Mestne novice.
Siri se mnenje o večjem »kupnem in bolj složnem delovanju v največji slovenski ameriški naselbini.
W	i	*
SLOGA POVSOD. '
— V zadnjem času smo slišali precej javnega mnenja, ki se je začelo širiti v smeri, da postane Cleveland kot največja slovenska ameriška naselbina bolj združena, kar se tiče društev in sploh medsebojnega Občevanja. Enake ideje so se ponavljale že večkrat, a ni bit lo nikdar dobrih boriteljev, ki bi šli stvari na dno in jo uresničili. Skoda je res dobrih narodnih močij v Clevelandu, ki se cepijo, škoda desetisoča-kov. ki romajo vsako leto v druge kraje, ko bi lahko ves ta denar ostal v naselbini in prinesel obilen ^ad slovenski naselbini. Započeti se pa ne sme nobene stvari, dokler, ni misel 2rela in čas primeren, da se res lahko uresničijo lepe ideje. Kovač kuje zelezo, kadar je vroče, a oni clevelanski voditelji, ki se čutijo .poklicane, da kaj naredijo za združenost naroda, n&j primejo pravo priliko, in kadar začujejo ljudsko mnenje, da je za druženje v vseh važnih ozirih, ki se tičejo skupnih koristij clevelandske naselbine, tedaj naj nastopijo in delujejo. Mi bodemo seveda vedno prvi, ki bodemo podpirali kakoršnje-koli stremljenje k skupnosti v največji slovenski ameriški naselbini.
—Gledališka ocena predstave '"Krivoprisežnik", ki jo je priredilo društvo Lundtr-Ada-mič v nedeljo, pride na dan v prihodnji številki.
Prihodnjo soboto in nedeljo imamo štiri veselice. V soboto, 12. oktobra priredi žensko podporno društvo "Planinski Raj", st. 185 S.N.P.J, v Collin woodu vinsko trgatev, za kar se vrle članice društva prav dobro pripravljajo. Grozdja bo obilo, trgatev izvrstna, le krasti se ne bo smelo. Natančneji program je razviden iz lepakov.
—Društvo "Svobodomiselne Slovenke", št. 2. S. D. Z. ima v nedčljo, 13. okt. v K nans o vi dvorani svojo letno veselico z zanimivim sporedom. Posebnost pri tej veselici bo velTk kozel importiran iz Wyominga.' Srečen, bo, kdor ga dobi. Sre-čolov z nad 200 krasnimi do-1 bitki, šaljiva pošta in drugo bo mnogo pripomoglo k zaba-
? aVI.
—'Pevsko in podporno društvo "Edinost" priredi prav lep zabavni večer v nedeljo v Kx>-gojevi dvorani. Nastopil bo tudi pevski zbor, ki se v ta namen prav pridno vadi. Prijatelji lepega petja so povabljeni.
-—Hrvatsko društvo "Pro-; svjeta" uprizori v nedeljo, 13. ^yktobra v »Grdinovi dvorani krasno hrvatsko igro "šokica". Ta igra je velike vsebine in ima stevi'no igralcev. Ze lansko leto se ie enkrat uprizorila, toda na občno zahtevanje jo, morajo letos ponoviti. Slovenci, ki bi se radi seznanili nekoliko tudi s hrvatsko dramatiko, so prav uljudno povabljeni na to izvanredno predstavo.
—-Pratike imamo v zafagi. 10 centov en komad, po pošti i2c. Če se jih skupaj naroči po pošti več kot deset, jih damo po 8c komad. Sezite po njih, dokler zaloga traja.
—V nedeljo so igrali baseball na Lake Front društvo Edinost in "Carry Tigers". Zma-
—Vsi računi za plin se lahko plačajo v našem uradu do petka, 11. oktobra do desete ure zjutraj.
—"Kampanja za Elizabetno bolnišnico je ^zopet v polnem teku. Avstrijska vlada je odločna, da se zgradi bolnišnica.
—Nove postave so prišle za plesalne dvorane. Izdala sta jih clevelandski župan in načelnik ognjegascev. Sledeče s6 glavne točke: Prošnja za vsak ples mora biti vložena vsaj en teden prej. predno se vrši ples. Nobeno plesno dovoljenje se ne bo več izdalo, če ni prošnja ob pravem času v tozadevnem uradu. Nadalje je od sedaj naprej .v plesalnih dvoranah strogo prepovedano razdajati kake plakate, cirkularje ali sploh tako stvar, ki se rada vname. Prepovedano je obešati v plesnih dvoranah plakate vsake vrste. Kdor se pregreši proti tem točkam zgubi dovoljenje za ples, ako pa l&stnik dvorane ne spolnuje predpisanih odredb, se mu odvzame dovoljenje za ples v njegovi dvorani. Opozarjamo na te odredbe naša slovenska društva.
—iMr. John Zaletel je v nedeljo obhajal krst svojega najmlajšega sina. 4
—51 vojaških organizacij clevelandsikih kat. -društev in nad 15.000 civilnih udeležencev je korakalo v nedeljo kot v spreje,m clev. škofa. Parada je trajala poldrugo uro. Župan in drugi mestni uradniki so s škofom gledali parado. Tudi Slovenci so korakali in med njimi je igrala tudi slovenska godba. Posebno je bijlfp prizor na *boy scouts", ki so s svojim župnikom prišli 70 milj daleč peš v Cleveland.
—Trgovci se jako pritožujejo radi novih poštnih postav. Kakor znano, se po teh postavah v nedeljo ne more dobiti nobenega pisma s pošte, da, niti znamke ne moreš kupiti. Po^ star Floyd je obljubil, da bo izprosil v Washingtonu. posebno dovoljenje, da se važna pisma tudi ob nedeljah dostavljajo.
—Govori se, da ostane mleko po stari ceni — 8 centov kvort. Kakor se čuje so mlekarji farmarje "sfiksali" in sicer s tem, da niso hoteli mleka kupovati. S tem je farmarjem mleko zaostalo. Farmarji so hoteli imeli do 25 centov za galono mleka, dočim so ga lansko leto prodajali po 15 ali 18 centov.
—Jajca in surovo maslo je doseglo nezaslišano ceno zadnji teden. Popolnoma sveža jajca so se prodajala po 45c ducat, druga pa po 30. Pravijo, da ni dovolj zaloge. Znano pa je, da leži v clevelandskih ledenicah skoro 200 milijonov jajec, katere veliki trgovci hranijo, da jih ob času velike stiske prav po visokih cenah prodajo, če se s tem ljudstvo odira, to nihče ne vpraša. Tu bi morala na vsak način poseči vmes mestna oblast ali državna oblast.
-—V soboto je bilo toliko kandidatov za državljanski papir na zvezini pošti, da so morali nekateri čakati do 9. zvečer, predno so prišli na vrsto. Slovencev je »bilo kakih 40.
—Slovenska Nar. Čitalnica priredi v soboto v svojih lastnih prostorih na E. 61. cesti zabaven družinski večer, kamor so vabljeni vsi prijatelji čitalnice. Poskrbljeno bo za dobro postrežbo.
—Umrla je starišem Stipic hčerka Mary stara 7 let. Bolehala je tri mesece na vodenici. Zavarovana je bila pri društvu št. 1, S.D.Z. Stariši, vpiši te^ ^ s v o je o t rok e ^ v ck > m^č o
Prva bitka.
Črnogorci in Turki so se na ttgeji spopadli v krvavi bitki, v kateri je bilo - nad 400 ranjenih in ubitih. Turki so deloma zmagali, Črnogorci so te umaknili.	•
Turki so v Carigradu razbili poslopja italijanskega in grškega poslanika. Velikansko^iavduše-šenje Rusov za svoje brate na Balkarii. Srbski kralj Petar je sklical narodno zborovanje državnega zbora in povedal vzroke, zakaj je poklical vojake pod orožje.
Carigrad, 5. okt. Prve kro-glje so začele padati danes v bli-žinj vasi Verana, blizu črnogorske meje. Vrtel se je hud in vreč boj med sovražnikom. Po dveurnem boju so se morali Črnogorci umakniti, a glede zg>u'be .posameznih vojakov so skoro obe strani enaki. Turki pripisujejo tej zmagi precejšno važnost, dasi so se Črnogorci radevoljno umaknili. Turčija se je objednem tudi izjavila, da smatra ta boj kot napoved vojske od stranij črnogorske vlade.
Turška vlada je poslala v Rumunijo Asun Beja, da pregovori to vlado, naj prestopi na turško stran in napade Bul-gare od strani, dočim pritisne-jo Turki od juga proti njim.
Carigrad, 5. okt. Vlada je dobila danes uradno sporočilo, da s c je vršil na črnogorski in turški meji še en oster boj, katerega uspeli pa ni znani Vlada cenzurira vsa poročila časopisov.	^
Pariz, 5. okt. Francoski mi-nisterski predsednik Poincare, ruski .poslanik pri francoski vladi Sazonov in poslanci Srbije, Bulgarije in Grške so se danes posvetovali, kaj naj se ukrene na Balkanu.
