iz krvi in mesa, vendar pa sedijo vsak za svojim računalnikom, oddaljeni eden od drugega tudi sto kilometrov, in sc v resnici sploh še videli niso. Skupno jim je le to, da vsak od njih bulji v ekran, kjer se izpisujejo opisi dogajanja, kot si ga sodelujoči sproti izmišljajo in sporočajo preko računalniške mreže na ekran. Gre za eno od oblik vse bolj priljubljenega računalniškega “seksanja", za katerega zadošča osebni računalnik, modem in dostop do kanala, kjer se lahko take igrice greš. Ne eno ne drugo dandanes ni prav nič redkega. V ZDA, kjer sc računalniško seksanje izredno hitro razvija in množi, so osebni računalniki vsakdanjost, komunikacijske mreže pa številne in dobro urejene, da ni nikakršnih težav z računalnikom se vključiti v to ali ono mrežo, kjer si pač obetaš več zabave. Vključevanje v omrežje sicer stanc nekaj denarja, vendar gre za drobiž v primerjavi s stroški za “ta pravo”. Kaj dosti drugače ni tudi v razvitem delu Evrope, kjer elektronsko seksanje sicer še ni postalo modna muha, imajo pa lastniki računalnikov vse možnosti, da se mu pridružijo. Pa tudi pri nas je nekaj tovrstnih možnosti. Tehnologija, ki to omogoča, je sicer nastala s povsem drugačnim namenom; uporabniki naj bi z domačim računalnikom brskali po najrazličnejših fondih podatkov, slik in drugih informacij, naročali storitve, kupovali prek katalogov, opravljali službene posle v domačem okolju, skratka počeli vrsto reči, za katere so doslej morali vzeti pot pod noge in obiskati ustrezno ustanovo, trgovino ali banko ali pa se dogovorjati vsaj po telefonu. Vendar sc je z razvojem računalniške tehnologije kmalu pokazalo, da so računalniki uporabni še vse za kai drugega kot izračunavanje osebnih dohodkov ali pisanje pisem. Ko jih vključimo v računalniško omrežje, so uporabni za vse mogoče stvari. Počelo naj bi se sicer resne reči, denimo iskalo potrebne podatke v elektronskih enciklopedijah, vendar pa jih uporabniki izkoristijo tudi za zabavo. Kot smo videli, se da z njimi tudi “seksati”. Kot piše Gcrard van der Lcun v reviji Wired, je bilo neizogibno, da bodo ljudje ob -hitri rasti računalniških mrež prej ali slej to tehnologijo uporabili tudi za “intimne zadeve”. Kot sc je po iznajdbi tiska ob vsem drugem razširilo tudi tiskanje pornografskih pesmic in zgodbic, po iznajdbi fotografije sirjenje pornografskih slik, po iznajdbi televizije in videa pa pornografskih video kaset, je tudi po iznajbi računalniške telekomunikacije ‘samo za odrasle”. Kaj to pomeni, ve vsak otrok. Ponudbe so različne, na nekaterih mrežah je mogoče priklicati domov na ekran pornografske slike in kratke filme. Cena za vklop v mrežo ni velika, vendar se lastnikom kljub temu nateče veliko denarja, saj je odjemnikov iz meseca v mesec več. Lastnik mreže Evcnt System je lani zaslužil 3,5 milijona dolarjev s svojimi pornografskimi elektronskimi skladišči slik. Uporabniki pa ne iščejo le slik in filmskih sekvenc, tudi besedni seks je zelo iskan, naj hre za branje pornografskih zgodbic, kjer se dogajti vse mogoče, od občevanja z živalmi do skupinskega seksa, ali pa sodelovanje z lastnimi domislicami v skupni konferenci več uporabnikov, kot smo navedli na začetku tega zapisa. zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Po ameriških podatkih je desetletno preživetje bolnic, pri katerih je bil rak dojke odkrit z mamografijo, kar 95 %. In kdaj pridejo v poštev še ostale diagnostične metode? Biopsija je najbolj pogosta dokončna diagnostična metoda tumorja dojke. Kadar punkcija (odvzem tkiva s pomočjo igle) ne da dokončnega rezultata, a je tumor klinično in mamografsko sumljiv, se odločimo za kirurško biopsijo. Kirurg, ki dela biopsijo dojke za histološko preiskavo, lahko v primeru pozitivnega izvida nadaljuje z radikalnim operativnim posegom. Pa še nekaj o preiskavi dojk z ultrazvokom. Za razliko od mamografije, kjer sliko dojke dobimo na enem posnetku, zahteva preiskava dojke z ultrazvokom prikaz na številnih zaporednih posnetkih. Prikaz tumorjev večjih od 10 mm je le izjemoma neuspešen. Za razliko od mamografije, kjer je tumor lažje prepoznati v radiografsko prazni dojki pretežno maščevnatc zgradbe, je prikaz z ultrazvokom uspešnejši v radiografsko nepregledni, gosti dojki. Z ultrazvokom je mogoče skoraj stoodstotno zanesljivo ločiti ciste od posameznih tumorjev. Za odkrivanje nevarnih tumorjev dojke je ultrazvok v primerjavi z mamografijo manj primeren, zlati v upodabljanju tumorjev, manjših od K) mm. Kakšne vrste tumorjev dojk poznamo? Ozdravljivi rak dojk je najpogostejši novoodkriti rak dojk. Največji obseg ne presega pet centimetrov, koža bolne dojke je neprizadeta, pazdušne bezgavke so neotipljive ali pa jih tipamo, vendar vsako zase in so premakljive od podlage. Tako zamejen tumor je omejen na določen del telesa - dojko, ki jo je mogoče žrtvovati za rešitev življenja bolnice. Izvesti je treba korenito lokalno zdravljenje! Vendar lahko šele v tretjem desetletju po odkritju bolezni ozdravljivi rak dojk izgine iz vrste vzrokov smrti bolnic. Pred tem časom torej težko govorimo o dokončni ozdravitvi, temveč samo o navidezni. Razširjeni (napredovali) rak dojk. Velikost tumorja presega mejo petih centimetrov, koža dojke je prizadeta zaradi otekline, rdečine, razjede ali kožnih zasevkov, tumor raste v mišice prsnega koša (ali kot pravimo: tumor je fiksiran). Zasevki pazdušnih bezgavk rastejo v okolico bezgavk, zato so bezgavke ‘'fiksirane” ali pa zrasle med seboj v kepo (“konglomerat bezgavk”). Pri razširjenem raku dojk pri pogovoru brez težav izvemo, da je bolnica svoje spoznanje bolezni kar dolgo pometala pod preprogo. Bolezen terja takojšnje sistemsko zdravljenje, ki mu šele kasneje sledi lokalno zdravljenje. Vneti rak dojk je sicer redka bolezen. Tumor pomeni pri tem raku oteklino dojke pa tudi kože dojke. Pogosto ga je težko odkriti ne samo klinično, ampak tudi mamografsko. Bolečina je lahko pekoča ali zbadajoča (kar še bolj zavaja). Koža bolne dojke je prav očitno toplejša od kože zdrave. Neugodno prognozo bolezni pripisujemo izredni nagnjenosti tumorja k hitremu širjenju po mezgovnicah. Temu ustrezna je tudi sposobnost tvorjenja oddaljenih zasevkov, kar sc ujema s podatkom, da je do nedavnega več kot polovica bolnic podlegla bolezni že v dveh letih po njenem odkritju. Bolnicam z vnetnim rakom dojke je res potrebno najprej sistemsko zdravljenje. Razsejani rak dojk. Ta tumor se širi prek meje prizadete dojke ali pa ga najdemo kjerkoli drugod v telesu. Bolnice.s tem rakom se redkokdaj šele prvič srečajo z zdravnikom. Čeprav načeloma ni organa, kamor tumor dojk ne bi mogel zasevati, je pa tudi res, da se to najpogosteje zgodi v kosteh, pljučih (in pljučnici - navadno na prizadeti strani), jetrih in možganih. In najbrž je odveč utemeljevati sistemsko zdravljenje bolnic z razsejanim rakom dojk. (Se nadaljuje) ,rjWH T m _____“Modna” postava S prihajočim poletjem in mislijo na kopanje v rekah, bazenih, moiju, postane bolj “modna” tudi vitkejša postava, kot je bila v zimsko-spomladanskih mesecih. Mnogi sc šele na pragu poletja prav zaveste, da imate preveč nekaj kilogramov, ki bodo zlasti moteči v modnih kopalkah. Tega pa so se začeli zavedati še marsikje drugje. Po medijih kar mrgolijo bolj ali manj prepričljive reklame o tern, kako jc moč v tednu ali dveh shujšati za precej kilogramov s pomočjo kapsul, sirupov, čajev, kapljic ter različnih drugih pripomočkov. Manj jc reklam o zdravniško nadzorovanem hujšanju, skoraj pa ne nasvetov o vitkejši postavi s pomočjo sveže zelenjave in sadja. Pa takšni nasveti ne bi bili odveč, posebno ne za tiste, ki jim ni vseeno, ali bodo s svojo vitko postavo samo “modni” ali tudi zdravi. Z\ aRa Prhe in kadi Kadi ali prh nikoli me čistite z močnimi abrazivnimi sredstvi, s čistili za stranišče ali z belili, saj bi z njimi poškodovali prevleko. Kadi prav tako ne smete uporabljati za razvijanje filmov ali za umivanje stvari z ostrimi robovi. Podlog, ki preprečujejo drsenje, ne puščajte v kadi ali v kabini za prhanje, ker lahko pustijo trajne sledi. Če jc kad poškodovana zaradi grobega ravnanja ali ima trdovratne madeže zaradi dolgotrajnega zanemarjanja, pokličite strokovnjaka, da jo kemično očisti ali naredi novo oblogo. Rjavkaste madeže, ki zaradi trde vode nastajajo tam, kjer voda kaplja ali odteka, pa natrite s kisom. Ge je madež trdovraten, položite nanj papirnato brisačo, prepojeno s kisom. Navdušenje nad elektronskim seksanjem seveda ni splošno. Že zdaj sc nekateri borijo proti elektronski pornografiji, do večjega odpora pa bo najbrž prišlo, ko se bo uresničil Clintonov načrt “telekomunikacijskih avtocest”, se pravi izgradnje nacionalnega omrežja optičnih kablov, ki bo omogočilo množičnov uporabo računalniškega telekomuniciranja. Ženska združenja poudarjajo, da gre tudi tu za poniževanje žensk v seksualni predmet, starševska združenja se boje, da bodo po pornografskih računalniških skladiščih brskali tudi nedolžni otročiči, moralno občutljivi ljudje pa slutijo v vsem le še večji moralni razkroj. Nekaj pa je le dobrega: od računališkega seksanje se zanesljivo ne dobi aids. V tem pogledu je popolnoma varno. MILAN MARKELJ Dandanes se otepamo z veliko krizo v prosveti, ker opuščamo kulturo knjige in ker gremo v kulturo elektronske slike. NEIL BOSTMAN t Solata iz govedine z rdečimi redkvicami 50 dag kuhane govedine iz juhe, 3 žlice olja, 2 žlici kisa, 1 žlica ostre gorčice, sol, sveže zmlet poper, 2 šopka rdečih redkvic, 1 šopek zelenega peteršilja. Govedino narežemo na majhne, tanke koščke. Stresemo jih v skledo in zabelimo z oljem ter začinimo s kisom, gorčico, soljo in poprom. Skledo pokrijemo in solato za kakšno uro spravimo na hladen prostor, da sc sestavine prepojijo. Potem redkvicam odrežemo listke in koreninice in gomoljčke dobro operemo. Narežemo jih na tanka kolesca. Zelen peteršilj oplaknemo pod mrzlo vodo, dobro otresemo in drobno sesekljamo. Govedini primešamo redkvice in solato potresemo s peteršiljem. Solato ponudimo kot glavno jed, seveda s kruhom. Drobnoplodni bavarski kivi Kivi postaja vse bolj priljubljen sadež in marsikateri vrtičkar bi ga rad sam prideloval. To postaja vse bolj uresničljivo tudi v naših podnebnih razmerah, odkar so vzgojili bolj odporne sorte aktinidije, kot sc sadna rastlina, ki rodi kivi, botanično pravilno imenuje. Posebno odporna zvrst je bavarski drobnoplodni kivi, ki zdrži tudi - 30 stopinj zimskega mraza, cveti pa tako pozno v maju, da ga slana ne more več ogroziti. Priporočajo zlasti sorto wciki, ki odlično uspeva v vinogradniškem podnebju, kakršno jc tudi pri nas. Plodovi so debeli le kot orehi, so pa veje z njimi neverjetno bogato obložene. Lupinica na njih jc zelo tanka in brez motečih dlačic, vsebuje pa še več C-vitamina kot običajne sorte. Drevesnice v Avstriji že ponujajo sadike, ali jih jc mogoče kupiti tudi pri nas, pa žal nimamo podatkov. _ - . Mednarodno vozniško dovoljenje Bliža sc čas dopustov in prcnckatcri slovenski voznik sc bo s svojim konjičkom podal tudi čez meje naše države. V sosednjih državah so nas že navajeni, če pa sc hočemo podati dlje, jc najbolje, da sc opremimo z domkumenti, ki nam bodo pred tujimi oblastmi omogočali lažjo identifikacijo. Eden od takih dokumentov je vsekakor mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga v skladu z mednarodno konvencijo o cestnem prometu lahko izda Avlo-moto zveza Slovenije. Za pridobitev takega dovoljenja moramo predložiti veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Sloveniji, eno fotografijo ter osebno izkaznico ali potni list. Mednarodno vozniško dovoljenje jc veljavno največ tri leta oziroma dokler nam ne poteče redno vozniško dovoljenje, priporočljivo pa jc za potovanja v Grčijo, Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Turčijo, skandinavske države, Veliko Britanijo in zlasti za potovanja v izvenevropske države. 4* I ir a I S j-: 3Q02>&A RODOVNO-DRUZINSKA GOMILA - Kučar, vinorodni grič, ki se dviguje iz obkolpske ravnine pri Podzemlju, je znano arheološko nahajališče. Na enem od njegovih vrhov je bilo prazgodovinsko naselje, na drugem poznoantični refugij. Zelczodobni prebivalci, ki so si svoje gradišče postavili na vrhu hriba, so svoje umrle pokopavali v velikih rodovno-družinskih gomilah na ravnini. Ena od njih je tudi gomila pri Zemlju, na vrhu katere stoji cerkev sv. Helenc. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) {Jz JJnJinou-jA zafiisAcnj Beloroke VLšnjegorčanke - V Višnji gori delajo mojškre lepe peče etc. za Ljubljano z mrežami in zobci, prav izvrstno in dragoceno. Zato ga tudi pivčkajo in niso za kmeta s svojimi belimi ročicami. Prepira veliko, zamer malo - Prepirajo se pijanci veliko, ali je več besed ko jeze. Po hudem hrupu se spet zbogajo. Eden da tak pridevek, dmg drugačen - ne ostajajo si nič dolžni ali svesti si, da je predostikrat kaj resnice v tem kar jim se očita, nečejo gnati pravde do konca, da ne smrdi še bolj in tako jih taliter qualiter poliček spet pomiruje. Tudi cigani med rekruti - Kakor fantje, pijančevali so tudi ti rekruti, denarja so imeli dosti. Celi teden pred prodajali so po hišah anektirane v ta namen železne stvarce: verige, srpice, žeblje, vile etc. Eden se je delal gluhega ali tako bedasto, da se je pogovarjal vpričo ljudi natihoma z drugimi cigani in se je beriču izdal prvi hip. Ali je res, da pojo ti rekruti izvrstno, če ravno zavijajo nekako divje. Naj se skrijejo pred cigani dolenjski pevci. Dekleta iz mestne okolice - V mestni okolici se opazuje sploh, da so dekleta bolj gizdavc, lišpoljubne in redodame. Ce se ne more dobiti denar drugače, se pa kaj ukrade ali dobi darežljiv fant. tudi jezične in opravljive so bolj, nahajajo se mlade deklice, ki znajo pikati tako bodeče, kakor stare kače na mestnem Bregu. Na Trate hodijo purgarji 1. maja o sv. telesu in o cesarjevem godu. Snidejo se ondi i njihove rodovine, jemlje sc s sabo pleče, telečje stegno, potica etc. Uživa se po tleh sede, leže ali laze ali pa stoje, tudi godba mestna pride tje, godce goste meščani se ve da zastonj. “Saj je samo ptica!” Tako mi je dejal znanec, ko sem stnnela v okno prvega nadstropja že dolgo zapuščene stavbe, kjer se je v šipe zaprtega okna zaletavala zablodela ptica. Res, le drobna ptička, pa vendar me je zaskelelo pri srcu, ko sem slišala v sicer tihi, zapuščeni šoli čudne, ostre glasove in videla ptico, kako obupano išče izhod v svobodo, v življenje. Nisem ji mogla pomagati. Kasneje sem doma potrto pripovedovala hčeram o ptici in o svoji žalosti. Najstarejša je bila takrat še deklica, malo prej je končala osemletko, in v njenih očeh sem opazila obžalovanje. Skočila je na noge in stekla ven. Vrnila se je kmalu in zmagoslavno, s sijem sreče v očeh dejala: “Mami, rešila sem ptička! Detel je bil. Tako veselo je odletel skoz okno in v hosto.” “Kako vendar si prišla noter?” “Splezala sem skozi okno v kleti, ki je razbito, in šla po stopnicah gor. Vsa vrata so odprta in odprto je tudi podstrešje, kjer so razbita okna. Od tam je najbrž prišel ptiček in zašel v razred, potem pa se zaletaval v šipe okna. Odprla sem okno, spustila ptička in potem okno spet zaprla, šla nazaj po stopnicah v klet in ven,” je pripovedovala. V njenem glasu je bilo malce strahu, a veliko ponosa in sreče. Prevevala me je nepopisna sreča. Moja hči je človeško topla, tako sem jo vzgojila. To je rezultat mojega, zame na videz zgrešenega življenja. Otroke sem naučila človeške topline, dobrote in usmiljenja: to pa Manja: 0 D so lastnosti, ki so mi bile vedno svete in lepe in na katere sem le malokdaj pozabila, pa naj je šlo še tako narobe in trdo. Spomnila sem se znanca, ki je brezčutno sprejel boj ptice za življenje. Ce se ne bi tnidila, bi poginila, ne bi je nihče opazil in ne bi je rešila usmiljena roka. Res, le ptička je bila, drobna in neznatna, vendar enkratna in neponovljiva. Le enkrat ji je bilo dano žieti in živela je... naprej. Koliko let je že od takrat? Zdi se mi, da je minila cela večnost. Kadarkoli pa slišim detla, kako zamolklo tolče po deblih, kjer umirajo življenjski sokovi dreves, se spomnim svoje dobre deklice in tistega nesrečnika, ki mu "ptica" ne pomeni nič in najbrž še marsikaj diugega tudi ne. Kako usmiljenja vredna pojava! Svet je vendar ustvarjen za toliko življenja, človek pa je le člen žive verige bivanja, obstoja! GO© Bila je sobota - dan pričakovanj. Nihče ni vedel, toda že ves teden sem bila z mislimi pri tem dnevu. Vedela sem, da je to priložnost, da ga srečam; vedela pa sem tudi, da bo težko. Bila sem polna dvomov, veliko pa sem tudi pričakovala. Prav zato sem na list papirja z velikimi črkami napisala: “Ne pričakuj preveč, ker boš razočarana!” List sem prilepila na steno. Nihče ni vedel, kaj sem s tem mislila. Vedno sem imela pred očmi ta papir in si govorila: “Zakaj si domišljaš, saj ne bo nič iz tega.” In v to sem že skoraj verjela, ko je končno prišla tista sobota. Opazila sem ga že od daleč. Srce mi je poskočilo, a sem ostala hladna. Nisem hotela pokazati, kaj čutim. Uživala sem v predstavi. Mogoče zaradi tega, ker je nastopal tudi on. Bila sem vesela, saj sem čutila njegovo bližino. Ali je to dovolj? Ne, toda v tistem trenutku mi je zadostovalo. Nisem hotela tvegati, lahko bi me odbil. In potem sem odšla. Preden sem stopila skozi vrata, sem se še enkrat ozrla po množici ljudi. Z očmi sem ga poiskala. In takrat sem sc zavedla, da vse le ni zaman. Zrl je vame, kot bi hotel reči: “Ostani še!" Najraje bi šla k njemu in mu vse povedala, a sem odšla proti domu. Ko sem prišla domov, sem na steno narisala srce in v njem J. JULIJSKIH ALP Čudoviti svet Julijskih Alp Poletne počitnice se približujejo, in če se v naših navadah ni kaj dosti spremenilo, bo kar petina Slovencev preživljala dopustniške dni na izletih in turah po naših gorah. Zato Mladinska knjiga kar pravi čas pošilja med bralce knjigo ČUDOVITI SVET JULIJSKIH ALP. Napisala jo je avstrijska univerzitetna profesorica biokemije Ingrid Pilz. V izvirniku je knjiga doživela zelo lep odziv bralstva in so jo morali večkrat pona-m tisniti, zdaj pa tT imamo na knjižnih policah tudi slovenski prevod tega dela, za katerega založba meni, da bo tudi pri nas našlo veliko ljubiteljev. Gre namreč za lepo in uporabno knjigo, za fotografsko monografijo o Julijcih in planinski vodnik po tem gorstvu hkrati. Številne barvne slike spremlja besedilo, ki popisuje 40 izletov, 43 gorskih tur in 25 plezalnih poti, avtorica pa ne pozabi zapisati tudi drobnih zanimivosti in osebnih izkušenj ter vtisov. Besedilo in slike spremljajo tudi skice predlaganih poti z označbo zahtevnosti in dolžino, s podatki o kočah, zavetiščih in ostalimi praktičnimi napotki. Za vsakdanjo uporabo na poti je monografiji priložena knjižica žepnega formata, kjer so natisnjeni samo opisi poti s skicami. Gradivo za knjigo je avtorica zbirala več kot četrt stoletja, odkar obiskuje naše gore in seje nanje navezala. Številne konce tedna in poletne tedne je preživela na gorskih poteh po slovenskem, avstrijskem in italijanskem delu Julijskih Alp, “Julijci so postali moja druga, gorska domovina,” je avtorica zapisala v spremni besedi, kjer je navedla tudi osnovni namen, ki jo je vodil pri pisanju: knjiga naj bi namreč spodbudila tudi druge k odkrivanju tega dragocenega dela Alp ter tako posredno pripomogla, da bi okolju prijazen turizem pomagal ohraniti prastaro kulturno krajino, cvetoče košcnicc, stare gorske domačije in planine. MILAN MARKELJ Rašomon in Tarabas 21. in 22. zvezek zbirke Svetovni klasiki, ki jo izdaja založba Mihelač, prinašata prave novosti na naš knjižni trg. Če so v zbirki doslej izhajali predvsem ponatisi znanih del svetovnih klasikov in so ljubitelji dobrega branja po zaslugi te zbirke imeli možnost ta dela tudi kupiti, ne samo dobiti za branje T i R v knjižnicah, pa z najnovejšima knjigama - Ryunosukc Akutagawa RAŠOMON in Josepha Rotha TARABAS - ponuja nekaj, česar v knjižnici bralec ne bo našel. Gre namreč za dela, ki so tokrat prvič prevedena v slovenščino. Popoln novinec na slovenskem knjižnem trgu je japonski klasik Rvu-nosuke Akuta-gawa, ki ga imajo v domovini za pisca z veliko miselno močjo in z živim, samosvojim slogom. Doslej še nismo imeli prevedenega nobenega njegovega dela, vendar je Akutagawa tudi Slovencem na posreden način dobro znan, predvsem po zaslugi režiserja Kurosawc, ki jc iz dveh njegovih zgodb naredil imeniten, svetovno znan film Rašomon. Beseda rašomon jc celo prišla v slovensko izrazje kot pojem za zmešnjavo, nejasnost, ncujčmljivost resnice. Zdaj naši bralci lahko preberejo obe zgodbi, V hosti in Rašomon, povrhu pa še sedem drugih, manj proslavljenih, a zato nič manj močnih in umetniško dognanih. Za prevod Akutagawovih zgodb, ki so zbrane v knjigi RAŠOMON, jc poskrbel Branko Gradišnik, ki jc brati tudi pisec spremne študije O pisatelju, ki sc jc šalil zelo resno. Joseph Roth jc slovenskim bralcem že dobro znan, predvsem po romanih Kapucinska grobnica in Radctzkyjcva koračnica (v obeh je junak pripovedi slovenskega rodu). Trem že prevedenim knjigam sc pridružuje zdaj še TARABAS, GOST NA TEM SVETU, pripoved o nesrečnem junaku, ki ga nesrečna usoda in iskanje lastne identitete podita po vsem svetu, natanko tako, kot mu jc v Ncw Yorku vcdcžcvala neka ciganka, ko jc brala z njegove dlani: “Zelo nesrečni ste, gospod! Na vaši dlani berem, da ste morilec in svetnik! Bolj nesrečne usode ni na tem svetu. Grešili boste in sc pokorili - še na tem svetu.” Roman je napisan v značilni Rothovi čistosti sporočila in izraza. MILAN MARKELJ telegrami - Pri Založbi Mihelač so izdali knjigo Franceta Bučarja PREHOD ČEZ RDEČE MORJE in knjigo Dimitrija Rupla ODČARANA SLOVENIJA. - V zbirki Slovenska povest, ki izhaja pri Mihelaču, sta izšli povest Frana Milčinskega GOSPODIČNA MICI in knjižni prvenec Ive Mohar POLETJE ZLATEGA DEČKA. - Nova revija jc v zbirki Interpretacije izdala zbornik besedil o pesniku Gregorju Strniši ter knjigo Rudolfa Otta Poroča še, da je za vse šole dobil 100 škatel kred in jih razdelil. Toži, da primanjkuje šolskih potrebščin, posebno knjig. Velika sreča za kraj je, da noben otrok med vojno ni bil ne ubit ne preseljen. Kar 30 moških pa je bilo pregnanih na Rab in dva sta tam celo umrla. Povojno obdobje Prva učiteljica, ki je po 2. svetovni vojni prišla na Laze, je bila Teodora Bajec. Našla je sicer šolsko stavbo, a tako poškodovano, da pouka, ki so ga začeli s 1. junijem 1945, v njej niso mogli imeti, ampak je otroke poučevala v bivšem trgovskem lokalu Kočevarja Medica. V šolskem letu 1944/45 je pouk trajal le en mesec, do 30. junija 1945. Pouk jc obiskovalo 89 učencev, I. in 2. razred je učila popoldne, 3., 4. in 5. pa dopoldne. Napredovalo je 57 učencev, 22 učencev je razred ponavljalo. Sama mi je pripovedovala, kako težak je bil začetek. Sem so prišli ljudje z vseh vetrov, vojna na ie tudi naredila svoje. Ker ni bilo nobenih dokazov o šolanju otrok, so se vpisovali tako, da je vsak pripeljal s seboj pričo. Marsikdo, ki se mu ni dalo več hoditi v šolo, se je z ustrezno pričo za vedno rešil šole. Ze v počitnicah so se lotili pospravljanja šole, potem so popravili okna, vrata in celo dvignili visokopritlicno šolo za eno nadstropje. Nekako pred novim letom so že pričeli s poukom v njej, do takrat je bil ves čas v Medicevi hiši, v obeh prostorih naenkrat. Vrata med prostoroma so sneli, obesili tja tablo in učiteljica je učila zdaj na tej, zdaj na oni strani. Tudi pisala je na tablo zdaj enim, zdaj drugim otrokom. Od 17.3. do 19.5.1945 je bil na šoli dvakrat Vas Laze in njena šola skozi čas tedensko tečaj za nostrifikacijo spričeval. V šolskem letu 1945/46 je pouk obiskovalo kar 110 otrok, pomagala pa ji je domačinka z Uršnih sel Anica Jakše, ki je opravila trimesečni učiteljski tečaj. V šolskem letu 1947/48 je bila premeščena v osnovno šolo Žužemberk in učiteljica Bajčeva je spet ostala za vse sama. Verouk je učil upokojeni župnik Franc Šmid z Uršnih sel. Učiteljica Bajčeva je ponovno uredila šolski vrt, poskrbela za pitno vodo v kraju, udeleževala se je z otroki različnih manifestacij zunaj kraja šole in vsako leto pripravila za gimnazijo v Novem mestu nekaj otrok (pet, šest). V šolskem letu 1948/49 je kar 17 od 21 učencev z Lazov opravilo sprejemni izpit za nižjo gimnazijo. Učitelj je bil tista prva leta po vojni zlasti na vasi za vse sam in je opravljal garaško delo posebno tam, kjer je bilo treba šolo na novo usposobiti za delo. Na Lazah je bila taka učiteljica Tea Bajec. V šolskem letu 1950/51 pride na šolo za učitelja Ivan Baškovič, ki ostane tu le do aprila. Za njim prideta Miroslava Zalokar in Radojka Fabjan. Otrok je na šoli 98, v naslednjem šolskem letu 94, učita jih isti učiteljici kot prejšnje leto. V naslednjem šolskem letu pride na šolo Marija Prosen, ker pa je šla Klobučarjeva (Fabjanova) na porodniški dopust, jo je nadomeščala Ivanka Bah. To leto so učiteljice poleg pouka in vseh proslav izpeljale tudi tri tečaje: gospodarsko-gospodinjski tečaj (40 tečajnikov), tečaj za izvenarmadno žensko vzgojo (16 udeleženk) in kuharski tečaj. Tega leta (1952/53) so na šoli prvič ho-spitirali učiteljiščniki novomeškega učiteljišča. Dve dijakinji sta imeli celotedenski nastop v kombiniranih oddelkih. Patronat nad šolo je prevzela tovarna zdravil Krka, ki je šolo lepo obnovila, prepleskala tudi zunanjost, postavili so drvarnico in otrokom za novo leto poklonili radijski sprejemnik in več kot sto knjig! Za novo leto jih je obdarilo tudi DPM iz Novega mesta, oni pa so naštudirali lep program. Učiteljici Marija Prosen (Beraus) in Radojka Klobučar ostaneta skupaj na šoli štiri leta Kaj vse ne počno pri prostočasnih dejavnostih' Obiščejo jih celo z radia in pionirskega tiska Prvič pride na šolo nekdo, ki jih seznanja s poklicnim usmerjanjem, učiteljiščniki pa imajo vsako leto v kombiniranih oddelkih obvezno prakso. Ko v šolskem letu 1955/56 v Novem mestu odpro hospitacijsko šolo, povabijo k nastopom tudi šolo Laze. V šolskem letu 1956/57 ostane Berausova sama s 84 učenci, naslednje leto pa ji pride na pomoč Marija Zorko, delno tudi Hedviga Gričar z Gor. Sušic. V naslednjem šolskem letu pride na šolo namesto Zorkove Anica Urh, učencev pa je 77. Ko v naslednjem šolskem letu (1959/60) Anica Urh (Bukovec) odide na porodniški dopust, i jo nadomeščajo od 23.9. do 4. febr. Albin Golobič iz Birčne vasi, s 15. feb. prideta na pomoč Slavka Zupančič pa Jovan Polde, ki ga je po majskih počitnicah zamenjal Zvonimir Vidic, vsi trije iz Mirne Peči. Občasno jim pomaga tudi Ludvik Ahačič iz Novega mesta. Tega leta so učence od 4. razreda naprej prešolali v osnovno šolo Šmihel. Vesel dogodek za šolo je, ko jih obiščejo trije književniki: France Bevk, Severin Šali in Tone Pavček. V ■ • - Šolska zgradba na Lazah danes PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Nekdo bi moral skrbeti za koristi ljudi Pogodba na pogodbo KOČEVJE - V zadnjih dneh je kar precej ljudi dobilo v podpis pogodbo o dobavi toplotne energije itd., ki jo je poslala Komunala Kočevje, in pogodbo o izdelavi priključka na kabelsko razdelilni sistem, ki jo je poslalo podjetje Link .Ljubljana (morda pa še kakšno drugo). Poročali pa smo že, da se podjetje Link dogovarja s podjetjem PTT o napeljavi kablov za kabelsko televizijo po poštnih podzemnih vodih, za kar je spet treba skleniti pogodbo itd. O pogodbah in o tem, če jih prej pregleda kakšen organ, ki bi zastopal potrošnike (naprimer svet potrošnikov), smo sc pozanimali pri najodgovornejših na občinskem izvršnem svetu in pri Komunali. Zvedeli smo, da je treba take pogodbe sklepati, ker tako določa zakon o finančnem poslovanju. Niso pa vedeli povedati, če je v Kočevju kakšen organ, ki zastopa koristi potrošnikov. Ni pa tudi nikjer določeno, da bi tak organ pregledoval pogodbe in zastopal koristi potrošnikov. Izraženo je bilo celo mnenje (ki je gotovo tudi uradno popolnoma pravilno), da morajo ljudje poznati vse predpise. Vendar je povsem gotovo, da niti izobraženci, še manj pa preprosti ljudje, ne morejo poznali vseh predpisov. Zato bi gotovo moral biti nekdo, ki bi zastopal koristi potrošnikov. Če takega organa ni, ga je treba čimprej ustanoviti, saj ni možno, da bi vsak občan poznal vse predpise, pa tudi ni pošteno in pravično od ljudi zahtevati, da ho vsak tekal s svojimi pogodbami okoli advokatov in spraševal, če so pogodbe v redu, j. PRIMC SMO POVSEM BREZPRAVNA RAJA V Črnomlju nimam telefona, zato vam pišem. Moti me to, ker je v Dolenjskem listu omenjen Belt Livar, včasih tudi stari Bclt, noben pa sc ne zanima za 400 presežnih delavcev, ki smo ostali na cesti in nas hočejo na vsak način ogoljufati. Najprej zaradi dopusta. V Bellu trdijo, da nam pripada le tretjina dopusta oz. cv. regresa. To vprašanje sem postavila na Valu 202, dne 26. maja je bil odgovor v rubriki Kje pa vas čevelj žuli, in sicer da nam pripada ves dopust oz. regres. Druga stvar je plača. Na odločbah o trajnih presežkih piše, da dobimo v času odpovednega roka, t.j. do oktobra 1993 OD v višini, kot ga določa kolektivna pogodba, to je 100% oz. kot da bi delali. Včeraj smo dobili plačo, in sicer manj kot prejšnji mesec, ko smo bili še na čakanju. Sindikata nimamo, nimamo sc kam obrniti, smo popolnoma brezpravna raja. Dobro bi bilo, če bi bila v Dolenjcu kakšna rubrika s takimi in podobnimi vprašanji, ki bi odgovarjala, kako naj delavci ravnajo v primeru kršenja pravic. V. D. Podpora Kališevcu in upornikom Prebivalce Krškega in okolice nihče ničesar ne vpraša, ko gre za jedrsko elektrarno in radioaktivne odpadke - G. Jazbinšek, odstopite in vrnite neupravičeno prejete plače! Neljubi dogodek v od vseh pozabljeni vasi Kališcvcc je razgibal soparno popoldne. Uporni krajani in njihovi talci so postali v trenutku v središču pozornosti javnosti in množice vseh tistih, ki morajo ob taki priložnosti reagirati po službeni dolžnosti. Ostrina krajanov, ki je žal doletela nič hudega sluteča reporterja TV Slovenije, je presenetila vse. Ravnanje krajanov je lahko razumeti, ni pa ga moč opravičiti. Novinar