Carigrad, 5. okt. Danes zvečer se je zbrala divjajoča množica pred laškim poslaništvom in pred grškim konzulatom, ter je na poslopju pobila vsa okna. Policija na konjih je razgnala ljudi. Sultan je imel s tvojimi prijatelji p*&vetovanje, pri katerem je dejal: Alah ne bo pripustil, da bi nekaj sovražnikov našo domovino z nogami teptalo. Jaz zaupam, da je Alah z nabii, pod katerega varstvom stojimo vsi."
Belgrad, 5. okt. Srbski kralj Peter je danes otvoril veliko narodno zborovanje ali skup-štino, pri kateri je imel prestol-ni govor. Izjavil se je, da je ukazal mobiliziranje armade, ker je turška vlada poslala vojake na srbsko mejo. Nadalje se je sk-upština sklicala, ker se pojavljajo na srbskih mejah nevarni dogodki. Poleg tega pa srbska vlada ne more več mirno gledati, kako so njih bratje, Srbi, pod turškim gospodstvom vsak dan pregnani in njih pravice teptane. Turki nalašč zatirajo Srbe, katerih je kakih milijon pod turškim gospodarstvom, samo da bi njih rod prej zatrli. Srbska vlada se je sicer najprvo potrudila v Carigradu, da bi kaj dosegla, toda vse besede so bile zaman, raditega je pa morala sedaj ugrabiti za orožje, da dobi svojo pravico. Srbi so se veseli in navdušeni odzvali klicu svojega kralja in se zbrali pod vojnimi zastavami, da gredo za »svojo domovino v boj. Tako je govoril kralj pri zborovanju, in ljudstvo mu je priredilo velikanske ovacije. V Belgrad je prišel tudi srbski princ George, o katerem se je pisalo, da je nekoliko prismojen. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo, in najbrž bo prisiljen, da prevzame kako vojaško poveljstvo.
London, 5. okt. Poročila, ki
*> , <
čeiz nekaj dnij vojaki popolnoma pripravljeni. Turška vlada je zadnje čaie popolno- / ma molčala glede mobilizacije svojega vojaštva. Vse je delala j na skrivnem, in se^aj ima na ' Balkanu pripravljenih 150.000, ' vojakov, ki takoj udarijo na sov | ra-žnika. Pos'ebno velike čete so ' zbrane v okolici Drinopolja, ! kjer so bulgarske čete baje pre- ^ koračile mejo. Balkanske države so hotele odpdfclicati svoje poslanike v Carigradu, toda ker so se ostale evippejske ve-levile branile prevzeti njih zastopstvo, so morali poslaniki ostati v mestu. j
Mnogo je tudi jzmešnjave, 1 ker se ne v«, kaj namerava Avstrija. Dosedaj se ni obrnila na nobeno stran, in vendar vse države pričekujejo avstrijskega m-nenja v zapletenem položaju. Tudi angleška vlacfc je mirpa, k<r se boji, da bi »svojim nastopom razžalila ®ijone mo-hamedanskih podatkov v Indiji in drugod. Pojjtadnjrh poročilih, ki so prišla iz Carigrada, je turška vlada odločna začeti vojsko z balkanskimi narodi na vsak način.
^etrograd, 5. okt. Tukaj je prišlo na varšavskem kolodvoru do velikih demonstracij -za vse-slovanstvo, ko so odhajali bulgarski rezervni častniki domov k vojski. Zbrala se je odlična družba velikih Slovanov, in gospod Bašnakov je imel v prostorih "Slovanske Dnužbe" pomemben govor. Izjavil se je, da bo Rusija svoje brate na Balkanu vedno podpirala in da gre z njimi v boj za življenje in smrt. Potem je pa neki srb-»ki pop blagoslovil odhajajoče vojake in jim naročil, naj Turke preženejo iz Evrope ter zopet zasadijo križ na vrh mo-šeje Zofije, kjer pe sveti sedaj polmesec. Ženske so metale cvetlice na bulgarske častnike, in ruski častniki so jih vzeli na svoja ramena ter jih nesli v železniške vozove. Nad stoti-soč ljud?j se je zbralo pri odhodu vojakov, in po vsem mestu so se vršile burne demonstracije proti Turkom.
Pariz, 6. okt.. Voj9ka ali mir med Turčijo in balkanskimi narodi leži sedaj na tehtnici. Vsaka ura, ki je zamujena, škoduje miru in prinaša vojsko bližje. Glavno besedo ima sedaj Anglija, ker vse druge velesile so edine z mnenjem francoskega ministra, da se mora posredovati. Glavno vprašanje je, če morejo evropejske vlade izsiliti iz Turčije dovolj reform za balkanske narode na ta način, da< bodejo Srbija, Bulgarija in Črnagora. zadovoljne. Kakor znano, zahtevajo menjene države popolno narodno avtonomijo za Macedonijo, v provincijah morajo biti kristi-janski guvernerji, vojaštvo naj , se zbira med domačimi ljudmi, Turki se pa morajo umakniti s svojimi četami. Če se tega ne dovoli, tedaj bo vojska. Naj-, zadnje poročilo, ki je prišlo iz I Carigrada pravi, da se je Turčija ustrašila skupne vojske in da je voljna prirediti pogajanja. Vse hoče dovoliti, samo tega ne, da bi nastavila kristijan- 1
Taft je zadovoljen.
V nedeljo se je tzjavil, da bo gotovo izvoljen. Razna poskusna glasovanja kažejo Wilsonovo moč.
ROOSEVELT NA POTU.
i
Dalton. Mass., 6 okt. Pred-! sednik Taft je danes svojim po- i slušalcem tako-le povedal: Popolnoma sem zadovoljen s po-j litičnim položajem. Kamor sem prišel, povsod je navdušenje za republikansko stranko in njene kandidate. Vodja republikanske stranke, James Hilles je potoval po osrednje-zapadnih državah in mi poročal, da so 'republikanski delavci povsod jado navdušeni in delavni. Posebno farmerji po severo-zapa-du so zadovoljni z republikansko stranko in njenimi načeli. Še nik'lar se jim ni godilo tako dobro kot sedaj, in držali se bodejo še naprej naše stranke, ker vidijo v njej svoj napredek. Republikanska stranka bo jeseni zmagala.	• New York, 6. okt. New York Herald, glasilo predsedniškega kandidata Wilsona je upeljalo zadnjih pet tednov poskusno glasovanje in uspeh je bil sledeč: Wilson 30.216, Roosevelt 20.748, Ta£t 13.055 in Debs 4.982.
Oyster Bay, N. Y., 6. okt. Komaj je Roosevelt prišel domov od senatne preiskave glede trustove podpore pri volitvah, že se je namenil iti zopet na pot. Obiskal bo severo-za-padne države in skušal državljane pridobivati za-^ebe.
o
M. Kondo ubit
I
Cornell, N. Y., okt. Znani japonski zrakoplovec M. Kondo je bil danes tukaj ubh, ko je padel iz višine 1000 čevljev. Kondo je bil eden najboljših japonskih zrakoplov-cev.	,
1
$200.000 ukradlenih.
New York, 6. okt. Tu se je zvedelo, da je zginila poštna vreča, v kateri je bilo $200.000 gotovega denarja. Vreča je bila odposlana iz Havane.
m
O
Otok za ptiče.
New Y^rk, 6. okt. Mrs. Sage je kupila Marsh Island v Loui-siani za $150.000.. in hoče ta otok poposvetiti samo ptičem. Gojila bo najbolj raznovrstne ptiče.
Veliko darilo.
Berolin, 5. okt. Tvrdka Schi-hau iz Ebinga je praznovala petinsedemdesetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki jel tvrdka darovala 3 milijone delavski zavarovalnici.
---— !
Majhna kazen.	!
V Danville, Ky. so včeraj porotniki obsodili neko ženo na globo $300, ker je ubila svojega moža.	j
—Opozarjamo na oglas J. Jerše in M. Jalovec, ki pride v lis* v prihodnji številki.
—Društvo Primož Trubar priredi v nedeljo, 17. novem-jbra v Kogojevi dvorani društveno veselico.
Oglasi, so pol trgovine n trgovca. Trgovec,^kd n^ogla-
Delavski izdajalci.
Tajnik-blagajnik delavske uni- 1 je je priznal napadalcem z dkiamitom njih zločinski denar.
TAJNIK PRIZNAL.
• t
1
Indianapolis. Ind., 5. okt. Zvezini pravn k Miller je danes ; pri zvezini sodniji odkril oča-rujoča dejstva pri delavski uni- j ji "Structural Iron Workers I of America". Izjavil se je, da < je unija posameznim svojim ] članom plačevala po $125 za j vsak dinamitni napad, katerega so izvršili pri takih delih, | ki niso bila narejena od unij- 1 skih delavcev.	1
'Kakor znano se tukaj vrši 1 sodnijska obravnava proti 48 članom imenovane unije, ki so ] obdolženi, da so z dinamitomj napadali razne mostove in zgradbe, katere niso bile zvr-šene po unijskih delavcih. , Zvezini pravnik Miller je ko-nečno prinesel tudi na dan 'skrajno zanimivo izpoved, da( je bil tajnik-blagajnik dotrčne delavske unije sam spravil v svoj ftp mnogo denarja, katerega ,bi pravzaprav moral plačati napadalcem z dinami-tom. Navzoč je bil tudi tajnik-blagajnik Hockin, katerega je zvezini pravnik vprašal, če je res tako, kakor ga je ob- j dolžil. Hockin nf mogel spregovoriti besedice, pač pa je postal rudeč v obraz in povesil pogled navzdol. In zvezini pravnik je povedal še več. Izjavil se je, da je tajnik delav-I ske unije poslal napačna po-hočila na sodnijo, da bi sebe| naredil nedolžnega, a druge so-, delavce naredil krive.
I
Zvezini pravnik je nadalje izpovedal tudi, da je dobil člarf unije McManigal od Hockina $100 za dinamitiranje, $25.00 pa za stroške, a Hockin je računal uniji $200 za to delo in $35.00 za stroške, torej je spravil v svoj žep $110. McManigal je pokazal ček, ki ga je dobil,kot plačilo, da je z di-namitom razdrl neki most, in ta ček se je glasil na $125, a v knjigah »unije je Hockin zapisal $235.
Ravno tako grdo je postopal ta tajnik Hockin z bratoma McNamara, ki sta bila že obsojena. Sodnik AnJerson je pa povedal porotnikom, da se ne smejo preveč ozirati na to kar je povedal zvezini pravnik, ker njegove besede #so dejstvo, katero hoče vlada Zjedinjenih držav dokazati.
Danes je prišlo v to mesto 150 prič v prid države in proti obtoženim. Toda - te priče še niso vse. Vlada ima na razpolago nad 800 prič proti obtožencem.
m	/
Iz Durango, Colo.
Cenjeni g. urednik. Kakor vsak začne, bom tudi jaz. Ome-! nil bom glede dela, ki je tu-1 kaj bolj slabo. Smelting kom-panija pomalem dela in tudi po rudnikih ravno tako, da se ne moremo dosti pohvaliti. 30. septembra sta stopila v zakon-Iski jarem Frank Batyč, doma iz Dobrega Polja in gdčna. Ana Jakše, dom^ iz Dolenjskega. Bilo srečno t j Se eno žalostno novico imam poročati. Ustrelil je brat brata. (Imena ste pa popolnoma pozabili napisati). Pregledovala sta revolver, iki se je sprožil in smrtno zadel enega bratov. 28. sept. smo ga spremili k večnem počitku. T-ukaj žalu-
v ice Naj .poč* ^ * i ^
m en umor i
■m
V New Yorku so ustrelili vodjo potepuhov, enega izmed onih, ki so usmrtili Rosenthala.
NA ULIČNI KARI.
»New York, 5. okt. Danes zveečer je bil ustreljen "Big Jack" Zellig, eden izmed po- ■ glavarjev newyorske zločinske bande. Ustreljen je bil ravno dva dnij pred obravnavo proti policijskemu poročniku Becker-ju, ki se prične v pondeljek. Big Jack Zellig bi imel mnogo povedati proti policijskemu poročniku, in tega so se drugi lopovi najbrž bali, torej so ga ustrelili. Zellig se je peljal na neki odprti kari po 2. avenue, ko naenkrat skoči na karo neki človek in ustreli na Zelliga, ki pade mrtev na tla. Morilca so dobili. Pravi, da se piše Filip Davison, da je prodajalec sadja, in da je Zelliga umoril, ker ga je Zellig prej en večer napadel z revolverjem ter nvtr 'odvzel $400. Policija pa tem izpovedim jako malo vrjame. Sedaj je že nekaj dognala, da so Zelliga nalašč zvabili na karo. Dobil je važno telefonsko poročilo, nakar se takoj napoti od doma, toda spotoma.ga je dohitela smrt.
j Zelliga so prepeljali v mrtvašnico Belevue bolnišnice. Pri njem so dobili samo $2.34, toda kmalu je prišla neka bogato oblečena gospa, ki je zahtevala naj se ji izr8či $500, katere , }e imel Zellig pri sebi, ko je Sel od doma. Žčffsko so zaprli, j Pri Zelligu so dobili mnogo pisem onih rriož, ki so sedaj i zaprti v ječah, in čakajo ob-' ravnave radi umora Rosenthala Vsa ta pisma so poslana iz ječe. Znani morilci kakor i "Dago Frank'*, ''Lefty Loui", in ''Gyp fhe Blood" so pisarili iz ječe Zelligu, naj ima koraj-žo, da se njim nič slabega ne 1 bo godilo in da pričakujejo še , "boljših časov".	•
Zellig je bil silno važna priča pri obravnavi proti Becker-ju. On je vedel mnogo povedati, kako je policijski porOČ- ' nik iskal pripravnih mož, ki bi umorili Rosenthala. Zellig bi tedaj sam umOril omenjenega gamblerja, toda so mu premalo denarja ponudili. Zellig je pred sodnijo tudi že izpovedal, da je prišel policijski poročnik Becker k njemu in ga rotil naj "spravi s pota" Roien--thala.	#
Zelligova smrt je morala biti že v naprej določena, ker je njegova smrt kazala korist za obdohženega Beckerja.
0
Priklenjen norec.
Coshocton, O., 5. Serif McDonald je dobil danes priklenjenega Levi Rubya, v njegovi sobi. Ruby je blazen. Priklenjen je na svojem domu 37 let Že v rani mladosti so ga priklenili, ker so se bali, da bi kaj povzročil. Ponoči je bil v postelji zvezan z verigami, da ni ušel. Odpeljali so ga v norišnico.
DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo:
m I 10.35 ............. 50 kfOtt.
s* 80.50 ............. 100 kron,
si 41.00............. 100 kron.
s» 102.60 ............. 500 kron,
za 204.50 ............. 1000 kroo,
u 1020.00............. 5000 kroa* ;
' Poitarlna Ju vltota prt Uh avotah. Dom« m nakazano avoto popolnoma Izplačajo bro* vinarja odbitka.
Naio donarno poiiljatve Izplačuj« c. kr. poitnl hranilni urad v 11 do < 12 dnoh.
Denar la nam atalid la nalnrillfMb
woilfli J* MHIII	J»
do 900.00 v gotovini v prlporočonom all^ roglztrlrttnom^planju^ vočje^zmh
aH £ Now York Bank Droit, iff	' York, N, V, S
Clevelandska Amerika.
IZHAJA V TORIK IN PETKKf.
NAROČNINA:
PmiMM Ktarilka po 3 CM««. Dopisi bu podpis* in osebnosti M ne spre|eflu|o
Via pisma, donisi in dcnnr nnj tte pošilja nn:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
6119 ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND, O._
EDWARD KALI8H, Publlihef.
LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYa
Dru<l by l.'.iiOO Hlt>< rnlmi* (Krulner*) In the City ' f Cleret ud and elsewhere. Ad-er-tiding r.itra on request.	•»
TEL. CUV. PRINCETON 160
ME '
Entered a* second-class matter January 6th 1000, at the post oflke at Cleveland, O. under the Act of March 8,1878.
1 No. 8z. Tuc. Oct. 8'12 Vol V.
Neizmerno bogastvo.
Jekleni trust v Zjedinjenih državah ima nad petnajsto milijonov dolarjev izbranega kapitala. Ta svota je tako velika, kolikor so vredna skupaj mesta ; St. Louis. Mo. in Chicago, 111. i z vsemi hišami, z vsem denar-Preskrbel mu je dojiljo nedaleč I mesti štejete skupaj 2.876.554 ■ prebivalcev. S tem kapitalom 1 je velikanski jekleni trust pod- fc kupil nad dvesto neodvisnih j kompanij. Ker ima toliko ka- * .pitala, lastuje tudi skoro vse i rudnike, kjer se »pridobivajo | kovinfc; njegova lastnina so : •<<vse boljše železnice, vsa boljša K ipromctoa sredstva na velikih vodah in jetzerih. Največ je- j ktaren in topilnic je v rokah tru- t sta- In v nasprotju s tem,, je t. jekleni trust v« kontroli samo ii nekaj malo oseb — deset direk- \ torjev je, ki vse delo zvršujejo. j In ti direktorji so objednem s j tudi ravnatelji 59 največjih \ l)ank v Zjedinjenih državah, ki p nadzorujejo več kakor tri tisoč s milijonov ljudskega denarja. 1 Jekleni trust kontrolira 126.- p XK> milj železniške proge, di- 7, rektorji jeklenega trusta so di- v rektorji devetindvajsetih želez- < nic, torej imajo najlepšo prili- 1; ko, da svoje blago lahko ce- p nejse razvažajo po železnicah s ali po jezerih, kako vsaka dru- 5 ga kompanija. In ti direktorji 11 imajo objednem izključno pra- i vico, da delajo jeklene trač- 1 nice za dvanajst največjih že- 4 leznic na svetu. Ti direktorji | Imajo prvo besedo pri mnogih k plinovih, petrolejevih, vodnih, " tlefonskih in telegrafnih : kompanijah. Skupna vrednost i teh direktorjev torej znaša nad ; šestnajst tisoč milijonov do- ■ larjev ali s številkami $16.000,- ( 000,000,00. To je toliko kot je 1 vredna* vsa Škotska. Angleška < in Irska. To je večja vrednost , kot dvaindvajset ameriških zve- 1 zinih držav % vsem zemljiščem, poslopji in denarjem.