Goran Rovan in snemalec Jože Grajžl ter kasneje tudi Marjan Jerman so žrtve, vendar menim, da ne toliko krajanov, pač pa neodgovornih odgovornih. Da je res tako, priča izjava ministra Miha Jazbinška, za TV dnevnik, ki je pozval k reševanju tega problema ministra Bizjaka, naj problem razreši s policijo. Minister Jazbinšek, ali si vi tako razlagate demokracijo? Zakaj niste reševanju tega za Slovc- Alarm za Lahinjo Rešimo jo smrti! GRADAC - Minuli teden je reka Lahinja v Gradcu in na Primostku kazala kaj žalostno podobo, saj sc je v strugi namesto modrozclcnc vode pretakala grdo umazana tekočina, ki bi jo skoraj lahko imenovali gnojnica. Umazanost reke se ponavadi poveča koncem poletja, zdaj pa sc je to zgodilo že koncem pomladi, kar je vznemirjajoče. Res da so bili maja vroči dnevi, vendar je Lahinja hladna reka in je bila njena temperatura pred sotočjem le 15 stopinj C, medtem ko je imela Kolpa že 22 stopinj in je bila že primerna za kopanje. Kaže torej, da zunanja temperatura le delno vpliva na umazanost Lahinje. Reka je zaradi mestnih in industrijskih odplak hudo bolna že od Črnomlja naprej in sprememba temperature le razkriva, da je skrajni čas, če že ni prepozno, da sc za Lahinjo nekaj stori, kajti postala je odvodni kanal za dobršen del belokranjske svinjarije. Za čistilne miprave v Črnomlju bi potrebovali 5 milijonov mark, toda kje jih vzeti? Kaže, da bo treba apelirati na republiko in na mednarodne sklade za kredite, strokovnjaki pristojnih ustanov pa bi morali takoj pričeti z analizo vode, opisati stanje in predlagati potrebno sanacijo, saj bo sicer po Krupi Lahinja že druga smrti zapisana belokranjska lepotica. Onesnaženost Lahinje vpliva tudi na Kolpo, ki je od sotočja navzdol bolj umazana in sodi že v III. kategorijo. Bela krajina mora dvigniti glas za rešitev svojih rek ter biti pri tem bolj aktivna! Inž. I. JUGOVIČ Delovna akcija po naše Nič ne bom pravil, kje se je lo dogajalo. Tisti, ki so bili zraven, bodo že vedeli. Sicer pa pravijo nekateri, da je važen dober namen in ne kako se zadeva potem obme. Krajevna skupnost je urejala pločnik ob glavni cesti, ki vodi skozi naše naselje. Istočasno naj bi položili tudi podzemni električni kabel za javno razsvetljavo. Ta se je nekdo spomnil, da bi lahko prištedili pri stroških, in napravili razsvetljavo krajani sami s prostovoljnim delom. Akcija je stekla... Pni dan smo kopali jarek in jaške za svetilke. Dobro nam je šlo od rok. Najbolj vneti so kar sproti polagali kabel in ga zasipavali. Drugi dan je prišel nekrlo in povedal, da bi morali pod kabel in nanj nasuti pesek. Tega so ravno malo predtem pripeljali. Polovica prostovoljcev se je lotila ponovnega odkopavanja in nasipavanja peska. Bilo ga je toliko, da za zemljo skoraj ni ostalo prostora. Drugi pa so iskali prazno Cev, ki naj bi jo pred leti pred asfaltiranjem položili na priključku naše ceste. Tretji dan je bilo ljudi kot nikoli doslej. Kazalo je, da se bo akcija hitro končala. Toda spet ni bilo vse v redu. Povedali so nam, da leži kabel preplitvo in da jaški niso povsod na pravem mestu. Sedaj smo izmetuvali pesek. Ljudje so postajali nezadovoljni. Sosed, s katerim sem delal, je dejal: “Se dobro, da sem danes prvič in nisem napravil nobene škode! Ali se spomniš, kako je takrat, ko so pripravljali podlago za asfaltiranje, buldožer kar nekajkrat pretrgal glavni električni vod? Elektrikarji so kar naprej popravljali in dobro zaračunali." “Ali pa takrat, ko smo pri moji hiši presekah glavno vodovodno cev, ” sem dodal. “To je brizgala voda! Bilo je ravno na petek popoldne in vodovodarjev kar tri dni ni bilo blizu." Mimo je prišel drug sosed in navrgel: “Kaže, da nihče nima pojma, kje je kaj zakopano pod zemljo. Najbrž tudi ni načrtov. Kaj hočemo, tako je vedno pri horuk akcijah!” Kako sc je potem zadeva s polaganjem kabla končata, ne vem točno. Ni me bilo več blizu, da ne bi še naprej delal škode. Minilo je že precej časa, toda ulične svetilke niso zasvetile, še postavili jih niso, ker je zmanjkalo denarja. Le kako bi ga ne. S. K. nijo zelo perečega, za prebivalec prizadetih področij, med katero brez dvoma na prvo mesto sodita Krško in celotno Posavje, pa tudi močno občutljivega vprašanja namenili več svojega dobro plačanega časa. Komentarji, da je bil dogodek v Kališevcu kavbojsko-teksaška varianta (Dnevnik 28.5.1993), po kateri Slovenija ne bo prišla v Evropo, je posmeh iz varne razdalje vsem prizadetim. Tudi nam iz Krškega, ki jedrsko elektrarno in njene odpadke IMAMO. Posmeh vsem prebivalcem obrobja Slovenije (Haloze, Posavje, Bela krajina...), kamor bi gospodje iz Ljubljane želeli prepeljati vso nesnago, prebivalce pa odriniti na borzo dela. Nisem poklican, da presojam strokovne odločitve, vendar takšne odločitve so postavile JE Krško na mesto, kjer sedaj stoji, in je milo rečeno strokovno sporno. Vendar tu je in mi z njo živimo. Sam pa menim, da je to območje že tako onesnaženo, da ni možno, da bi tukaj stal še kakršenkoli objekt s podobno vsebino, naj bo za stroko še tako varen. Saj je JE tudi varna, pa vseeno “pušča” in ne pušča milnih mehurčkov, ampak radioaktivnost. Kje je škodljiva meja, ni še nihče zanesljivo dokazal. In vsi, ki sc vam je sedaj dvignil pritisk, češ zopet nekdo, ki dvomi, si zapomnite: strup je strup. majhna količina pač ubija počasi! Cc pa ne, pridite v Krško in si odpeljite sode z odpadki v svojo garažo ali pa v spalnico, zaradi mene lahko odpeljete tudi celo elektrarno. Iz vaših foteljev problem ni videti velik, saj udobno uporabljate prednosti, ki jih daje elektrika iz JE (cenena energija). V Sloveniji bo potrebno sprejeti odločitev, da bodo prebivalci v krajih, kjer so ali bodo takšni objekti, prejemali odškodnino. Pravim prebivalci, in ne oblasti v teh krajih, ki ZA STAR PAPIR BREZ PROMETNEGA DAVKA Naše gibanje je že lani sprožilo pobudo na ministrstvu za finance oz. vladi, da sc odpravi prometni davek pri zbiranju starega papirja in nekaterih drugih koristnih odpadnih surovin, vendar odziva ni. Ugotavljamo sicer, da gre za izrazito pro-tiekološki in nevzgojni ukrep. Še pred leti so bile prav osnovne šole tiste, kjer so zbrali največ starega papirja. Po uvedbi prometnega davka in načina plačevanja preko računov so akcije vidno upadle. To seveda ni edini razlog, saj se je tudi močno povečal uvoz starega papirja. Država zagotovo ne bo propadla, če se bo odrekla takemu davku. Učinki akcij zbiranja pa so dolgoročni in v tem primem zagotovo velja tista “kar sc Janezek nauči...”. Za IO SEG-a: KAREL LIPIČ SE: TURIZEM BREZ GOSTIŠČ KOSTELSKO - Zaradi vestičke pod tem naslovom, objavljene na pobudo Turističnega društva Kostel, se je pritožila zasebna gostinka Marjanu Rauh iz Vasi, češ da gostilna Papež ni zaprta, ampak le ob nedeljah ne dela, za ostala gostišča na Kostelskem pa da drži, Kar je bilo napisano. Pri nadaljnjem preverjanju smo predvsem v pogovoru z omenjeno Marjano Rauh ugotovili, da “Gostilna Papež" že dalj časa ne obstaja več, pač pa v istih prostorih posluje “Bife Rauh”, ki je odprt ycs teden, ob nedeljah pa je zaprt. Če se vnaprej najavi večja skupina turistov, pa ta bife posluje dogovorjene ure tudi ob nedeljah. Po nekaterih napotkih pristojnih občinskih organov pa naj hi sc “Bife Rauh” v kratkem preimenoval v “Okrepčevalnico Rauh”. ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Valentina Železnik iz Koštialovc 25 v Novem mestu 10.000 tolarjev; Rok in Gregor Šuštaršič iz Novega mesta namesto cvetja na grob Pepce Šuštaršič 3.000 tolarjev; GG, tozd Gozdarstvo Podturn namesto venca na grob Antona Vlašiča 10.000 tolarjev; družine Baznik, Dokler in Florjančič iz Otočca namesto venca na grob Vere Gričar 10.000 tolarjev; Rudi Trempus iz Vinice, odpoved honorarja Dolenjskega lista, 800 tolarjev in Anton Škerlj iz Vrhovčcvc 1 v Novem mestu namesto venca za pokojno Anko Vovk 5.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! praviloma niso dobri gospodarji. Vsi prebivalci v neposredni okolici elektrarne, ki na mnogo načinov razvrednoti naše življenje, bi za to morali prejemati neposredno odškodnino. Ni dovolj samo verbalno zagotavljanje, da je obratovanje varno. Kakor da to ni samo po sebi razumljivo, kajti sicer obratovanja ne bi smelo biti. Ali pač? Prebivalci Krškega nimamo več prav nobenega legalnega vpliva na to ali bo JE obratovala ali ne. Saj nas nihče ne vpraša, kot nas niso vprašali, predno se je gradila. Kako pa je z odškodninami za razvrednotenje življenja in posesti, pa dobro občutimo. Zato podpiram krajane vseh tistih krajev, ki sc upirajo kakršnikoli izgradnji jedrskih objektov, dokler ni razrešeno vprašanje odškodnin. Žal so krajani Kališcvca posegli po zelo grobem in na neprave osebe usmerjenem revoltu. Bojim pa se, da tudi vse to, kar se je dogajalo v Kališevcu, ne bo pripeljalo ao rešitve. Morda bo kaj bolje, ko bo nekaj podobnega doživela bolj odgovorna oseba. Ali pa bodo oblastniki ljudi v prizadetih krajih prepričevali s “psihologijo gumijevke”, kakor predlaga minister Jazbinšek. G. minister Jazbinšek, v treh vladah odgovarjate za to področje, preteklo je že mnogokrat po sto dni, vi pa niste dosegli in uredili ničesar v tej zvezi. Odstopite in vrnite davkoplačevalcem neupravičeno prejete plače! Vam bi moral slediti še kdo. STANISLAV DVORŠEK Humekova ul. 19, Krško Od 25. junija naprej samo še novi potni listi Sporočilo za javnost Ministrstvo za notranje zadeve svetuje državljanom Republike Slovenije, ki si še niso priskrbeli novega slovenskega potnega lista, naj to čimprej storijo; 25.6.1993 bodo namreč prenehali veljati stari (rdeči) potni listi, izdani v Republiki Sloveniji. Tak potni list ima tudi veliko število tujcev, državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so po prejšnjih predpisih stalno prebivali v Sloveniji ali so si pri nas uredili status tujca. Po 25.6.1993 takega potnega lista ne bodo mogli več uporabljali za prehajanje državne meje, še več, neveljavna bodo tudi vsa dovoljenja (za začasno ali stalno prebivanje) in vizumi (delovni, tranzitni, poslovni), odtisnjeni v, potne liste. Zato tem tujcem svetujemo, da storijo vse potrebno in si pravočasno uredijo potni list države, katere državljani so. Le tako sc bodo izognili neprijetnim posledicam bodisi pri prehajanju državne meje ali pri urejanju statusnih zadev. Ministrstvo za zunanje zadeve bo o tem obvestilo vse države, pri tem pa poudarjamo, da organi za notranje zadeve ne bodo priznavali listin mednarodno nepriznanih držav (Zvezne republike Jugoslavije, krajin, Ilr-vatske zajednicc Hercog Bosne...). MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Agrogel v borbi s sušo Novost za vrtičkarje, sadjaije, vinogradnike BREŽICE - Čedalje pogostejša sušna obdobja ravno v času kaljenja in rasti spodbujajo kmetovalce k iskanju novih načinov, da bi svoj pridelek ohranili kolikor toliko nepoškodovan. Del teh prizadevanj je tudi uporaba sredstva agrogel, ki si pri nas šele utirajo pot, v svetu pa so že močno uveljavljena. Proizvaja jih Melamin iz Kočevja. Agrogel v zemlji pri zalivanju ali ob dežju močno nabrekne, iz njega pa potem rastline preko koreninskega sistema črpajo vodo. Prednosti agrogela so, da bistveno zmanjšuje potrebo po zalivanju, omili rastlinske strese pri nihanju vlažnosti, zagotavlja uspešnost pri presajanju, pospešuje kalitev, rast in razvoj rastlin, preprečuje nastajanje skorje in povečuje zračnost tal, zmanjšuje izgubo hranljivih snovi in ohranja svoje lastnosti skozi več let. Pri sajenju sadnega drevja, trt in okrasnih rastlin ga razporedimo po celi sadilni jami (5 - 15g), pri pripravi prsti za presajanje cvetlic uporabimo I g na liter prsti, sicer pa na kv. meter površine potrosimo 2 - 4 žlice agrogela (30 - 60g) in zemljo prekopljemo 10 - 15 cm globoko. Pri sajenju kumar, fižola, buč in podobnih rastlin ga dodamo že kar v sadilne jamice izpod semena, pri presajanju sadik paradižnika, paprike, zelja in podobnega pa uporabljamo agrogel-k (koreninski) za namakanje v kalež. Agrogel lahko uporabimo tudi po sajenju. Okoli sadike napravimo luknje ali zemljo odkopljemo ter vsujemo agrogel v bližino korenin. Agrogel mešamo tudi s semenom koruze, pese, kolerabe, detelje in travnatih semen ter jih sejemo Razočarana SLS 5. tabor Slovenske ljudske stranke bo 16. avgusta v Trebnjem - Stališča Izvršni odbor Slovenske ljudske stranke je na ponedeljkovi seji sprejel naslednje sklepe in stališča; 1. V zvezi z. uveljavljanjem novega sistema, lokalne samouprave, sc mora sočasno obravnavati tudi zakonodaja, ki ureja organizacijo državne uprave in sodstva. SLS nasprotuje kakršnikoli prenagljeni odločitvi o novih povezavah občin mimo želja in volje prizadetega prebivalstva. Ob vzpostavitvi novih občin mora biti zagotovljeno njihovo avtonomno financiranje. 2. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da glede kmetijske politike vlada ne izvaja sklepov Državnega zbora, zato bo poslanska skupina SLS vložila zahtevo za takojšnjo obravnavo posebne točke dnevnega reda Državnega zbora, in sicer: Odgovornost vlade za neizvajanje sklepov Državnega zbora glede reševanja kmetijske problematike. 3. Izvršni odbor SLS izraža razočaranje zaradi vsebine sprejetega Zakona o gozdovih, ki pomeni ustavno sporno omejevanje lastninske pravice, je ekološko vprašljiv in ne zagotavlja smotrnega gospodarjenja z gozdovi. Zato SLS zahteva preverim, ali je Zakon o gozdovih v skladu z ustavo. 4. SLS vztraja pri taki spremembi Zakona o lastninjenju, ki delavcev ne bo oškodoval za njihovo dosedanje vloženo delo. Zalo SLS zahteva, da sc razčistijo in razveljavijo vsa dvomljiva lastninjena. 