Ni čuda torej potem, da je v Zjedinjenih državah odvisna , usoda naroda od desetih mož. Ti deseteri možje imajo v ivoji oiblasti življensko kri tr- 1 govine, šestnajst tisoč* milijonov dolarjev, s katerim denarjem lahko delajo kakor se jim poljubi. Ni čudno, <la nastanejo krize, kadar ima teh deset direktorjev dovolj denarja, da *ie /potrebuje druzega. Ni čuda, da se vlade klanjajo tem desetim nekronanim vladarjem največje republ'ke isveta. Ni čudno, d« se delavca spodi na prosto brez hrane in oMeke, kadar vidijo ti direktorji, da mu ne more ničesar koristiti. Ni čudno, da se v'ade borijo proti temu trustu. toda ne zmorejo v svojem boju ničesar ker, ta trust lahko potegne na migljaj ves denar iz trgovine.
Vsakdo mora priti do prepričanja, da je skrajno nevarno za življenski oobstanek velike republike. če pripusti, da se bogastvo naroda steka v privatne žepe posameznikov, da, ne posameznikov pač pa desetih 1110Ž. Naj bo izvoljen recimo n. pr. jeseni mož iza predsedjni*
krizo, kar smo jih še imeli, Mi-
^ lijone delavcev je ob delo, denar bo zaostal v (bankah, tiščali
ga bodejo v bankah in tako o bičali narod, ker je tako 'be-, o dast, da pripusti tako gospo-
0 darstvo nad seboj.
Zato, je pa vnebovpijoče po-
0	ireba, da se napravijo pri tem
-	reforme. Sicer se zna zgoditi, da bo kmalu -vse bogastvo mogočne republike v žepu par
•	oseb. Potem je narod odvisen popolnoma od dobre ali slabe
-	volje teb ljudij, in kako velika katastrofa lahko zadene narod
" v tem slučaju, tega niti misliti = ne moremo. Vsej pravici v " obraz bi jejo danes anti-trustne postave, ker v resnici le pomagajo trustom, da se vedno bolj tesno organizirajo. V tem dtičaju je treba remedure, ker ticer pride do strašne katastrofe, ki bo potlačila narod na-r >aj za desetletja.
o—-
Angleška vlada za delavski narod
1
Ko so prišli angleški liberalci ] ,ia krmilo vlade, so takoj začeli boj proti visokim gospodom. I lordom, peerjem, viskontoni, < riarkizom in drugim plemeni- 1 tašem. Na Angleškem imajo ( iahireč kakor povsod drugod Ive zbornici. Ena je zbornica >oslancev navadnih ljudij, dru-^a je pa zbornica bogatašev. Ta -zbornica (bogatašev je imela na Angleškem skoro vse pravice. Brez nje se ni moglo ničesar narediti. Liberalci so .akoj sprevideli, da se, morajo ljudske pravice razširiti, da »e mora nekaj storiti rfa delavski narod. Pričeli so torej z J bojem, in odvzeli so že pre- v :cj moči angleškim mogočnja- ( kom.	'
V delavski položaj na Angleškem ne smemo prištevati f mnoge štrajke, ki so se vršili v '.adtlje čase. Namreč vlada ni ' bila kriva pri teh strajkih. Da, 11 veliki premogarski štrajk sc ^ je celo končal v korist delav- l1 stva ravno raditega, ker je * vlada trdo stopila nekaterim j' premogarskini baronom na pr- ^ ste. Beremo sicer, da ni poseb- z lega navdušenja za vladin trud 11 pomagati delavcem. Toda vlade f zato ne briga dosti, ker so ravno delavci, ki stavijo največje s zapreke. Strajk pristaniških de- '' lavec bi lahko izval nevarne ^ posledice v Londonu, vendar t( se tudi sedaj vlada nj arsttra- <: Šila, pač pa dela neprestano lJ naprej v prid socialne reforme in politike.
Pred nekoliko dnevi je ara- e ^leški minister Lloyd George '' pokazal angleškim delavcem '' kako se naj zavarujejo za sta- ( ,-ost in bolezen. In v tem slhir-iaju so bili delavci -zadovoljna; 1 Sedaj pa, ko delavci mirujejo, " »o se pa oglasili zdravniki, ki c io protestirali proti tej novi 1 postavi. Da, zdravniki so cefo I zagrozili, da zaštrajkajo, če <ačne vlada dotično delavsko t postavo spolnovati. Seveda, ' vsak vrjame, da zdravniki s £ štrajkoni ne bodejo ničesar J jpravili.
Ena najboljših reform, ki jih ' ,tna Lloyd George v glavi je « reforma grmi t ovnih in zemlji- i ških odnošajev. Ta delavni mi- t nister bi rad povzdignil mate-•ijalno in socijalno stanje t manjših gospodarjev. In to svo- « jo osnovo hoče izpeljati brez ozira na lorde in velike pose- i stnike, ki se postavnim in ne- • postavnim potom upirajo misli 1 delavskega ministra. Seveda 1 pri tem se mu lahko pripeti, 1 la je pri prihodnjih volitvah li- 1 beralna vlada zrušena, nakar ' <aspijo tudi vsi načrti dobro- i , mislečega ministra.
Zanimivo je pa tudi vedeti, . da vlada kot je sedajna an-
1	gleška, ki se jako trudi za na-: predek dežele, da ima mnogo
•	sovražnikov. Nekoliko je temu 1 sama kriva. Ko je prišla do . krmila vladanja, se je izjavila,
-	da bo gledala na to, da se ne 1 00 vsako leto izdalo toliko mi-
-	lijonov za nove -vojne ladije.
•	Toda ravno sedajna liberalna p vlada je dovolila toliko denar-
-	ja za bojne ladije kakor še no-1 beno ministrestvo pred njo. Ne a davno tega. ko je bil predsednik kanadske kolonije v Lon-
>	bil vsako pomoč.
Pretekli teden je stopila v
-	Angliji npva postava v veljavo. Ta postava zavaruje vse delav-
-	ce, ki zaslužijo manj kot $800 i na leto. in sicer so delavci pri-, siljeni, da so zavarovani. Ka-) kor raz vidimo, je na Angleš-r kem najmanjša plača veliko v$-1 čja kot pa v Avstriji ali na ; Nemškem. $800 je 4000 kron 1 na leto, in v Avstriji imenuje-1 jo 4000 letnih dohodkov že do-i sti dobro plačo, dočim se morajo na Angleškemu vsi zavaro-
; vati proti starosti in bolezni, . kdor ima manj kot omenjeno (
>	plačo.
1 Oni, ki so zavarovani za slu-• čaj bolezni, <M>ijo tudi zastonj . zdravniško postrežbo. Poleg . pa dobivajo ves čas svoje 'bolezni vsak teden bolniško podporo, katero plača ona tovarna, kjer delajo. Ogromni stroški takega delavskega zavarovanja se pokrivajo iz tieb dohodkov. V posebni sklad plačujejo delodajalci, država in delavci. V slučaju/ da delavci ne plačajo dovolj ,tedaj morajo pomank-ljaj pokriti delodajalci "in država. Ta postava, ki je v začetku imela mnogo nasprotnikov, se bo polagoma priljubila in čez nekaj let se bodejo »že videle dobre posledice.
o
Zgodovina ameriških držav.
i, Alabama.
. Četa surovih francoskih vojakov, katere je vodil razisko- , valeč Bienville je prišla skozi j divje južne gozdove leta 1702 in zgradila trdnjavo ob reki^ Mobile. Sicer ti ljudje niso bili . prvi, ki so prrsli v oni divjini v dotiko z dpvjimi zverinami. u De Soto je hodžl s svojimi Ijud- , mi v oni okolici! že leta 1539, | ko ,je potoval pntrti Mississip^ , pija. Tudi Anglež in Spajrrci j so se it prej mudJU v onih krah < jih. Toda dočim so §e razisr države prepirale za afobamsko ( zemljo, so prišli tjja Francozi" t in ustanovili trdnjavo ter se' , tako polastili sveta.	(
Celo stoletje potem so s« vr- ( šili po Alabami neprestani bo* f ji, Rudečkarji so 'bili v onih' j krajih precej gosto naseljeni ^ ter so neprestano napadali bal' j ct*. Na vsak način so hoteli t pregnati belo kulturo iz njili: , dežele, kjer so, živeli toliko; t*asa brez nje. Pa tudi drugi; j evropejski narodi niso mirovat . li Leta 1763 je Francija zgm [ bila vse svoje ameriške zemlje;, j F o je bila posledica francoskilr , bojev napram Indijancem. Le1- < ta 1779 so si Spanci in Ameri- ( kanci razdelili zemljo v Alaba- , mi. Indijance so pa s silo po- , tlačili ali pa jih pregnali v dru- , ge kraje.	j
Alabama je segali prvotno t<udi v Louisiano, pozneje so pa < Atabamo inkorporirali z Geor- 1 gijp. in konečno je postala leta l 1^17 teritorij sam .za sebe. Ime 1 Alabama prihaja iz indijanskih ! besed "Ala-ba-mo'\ kar pome- 1 ni v našem jeziku: "Tukaj po-čtvajmo!" Ta izraz je še danes 1 geslo države Alabame.	1
Alabamski teritorij je postal 1 država leta 1819 in sicer kot država s sužnji. V istem letu 1 e je priklopila Uniji tudi država Maine kot prosta država i>rez sužnjev. In štirideset let potem se v državi ni zgodilo nič posebnega, pač pa je zanimivo to, da je v Ala«batni naj-i)olj cvetela kupčija s sužnji, da je bil tukaj največji trg za črne ljudi. Najbolj zagrizeni posestniki plantaž so bili v Alalia mi, kjer so se sužnji najbolj mučili. Potem je prišla ci-r vilna vojska. Alabama je bila 1 prva država, ki se je- odpove-i dala Zjedinjenim državam in |
>	zbirala vojake proti republiki, , ki bi se bojevali, da se sužnji : £e za naprej pridrže. Nikjer ni-. so imeli nasprotniki predsedni-, ka Lincolna toliko moči kot 1 raVno v Alabami.
Pa vendar je bilo tjidi v Ala-. bami nekaj (premišljenih mož, i ki se niso hoteli ločiti od Uni-. jc. Ko so pa uvideli, da se lo-
-	čitev mora zvršiti, so hoteli
a Tudi ta načrt se je izjalovil,' s, 1^0 so j'Uzne države oflstopne
-	od severnih, je postalo glavno mesto Alabame Montgomery
v objednem* tudi glavno mesto noviih zveznih držav. Tu so iz-
-	volili Jefferson Davisa kot pr-
0	lega .predsednika nove repu-
-	blike. Alabama je poslala vse svoje državljane,1 ki so le mo-gli nositi orožje, v vojsko pro-
!- ti severnim državljanom. Sam<j a 'z Alabame je bilo v epi vojski ti 39 generalov.
i- Štiri leta je trajal boj in te-1- kom tega čas* je Alabama ta-1- kc trpela od neprestanih bo-1- jev in obleganj, da je bila de-i, žela popolnoma oipustošena, ■y ^ele leta 1865 se je priklopih, j vsa država zopet Uniji,
Potem so se začeli domači j notranji boji. Koruptne politič-7 ne stranke, nezanesljivi urad-
-	n i k i. politični bosi so spravil:
•	A !abamo popolnoma na kan t. , Šele 1. 1876 je nastal popolen
1	mir in odtedaj je država precej 1 hirro napredovala, tako da je . danes osemnajsta po vrsti v
-	Uniji in šteje 2,140.000 prebi-
r valeev. >
a
Kako je Gašpar volka čakal.
mmm^mmk
Po naši vasi se je hipoma raznesla novica, da se. nahaja v Mašunu — obširnem gozdu — velik volk. Vozniki, ki vozijo oglje na kolodvor, so ga videli in zatrjevali, da tako velikega volka še niso videli nikoli. Ni čuda, da se je vseh vaščanov polastil velik strah, tenTbolj, ker je vaški pastir prignal domov vso čredo ovac razun treh in ker sta ponoči pri dveh gospodarjih zmanjkala oba psa-čuvaja. Ženske so , takoj uganile, da volk ni sam. ampak,, da ima pri sebi tudi volkuljo in gotovo tudi lačno
•	družino. Čisto naravno je, da niso otroci v Mašunu več nabirali malin, ženske ne gob, vozniki pa so šli skupaj boječ se, da ne bi jih napadla strašna zver i nt. —
V nedeljo po službi božji je olklreal of^mski tajnik pred cerkvijo, da dobi tisti, ki prinese glavo poglavarja volkove ifruzine, pri žirpanstvu nagrade dvajset kron. Možem in fsratomi so se sicer sline cedile pc» svitffb krenreah, toda večina va^canov ni imela orožja, pa Brodi upali se msor ker mr-cina v gozdu, tako so dejali ^ najbtnže ni sama.
Tam pod cerkveno lipo pa j je zvesto poslušal župansko o- j znani!® FtakarjeT Gašper in | kar iz spomina mir ni hotelo iti j tistih1, dvajset kronic za rolko- ( v,o gltovo. On je bil znan po | aell občini' kot dfvji lovec, ren- i dat m bil menda posebno ne- j varan, ker so rekli tisti, ki so gHi pxjzfraK, da nfti — mačka ne »zadene. Ga«per pa je imel prijatelja Stinetovega Petra. Ta dva sta bila kot brata. Vedno sta biTa skupaj. Skupaj sta v sd'<D lnodffa, skupaj sta jabolka kradla, skupaj sta šla k birmi in skupaj sta šla na nabor. Potnjena p« nista bila, tega pa nista ibila onadva kriva. Skupaj sta ProdiTa za procesijo in sku-paj: pogrebf, če tudi nista bila soseda, m obljubila sta si, da bosta drug dntrgega pokopala. Ko je torej Gašper vzel na piko volkovo glavo, je seveda o tem moral zvedeti tudi Peter. Vsako nedeljo po popoldanski službi sta se dobila pod lipo in
•	šla k županu na pol litra. Tam ■ sta si povedala vse vesele in
•	žalostne novice preteklega te-, dna.
L Ko sta se torej preteklo ne-i deljo popoldne zopet dobila in r ko so se drugi ljudje nekoliko
-	oddaljili, j« Gašper komaj ča-
-	kal, da je izpregovoril:
1 "Veš kaj, Peter, , na volka
-	pojdiva!"
1 j To je bilo pač čisto gotovo, , če je Gašper kaj sklenil, da mu i je Peter pritrdil. ,
"Bova pa šla" — je bil kra-
-	tek odgovor. Ko sta torej se-t dela pri svoji znani mizici v
kotu, kot vsako nedeljo, je bi-
-	lo treba natančneje določiti na-, črt.
-	"Veš kaj, Petef, kar jutri
•	zvečer pojdiva. Danes je ne-i delja, se ne spodobi, jutri pa
1 " '	1 P I
-.nX^IWdoX:
ko ne vemo kje ima svoj br-f log?'
> Nič hudega," pravi Gašper,]
-	"meni je ves Mašun dotbro
-	znan. Boš videl, da ga dobiva.
-	Za brlog res ne veva, ampak ; vado morava sebo; vzeti. Vol-
-	ku eno uro daleč meso diši,
-	to jaz vse vem kot star lovec. : Veš teli je .pred tednom po-i ginil tvoj pes Smuk; na vrtu
si ga zakopal, izkoplji ga, de
•	ni ga v vrečo, jaz pa prinesem
•	pušo. Mrhovino priveževa na
-	tla ob hojo, da je mrcina ne ■ odnese, midva -zlezeva vsak na
eno hojo in paziva, kdaj volk pride. Kdor ga prvi zapazi, U drugega opozori; ti vzameš se-i boj cepin, jaz pa pušo. Vidiš, tako dobiva dvajset kron, in cela vas bo o naju govorila, da sva ljudi rešila strašnega sovražnika."
^•"NoWork-NoP«^ Tj^WDrkingman's
Zanemarjen pre ti lad.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na oasotu. 25o. in 50o. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omota.
f. Ml WUM S Sft* 11S tart Krati, SMTtrfc.LT. Dr. BUbt*Tj«T« Congo Plini« ofajtejo. m 129«. »II SOc.)_ p
SEVEDA HOČETE NAJBOLJŠE
— in vi hočete I isto vsak dan. Dobri vzroki so Zffkajdajajte svoji družini
LATTBOV OOLPEN ROP KRUH, i
Zavit v papir, varen proti , prahu in boleznim.
SCts- j J
Tke	]
Jacob Laub Baking I
Conpaaj
4919 LORAIN AVE. 1 'i
gummimmmmmmfmmmppl
-	VASI ZOBJE!;
i -
® Najboljše zobozdravništvo, J ® kateropismenogarantirami J
•	PO NAJNIŽJIH CENAH', M f BREZ BOLEČIN. f I
j Dr. 1. S. Rabini!
f Dere	f
f	zobe	T
f	brez	'
J|	bolečin.	J
f 5506 ST. CLAIR AVE. £
■	blizu 55. cute.	m
i	I
Odprto iveter do 8:30	. 1
kmmmmmmmmmmm+tf*
I	SLOVENSIA DVORANA,
TI I	' I
!	MIHAEL SETNIKAR, I
O	618IST.OLAIK AVE. I
4	Tal. PrippttBB l»4i L I
>	Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo- I
S.	rano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in kr- I
■o	stne slavnosti kakor tudi za vse dnige prilike.
£	Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f I
I ENTIRELY NEW
j CIGARETTES
- turikega W4T^tTJrTIfaPfn	■ .