5. Letna konferenca SLS Im 26. junija v Sežani, 5. tabor SLS pa 15. avgusta v Trebnjem. Tajništvo SLS strojno ali ročno. V vseh opisanih primerih agrogel v treh urah večkrat zalijemo, da nabrekne in nato postopno sprošča vodo koreninskemu sistemu. Po dogovoru s proizvajalcem agro-gcla imamo po tej metodi na Krško-brežiškem polju posejanih več njiv koruze in krmilne pese, po spravilu ječmena pa bo posejanih še več njiv koruze, kolerabe in repe. O uspehih pridelave z agrogclom bomo javnost sproti obveščali. ANTON BAZNIK Kettejeva 8 Brežice Bog z vami, gospodje komunisti! Na binkoštni ponedeljek je bil na neki osnovni šoli v naši lepi deželici ravnateljev dan, kar pomeni, da ni bilo pouka. Veselje za učence pa tudi za učitelje. In tudi časi so taki, da se spodobi, da je na tak praznik bolj veselo, sproščeno in brezskrbno. Bravo, ravnatelj! Kako sc časi spreminjajo! In ljudje z njimi. Pred nekaj leti so v tovarni v lem prelestnem kraju načrtovali, da bodo neko aprilsko soboto delali. Pa se je zgoddo, da obljubljene robe od tujega partnerja ni bilo, dobava sc je zavlekla za nekaj dni. In so na hitro že določeno delovno soboto naredili za prosto, naslednjo, ki naj bi bila prosta, pa za delovno. Kot da je imel hudič prste vmes! V fabriki očitno niso imeli pravega koledarja in niso vedeli, kaj so naredili. A na komiteju so dobro vedeli, da gre za - pomislite! -velikonočno soboto. Dela prosta velikonočna sobota! Škandal! Na delu spet črna reakcija in klerikalizem. Možaki iz vodstva so bili “gor klicani" in so se jih nabrali od sekretarja, da ni bilo prav nič lepo. Še dobro, da vihar ni nikogar odnesel, kot nekaj let prej iz istega poeljelja direktorja, ki se je uprl, da hi bil vsak stivj svoj tozd, vse skupaj pa bi se moralo posoz-dirati s sosednjim velikanom, ki se je oziral po njihovih financah. No, preživeli so in še danes uspešno delajo. Pa partijski sekretar tudi. Sedaj kot ravnatelj osnovne šole. Bog z vami, gospodje komunisti! ■j DRUŽENJE DRUŽIMO SE, SPOZNAVAJMO SE! - Minulo soboto so stanovalci stanovanjskega bloka Ragovska 9 in 9 a pripravili prvo dntžabno srečanje. “Zakaj hi si bili tujci v isli hiši, bodimo prijatelji!” so menili in sklenili, da se poslej vsako leto vsaj enkrat takole poveselijo. (Foto: Zlata Čigoja) Šahovski Stari trg Ze leta najboljši mladi šahisti v Sloveniji - Vinko Kobe že 25 let vodi na šoli šahovski krožek - Trije v reprezentanci za svetovno prvenstvo STARI TRG - Na nedavnem državnem prvenstvu v šahu za deklice, sc pravi do 6. razreda osnovne šole, jc prvo mesto prepričljivo zasedla ekipa osnovne šole Stari trg ob Kolpi; ekipa dečkov pa je osvojila 2. mesto. Nasploh so mladi šahisti iz sta-rotrške šole že dolga leta v vrhu slovenskega šaha v svojih kategorijah. Deklice so letos že šestič zapored postale slovenske prvakinje. Najboljša v Sloveniji letos jc tudi ekipa deklet (šolarke iz 7. in 8. r.), fantje pa so tretji. Med posamezniki jc Darja Kapš prvakinja med deklicami posamezno, Tadej Kobe je 2. med dečki, Simona Mihelič 3. med deklicami, 5. mesta pa so na prvenstvih Slovenije letos osvojili: Sabina Kapš pri deklicah, Ingrid Mihelič pri dekletih in Darja Kapš pri dekletih. Seveda tak uspeh za tako majhno šolo, kot jc starotrška, kjer jc vsega 76 učencev, ne more biti naključen. Na šoli namreč že 30 let deluje šahovski krožek, ki ga zadnjih 25 let vodi učitelj Vinko Kobe, ki jc kot učence te šole tudi sam obiskoval ta krožek, ki ga je takrat vodil znani metliški šahist Nino Petrič. Vinko Kobe je že četrt stoletja duša in srce šahovskega življenja na osnovni šoli in v Starem trgu sploh, kjer deluje šahovski klub. Starotrški šahisti tekmujejo v 2. slovenski ligi in v tej sezoni so osvojili 3. mesto. “K šahovskemu krožku hodi polovica vseh učencev na naši šoli,” je povedal Kobe, “in ker jc na šoli malo učencev^ večina obiskuje po več krožkov.” Šahovski krožek imajo dvakrat na teden po dve uri, vsi otroci, ne glede na to, ali hodijo h krožku ali ne, pa znajo igrati šah. V 3. in 4. razredu se namesto varstva učijo šah, in kdor dobi pri tem veselje, se vključi v krožek. Takih pa jc kar polovica vseh. Kaj se da z načrtnim in zavzetim delom doseči, vsako leto znova kažejo izvrstni uspehi mladih sta-rotrških šahistov. Letos so 2 njihovi učenki in 1 učenec v slovenski kadetski reprezentanci, ki sc bo julija udeležila svetovnega prvenstva v Bratislavi. A. B. Vinko Kobe USPEŠNI MLADI ŠAHISTI - Dvakrat na teden po dve uri kar polovica vseh učencev osnovne šole Stari trg obiskuje šahovski krožek. Uspehi dolgoletnega strokovnega dela so izvrstni. (Foto: A. B.) Pohvala mladim raziskovalcem Razgovor predstavnikov občine z avtoiji srednješol škili raziskovalnih nalog in njihovimi mentorji KOČEVJE - Kočevski župan dr. Mihael Petrovič in predsednik izvršnega sveta Alojz Petek sta minulo sredo popoldan sprejela kočevske gimnazijec, ki so letos dokončali vrsto raziskovalnih nalog z različnih področij. V razgovoru z njimi in nji- N/ Športne iz Kočevja in Ribnice • Konec minulega tedna so odbojkarice Lika - Tilije in odbojkarji Pan Kovinarja gostovali na Dunaju na mednarodnem odbojkarskem turnirju z udeležbo ekip iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske in Nemčije. Obe kočevski ekipi sta na močnem turnirju osvojili prvi mesti. Dekleta na tekmovanju niso izgubila niti enega niza in sojin že povabili na podoben turnir v Nemčijo ter na ponovno gostovanje čez leto dni na Dunaj. • V 5. kolu občinske nogometne lige Ribnica so bili doseženi naslednji izidi: skupina A: Grafit : Trg.V.V. 7:1, Grčarice : Jurček 0:1, Dolenji Lazi : Sodražica 1:8; vrstni red: Sodražica 9, Jurček in Grafit 6 itd.; skupina B: Mon : Alf 8:0, Oaza : Divji jezdeci 3:2, Trgovina Mateja : Bistro Izlati 10:1; vrstni red: Mon 8, Divji jezdeci in Oaza 7 itd. • V soboto, 5. junija, ob 11. uri, bo na ranču Okorn na Dragi štart mednarodne konjeniške preizkušnje v en-diirasu, vzdrž.ljivostncm tekmovanju konj in jezdecev na 50 km dolgi progi. Prireditelji pričakujejo nastop blizu petdesetih konj in jahačev iz Italije in Slovenije. • Športno društvo DVR Ponikve 13. junija organizira tradicionalni nogometni turnir. Prijavnina znaša 5000 tolarjev. Žrebanje bo 10. junija ob 20. uri. Prijave in informacije na telefon 061 787 059 (Anžlovar) ali 800 596 (Šakič). hovimi mentorji so spregovorili zlasti o pomenu, ki ga ima raziskovalna delo v srednjih šolah tako za gimnazijo kot tudi kraj, v katerem je šola. V razgovoru najvišjih predstavnikov kočevske občine z mladimi raziskovalci in njihovimi mentorji o pomenu raziskovalnega dela gimnazijcev je bilo izpostavljeno, da z razvejeno raziskovalno dejavnostjo s področja fizike, matematike, biologije, • V tem šolskem letu so dijaki kočevske gimnazije opravili nasledile raziskave: radioaktivnost v okolici rudniškega jezera (Helena Vidic in Kgon Devjak), biološka analiza reke Kolpe (Daniel Žlindra, Andrej Kozinc in Toni Poje), zgodovinski razvoj Poljanske doline (Vlado Prehilič), zgodovina Krajevne skupnosti Kočevska Reka (Vesna Zupančič), zasvojenost z uživanjem tablet, alkohola in ilegalnih drog med srednješolci v Kočevju (Vesna Štefančič). geografije, zgodovine in psihologije gimnazija “okreva” po udarcu, ki ji je bil zadan z usmerjenim izobraževanjem. Dr. Petrovič jc poudaril, da jc široko zasnovano raziskovalno delo pomembno ne le zato, ker sc z njim vzbuja radovednost in želja priti stvarem do dna, marveč tudi zato, ker povečuje zanimanje mladih za domači kraj in s tem tudi rodoljub-jc.. Županovo ugotovitev so podkrepili avtorji raziskovalnih nalog, ki so občinskim možem v kratkih obrisih predstavili svoje naloge in raziskovalno delo. Precej nalog, ki so jih tudi že predstavili širšemu kočevskemu občinstvu, sc je namreč nanašalo prav na kočevski prostor. Najzanimivejše so predstavile onesnaženost in življenje v Kolpi, zgodovino in razvoj nekoč zaprte Kočevske Reke, problematiko obmejne Poljanske doline ter vpliva radioaktivnega sevanja gama in prisotnost radona v hišah. M. L.-S. Mladi Dolenjci uspešni tudi v računalništvu Vseslovensko tekmovanje LJUBIJANA - Na Gimnaziji Bežigrad je bilo v soboto, 22. maja, 8. državno tekmovanje iz znanja računalništva za osnovnošolce. Udeležilo sc ga jc 92 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so predhodno tekmovali na šolskih in regionalnih tekmovanjih. Med udeleženci jc bilo nekaj udeležencev tekmovanja tudi iz širše Dolenjske. V skupini Logo za I. in 2. razred se jc Matej Tajnikar iz Sevnice uvrstil na 7., Vili Šikonja iz Semiča pa na 8. mesto. V skupini Logo za 3. in 4. razred je Igor Vizcc iz Šentjerneja zasedel 4. mesto, Rok Markovič iz osnovne šole Grm v Novem mestu pa 11. mesto. V skupini Basic, Pascal in Logo za 5. razred jc Egon Kocjan iz Krškega dosegel 8. mesto, Domen Kozole s Senovega pa 12. V isti skupini za 6. razred sta Blaž Kovačič in Igor Ajdišek iz osnovne šole Grm zasedla 5. in 6. mesto. Med sedmimi razredi jc zmagal Dejan Dular iz osnovne šole Center, Janez Zalar iz Kočevja pa je bil šesti. V najvišji skupini za 8. razred je prav tako slavil zmago Dolenjec Marko Graberski iz Novega mesta (OŠ Center), 4. mesto pa je zasedel Bojan Cckrlič iz Krškega. J. P. Kdaj bova dobili odgovor na pritožbo? Ze skoraj leto brez štipendije Sem učenka četrtega letnika železniške srednje šole v Ljubljani. Junija letos bom končala srednjo šolo. Po srednji šoli sem sc odločila za študij, vendar sc sprašujem, kako bom šolanje nadaljevala, ko še za to šolsko leto nisent dobila štipendije. Izhajam iz petčlanske družine, v kateri jc zaposlen le oče, mati jc kmečka gospodinja. Vsi otroci smo še nepreskrbljeni; brat obiskuje osnovno šolo v Mirni Peči, sestra pa srednjo trgovsko šolo v Novem mestu. S sestro sva avgusta lani vložili prošnjo za republiško štipendijo. 9. oktobra sva dobili odločbo, s katero so nama ukinili izplačevanje štipendije zaradi preseganja višine cenzusa. Na to odločbo sva se v 15 dneh pritožili na Zavod za zaposlovanje v Novem mestu, vendar odgovora še do danes nisva dobili. Pravico do republiške štipendije imajo dijaki in študentje, ki tega cenzusa ne presegajo. Toda ali ga res vsi, ki jo dobivajo, ne presegajo? Sestra odgovora na pritožbo ni dobila niti v šolskem letu 1991/92. Zanima me, kje se jc to ustavilo? Kdo odgovarja za to, če sploh kdo? Zanima nte, koliko časa bova še čakali na odgovor. Občutek imam, da v sedanji družbi dobijo pomoč tisti, ki jc niso ravno potrebni. Tisti, ki bi to pomoč resnično potrebovali, pa največkrat ostanejo brez nje. DARJA CESAR Mirna Peč Pomagali smo otrokom in starejšim Gimnazijci kot socialni delavci To šolsko leto smo na kočevski gim-naz.iji poskušali pomagati otrokom, ki imajo težave v šoli in doma, otrokom iz begunskega centra in tudi starejšim osebam v domu za ostarele. Z varovanci smo najprej vzpostavili stik, jim predstavili svoje delo ter sc z njimi dogovorili za redna tedenska srečanja. Na teh srečanjih smo spoznavali drug drugega, poleg tega pa smo poslušan in nekako pomagali reševati njihove probleme. Otrokom smo nudili tudi učno pomoč. V begunskem centru so bili naši otroci stari od 3 do 5 let. Še posebno so radi hodili na sprehode, radi so risali in delali izdelke iz papirja, lesa. Starejši so se v naši prisotnosti počutili mlajše. Z njimi smo obujali mladostne spomine in še marsikaj drugega. Ena od prostovoljk pravi: “Želo težko je opisati občutek, ki ga doživljaš ob tem, ko sc srečuješ z nekom, ki mu želiš pomagati. Imeti moraš močno voljo. Srečanja z varovanko so mi veliko pomenila, čeprav sem si včasih zaželela, da bi zaradi utrujenosti šla domov. Potrebno je bik) veliko besed, predvsem pa prijateljstva, ki jc temeljilo na zaupanju.” Druga prostovoljka pravi:” Mojc delo v skupini za prostovoljno socialno delo je bilo zame ena izkušnja več. Veliko sem se naučila, spoznala vrednote, predvsem pomoč in darovanje za drugega." Vsa odgovornost, ki smo jo nosili, nam je bila povrnjena z mnogimi izkušnjami in zadovoljstvom naših prijateljev'. LUCIJA KOS Kočevje Dosegli zlata Vegova priznanja v matematiki Najboljši učenci iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja Tekmovanje je bilo v soboto, 15. maja, ob 9. uri v Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novenj mestu. V Novem mestu so tekmovali učenci iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Tekmovanje, letos že 29. (in 2. državno), jc bilo v prostorih Pionirja, ki je letos prevzel pokroviteljstvo. Tekmovalce in mentorje jc sprejel in nagovoril Lojze Jožef, pomočnik direktoija kadrovsko - pravne službe. Po tekmovanju so dobili učenci in spremljevalci okrepčilo v Pionirjevi restavraciji. Dvanajst članska komisija je pregledala in točkovala izdelke. Po uskladitvi pri državni komisiji 19. maja so naši učenci prejeli 4 nagrade in 16 zlatih Vegovih priznanj. Nagrade so si prislužili: Rok Rostohar iz OS Jurija Dalmatina Krško - L nagrado, Luka Jukič iz OŠ Center in Andrej Tontcl-jak iz OŠ Grm, Novo mesto - 2. nagrado (vsi trije so scdmošolci) in osmošolec Aleš Marjetič iz OŠ Grm Novo mesto - 3. nagrado. Zlato Vegovo priznanje so poleg nagrajenih dobili: Tina Kobe iz OŠ Podzemelj, Dejan Dular iz OŠ Center Novo mesto, Aleš Štimac iz OŠ_ Brežice in Darko Jurgič iz OŠ Šentrupert v T razredu ter Bojan Čckrlič iz OŠ Jurij Dalmatin, Aleš Llančič iz OŠ Grm Novo mesto, Bruna Simončič iz OŠ Šentjernej, Matic Fortunajn Marko Graberski (oba iz OŠ Center Novo mesto), Vanja Tomc iz OŠ Metlika, Peter Šcpctavcc iz OŠ Artiče in Sabina Jaše iz OŠ Šmarjcta. Učencem in njihovim mentorjem čestitamo za dosežene uspehe, Pionirju pa se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi tekmovanja. JOŽE PAVLIŠIČ URA HIPNOTIZIRANJA Na trebanjski šoli nas jc v petek obiskal hipnotizer. Učenci nižje in višje stopnic smo uživali v njegovih hipno-tizerskih trikih. ANITA PUCELJ 6. b, OŠ Trebnje V** ^ & NAŠ IZLET Na končni izlet smo se 5. razredi šmihelske osnovne šole odpravili v alpski svet. Najprej smo obiskali Kranjsko Goro, ki leži v dolini med Julijskimi Alpami in Karavankami. Tam smo imeli nekaj prostega časa, da smo se sprehodili in odšli na kosilo. Naslednja postaja je bila v Planici. Tam smo si ogledali skakalnice in sc odpeljali v dolino Tamar. Tu je bilo najlepše. Ogledovali smo si slap. Videli smo tudi veliko gorskega cvetja, največ pa modrega encijana. Tamar spada v območje Triglavskega narodnega parka. Vreme je bilo čudovito, naužili smo sc svežega gorskega zraka. DENIS DŽANKOVIČ 5. c, OŠ Šmihel Novo mesto OBISKALI SMO KMETIJSKO ŠOLO GRM 20. maja smo učenci 5.a razreda obiskali Kmetijsko šolo Grm. Sprejela nas jc Slavka Zalokar in nam opisala posestvo ter nam ga del tudi razkazala. Na šoli jc 330 učencev. Razdeljeni so v tri programe: dveletnega, triletnega in štiriletnega. Poleg šole spadajo k posestvu še internat, hlev, gozd, vinograd, drevesnica, polja, travniki. Posestvo obsega 150 ha. V enem hlevu jc govedo, v drugem so jahalni konji. Za obdelavo posestva imajo približno 50 strojev. Učenci imajo nekaj prostega časa, ki ga izkoristijo z. različnimi dejavnostmi: v šoli jahanja, športnih aktivnostih. Trudijo sc kmetovati na naravi prijazen način. Upam, da bodo s takim načinom nadaljevali tudi mladi strokovnjaki še tudi potem, ko bodo zapustili to šolo. MOJCA PODPADEC 5. a, OŠ Trebnje POGLED NA KULTURNO DEDIŠČINO Pod vodstvom likovnega mentorja Lucijana Reščiča smo ob dnevu interesnih dejavnosti slikali vse tisto, kar predstavlja v našem kraju kulturno dediščino. Najprej smo si ogledali slike slikarja Borisa Kobeta in nekaj drugih slik, ki prikazujejo glavne kulturne znamenitosti našega kraja. Potem smo vsi člani skupine svojo sliko izbrali in prerisali glavni obris, ga nato s črnim flumastrom osenčili in nazadnje pobarvali še s tušem. Nekaterim učencem je uspelo narediti celo dve sliki. Slikali so: šentruperško cerkev, stari most, kozolec toplar z Bistrice, star mlin, cerkev na Veseli Gori, škrljevski grad, OPRAVIČILI VLOGO FAVORITOV - Mladi rokometaši OŠ Ribnica so z zmago v finalu 2. državnega prvenstva šolskih športnih društev potrdili ugled ribniškega rokometa in se s tem že petič vpisali v knjigo odličnjakov, kamor v njihovi šoli vpisujejo tudi učence, ki so dosegli izjemne uspehe v izvenšolskih dejavnostih. (Foto: Milan Glavonjič) RAZSTAVA DIPLOMANTOV - To poletje se bodo vrstile kulturne in zabavne prireditve v Golf hotelu Grad Mokrice