, . • L LLL1L JJ včinki
duhana	v J^UUUlttJPP^	^
j ~ H^NebgI cvetiir
Pripravna I / £	v zavsei J f/g!šk*Ujici
kadilce Bffl^jBt^''^ 5	mO
^ '	f OffMlte
J*	60 za 3.0.
SC PRODAJAJO POVSOD.
Poskusite eno ikatfyo in prepričajte se
Satenasti ptkkl in cvetlkc detafo l*pt blazine. "S* P. LOSILLARD CO.
I Je S. Jabloflski,
SL0VEN8KI FOTOGRAF.
mt ST. CLAIR AVE. H. E.
Izdelujie slike zi ženitbe in družinske slike, otroške slike, po mjnov«jai modi in po nizkih cenah. Za $J.<*> vrednostr sBk (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikost* zastonj. Vse delo je garantirano.
Ti t* m	\ r* rri rt, rr,
KDOR HOČE PELA ^Sg."	j
IW Velite* Hlo»«nnko - Aufrleikl Tolmn«	!
da se bo lahko la biUro k« učltrlia prtuttl |«nglcft«tie. Knjig* obte«* aid*.	\
■osi. mxoror » tmIhUuho potrtto, n . vodila it aagl. iilaavo, aplaovank	!
aaBlaftklbiplaen In. kako m postane aroerikanahl driavtyaa. Vrkatega kq|lga	j
Ima doadaj naj več)ti ato v. aagl. 1« angl. alov. aluvar. Ki^lga trdo 1« okuaao v	\ platna vasaaa <nad 8S0-a<mial) stane S8 00 la se dobi pri:
V. J. KUBELKA, aW. MSSt, lhwlok,«. 1.
Mlao la nsjve^e salo«oUtv» a»o». aagl. ta rasnih slov. knJ «. PUlt« pocealk.	! i^^MI s« m ii nil II<I ii ii <III-IIIIII-II« II a tdtttitš 'ti' uru 'U *hliilti
Največja ponudba, kar jih je še bilo.
VELIKA 9UKA, V KRASSEM OKVIRJU SE DAJE 25ASTONJ z vsakim naročilom duceta fotografij. Posebno pripravno za ženi to vanja ali za druiine..
Licbich Studio,
1841 EUCLID AVE. •
Nekaj, na kar se lahko zanesete.
Kadar potrebujete kakega zdravila, naj bo najboljše in na|zaneslivejse. Naj bo od časa preiskttseno in katero je drugim pomagalo^. Ako imate, — bolezen v grlu ali sapniku ali kako bolezen, s katero, |e adnižen kašelj, ne bote našli boljšega zdravila nego je
Severov Balzam za Pljuča
(Seven's Balaam for Lungs.)
Ustavite kašelj razredči sluze, zaceli bolna pljuča in naredi dihanje lahko.
Cena 254. Večja steklenica 50/
Noben človek bi ne veijel
kako strašne bolečine so me mučile in koliko denarja sem zapravil za »zdrav-jenje, ki ga nisem dosegel, dokler mi nekdo ni priporočil
Severorega fiothardskega Olja
(Severn's Gothard Oil).
Prepričan sem, da je to najboljše mazilo za revmatične bolečine, nevralgi-jo, okorelost, oteklost in bol v hrbtn. Neki drug moj prijatelj je imel bolečine v nogah štiri leta. Poskusi je to in ono, a nič mu ni pomagalo, dokler se ni namazal s tem mazilom". Stanislav Glab, New Bessemer, Pa.
Cena 50 centov.,
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Ne sprejmite nadomestitve. Ako jih nima vaš lekarnar, piiite nam. Zdravniški nasvet zastonj.
I Slovenska Dobrodelna~žveža|
J . ■	11 1 '	I
Ustanovljena 13.	Glavni sedež:
novembra 1910. UtatiMUI Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 K. 61»t Bt Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1243 E. 60th 8treet. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 55th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue.
Nadzorniki: ANTON 06TIR, «030 St. Clair Ave.; PRANK tORIO, 1365 East 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue.
Porotniki: ANT. AHdN, 6218 St. Clair Ave.; PR. MBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaičenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELIflKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi in druge uradno stvari, naj »e pofiiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
GEO. TRAVNKAR, j
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno j postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, izvrstni likerji in j šampanjec,	'	✓ j.
5501 ST. CLAIR AVE.	E
vogal 55 cest«.	J
•e- GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM.
I fc?'..i	*	'
Ltit^o . » ^ 1 n	t^« t m m
"Pamenta misel, dober načrt," je pritrdil Peter; "kdaj se pa dobiva?"
"Jutri zvečer pridi k meni v mraku," mu odgovori Gašper. "Luna ibo sijala, pot bo lepa, do desete ufe sva v gozdu, potem nastaviva in ob zarji bo že volk naš, našfe pa tudi županove kronice. Peter, to ga bova pila potem prihodnjo nedeljo."
Medtem je prišel v sobo žu-• panov hlapec Janez in pripravljal mize za večjo družbo, ki je ravnokar prišla. Janez jcpo-J slušal pogovor, ni se dosti zmenil za Gašperja in Petra, ko je pa slišal, da se gre za volka, tedaj je .pa vendar pristan vil: "Gašper, ti ga že ne boš nikoli."
Gašperja je pa to zjezilo; zato mu je glasno odgovoril: "Kaj pa tebi mar? Ti pa še manj, ko še puške nimaš P r Tedaj je prišla družba v gostilno in mize zasedala. Pogovor med Gašperjem in petrom je prenehal. Stvar je bila frak dogovorjena. Peter je vzel v roke nek star časopis, Gašper pa prižgal svojo pipo in čez ijekaj časa sladko zadremal. 'Sploh je bila to njegova slabost, da je rad zaspal. Zato je dobil večkrat v cerkvi iz prJžniče glasen ukor, £e je le preveč dreto vlekel, ako ga ni ze popreje sunil v bok Peter, naj se vendar nekoliko premaga.
Ker družba ni hotela itr- iz gostilne, dan se je pa nagnil, je Peter abudil Gašperja, da je čas iti domov.
"Pa pojdiva," je dejal Gašper.
Plačala sta in šla.
"Torej jutri zvečer" — je se pristavil Gašper. "To ga bova pila."
"To ga bova"—je odbovoril Peter —in šla sta vsak proti svojemu domu.
•Noč je minula, dan se je na-jgnil. Peter je izkopal Smuka in ga dal v vrečo.
Ko je nastal večer, je povedal Gašper svoji Rezi, da gre nad volka. Sicer je v drugih stvareh imela njegova Reza vedno prvo besedo, on pa drugo, ampak glede lova sipa Gašper ni dal reči besede. Zato mu tudi Reza ni branila, ker je vedela, da je vse zastonj. Ko je šel torej Gašper v podstrešje, je vedela, da gre po puško. To je vedel samo Gašper in—• Peter seveda.
Gašper je šel po Petra, ker ga dolgo ni bilo — pa sta šla v iMašun. Lepa je bila noč, :in če kedaj, tako sta rekla, nocoj bo naši	-j.^.
Cašper je vlekel Petra daleč notri v gozd. Ko sta prišla do nekega razpotja, pravi »Gašper: "Vidiš, tukaj doli mora priti, ko bo šel v vas. če pride do tukaj mu bo zadišala mrhovina — in najin bo."
''Dobro." je dejal Peter, le j /puško nabaši!"	i
'Tako, zdaj je vse priprav- 1 ...	« "i H *
■	Ko zapaziš volka, me opozori, ^jaz ga ustrelim, potem ga pa še ti s cepinom pobiješ."
Pa sta šla vsak na svojo hojo. .Gašper je djal puško na vejo vrh glave ter se trdno • oklenil debla. Prav prijetno se
>	je sedelo gori na zeleni hoji. Peter se je pa še z jermenom privezal -zaradi nevarnosti.
'Lepa je bila noč. Tu pa tam
■	so se na nebu prikazali oblaki ter so zakrili svetle zvezde Nobenega glasu ni bilo outi,
j le včasih se je slišalo iz dalja-i ve lajanje psov. Gašperju je , bilo dolgčas in prižgal je svojo pipo. Tudi Petru je bilo
>	dolgčas in skoro se je kesal, da i je šel tako daleč; tega si pa
ni upal povedati Gašperju. Minula je že dobra ura, a o volku ni bilo sluha.
Tedaj se je zdelo IPetru, da Gašper smrči, kakor v .cerkvi.
"Gašper, Gašper," dvakrat ga pokliče Peter, pa Gašper je zaspal tako trdno, da bi ga niti grom ne zbudil.
"Oh ta neroda," je vzkliknil Peter. "Kaj bo, če pride volk, ker nimam puške?"
Tako so minule ure. Tedaj je .pa slabost prevzela tudi Petra in tudi ta je sladko zaspal. Tako sta oba čakala vol' ka — visoko gori pa se jima je režala bleda luna. Minulo je polnoči. Tedaj se naenkrat zamaje gašperjeva hoja in — lop
—	Gašper pade na tla. Nič s« ni udaril, tako nalahko se je zmrznil doli po hojinih vejah, padel na mah, se izbudi, pa se mu je zdelo, da se mu je sanjalo in da spi na h^evu doma. Le pipo je izgubil z ust. In zopet je zaspal.
Vstala je za gorami zlata zora — in zbudil se je Peter. Kako se pa začudi, ko na hoji ne zagleda Gašperja, ampak le njegovo .puško. Strah ga prevzame, če ni Gašperja voHc po-•irl. Pod hojo vidi nekaj črnega. Gašper bo — si je mislil, j "Oh, ta neroda," je vdihnil, 'morda se je še ubil."
Peter zle>ze doli, stopi h Ga-. \ šperju in ga izbudi.
"I kaj si pa delal, da si doli padel?'' ga je vprašal Peter.
"Ja, kje pa sem?" se je ; začuden vprašel Gašper.
"Zakaj pati nisi-doli padel?" 1 ga vpraša Gašper.
"Zato, ker sem bil privezan," \ odgovori Peter.	1
"A tako! Ali si kaj videl volka?"	1
"Jaz ne." — "Jaz tudi ne!" '
—	je odgovoril mirno Gašper.
"Kaj hoče;va, že ni bilo nama namenjeno," ga je potolažil Peter.
Gašper je šel po svojo puško in šla sta domov.	1
"Pa nikomur ne povej," je ; dejal Gašper.	1
"Ne bom," je zatrdil Peter. [
Tisto jutro je šel županov i Janez po oglje v gozd. Ko za- | gleda Petra in Gašperja, ki sta 1 ravno prišla v dolino, tedaj se- ( veda precej ve, odkod gresta, c
"No, Gašper, kje imaš vol- l
kliče: "Kaj že veš? - Saj je Peter kriv!"
"Ti si kriv" — pravi Peter, "ker si zaspal!"
"Ti si kriv, ker me nisi zbudil," mu jezno odgovori Gašper.
In tako sta se Gašper in 1 Peter vpričo Janeza prvikrat sprla v svojem življenju in šla vsak za§e na svoj dom.
'Smuk .pa še do danes čaka na volka in boljših lovcev, kot sta Peter in Gašper,
Razno.
NEZGODE NA DELU.
Notranje ministerstvo je izdalo noročilo o nezgodah v delu leta 1909.
Leta 1909 je bilo v Avstriji >_'(,. 186 obratnih nezgod (leta
1908	po 128.435). teh j-bfjr. J 252 (1207) s smrtnim izidom, 32.903 (34.0014) nezgod je imelo jza posledico trajno ali delno nezmožnost za pridobivanje in 95.031 (93.214) nezgo0 je bilo ozdravljenih ali pa oškodovanih na drugačen način, n. nr. .zato, ker se nezgoda ni priznala kot obratna nezgoda. Med tem ko se je število nezgod zvišalo za 752, se jc zmanjšalo število odškodnin za nezgode za mu.
Odkar obstoja v Avstriji delavsko izavarovanje je bilo ranjenih v industriji 1,502.852 delavcev in delavk. 18.413 od teh je umrlo, 416.410 je bilo težko ranjeni in 1,068.019 je bilo lahko ranjenih.
Leta 1909 je bilo priznanih 14.825 trajnih rent, in sicer ne le vsled nezgod v tem letu, temveč tudi vsled nezgod iz prejšnjih let, katerim so šele naknadno 'priznali rente.
Vsega skupaj je uživalo leta
1909	112.012 oseb trajno rento, leta 1908 pa 104.974. Te osebe so dobivale na leto 22,053.913 kron. za dva milijona več kakor leta igoS.Od onih, ki so dobivali trajne rente, je bilo 88.265 oseb popolnoma ali pa deloma nesposobnih za delo, druge so zaostali po smrtno ponesrečenih, in sicer je 10-179 vdov, 12.619 . otrok in 949 ascentov, to je staršev ali starih staršev ponesrečencev. Poročilo pripominja, da je ženski spol v znatno manjšem številu udeležen pri nezgodah nego moški.
Junaško delo dečka. Kakor poročajo iz Pariza, se je te dni v Monmartin v neki mene-žariji dogodil zelo pretresljiv prizor. Ko se je pri predstavi prt>d»uciral krotitelj Džekson z nekim pantrom, je »zver nenadno strašno zarjula, skočila kro-titelju na prsa, ga podrla na tla in mu zasadila svoje kremplje v rame. Mladi 16 letni Simon je takoj uvidel nevarnosti, v kateri se je nahajal Džekson. Zgrabil je za železni drog in se z vso silo vrgel na pantra. Dečko je z neverjetno hrabrostjo udaril s tako silo po zverini, da je takoj spustila svojo žrtev in se umaknila.
V ruskih zaporih. — V kaznilnici v Kutomarku v Sibiriji je bil neki kaznenec strahovito mučen in pretepen. Drugi kaznenci v znak protesta niso hoteli več jesti. Trije so se u-smrtili, 10 se jih je poskusilo usmrtiti pa so jih rešili.
Radi ljubice. — 32 letni Al. Hlavička na Dunaju je šel s svojo ljubico ponoči domov. Srečal ga je neki 26 letni Al. Sadil, ki je začel dekle, nadlegovati. Nastal je prepir, fanta sta se stepla in Hlavička je zabodel Sadi to nož v trebuh. Morilec je pa tudi nevarno ranjen.
Mali oglasi.
Naprodaj je saloon radi družinskih razmer. Saloon je na lepem prostoru med samimi Slovenci in Hrvati. Vsak kdor misli saloon kupiti, naj pride pogledati, da se prepriča. Saloon je na 15820 Calcutta a ve. Collinwood, O. stop 117^. T-u-di dvorana s saloonom, ki veliko pomaga p^i saloonu Val' E
Takoj dobi delo Slovenka, ki
je stara nad 16 let in je zmožna slovenskega in angleškega
jezika. Delo je v uradu krojaški in čistilne obrti. Vprašajte Frank's Dry Cleaning Co. 1336 E. S5th St.
........... 1 —,.„._ . ii..iin*£i
Opremljena soba se odda v najem. Vprašajte 891 70th St. Brez hrane.	* (82)
Preselitev.
Naznanjam, da sem se preselil iz 1158 Norwood Rd. na 1134 E. 60 St. (Lyon), vsem svojim naročnikom se priporočam. John Znidaršič, slovenski krojač.	(82)
CANDLER'S COAL CO. Tu si lahko prihranite denar pri premogu* pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago 2a vsa prevažanja, Telefonirajte Park 209 W. N*š urad je 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard0.	(4)
En fant ali dva se sprejmeta na stanovanje brez hrane. Po-izve se v uredništvu. (82)
NAZNANILO.
Opozarjam vse članice društva Svob. Slovenk«, št. 2. S. D. Zveze, da je bilo pri zadnji mesečni seji sklenjeno, da mora vsaka članica kupiti za 50c pivskih ti/ketov in da je vsaka sestra dolžna preskrbeti en dobitek. Katera sestra se ne udeleži veselice, 13. oktobra, plača 50c v društveno blagajno. Jos. Razinger, taj.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Slovenec, št. 1. se naznanja, da se morajo vsi člani omenjenega društva udeležiti veselice, ki jo priredi dr. Svob. Slovenke, št. 2, S.D.Z. 13. oktobra v Knausovi dvorani., Društvo se zbira ob 7. zvečer v društvenih prostorih, nakar skupno odkorakamo na
veselico.	ODBOR.
■■■ ■
1	Pozor Slovenci!
Naznanjam, da sem otvorila > novo trgovino z modnim bla-1 gorn na Saranac a ve. v Colli n-1 wood ter se priporočam za obilen poset. Dobro blago, točna . postrežba. Se priporoča Fran-. či&ka Svetek.	(82)
Slovenci pozor!
Naprodaj je velika, zidana, dvonadstropna hiša, zraven drugo zidano poslopje ter lesena hiša z velikim lotom. Tri trgovine v hiši in gledališče premikajočih slik,, zraven pa še osem stanovanj v hiši. Vsak mesec prinese renta $400. Kupec ima vsako leto 8% čistega pa ima vse stroške plačane. Proda se, ker lastnik zapusti mesto, ker odide na zapad v zlate rudnike, ^oizvejte pri August Kausek, 6204 St. Clair Ave.	St. 80.x
New York Dry Cleaning Co.
Kos & Kunstclj Bratje.
Čistimo in likamo ras moška in ženske obleke po zmernih cenah
Moške obleke J j gg
Ženske obleke
»a.....................3> 1 .cO
MoUn Mikqje	QQ
$0.75
ž,£SrSg"$1.00
Moike obleke <£A FA likanje po........e^UaOU
Čista« poštena in hitra postrežba. Pripeljemo blago na dom Svoji k svojim.
NEW YORK DRY CLEANING COMPANY.
ffjj ^ .<■-. CWM .fellitt ^jfafbon. — »' ....... ■
WARNERS MILLINERY
c^-'.'rt Qt Clair at/ft
i' mmmmmmmmmmmmmm
j; Aflstro- Americana E
s. s. CO.