kar po tekočem traku. Uvertura v ta ciklus je bila sobotna otvoritev prodajne razstave del diplomantov 4. letnika Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, ki jo je domiselno in duhovito obogatil uvodni spektakel gledališča Ane Monro. Do 11. junija, ko bo samostojno razstavljala svoja aela Sevničanka Jerica Šantej, koncert pa bo imel Vlado Kreslin, bodo v tamkajšnji galeriji na ogled zanimiva dela Ljubljančana Ganija LLallosliija, Mariborčana Mitje Staneka, Novomeščankc Mateje Kavčič, Sevničana Vladimirja Lebna in Jerice šantej ter Aleksandra Nišaviča iz Prekope pri Kostanjevici. Generalni pokrovitelj šestih prireditev je Vino Brežice. (Foto: P. Perc) kapelico kužnega znamenja v Brinju, stari mlin in nekaj starih zidanic. Na koncu smo svoje izdelke predstavili še drugim učencem. PETRA ŠKODA 7. r., novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert TA SE PA ZNAJDE Mnogokrat sem že slišal izrek: “Ta sc pa znajde!” Toda nisem razumel, kaj jjomcni. Tudi sam moram za dosego nekaterih svojih želja uporabiti vso svojo voljo in iznajdljivost. Že res, da mojih želja ni nikoli konec. Najbolj si želim lego kock. Zato jc vsak naš izlet v Ljubljano zabeljen z mojo trmo. Toda zadnje čase mamo nič več ne omehča. Očka bi mogoče še popustil, vendar ženske imajo vedno zadnjo besedo in ne dobim nič. V soboto sem izbral novo taktiko: sestri sem dal svoje prihranke in naskrivaj mi jc kupila kocke. Seveda sva potem oba mamico prepričevala, da je bil denar moj in da scin si ravno te gusarčke srčno želel. Mami je samo vzdihnila: “Ta se pa znajde!” LEON RIBIČ 3. r., OŠ Krmelj DAN EVROPE V BREŽICAH Ob 9. maju - dnevu Evrope smo imeli učenci više stopnje OŠ Brežice kulturni dan. Ob pomoči učiteljev smo pripravili pester kulturni program, ki smo ga predstavili sošolcem, pozneje pa tudi staršem. Da bi bil ta dan čim bolj evropski, smo se odločili, da predstavimo kulturo, gospodarstvo in šport sosednjih dežel: Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske. Peli in recitirali smo v jeziku teh držav, zaigrali smo Kralja Matjaža in Ostržka, zaplesali dunajski valček in celo jodlanje učenkama iz 8. razreda ni delalo težav. Razstavo smo popestrili z narodnimi jedmi, ki sojih pripravili učenci pri pouku gospodinjstva, in s predstavitvijo športov, značilnih za posamezno državo. Preživeli smo lep in kulturno bogat dan ter sklenili, da bomo prihodnje leto nadaljevali s predstavitvijo še nekaterih evropskih držav. ANDREJA IN MAJA novin. krožek OŠ Brežice NAŠA TEKMOVANJA Maj jc najlepši mesce v letu, a uživamo ga bolj po kapljicah, saj je zapolnjen s številnimi tekmovanji. Šolska ekipa: Peter Barbič, Denis Kunc, Erik Tckstor in Branko Gorenc, sc jc pomerila na občinskem tekmovanju kaj veš o prometu. Domov smo prinesli pokal za osvojeno tretje mesto. Dvanajst učenk jc odšlo v Novo mesto na slovesno podelitev državnih priznanj za zvestobo bralni znački, tekmovale so vseli osem let. Sicer pa jc bralne značke osvojilo 376 učencev. Margareta Lešnik in Vesna Lakner sta sc uvrstili na državno tekmovanje v znanju iz angleškega jezika. Bruni Simončič pa je uspelo na državnem merjenju moči v matematiki osvojiti zlato Vegovo značko. Prejeli smo tudi nagrade na natečajih: Elvis Antončič in Mojca Jerečič pri občinski gasilski zvezi, jaz pa sem bila povabljena na srečanje mladih literatov, ki jc potekalo ob dolenjskem knjižnem sejmu v prostorih Krke, tovarne zdravil. O uspehih naših športnikov pa prihodnjič. GABI GABROVEC OŠ Šentjernej Prisluhnili ptičjemu petju Za prijaznejši odnos do ptic Naša šola stoji na čudovitem kraju v dolinici sredi zelenja, v najlcpšem delu Bršljina. Ob šoli se razprostira lep gozdiček. Pozimi v njem iščemo stopinje divjih živalic, pod grmovje in smreke pogledamo, če ima zajček domovanje, na mogočni hrast ob oknu naše učilnice obesimo ptičjo pogačo. Poleti sc v senci košatih dreves ohladimo, jeseni opazujemo, kako sc narava poigrava z barvami. Spomladi pa radi prisluhnemo ptičjemu petju. Tudi letos smo odprli okna naše učilnice, pa sc nam jc ptičje petje zdelo kar žalostno. Dogovorili smo se, da bomo poskušali v naš gozdiček spet vrnili veselo ptičje petje. Zamislili smo si Eko - ku ku teden. Najprej smo v gozdičku prisluhnili veselemu ptičjemu petju in ga posneli na magnetofonski trak. Ugotovili smo, da jc v našem gozičku kar nekja vrst ptic. Opazovali smo, kje gnezdijo. Tudi sami smo poskusili narediti gnezda iz slame, sena in travnih bilk, a nam jc šlo delo počasi od rok. Razmišljali smo o tem, kaj sc zgodi pticam ob nevihti, kaj dela ptica ponoči. Iskali smo ptičje perje in ugotavljali, kateri ptici pripada, ter izdelali ptičji album. Zadali smo si težko, a zelo pomembno nalogo, prepričati starše in znanec, da bi uporabljali čim manj strupenih škropiv. Tako pticam ne bo zmanjkalo hrane in tudi narava bo manj onesnažena. Upamo, da nam boste tudi vi, bralci, priskočili na pomoč, da bo naš svet postal lepši in boljši za vsa živa bitja. Učenci 1. a, OŠ Bršljin Učiteljici JASNA IGNJATIČ in MATEJA PRIMC TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 3. VI. SLOVENIJA 1 9.45 • 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.00 TEDENSKI IZBOR 11.00 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 17/52 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: SLOVENSKI KVINTET 13.1X1 POROČILA 14.55 TEDENSKI IZBOR 14.55 PRO & CONTRA 15.40 AKCENT: GREGOR STRNIŠA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SIIOW IN CIRKUS: ČAROBNI SVET GLASBE, 3. del 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 ON IN ONA, amer. naniz., 12/13 23.10 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 3/11 SLOVENIJA 2 13.15 - 22.00 Teletekst 13.30 Video strani - 13.55 Pariz: tenis, polfinale ženske - 15.40 Tedenski izbor: Vse najboljše za rojstni dan, Turek (nemški film); 17.25 Sova (ponovitev): V športnem duhu (amer. naniz., 9/15); Vrnitev Sherlocka Holmesa (2/11) -18.45 Že veste? -19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Znanost - 20.35 Umetniški večer: Burgess o D. H. Lawrcnccu (angl. dok. oddaja) - 21.20 Kolesarska dirka Giro d Italia 8.30 VIDEO STRANI 8.55 TEDENSKI IZBOR: 8.55 RADOVEDNI TACEK 9.05 OSCAR JUNIOR 9.15 SRCE IGRAČ, posnetek gledal, predstave 10.20 DENIJF.VO JAJCE, avstral. film 10.50 PET PRIJATELJEV, 10/13 11.15 TOK, TOK 12.05 ZGODBE IZ SKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 INTERVJU: DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR 15 10 TANGO IN CASH, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1* * 17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 10/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3*3 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 POGLEJ IN ZADENI 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOVA: BELA SOBA, kanadski film SLOVENIJA 2 10.45 - 0.15 Teletekst 11.00 Video strani - 11.30 Tedenski izbor: Človek in glasba (6. n„_ ^"*»0S,o Po te/e ^As vto~ m *x¥xš*x*& DNEVI HOVOTEHNE' DO 30% POPUSTA OD 2. DO 20. JUNIJA Ve zamudite izredne priložnosti v prodajalnah NOVOTEHNE. Cene so znižane skoraj vsemu tehničnemu blagu! iMaterial široke potrošnje 1Gradbena keramika IBela tehnika l Akustika i Orodje i Barve UGODNE CENE, STROKOVNO SVETOVANJE, ORGANIZIRAN PREVOZ! Popust velja pri gotovinskem nakupu nad 3000 SIT. Nakup je možen na čeke 1 + 4 in na potrošniško posojilo. V prodajalnah bomo v tem obdobju organizirali predstavitve proizvodnih novosti poslovnih partnerjev. Vsi, ki boste ceneje nakupovali, boste za vsak nakup nad 3000 SIT prejeli kupon in hkrati sodelovali v nagradni igri. Nagrade: i Motorno kolo 90 ccm - scooter \Pralni stroj Gorenje \Kolo iElektrično ročno orodje Black&Decker i Mali gospodinjski aparati Gorenje NAJ ŽIVIJO DNEVI NOVOTEHNINI Obiščite poslovalnice Novotehne v Novem mestu, Metliki, Trebnjem ali Krškem. NOVOTEHNA : . -v: ,.-y h Ulili :;::X:::: ■ llisill: llllll - ■ 1 ;i§l§ lili lili 11 lili lilij lili! »šl«:* ■ lil ■ : : - _____________________M ACPI Consulting *& t r a d c K sodelovanju vabimo trgovska potnika za področje Dolenjske in širše okolice Od kandidata pričakujemo: — najmanj V. stopnjo izobrazbe — izkušnje pri prodaji blaga široke potrošnje — sposobnost komuniciranja — šoferski izpit in lastno vozilo — zaželjena je starost od 20 do 35 let Pisne vloge sprejemamo 8 dni po objavi na naslov MACO,d.o.o., Limbuška c. 2,62341 Limbuš — kontaktna oseba Irena Krajnc tel. 062/101-211 int. 342 ali 062/103-409. - - s ABA, d.o.o., Consulting in engineering razpisuje po pooblastilu in na podlagi Zakona o nepremičninah in sklepa Delavskega sveta Agrostroj, d.o.o., Ljubljana JAVNO DRAŽBO za prodajo servisa in skladišč v skupni izmeri 7.527 m2 s pripadajočim funkcionalnim tovarniškim dvoriščem v velikosti 28.800 m2 na naslovu Draga 15, Ljubljana-Šiška, z izklicno ceno 604,800.000,00 tolarjev, vse vpisano v Z.K., vi.št. 1767, k.o. Zg.Šiška. Nepremičnine so obremenjene s hipoteko. Nakup je možen v celoti ali po delih. Prednost imajo tisti kupci, ki kupijo celoto oziroma večji del nepremičnine. Javna dražba bo dne 18. junija ob 10. uri v prostorih Agrostroja, Draga 15, Ljubljana. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo. Pred pričetkom dražbe morajo ponudniki plačati kavcijo v višini 10-odst. izklicne cene nepremičnine in pripadajočega funkcionalnega zemljišča, za katero licitirajo. Uspeli ponudnik mora pogodbo skleniti v 8 dneh po obvestilu, da je na dražbi uspel. S pogodbo bo podrobneje določen način plačila in datum prevzema nepremičnine. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v navedenem roku, bomo sklepali, da odstopa, kavcijo pa bomo zadržali. Udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo kavcijo brez obresti vrnili v roku 8 dni po javni dražbi. Za nakup velja klavzula videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Davke in druge javne dajatve plača kupec in niso všteti v dražbeno ceno. Dodatne informacije dobite na tel. (061) 210-951 ABA, d.o.o., vsak dan med 8. in 14. uro. V_______________________________________________________/ PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE 12 PREPRIČLJIVIH UGODNOSTI 1 Popolna zavarovalna zaščita 2 Nov bonus malus sistem 3 Prepričljivi popusti 4 Ugodnejši pogoji plačevanja premij 5 Brezplačna pravna zaščita ali brezplačno turistično zavarovanje 6 Brezplačni tehnični pregledi 7 Zavarovalna polica se prenese na nov avtomobil 8 Pri kraji ali uničenju avtomobila vam krijemo stroške nakupa novega 9 V primeru poškodbe vašega avtomo-bila vam krijemo stroške najema drugega vozila 10 Paketno zavarovanje lahko sklenete na vašem domu 11 ena za varovalna polica pokriva varova voznike za preudarno in varno vožnjo zavarovalnica triglav d.d. G O D N O nflET diatemi - sistemi nove generacije tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, multimedija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje r m TIP RAČUNALNIKA 3*6 SX 25 386DX 33/64 KB 386DX 40/128 KB 486DX 33/296 KB RAM 1 MB 2 MB 2 MB 4 MB 40 MB 97200 1131300 116080 95 MB 105240 119080 122880 189600 120 MB 115920 131800 134880 200400 17Q_ MB. 122400 138000 141000 205200 240 MB 149400 165360 168360 232800 425 MB 239760 242760 307080 486DX2 50/256 KB 4 MB 208800 220200 225000 252600 326280 486DX2 66/256 KB 4 MB 235200 246000 250800 267840 351600 JggSSk DISKETE DS/DD DS/HD BASF EXTRA 3.5“ U4 227 BASF EXTRA 5.25“ 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna ploiča, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 x ser. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohišje mini tower z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki slovenska ZALOZBil. vabi k sodelovanju: — več študentov — več komercialistov — več mlajših upokojencev — vodje skupin za delo na območju Slovenije. Od kandidatov se pričakuje komunikativnost ter srednješolska izobrazba, saj bodo obiskovali nikJtnfnsttuc^a S*°Vne St^6 Z vsem' slovenskimi podjetji, obrt-aN34tne informaciie vsak delavn'k na tel. 061/151 -200, int. 31 SLOVIN - “IBP LJUBLJANA” podjetje za proizvodnjo brezalkoholnih napitkov, p.o. Ljubljana Slovenčeva 19 išče zastopnike za prodajo svojih brezalkoholnih pijač priznanih blagovnih znamk cocta, jupi, fresh za območje Bele krajine in Novega mesta s širšo okolico. K sodelovanju vabimo mlade in ustvarjalne kandidate, ki jih veseli delo v prodaji, kakor tudi pravne osebe, ki želijo prevzeti zastopstvo za omenjena področja. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o delu ali zastopniško pogodbo. Pisne prijave z življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba, Slovin - IBP Ljubljana, p.o., Ljubljana, Slovenčeva 19. V—_____________________'__’_________________________Z MERKUR KRANJ tehnična trgovina ŠTAMP0HARSH0P franchising Podjetje za trgovino in gostinstvo Gradac, d.o.o. GRADAC 117 Bei? kra' VaS' novo trgovino s tehničnim blagom v STAMPOHAR SHOP. Trgovino odpiramo v petek, 4. junija 1993. V ŠTAMPOHAR SHOP-u vam nudimo pester izbor kakovostnega blaga po ugodnih cenah: — gradbeni material, — vodoinstalacijski material, — elektroinstalacijski material, — cevi vseh vrst — varilnododajni material, — vijaki in okovje — ter druga drobna kovinska galanterija. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: (068) 57-115 v fTA„M|,0HAR SHOP-u smo vedno pripravljeni prisluhniti vašim željam. Vsakokrat, ko zavrtite napačno številko iz starega telefonskega imenika ter vzpostavite zvezo, zasedete oziroma preobremenite linijo, zgubljate čas, si povečate stroške in nakopljete slabo voljo. Novi TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE dobite na vseh slovenskih poštah po ugodnih plačilnih pogojih. Ker poznate vseh 200.000 sprememb, tako telefonskih številk kot naslovov, si prihranite težave in imate prijetnejši občutek. SESTAVLJENO PTT PODJETJE SLOVENIJE TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI Kot vsako leto jc tudi letos občinsko tekmovanje v Veseli šoli potekalo v osnovni šoli v Brežicah. Najprej so nam dali navodila, potem pa jc vsak razred tekmoval zase. Po tekmovanju so nas presenetili s pico. Medtem ko so mentorji popravljali naše naloge, smo se mi sprehajali po mestu. Približno oh dvanajsti uri smo sc vrnili v šolo, kjer so nam povedali rezultate. Vsi smo dobili zvezek in kenučni svinčnik, najboljši pa še veliko čokolado Milka. Navdušeni smo bili nad darovi in nekoliko manj nad rezultati. Letos sem bila prvič na tekmovanju in sem bila razočarana nad tako majhnim številom tekmovalcev. Pričakovala sem jih več. Vem, da bom na njem še sodclova- KATARINA ŠEPETAVC novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče POPRAVEK! Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, je na podlagi sklepa stečajnega senata s 27.4.1993 pod opr. št. 8/90 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ISKRA, tovarna uporov in opreme, p.o., Šentjernej, razpisalo javno dražbo za prodajo posameznih prostorov v poslovni stavbi Vratarnica, Trubarjeva 5, Šentjernej. V objavi javne dražbe v Dolenjskem listu je bil pomotoma naveden napačen datum. Prizadetim se opravičujemo in ponovno objavljamo, da bo javna dražba v petek, 4. junija 1993, ob 10. uri v prostorih dolžnika v Šentjerneju, Trubarjeva 5, in sicer v pritličju stavbe. EPS Dol. lista 20 DOLENJSKI UST - "N MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA KRKA, Z.O.O., NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto v finančno-računovodskem sektorju POMOČNIKA ZA KNJIGOVODSTVO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo dokončano šolo VI. stopnje ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju knjigovodstva. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 4-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. / - gotovinski popust - obročno odplačevanje □ Pomladi, ko običajno urejamo in prenavljamo svoj bivalni prostor, delovno sobo ali kabinet, morda razmišljamo tudi o ekonomičnejši izrabi ^ prostora, zamenjavi dotrajanega ali morda že dolgo-časnega pohištva, skratka o funkcionalno, ^ pohištvo IZ programa DAN m FRANCI s sestavljivimi reaali iz masivnega smre- pohištvo iz programa DAN m FRANCI s sestavljivimi regali iz masivnega smrekovega lesa, harmonika, drsna in preklopna vrata različnih dimenzij, izdelava in dobava vsehj vrst lesenih oblog tal, sten in stropov, izdelava in dobava pregradne stene in pohištva po naročilu. Bankam, šolam, vrtcem in vsem ostalim pravnim ustanovam nudimo pogodbeno vzdrževanje skozi vse leto Za nakup naših izdelkov pokličite trgovino PIONIR-PIMEX na tel.: (068) 321-826 ali pa obiščite razstavno-prodajni prostor v Cegelnici tel.: (068) 323-147,323-119 (odcep nasproti trgovine KZ Krka v Bršljinu), za storitve vzdrževanja pa: Pionir program lesnih izdelkov, d.d., Kettejev drevored 37, tel (068) 323-189 Pokličite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi! I CZ ________ [j30[a][^Q[^ ________ 7 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila IVANKA ERPE z Uršnih sel 102 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom Plutovim ter Porebrovim, g. Šobarju za izrečene poslovilne besede, Labodu, kolektivu Dekop - Milan Oslonik, pevcem iz Stranske vasi za zapete žalostinke ter g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce... V 13. pomladi življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena in nepozabna ANDREJA ŠVAJGER iz Vojne vasi 19, Črnomelj V naši neizmerni bolečini ob izgubi ljubljene hčerke in sestre smo spoznali, koliko je vredno sočustvovanje in pomoč. Zato smo iskreno hvaležni vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Še posebej se za pomoč zahvaljujemo bližnjim sosedom in prijateljem, Osnovni šoli Mirana Jarca Črnomelj, Zdravstvenemu domu Črnomelj. Domu starejših občanov Črnomelj, Beltu Črnomelj in veteranom NK Črnomelj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! V globoki žalosti: ati, mamica in brat Aleš DANFOSS COMPRESSORS d.o.o. Črnomelj razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA ZA SPLOŠNO-KADROVSKE ZADEVE Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — VI. stopnja pravne ali upravne usmeritve — najmanj dve leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih — aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Danfoss Compressors, d.o.o.,Črnomelj, Heroja Starihe 24, p.p. 14, 68340 Črnomelj — z oznako »za razpis«. FENIX INFORMATIKA \NOVO / X MESTO/ \dAoy FENIX INFORMATIKA, ELEKTRONIKA ZASTOPANJE IN TRGOVINA d.o.o. Partizanska 19, NOVO MESTO tel.: 068 32 21 26, 32 10 17 fax: 068 32 21 45 Računalniki 386/40-486/66 že od 98.900.- SIT Tiskalniki A4-A3,24 iglični' že od 36.000.- SIT Pri nakupu nad 30.000.- SIT - DARILO!* Telefoni - Telefaxi - Tel. centrale k Panasonic L tel. centrale: 3/8,6/16,12/32 NOVO! tel. centrala: 336 Panasonic ZASTOPSTVO PRODAJA MONTAŽA SERVIS ZAHVALA V 88. letu starosti je odšla v večnost naša draga mama, stara mama in tašča ANA KOČEVAR rojena Pečavar iz Gradca 107 v Beli krajini Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi, ji v dolgih letih bolezni kakorkoli pomagali in ji ob smrti izrazili spoštovanje, darovali vence, cvetje in sveče. Lepa hvala dr. Vukoviču in sestri Veri za pomoč v zadnjih dneh trpljenja. Enako se zahvaljujemo g. Malči Plutovi za besede slovesa pred domačo hišo. G. župniku Ovničku in cerkvenim pevkam iz Podzemlja pa prisrčna hvala za obred slovesa. Vsi njeni V SPOMIN Kako pozabim naj gomilo, ko plemenito srce v njej trohni, ki tako zvesto nas je ljubilo prav do konca svojih dni. 6. junija bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustila BRANKA LENIČ rojena Gramc iz Leskovca Vsem, ki seje še spominjate, krasite njen prerani grob in prižigate sveče, nalepša hvala! Žalujoči: starši in ostali i= zavarovalnica triglav d,. POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO Zagrebška 2 68000 NOVO MESTO popravlja razpis,objavljen v DL, dne 20. 05.1993 vabi k sodelovanju za prosta dela in naloge: ZAVAROVALNI ZASTOPNIKI ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA OBMOČJU KRAJEV: — Novo mesto, Mirna Peč, Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Dragatuš-Vinica POGOJI: — končana najmanj srednja šola katerekoli smeri — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas, opraviti pa bodo morali 4-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog. I NOVO V NOVEM MESTU Dostava pijač na dom! Vi pokličite — mi pripeljemo: - zaboj piva UNION, 20 steklenic (0.51) po 46,90 SIT = 938,00 SIT - paket piva UNION, 25 pločevink (0.331) po 44,90 SIT = 1.077,60 SIT - paket piva UNION, 24 pločevink (0.51| po 52,90 SIT = 1.269,60 SIT - zaboj LAŠKEGA piva, 25 steklenic (0.51| po 49,90 SIT = 1.247,50 SIT - paket RADENSKE (12 x 1.51) v plastični embalaži; 12 x 65,50 SIT = 786,00 SIT - paket PEPSI COLE (6x1.51) v plastični embalaži; 6x119,90 SIT = 719,40 SIT - paket ŠUM (6 x 1.51) v plastični embalaži; 6 x 80,90 SIT = 485,40 SIT - zaboj piva GAMBRINUS, 20 steklenic (0.51) po 41,00 SIT = 820,00 SIT - zaboj piva GOLD FASSL, 20 steklenic (0.51) po 45,90 SIT = 918,00 SIT - zaboj piva PILS EXPORT, 28 steklenic (0.251) po 25,90 SIT = 725,20 SIT NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 24-781 in 24-780 OD 8. DO 17. URE VSAK DAN RAZEN NEDELJE. V E L E M A trgovina in storitve d.o.o. 68000 Novo mesto VELEMA — najkrajša pot do ugodnega nakupa. ZAHVALA Delo, trud in trpljenje, mama — bilo vaSe je življenje. V 84. letu starosti jc umrla naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta JOŽEFA STAMCAR rojena Fabjan Štatemberk 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za pomoč, podarjene vence in cvetje ter izraze sožalja. Hvala sodelavcem skl. orodja Revoz, patronažni sestri Zdenki za lajšanje bolečin na domu. Posebna zahvala sosedi Pepci Dragan za nesebično pomoč, g. župniku pa za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vnukinja Zdenka z družino, hčerki Milka in Pepca z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 37. letu seje mnogo prezgodaj poslovil od nas dragi sin, brat, stric in nečak JOŽE CESAR doma z Rdečega Kala 26, stanoval v Šentjakobu pri Ljubljani Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sv. maše, sveče in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in g. Roglju za vso pomoč, gospodu župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI K0LED#R KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -PRODAM - KUPIM — POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 3. junija - Drago Petek, 4. junija - Franc Sobota, 5. junija - Valerija Nedelja, 6. junija - Norbert Ponedeljek, 7. junija - Anja Torek, 8. junija - Medard Sreda, 9. junija - Primož LUNINE MENE 4. junija ob 15.02 - ščip kino BREŽICE: 3.6. (ob 20.30) in 4.6. (ob 18.30 in 20.30) ameriški akcijski Stopiče. 2255 KOSILNICO BCS 622 (petrolej), dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)76-262. 2274 kupim TRAČNI OBRAČALNIK za seno 200 ali 220, malo rabljen, kupim. Alojz Zidar, Kol 23, 68297 Šentjanž. 2197 motorna vozila JUGO 45 A, letnik 1986, modre barve, registriran do 4/94, prodam. ® (0608) 32-920. 2200 R 5 CAMPUS, petero vrat, rdeč, letnik 1990, prodam. ® 23-311 int. 504 v službi in 23-553, na domu. 2209 Z 850 in APN 6, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® 84-629. 2210 GOLF D, letnik 1989,in fiat 126 P, letnik 1989, prodam. ® (068)26-800, po 15. uri. 2211 MATRA MORENA, športni trosed, letnik 1983, registriran do seprembra, rahlo karamboliran levi blatnik, prodam. Milan Kuralt, Ratež 19. 2213 FIAT 128, dobro ohranjen, letnik 1985, ugodno prodam. ® 22-029. 2214 R 5 CAMPUS, 12/89, prodam. ® 27-750. 2215 LADO 1300 S, letnik 1985, lepo ohranjeno, prodam. ® 73-330. 2219 JUGO 45, letnik 1987, ugodno prodam. ® 27-434. 2220 R 5 DIESEL, letnik 1991, prodam. ® 78-145. 2223 ALFA 75 1,6, letnik 90 delno na kredit , ter GOLF JGL, letnik 81, prodam. % 068/23-065. Z SKALO 128, letnik 1989, prodam. ® 23-756, popoldan. 2226 R 4 GTL, karamboliran, letnik 12/86, prodam. ® 27-693. 2230 film Peklenski val. 5. in 6.6. (ob 18.30 in 20.30) ter 9.6. (ob 20.30) ameriški kriminalni film Od tod do raja. ČRNOMELJ: Od 4. do 6.6.(ob 20. uri) ameriška melodrama Od tod do raja. KRŠKO: 4.6. (ob 20. uri) in 6.6. (ob 18. uri) psihokriminalni film V postelji s sovražnikom. METLIKA: 4. in 6.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Krvava Maric. NOVO MESTO: Od 3. do 6.6. (18.30) ameriška melodrama Večno mlad. Od 3. do 7.6. (ob 21. uri) ameriški grozljivi film Drakula. JUGO 45, letnik 1986, solidno ohranjen, ugodno prodam. ® 57-362. 2231 JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 33.000 km, bele barve, prodam. Informacije na ® 24-207. 2232 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 11.5.1994, prodam. ® (0608) 60-346. 2234 ODKUPIM KARAMBOLIRANO VOZILO. Lahko totalka Takojšnje plačilo v DEM. ® (061)218-941. 2235 MAZDO 323, 1.6 sedan 16 V, klima naprava, 9/90, ugodno prodam. ® (0608)21 -621, int. 375, dopoldne, (0608) 32-678, popoldan. 2237 JUGO 45 A, letnik 2/87, prodam. ® 78-150. 2240 OPEL KADETT 13D, 11 /84, ter Z 750, 6/85, prodam. ® (068)59-674. 2241 Z 750, registrii ono do 5/94, in 100 komadov puntov prodam. ® 22-211. R 4, letnik 1990, beige barve, 29.000 km, prodam ali menjam. ® 28-553. NflVOTEHNU TAKOJŠNJA DOBAVA VOZIL LADA SKODA Servis in rezervni deli zagotovljeni, nakup je možen tudi na leasing ali kredit. Tel.: Novo mesto (068) 22-006, (068) 22-066, Trebnje (068) 44-025. Bogdan Krasna Pooblaščeni servis, prodaja vozil RENAULT Škocjan 22,68275 Škocjan Tel. (068) 76-270, fax. (068) 76-270 NOVO NOVO NOVO NOVO • prodaja vozil na kredit — obresti samo 16,5% • staro za novo • prodaja na leasing • v prodaji slovenski RENAULT CLI0 • možnost testne vožnje • garancijska in izvengarancijska popravila Pridite v Škocjan! Na voljo so vozila CLI0 za testno vožnjo. Sami se prepričajte o kvaliteti in udobju! UGODNO R 19 že od 22.600 DEM R 5 — dobava takoj! R 5 CAMPUS diesel, letnik 1991, prvi lastnik, zelo dobro ohranjen, in kolo z motorjem znamke Vespa tori Meri, brez registracije, vredno ogleda, prodam. * 25-440. 2246 R 5 CAMPUS, 6/91,40.000 km, prvi lastnik, prodam. ® 24-171. 2248 JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam. Derepasko, Zagrebška 14, Novo mesto. 2250 R 4, letnik 1989, prodam. ® 25-575. 2254 DACIO TX, 12/88, garažirano, ugodno prodam. ® (068)42-195. 2257 ALFO 33, 1,5 QU ADROFOGLIO, letnik 1986, lepo ohranjeno, ugodno prodam. * 85-628. 2258 AMI Ljubljanska 27 Novo mesto (BTC) tel. (068) 26-010 Rent-a-car R4, Uno, R5, Clio, R19 16V, R 21, Trafic furgon, Citroen 8+1. Prodaja avtomobilov Renault in Fiat. LADO SAMARO, ohranjeno, letnik 1987, prodam. ® 27-841. 2262 HYUNDAIPONV GLS, letnik 1990, ugodno prodam. ® (068)73-093, popoldne. 2263 UNO 45, letnik 1991, rdeč, prodam. ® 85-737. 2265 R 4 GTL, prodam. ® 28-251. 2268 R 4 GTL, 17.12.1986, rdeč, prodam. »(068)42-435. 2272 R 19 CHAMADE, star eno leto, karamboliran, prodam. ® (068)47-749. 2279 obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, s (068)49-567. 1550 TREBNJE, Kolodvorska 1 V Belonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-65l fax. (068) 45-652 Se priporočamo! PURANI, BELI IN GRAHASTI, težke pasme, stari en mesec, za nadaljnjo rejo, naprodaj. Dobava 13.6.1993. Naročila sprejemamo po ® (068)45-622 in (068)57-105. 2091 M Obvestilo! ^ Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje nove telefonske številke. Takele: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 telefax 322-898 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Radelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta le vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-2573J-I28-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; lelefax 322-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ^Gralika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji KOSILNICO SUPER PADAN A z vozičkom, motor Lombardini (petrolej, bencin), 13 KS, nož 110 cm, ugodno prodam. ® (068)64-145. 2201 MALO RABLJENO rotacijsko ko-' silnico SIP 135 prodam. Lukšič, Koroška vas 29. 2202 PUHALNIK TAJFUN brez motorja in brane ježevke prodam. ® 78-117. 2218 NAHRBTNO motorno kosilnico Stihi prodam. ® 75-190, po 20. uri. 2236 TRAKTOR IMT 540, hidravlični volan, 270 delovnih ur, prodam ali menjam za osebni avto. Udovč, Črmošnjice 55, thNENjrn Dol. Kamence 25a Novo mesto — Prodaja novih in rabljenih vozil — Odkup razbljenih vozil — Leasing, krediti Delovni čas od 7. — 12. in od 13. — 17. ure. Tel. fax (068) 23-902. ELEKTROMEHANIKA MA-DE4 d.o.o. Previjamo in popravljamo vse vrste elektromotorjev ter ročne brusilne in vrtalne stroje. Motorje za pralne stroje Gorenje vam takoj zamenjamo. Servis gospodinjskih strojev Rowenta. Delovni čas od 16. do 19. ure. Pot na Laze 5, Mirna, ® (068)47-265. 2222 A4AN/& turistična agencija PARTIZANSKA 7 , NOVO MESTO tet 0G8-28 136 Počitnice na morju • Slovenija • Istra • Tujina Plačilo na obroke! — rezervacije do 15. junija — 30% takoj — ostalo pred odhodom na 2 čeka Poleg lastne ponudbe še celotna ponudba — KOMPAS HOLIDAYS — EMONA GLOBTOUR — TELEWINGS — iste cene — ugodnejši plačilni pogoji Slovensko primorje 7 dni že od 190 DEM dalje POL. Umag, Poreč 7 dni že od 160 DEM dalje POL. Rovinj 7 dni že od 176 DEM dalje POL. Calabrija 7 dni že od 350 DEM dalje POL. Ibiza 7 dni (letalo) že od 500 DEM dalje POL. Plačilo na obroke! BELE PIŠČANCE za dopitanje bomo začeli prodajati 3. junija. Višček, Račje Selo, ® 44-862. 2225 V Bučna vas 35. Novo mesto, tel 068/25-113 Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah od 10. do 20. ure. Poleg različnih pijač, točenega piva in sangrie vam nudimo še sendviče, tople sendviče, hamburgerje. Za obisk se priporočamo! NOVO! Masažna blazina (33 x 50 cm), deluje na akupresurno grelni način, vibro artikel, zdravstveno priznan in nagrajen v ZRN. Informacije na ® 22-861, po 20. uri. 2243 INTERMARC IMPORT - EXP0RT Trgovina na debelo in drobno tel./fax. 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija — prodaja celotnega programa kosilnic BCS ter rezervni deli za kosilnice BCS in kosilnice MUTA — vrtne in nahrbtne kosilnice Delovni čas: od 8. do 15. ure sobota: od 8. do 12. ure PURANE za nadaljnjo rejo prodam. Prevolšek, Čatež, /s (068)48-366. 2253 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — linančno-mlormativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih pake-tov svetovnm proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax:(063) 28-511 (Zlatko Grdber) ELEKTRONIK pooblaščeni servis za Dolenjsko ELMA - ROVVENTA ISKRA - CORONA ELNA — šivalni stroji Na 25 obrokov vam nudimo — TV 51-71 ekran, video rekorderje — satelitske antene, glasbene stolpe, belo tehniko — ŠIVALNE STROJE, over-loke 4-nitne, 3-nitne ELNA in SINGER ELEKTRONIK Kettejev drevored 5 (pri športni dvorani) odprto od 9. — 18. ure; tel.: 068/22-409 ELEKTRONIK BTC hala A tel.: 061 /440-563 odprlo od 9. — 13. in 15. — 19. ure sobota od 9. — 13. ure V novi trgovini v Krškem zaposlimo po štiri ure dnevno dekle za prodajo obutve. Vloge pričakujemo na naslov; ANDREA, d.o.o., Ljubljana, Tomšičeva 3, v 8 dneh. LJUBITELJI Hi-Fi - ROTEL Hi-Fi - Zvočniki JM lab, JPW - Avdio kabli STRAIGHT WIRE ROBERTS elektronik, Novomeška c. 79,STRAŽA, tel. 22-090, 85-705 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. MLADI OD 7. - 16. LETA! 7 VESELIH DNI; KARATE ALI TUJI JEZIKI.Od Pohorja do Bohinjske Bistrice. Izleti, družabne igre. 275 do 460 DEM. 3 obroki! Freedom d.o.o., 061/372-611 int. 264. IGRALNI AVTOMATI: Prodaja pokerjev 5x5, jolly card, as in sadje ter pikad. Vse na zalogi. LAMBO ELEKTRONIKA. Turnerjeva 22 62000 Maribor tel./fax: 062-211 -504 del. čas pon. — pet. od 8. — 16. ure časopis slovenskih delavcev Šiviljstvo Jožica vas vabi 7. junija ob 14. uri na otvoritev Butika Bolero v Straži, Ob Krki 1. »HONEY MOON« Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek L ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo. Cesta herojev 34 Novo mesto tel. (068) 28-301/25-259 Del. čas: 10. — 12.; 16. — 19. sobota: 10. — 12. službo dobi AKVIZITERJE za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov uveljavljenega podjetja zaposlimo honorarno. ® (068)25-084, dopoldan. 2043 VEČ VOZNIKOV B kategorije s svojim dostavnim vozilom za redno delovno razmerje potrebujemo. Informacije na ® 24-780 in 24-781. 2100 SPOŠTOVANE GOSPE! Želite dobro zaslužiti, imate avto in telefon? Kličite na ® (066)76-476! 2115 PODROBNA NAVODILA z naslovi za nabavo materiala za samostojno delo na domu in naslovi za prodajo blaga posredujem. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Dobrunje. 2189 VSE ZAINTERESIRANE za dober zaslužek (ni tekstil) vabimo v soboto, 5.6., ob 20. uri v hotel Ajdovec - Sevnica (salon). 2190 Samostojnim komercialistom z lastnim dostavnim avtomobilom nudimo stimula-, tivno delo. Pismene ponudbe pošljite na Lokastar, Cesta v Gorice 33, 61000 Ljubljana. NATAKARICA dobi honorarno zaposlitev. ® 48-303. 2207 ODLIČEN ZASLUŽEK nudimo pridnim in vztrajnim za prodajo tekstilnih izdelkov! Provizija 30 %. ® 28-426. 2208 Nudim honorarno zaposlitev! Ugodna prodaja kvalitetnih tekstilnih artiklov s konkurenčnimi cenami in široko izbiro —30% provizija. Za potnike možnost kratkoročnega posojila. Tel. (0608) 21 -621 int. 259, Iztok — zvečer, tel. (0608) 79-210. ZAHVALA Utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnile se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 73. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, sestrična in tašča JOŽEFA PUGELJ rojena Lenič iz Starih Žag 6 pri Dol. Toplicah Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, počastili njen spomin s cvetjem, svečami in sv. mašami ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Rajko in Jože z družinama, Srečko z Marico, hči Marija z Andrejem in ostalo sorodstvo KUHARJEM IN NATAKARJEM, sposobnim in ambicioznim, odpiramo možnost zaposlitve v prenovljenem go-i stišču LOKA v Novem mestu. ® 21-764 j (popoldan). 2229 BISTRO v Novem mestu zaposli dekle za delo v strežbi. ?# 21-085. 2244 AKVIZITERJEM nudimo 30- odst. provizijo za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov. 23-534. 2249 USPEŠNO zasebno podjetje vam nudi odličen zaslužek s prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. Potreben je lasten prevoz in prosti vikendi. ® 23-977, po 15. uri. 2256 PRODAJALKA dobi službo. * 328-520. 2267 IŠČEMO POTNIKE za prodajo na terenu. Provizija je 30 %. ® 45-214. 2269 GOSTILNA ZLATA GOS nudi zaposlitev. Ponudbe na it: (0608)60-199. 2276 ZAPOSLIMO več šivilj. * (068)56-383 2277 IŠČEMO NATAKARICO a (068) 47-749. 2278 stanovanja SAMSKA, srednjih let, najamem v Metliki garsonjero ali enosobno stanova-nje, opremljeno ali neopremljeno. V ponudbi navedite ceno! Šifra: »REDNA PLAČNICA.. 2195 V SEVNICI prodam dvosobno stano- vanje, 56 m2. Cena ugodna, po dogovoru. » (0608)41-041, interna 291, Novak, dopoldne. 2199 LUCIJA PORTOROŽ, prodam trisobno stanovanje (76 m2) za 115.000 DEM. o (066)70-140, po 15. uri. 2212 V NOVEM MESTU nujno najamem stanovanje. Možnost predplačila, a (068) 26-464. 2217 V NAJEM ODDAM stanovanje v Novem mestu.'a (068)20-521. 2221 ZAMENJAM stanovanje v Črnomlju (pritličje, 48 m2, CK) za enakovredno v Novem mestu. *• 21-326, dopoldne, ali 73-005, popoldne. 2260 V NAJEM VZAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu, tudi s predplačilom. ® (068)25-113 ali 323-606. 2261 MLAD IZOBRAŽEN PAR išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. » dopoldne 22-972 ali popoldne 24-044. posest VRSTNO HIŠO Nad mlini, Novo mesto, prodam. Smrečnik - Marušič, Prešernova 45, Domžale. 2193 HIŠO ob Savi, Razlagov bred 17, prodam. Ogled na mestu v soboto in nedeljo. 2196 NA MALEM VINJEM VRHU prodam zidanico - vikend z vinogradom, 10 let staro. W (061)50-525, Ljubljana. 2203 NOVO HIŠO v Novem mestu prodam za 180.000 DEM. V račun vzamem stanovanje. * (068)23-915. 2264 POPRAVEK Pri zahvali za pokojnega RUDIJA KRAJNCA iz Koštia-love 23 je pomotoma prišlo do napake pri starosti. Pokojni je umrl v 76. letu starosti, in ne v 67., kot je bilo pomotoma objavljeno. Za napako se opravičujemo! IZLET ZA ZVESTE BRALNE ZNAČKARJE METLIKA - Zveza prijateljev mladine iz Metlike je konec maja za učenec, ki so vseli osem let uspešno sodelovali na tekmovanjih za bralno značko, organizirala nagradni izlet v Ptuj in kopanje v Čateških Toplicah. Na izlet se je odpeljalo 31 od 47 učencev iz metliške in podzemeljske osnovne šole. HIŠO v centru Črnomlja prodam. * (061)213-382. 2205 PRODAM, menjam ali dam v najem hišo v centru Dolenjskih Toplic. V hiši je centralna kurjava in telefon, (068)65-109 ali (041)427-923. 2206 STARO HIŠO z gospodarskimi poslopji na 3100 m2, v bližini Smaijeških Toplic, ugodno prodam. W (068)26-537. LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. Stanovanjsko hišo v izmeri 11,5 x 9,5 prodamo. Obsega pritličje, prvo nadstropje in se neizdelano mansardo. Hiša stoji na 842 m2 velikem zemljišču. Lokacija primerna za kakšno mirno obrt. Ivančna Gorica, Kajuhova 1 (novo naselje), telefon 159-199 int. 508. prodam ZELO UGODNO prodam komisijsko priznano kvalitetno vino - cviček in ohranjeno sedežno garnituro, kombinacijo postelje. ® (0608)33-805. 2191 MLADIČKE ŠKOTSKIH OVČARJEV, tribarvne, rodovniške, ugodno prodam. ® (068)25-986. 2204 ČAMP PRIKOLICO brako in barvni TV prodam. ® (068)21-633. 2216 SUHE HRASTOVE PLOHE debeline 5 cm prodam. ® 82-755. 2227 NEMŠKE OVČARJE, rodovniške, stare 10 tednov, prodam. ® 82-755. 2228 KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ, krožno žago z vozičkom in rez-karjem prodam. Cena 5.500 DEM. ® (068)40-009. 2233 DVE KOZI z mladiči prodam. ® 45-095. 2239 KRAVO sivko prodam. M: 85-612. 2245 OTROŠKO POSTELJO in stajico prodam. ® 23-230. 2251 KRAVO za zakol prodani za 1.000 DEM. ® 25-083. 2252 KRAVO s prvim teletom prodam. Jože Kastelec, Dolenjske Toplice 23. 2259 INDUSTRIJSKI OVERLOCK,starejši letnik, 5- nitni, cntlanje in navdni šiv, za težje materiale, ugodno prodam. W (0608)33-674. 2270 15- COLSKE GUME za voz in gume 15-135 prodam. ® (068)41-170 ali 24-590. 2271 razno NA CRESU bomo od 6. do 9. meseca oddajali enosobni in dvosobni apartma ter sobo. ® (047)230-99 in (0532)571-479. 2192 STAREJŠI MOŠKI odda posestvo za dosmrtno preživnino. ® (068)49-155. 2194 ŽAGAM DRVA po konkurenčni ceni. Pridem hitro, sežagam kvalitetno. Plačilo tudi po dogovoru. ® 25-214. ^ UGODNO ODDAM v najem gostinski lokal v Gabrju ob cesti na Gorjance. Samo resno zainteresirani naj se javijo na ® (068)85-617, Kuljaj. 2224 DOPUST v Lovranu pri Opatiji! Oddajamo sobe turistom. ® (068)24-970. 2238 MLAD KMEČKI ZAKONSKI PAR vzamem na stanovanje, s tem da zna moški zidati ali da pozna električarska dela. Ostalo po dogovoru. Marjetka Orlač, Gollierstrasse 37, 8000 Munchen 2, Deutschland. 2266 1. V centru Novega mesta ugodno prodamo pisarne, javna dražba bo 8. junija 1993. 2. V centru Novega mesta prodamo trgovinski lokal 18 m2, z izložbo, možnost živilske dejavnosti. 3. V centru Brežic prodamo kvalitetno grajeno stanovanjsko hišo, 195 m2 uporabne površine na urejeni parceli 623 m2. Vse informacije SILAN d.o.o., Ljubljana tel.: 061 /374-876, 374-472, 372-625 V SPOMIN Z bolečino v srcih se spominjamo na 31. maj, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi sin MARTIN PODKRAJŠEK Hvala tistim, ki se ga še spominjate in mu prinašate svečke na mnogo prezgodnji grobek. Žalujoči: ati in mami ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, skrbni oče, stari ate in brat FRANC KLEPEC iz Črnomlja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala klubu Maksa Perca, PP Črnomelj, sodelavcem Iskre Semič, stanovalcem bloka Ul. 21. oktobra 4 a, govorniku g. Ivaniču, moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja, policijski godbi na pihala iz Ljubljane, g. Ivanu Štuclju za organizacijo pogreba, g. Hitiju in Komunali Črnomelj za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN na prvo obletnico smrti našega dragega JOŽETA ZUPANČIČA V letu, kar TE ni, smo spoznali, da »Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.« (M. Kačič) Vsi, ki se TE še spominjamo V SPOMIN Doma Te čakamo, v tišini prisluškujemo, če kje gre tvoj korak. A bolečina v naših srcih nam pove, da nikdar več ne vrneš se. Boleč je spomin na 6. junij 1992, ko nam je tragična usoda vzela-našega ljubljenega ROMANA ROZMANA iz Straže Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu. Njegovi domači ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric ( \ t, rr “ |» ANTON MEDIC s Selišč Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste mu darovali vence, cvetje, sveče in za cerkev in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Jelki iz Straže, osebju oddelka za visceralno kirurgijo novomeške bolnice ter g. Janezu in g. župniku za lepo opravljen o obred. Še enkrat iskrena hvala vsem! Vsi njegovi ZAHVALA Odšla si, težko je to verjeti Ostali pa so nam spomini -spomini na dni ki si jih delila z nami Prerano, v 42. letu starosti, je tiho odšla od nas IRENA ' DIMEČ iz Šegove 8, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo njenim sodelavcem in učencem Oš Dragotin Kette za vsestransko pomoč, cvetje in prelep nagrobni govor, vsem prijateljem, znancem, sostanovalcem, ki ste nam v času nepopisne bolečine bili v oporo. Hvala za cvetje, sveče in besede sožalja. Zahvala tudi g. župniku za lep obred in pevcem iz Stične za ganljivo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Čas neusmiljeno hiti a spomin na tebe vedno bolj živi 3. junija bo minilo 10 let, odkar je umrl naš ljubljeni mož, oče in dedek JOŽE KLEPEC Krasinec 28 Žalujoči: žena Terezija in otroci z dužinami ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in stric STANISLAV PUREBER iz Meniške vasi 5 pri Dolenjskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje ter darovali namesto cvetja denar za druge namene. Posebna zahvala Boru Dolenjske Toplice, No-voteksu - Tkanini, Zdravilišču Dolenjske Toplice, vsem govornikom za poslovilne besede, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevskemu zboru iz Žužemberka. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti je tiho odšla naša zlata mama, stara mama, babica JULIJANA FABJANČIČ iz Dovškega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku. Dolžni smo se zahvaliti tudi sosedom z Dovškega, posebno Marici Jelenko za vso dobroto, ki jo je nudila kdajkoli Brilejevim z Dovškega in naši mami, gospodu Janezu pa za lepo opravljen obred. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Z žalostjo v srcu se spominjamo druge obletnice smrti brata ALOJZA in 8 mesecev smrti sestre ANICE. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Žalujoči: sin Martin, Tone, Franci z družinami, hčerke Hermina, Stanka, Mojca in Marjana z družinami ter vnuki in pravnuki ZAHVALA Mama, utihnil tvoj je mili glas. Rada si delala, rada živeta, obstalo zlato je srce. družino svojo in polja rada imela Le sledi ostale so povsod Zdaj, ko te več med nami ni od dela tvojih pridnih rok. vemo, koliko nam pomenila si V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANTONIJA VODOPIVC rojena Turk iz Dol. Stare vasi 13, Šentjernej V globoki žalosti in prežeti z neutolažljivo bolečino se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje in sveče, izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu osebju interne bolnice Novo mesto za skrb in nego v času njene bolezni. Enaka zahvala velja sodelavcem Revoza - orodjarne in obrata 3 iz Novega mesta, Intel servisu, Mercator -Standardu iz Novega mesta. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni portret trga tedna Dušan Vodlan Dušanu Vodlanu, sicer rojenemu Celjanu, so sodelavci v Laškem dali zanimivo idejo. Nenehno je po službi nekam odhajal, zdaj na nastope, zdaj na vaje folklornih skupin, in njim poklicno?” se je začel spraševati. Postal je samostojni kulturni delavec, naslednje leto bo že deset let od tega. Na predlog Občinske zveze prijateljev mladine iz Krškega je ob nedavni 40-letnici te slovenske nevladne organizacije prejel zlati znak. Mnogi v Krškem menijo, da si ga je prav on pošteno zaslužil, saj se je v svojem delu posvetil ravno mladim. Dušan je aktivno vključen v delo občinske ZPM in v njenem predsedstvu skrbi za plesno dejavnost. Plesati je začel kot folklorist, saj v Celju, kjer je živel, ni bilo druge prilike, da bi se resno ukvarjal s plesom. Tako se je izobraževat na seminarjih in pridobival izkušnje pač lam, kjer je lahko. V celjski skupini za sodobni izrazni ples je odkril, da to ni zanj, in enako čuti še danes. Od tod dalje je v iskanju najbolj prave poli potreboval samo še veliko vztrajnosti, trme in včasih tudi trdo kožo, saj je kot prišlek v Krškem razvijal dejavnost, s katero se je dotlej ukvarjalo le malo ljudi. Ko je pred II leti prevzel strokovno vodstvo folklorne skupine na Senovem, je takoj začel poučevati folkloro na vseh osnovnih šotah v občini in vzporedno vodil še ritmično skupino. Obiskoval je poletne plesne šole, tečaj za vaditelje družabnega plesa, se učil jazz tehnike, stepa, klasičnega baleta in dnigili sodobnih plesnih oblik ter koreografije. Dušan bolj verjame v delo kot v talent, kajti velikokrat se mu je že zgodilo, da so najbolj nadarjeni plesalci momli zapustiti društvo, ker niso želeli resno vaditi. Istočasno pa nekateri drugi, sicer s povprečno nadarjenostjo, ob vztrajni vadbi veliko dosežejo. Tri tem je zelo nepopustljiv. Zahteva, da na vajah trdo delajo tudi tisti, ki so sicer nadarjeni, in s tem pokaže vsem drugim, da ceni delo. Na ta način z vzgojo plesalcev nima težav. Uči jih, da spoštujejo nasprotnika in ga ne podcenjujejo, četudi je slabši od njih. V vseh teh letih je njegovo šolo plesanja končalo že kakih 7000 otrok in odraslih. Poleg Plesnega studia Krško, katerega lastnik in direktor je, vodi tudi Društvo za plesno dejavnost. Mnoge ta povezava moti in nemalokrat pričakujejo od njega, da bo kot profesionalec sam prevzel vso skrb tudi nad društvom. Toda društvo deluje kot vsa dmga društva in sloni na delu plesalcev in finančni ter organizacijski pomoči njihovih staršev. Prav bi bilo, da tudi občina ne bi pozabita nanj. Njegova velika želja je, da bi se v Krškem našel primeren prostor za to dejavnost, ki se vse bolj širi in ki glede na to, da si je Dušan že vzgojil nove vaditelje in da nekatere še izobražuje, ne bo zamrla. Letos je po tolikih letih dela prvič slišal pohvale na račun koreografije, kostumov in nekaterih krških plesalk na državnem prvenstvu. To je bilo veliko priznanje njegovi vztrajnosti, s katero je tudi vodilne ljudi za plesno dejavnost v slovgpski Zvezi kulturnih organizacij prepričal, da je show dance tudi ples, na katerega bo poleg sodobnega izraznega plesa v prihodnje treba računati. B. DUŠ1Č-GORNIK ZLATA NAJDBA NA MAROFU NOVO MESTO - Člani izko-pavalne ekipe, ki jo vodi arheolog Borut Križ iz Dolenjskega muzeja, je noč med ponedeljkom in torkom prečula kar ob grobu na Kapiteljski njivi na Marofu nad Novim mestom. V ponedeljek so namreč ugotovili, da gre v enem od grobov v peti gomili, ki jo sedaj izkopavajo, za izredno dragoceno najdišče, pa so si na ta način zagotovili, da se ga ne bi lotil kdo od nepoklicanih. V grobu premožnejše pokojnice iz halštatske dobe, nekako iz 7. -3. stol. pred našim štetjen, so namreč našli razsute steklene in jantarjeve kroglice ogrlice, ostanke bronaste posode, utež za statve in, kar je izredno redka najdba iz tistega časa, tanke ornamenti-rane zlate ploščice. Zlata je malo in grob je bil do torka popoldne že počiščen, zato ne priporočamo nikomur, da bi se na lastno pest podajal izkopavat na Marof, o arheološki vrednosti najdbišča pa bomo poročali več v naslednji številki. Nova diskoteka Včeraj so na Otočcu prestavili skupino 1 x BAND, nocoj bo večer J. Lisac OTOČEC - Disko Otočec ima nove lastnike in novo ime. Sedaj sc, imenuje Klub diskoteka Otočec. Želi si stalne obiskovalec, ki bodo imeli posebne ugodnosti in bodo obveščeni o vsem, kar se bo v klubu dogajalo. Vodstvo sc je odločilo, da bodo ob sredah pripravili srečanja z znanimi osebnostmi, pripravljali bodo modne revije, predstavljali izdelke in podjetja. Ob četrtkih zvečer naj bi v klubu nastopali znani pevci zabavne glasbe, ob petkih pa bi vrteli zimzelene melodije. Ob sobotah bo diskoteka namenjena le obilici plesa in zabave. V tako spremenjeni novi diskoteki mislijo tudi na otroke. Zanje bodo pripravili glasbene matineje ob nedeljah. Včeraj so v diskoteki predstavili I X BAND in pripravili modno revijo podjetja VIP iz Ljubljane ter konfekcije Lisca iz Sevnice, nocoj bo večer songov Josipe Lisac. BRUJAČI V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 5. junija, koncert rock skupine Brujači iz Zagreba. Vabljeni! Klub “Lukna” nekaterim Prečenčanom ni pogodu - Sredi Krškega je hiša, do katere se pride le peš - Debelo uro so čakale na pivo - V Komunali računajo kot v javni hiši Disko brez črke “j” v imenu “Lukna” nekaterim Prečenčanom dela sive lase. Ne le hrupna glasba, ljudi moti tudi nočno brezskrbno pohajkovanje mladih, še posebej tiste, ki vse to spremljajo iz neposredne bližine. Rozmanovi iz Prečne so morali dvorišče domače hiše ograditi, sicer bi postalo stranišče ali javno parkirišče. Prosijo novomeške policiste, naj kako noč pogledajo tudi v Prečno. Primer “Katič” iz Krškega poznajo že gledalci z malih ekranov TV Slovenije pa tudi v Dolenjskem listu je že nekajkrat pisalo o njegovem primeru. Gospod Katič nemirno spi že skoraj 25 let od takrat, ko je sredi Krškega ob Kajuhovi ulici zgradil hišo, do katere pa lahko pride le peš. Šel je že od Poncija do Pilata, vendar njegov avto še vedno ne more v garažo. Do nje ga loči le dobrih pet metrov vrta gospe Alojzije Je-rak. Ta za nohen denar vrta ne da. Na občini v Krškem so že nekajkrat obljubili, da bodo primer rešili hitro, očitno pa jim to ne uspe. Katič upa, da bo morda uspel po tej poti. V tretje je na uredništvo pozvonila gospa Sabina iz Novega mesta Halo, tukaj bralci. Vemo, da je težko pisali,^zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. ill 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. V_____________________________4 in skoraj nismo mogli verjeti, da je v četrtek s kolegicami sedla pod dežnike Gostišča na trgu in na pivo čakala debelo uro. Restavracija po brzini resda ne slovi, zato toliko bolj razumemo, da je bilo po uri prineseno pivo preveč penasto od jeze in spatjeno od hitrosti. , Nekdanjega delavca Kovinarja iz Črnomlja zanima, kdaj bomo pri Dolenjskem listu obiskali bivšega direktorja tega propadlega podjetja, ki je našel novo zaposlitev v eni od tovarn Gorenja. Vprašali naj bi ga, kako sc počuti na novem delovnem mestu, medtem ko so njegovi nekdanji sodelavci doma. Poklical nas je tudi Rom H. I. iz Birčne vasi. Jezil sc je na vse, ki mu po 42 letih bivanja v tem naselju še niso do hiš in po hiši napeljali vode. Mladi glas Marjete iz Občic je pohvalil Dolenjski list, opozoril pa je na nekaj napak, ki sc pri pisanju večkrat ponavljajo in so v zvezi z njeno domačo vasjo. V Podturnu teče potok Radeščica, v Starih Žagah in Občicah pa potok Črmošnjica, pa tudi Kočevske Poljane se napišejo z veliko. Marija iz okolice Novega mesta je nekaj grdih besed izrekla na račun novomeškega podjetja Komunala. Povedala je, da je že 21. decembra lanskega leta zaprla vodo v domači izpraznjeni hiši, Komunala pa ji vseeno vsak mesce pošilja račune in opomine. Kljub temu da jih na to opozarja, je račun vsak mesec večji. “Računajo naj to, kar ljudje porabijo ne pa da denar pobirajo vnaprej kot v javni hiši!” je zabelila svoj klic Marija. J. P. HALO - ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS KRAP l)A TE KAP - Minuli četrtek sta se ob 17. uri odpravila na ribolov na rudniško jezero kočevska ribiča Marjan Hiti in Miloš Praščevič. Okoli 19.30 je Hitiju prijel na žgance velik krap. S prijateljem Praščevičem sta imela kar veliko dela, da sta ga potegnila na suho. Pred pričami sta ga nato stehtala in izmerila. Tehtnica je pokazala 16,30 kg, meter pa 95 cm dolžine. To je najtežji krap, ki je bil doslej uplenjen v voaalt ribiške družine Kočevje. Uplenitelj bo dal krapa preparirati, da se bo lahko ponašal s to, res lepo, trofejo. Srečni ribič je povedal, da večkrat lovi na jeze-m in da vedno dva dni pred lovom krape krmi in tudi opazuje, kje se zadržujejo. Tega velikana je ujel na trojček in 0,35 debel laks. (Foto: J. Primc) Ameriški zgledi tudi za Dolenjsko Skupina dolenjskih študentov Visoke šole za socialno delo v Ljubljani seje vrnila s potovanja po ZDA - Menedžerji v socialnem delu v pričakovanju privatizacije NOVO MESTO - Pred časom se je z desetdnevnega študijskega potovanja.po ZDA vrnila skupina dolenjskih študentov, slušateljev ljubljanske Visoke šole za socialno delo. Na tej ustanovi so v iztekajočem se študijskem letu namreč uvedli usmeritev Socialno delo v organizacijah - managementu in v ta program, katerega nosilec je docentka na Visoki šoli za socialno delo dr. Marija Ovsenik, so vpisali okrog 70 študentov, ki so sicer že zaposleni. Omenjeno potovanje v Ameriko je zanimivo tudi za Dolenjsko. Tudi slednja bo namreč prej ali slej deležna novosti v socialnem delu, ki skupaj z novo družbo prodirajo k nam iz tujine. Ob obisku nekaterih ameriških • Dolen jski udeleženci ekskurzije so poudarili, da jim je potovapje v ZDA omogočilo prek 20 podjetij. Med sponzorji so bili Dolenjske lekarne, Zavarovalnica Ti-lia, Kolpa Metlika, Novoteks Tkanina, VGP Novo mesto, Tovarna zdravil Krka Novo mesto, Mizarstvo Gazvoda, Intel servis, Cestno podjetje Novo mesto. Suha krajina Commerce, ljubljanska banka, Dolenjka, Novotehna in drugi. univerz so se študentje ljubljanske Visoke šole prepričali, da celo razvite družbe ne shajajo brez socialnih delavcev. Z naglim družbenim razvojem, posebej značilnim za razvita okolja, se ljudje srečujejo z vse več težavami, ki otežujejo medsebojne stike. Zato se ljudje slabo počutijo in posledice takih razmer sc kažejo tako rekoč na vsakem koraku. Čutijo jih tudi podjetja, kajti delavci so pogosto povsem nemotivirani za ustvarjalno delo. V tujini v večjih firmah v takih primerih pokličejo na pomoč strokovnjake. To so lahko menedžetji, kakršne izobražuje tudi ljubljanska visoka šola za socialno delo na omenjeni usmeritvi Socialno delo v organizacijah - managementu, ki so sc šli pred časom za deset dni učit v Združene države. Dolenjski študentje so sc v ZDA seznanili s študijem menedžmenta na nekaj ameriških univerzah in hkrati spoznali organiziranost in delovanje mnogih zasebnih in državnih neprofitnih organizacij na socialnem jx>d-ročju. Po vrnitvi v Slovenijo so poudarili, da jim bodo ameriški zgledi POTRES PRESTRAŠIL BELOKRANJCE ČRNOMELJ, METLIKA - V soboto ob 10.43 dopoldne je prebivalce Bele krajine prestrašil močnejši potresni sunek, ki sta mu v presledkih nekaj minut sledila še dva šibkejša sunka. Razen manjšega preplaha potres ni terjal materialne škode -odpadlo je le nekaj ometa s starejših stavb. Po podatkih Seizmološkega zavoda na Golovcu je bil epicenter potresa, ki je imel moč četrte stopnje po Richterjevi lestvici, v bližini Ozlja, čutili pa ga je bilo tudi do Zagreba in celo Ljubljane. NOVOLES DRUGI ZAGORJE - Veslači Straškega Novo-lesa so sc na 4. tekmi za državno prvenstvo v raftingu na reki Savi med Zagorjem in Hrastnikom uvrstili na 3. mesto za ljubljanskima posadkama Bober in Royal. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakal psiholog Marjan Sto-kanovič. v veliko pomoč, saj je moč pričakovati, privatizacija, ki bo naredila mesto , bo dmžbene dejavnosti tudi v za menedžerje v socialnem delu. Sloveniji v velikem obsegu zajela l.M. ŠTUDENTJE MENEDŽMENTA - Udeleženci ekskurzije so bili po obisku ameriških univerz še trdneje prepričani, da socialno delo za nove čase potrebuje nova strokovna znanja, ki so jim jih nakazali gostitelji v Združenih državah. Na fotografiji: nekateri od udeležencev ekskurzije, l eta z leve je dr. Marija Ovsenik, docentka na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. (Foto: L. M.) Kaj je na sliki? I - wmsi 3.000 TOLARJEV ZA PRAVILEN ODGOVOR - Posavci so prejšnji teden zadeli v polno. Slikali smo namreč gasilski dom v Krškem in ni ga bilo, ki bi zgrešil odgovor. Izžrebani Žarko Janc, Trg svobode 13 a, p. Sevnica, jc še dopisal, da je dom lepo urejen in večkrat prizorišče otroških rajanj. Iz tedna v teden je vse več dopisnic, na katerih nam sporočate, da vam je naša nagradna igra všeč, za kar se vam zahvaljujemo in vabimo k ugibanju še naprej. Za žrebanje uganke bodo prišli v poštev vsi, ki bodo izpolnjene kupone poslali na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do ponedeljka, 7. junija. Katera stavba je na sliki?................ Moj naslov:....................... Kupone pošljite na dopisnici na naslov Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto A Lestvica narodnozabavne glasbe 0 studio Studia D in Dolenjskega lista 1 1 1 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MATJAŽU PRIMOŽIČU iz Sevnice. Nagrajencu čestitamo! Lestvica jc ta teden takšna: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 H) ti ,2) ,9) .?! (10) Spet Cveti sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV Ko jih bom štel 64 - ANS. VESNA Avemarijo zvonijo - ALPSKI KVINTET Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI Tiha sreča - ANS. NAGELJ Mladost sc končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Predlog za prihodnji teden: Najlepša leta - JOŽE SKUBIC BAND W /‘■A/'AAAAAA/WV'yV ZV H " 9 ^ Glasujem /ji:..................................................... ^ Moj naslov: .............................................. ----------------------------—---------------------11............ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 68000 Novo mesto j VSE ZA ZELENO ZELENO REKO I ■ Repičani so bili zelo ponosni ■ na svojo Zeleno reko. O njej so r govorili, da je topla in čista. Pa le ni bilo tako. Fabrikc so spuščate " vanjo kanalizacijo, da so zaradi * kemikalij večkrat letno pocrkale m ribe. Pa je zaskrbelo naravovar-m stvenike. m - Pripravimo propagandno pla-rn vanje po Zeleni reki, je predlagal m gospod predsednik. Nagovorili so plavalnega ma-JJ ralonca gospoda Potočnika. Nje-u govemu desetkilometrskemu pla-„ vanju so dali zveneč naslov: Za m zeleno Zeleno reko. O bližajočem m sc podvigu so se razpisali repiški m časopisi in revije, repiški radio pa ■ se je odločil z novinarjem v čolnu ■ neposredno spremljati Potočnika. ■ Sam repiški župan je obljubil * pričakati plavalca na kopališču v “ Repičevi Dragi. - Na cilju bo velika fešta, je bil navdušen tajnik naravovarstvenikov. - Igrala bo godba na pihata, za ples pa bodo užigali fantje iz ansambla Podivjane race, je podžigala ogenj strasti njegova žena, gospa Bukvič. - Vino bo teklo v potokih, je napihoval zadevo član pripravljalnega odbora. - Kar dva pečenarja bosta vrtela janjcc in odojčke na ražnju, je požiral sline drugi član pripravljalnega odbora. Dan plavalnega maratona je bil sončen. Na kopališču v Repičevi Dragi seje trlo ljudi. Na prsih so imeli priponke, na katerih je pisalo: Za zeleno Zeleno reko. Gospodu županu se je svetil tisti del obraza, ki ga ni pokrivala gosta črna brada. Godbeniki so igrali in nekaj okajenih obiskovalcev je plesalo polko. Občutljivejši pri-sotneži so imeli solze v očeh. - Za našo Zeleno reko bi dala vse, se je pridušala gospa Zrač-nikova. - Poljubila bom Potočnika, ko bo stopil na kopno, je obljubljala gospa Predalnikova. Ko j c izmučeni plavalec stopil na tla kopališča v Repičevi Dragi, ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. - Hvala ti, Potočnik, hvala, za tvoj veliki prispevek k čistejši Zeleni reki! je stresal roko plavalcu gospod župan. - Hvala! je tulila zbrana množica in kar nekaj jih je bilo, ki so zanosu zabrisali prazne steklenice ter kozarce v Zeleno reko. TON! GAŠPERIČ