1-
j; Dlrektaa voknla m«d . £ New Yori.om In Avstro-O|rr«ko ; ►
" NIZKE CBNB.	; f
! • Fina podvorba, električna • ► i' luč, izvrstna kuhinja, pros- « k 1- to vino, kabine tretjega raz-reda na Indiji Kaiser Franz i' Joseph I. in Martha Wa- *
shington. Govorijo se vsi j- avstrijski jeziki.
J; Kompanija ima sledeče dvovijake:
4	■ Kaiser Franz Joseph 1., Martha	; £ {! Washington, Laura, AHca, Argen-	■ y ]; tlna, Ocenia, in nov* ladije at fte	] £ ) • delajo. Za vse podrobnosti se obr-	' £
4' nite na generalne agente.	■ t-
1 ■ h
5	Phelps Bros. & Co. [
!: :l j; 2 WutiogtM St New Yort, N.T. :f
4>	' H
i ■ ali pa na priznane agente '
v.	t Z. D. in Canada	\
'V
Najnovejše za rojake
Jedini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljia zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmafci-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpfavim. Vsakomtne r»ne opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-Čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHČIČt
1093 E. 64 Street CLEVELAND, OHIO.
teeooeeeoeed'ftoft'eoeeeee****'
i Zanimive stvari! |
J ; Vsako orodje, ki gf« v I J | vaša usta v mojem uradu 1 i ! je čisto in prekuhano z 5 ! I električnim aparatom. Us- J ; !! peh tega je, da ne morete J [ !! dobiti zastrupljenja krvi | | !! pri nas. Mi zamorimo vse j I ! ! bacile takoj za vsakim bol- j I !' nikom. Ne dajte, da vam ! !
I	I drugi polagajo umazane in ! ' ; ; štrumente v usta, ker to ! ! ; t je nevarno. Moj urad je ! i !! črst v vseh zdravstvenirh s ! .j \ ozirih. Tukaj sem že tri 1 > i t leta in imam še veselje ; ' !! za dolgo let, ker se ne 4e- ; | !! lim vsako leto. Torej je < ; !! moja garancija ta<ko dobra ; j
I* kot zlato. Nikar »e ne pri- | j pustite preslepariti, da tO 1 1 drugi zobozdravniki moji ; ; tovariši, pač pa glejte, d« ; ; ste v slovenskem <trra>du, ; ; kjer se vam prav postreže. ; ; Tu so vaši« ljudje. Preiska- ; ; va zastonj. Zobe deremo ; j brez bolečin. Najnižje ce- ; J ne v mestu, najbolje delo. x Množica našega dela je x
I naš najbolji oglas. Vpra- X šajte svoje -sosede. Ženska JI izkušena postrežba, govori ! ! z vami slovensko. Za vse ! ! bolnike izven mesta do ! I 100 milj, plačamo mi vož- ! ! njo. Delo garantirano.
Dr. A.A.Kalbfleisch '
II	WhHc Cross zobozdravnik. 11
6436 at. Clalr-av. ; |
Odprto od 8. do 8.
Naprodaj je grocerija in mesnica, ki proda blaga vsak mesec za $1200. Na Superior a ve. med 43. in 47. cesto. Oglasite I se pri Geo. Travnrkarju, vogal I St. Clair in E. 55th St. (82)
Naprodaj je jako dober konj, I star 7 let, pripraven za vož- I
nj0 BTOccniskcflfa voza. Poiz-ll
, _ _
! Največja Slovenska trgovina	1
I X3ST POGh±c j£j232>n: 2JFL.TTOID	I
' Kaideljena r dva dela In' r polni meri s najftaejibal pripravami	S
, preskrbljena. Trgovina za nakup pohlAtva, orodja, premo«, iirisli,	j
barv«, stekla Ib drugo. Pogrebni zavod je x naJflnejAUnl pripravami	1
; preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepie sprevode v zadovdjeeel	1
• Wudlj, sakar Imamo brei i levila zahVal. Za vsaki slučaj Imamo dve	j
ambulance In fine kočije. Trgovina odprta noč In dan. 80 pri po-	S ; ročam' vsem Stoveneem In slovenaKlm druStvom.
; Tal. Princeton 1381 a £Bmi|yA TRGOVEC In P04RKBNIK.	1
Belt ESaat 1881	HK^IIl/l, g1g7 st. <SU»« AV*HU1	I
VI se bodete čudili ;
kako velike koristi za človeško^ zdravje je
Father Kneipovo grenko vioo i
To grertko vino je eno najboljših, kar jih	1
je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno	1
iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega naj-	J
boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na^	«
dalje govorili o tem vinu, .ker kdor ga bo poelrasil,	< se bo sam prepričal o njega pristnosti.
Zahtevajte Ktieipa! !
katerega dobite po najboljših lekarnah in gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gren-	j ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sHko, ka-	m kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar ali	]j lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo ml	3 edini glavni založniki fo razprodajami Kne»fo?ega rinik	(
Prva ^lovensikH družb« , J
i OHIO BRANDY DISTILLING š:
6103-04 at. Clair Ave., Cleveland, Ohio	J
V
THQID 7Cf C slovenski POGRBB-Jv/Oir /rfCLwJCr, NIK IN TRGOVEC, w
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. fiiPogrdmi zavod je izvrstno preskrbljen ttajfmejšo opravo In /mift kočijami. H Zaloga pobUtva,1 ztfleznine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
TrrTTTTTTrMnTm7?iTTTTTrriTTnt inniiiinii iiTi'i
JOHN fiORNIK.	i
•
Priporočam m vaetn rojakom v nakup lepih, modernih In trpeft-	, *
nlh jeaenakih In zimaklh oblek ter sukenj. Prodajam obleke	4
po meri In že narejene. Priporočam m slavnim drnitvom	I
v napravo uniform in lzvrftujem vaa druga krojalha naročila.	"
Priporočam tudi svojo veliko zaloco vseh moSUh potrebščin.	Z
er Edini založnik vseh sokolskih potrebščin, "m l Tel. Princeton ajM	SVOJ K SVOJIMI ;
UJLLL11111X1111U11 SI LLILL11 lllllil i IjLLi lllLUJXlli f ^
Companija, ki jc prijateljska.
Vsaka pametna oseba v Clevelandu (moški ali ženska) je priiazna nasproti East Ohio Gaa Company.
ZAKAJ?
Ker pošteno ravna z ljudmi, bogate in revne enako, daje dober plin za najnižjo ceno, vselej od-govarja na plinova vprašanja.
Njeni uradniki govorijo več jezikov in vselej radi postrežbo občinstvu.	^
The East Ohio Gas Co.
j I
Jovimldh zapiskih.
eec™ francosko spisal victor hugo. _
ZA TXEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P.
"Kaj vraga neki misli," reče Gringoire sam sebi. "Nemogoče je, da bi jo strop talko zanimal."
"Gospodična", reče, ko dvigne svoj glas. Ona se pa ne zmeni zanj. "Gospodična Esmeralda 1" ponavlja vedno bolj glasno, toda duh deklice je bil drugje, in Peter ni bil v stanu, da bi ga priklical. K sreči pa mu pride na pomoč koza, ki začne vleči za krilo svoje gospodarice.
"Kaj pa hočeš, Djali?" vpraša ciganica, kakor človek, ki je bil pravkar vzbujen iz zdravega spanja.
"Lačna je." reče Gringoire, ves vesel, ker je dobil priliko za govor.
In Esmeralda pa začne drobiti kruh, katerega sreblje kožica iz njene roke. Gringoire pa ne pusti, da bi deklica se zapet kam zamislila, pač pa hitro vpraša:
"Torej me nečete za svojega moža?'	4
Deklica ga gleda nekaj trenutkov potem pa reče: "Ne".
"Za Ijtubčka ?" vpraša Grin-goire.
Ona namrdne ustnice in zopet reče : "Ne".
"Za prijatelja?" nadaljuje | Gringoire.
Zopet ga deklica trdo v oči i pogleda. "Mogoče," reče, ko se i je trenutek obotavljala.	I
Ta ''mogoče" je dal Petru j precej upanja. "Ali veš kaj je I prijateljstvo?" vpraša.
"Da," odvrne ciganica, "pri- I jateljstvo je živeti kot brat in j sestra, dve (tast ki se združ\i- l jete, ne da bi se združile, kakor dva prsta na eni in isti I
"In ljubezen?"	I
"Afo, ljubezen!" reče deklica, ojen glas se trese, njeno oko I se sveti. "Dve stvari pa vendar ' ena sama — ljubezen, to so | sama nebesa."	/
} In ko j« cestna plesalka izgovarjala te besede, se je zdela t odeta z lepoto, ki je mogočno < zadela Gringoirea. Lahen smehljaj se igra na njenih čistih i m rožastih ustnicah. Njene ja- i g sne in čiste obrvi se za trenutek potemnijo, pa zopet za- | blesnejo.	(
Gringoire pa nadaljuje: "Kaj j pa mora človek biti, da bi- bila i t i zadovoljna z njim?"	i
"Mož."
"Kaj sem pa jaz?" "Mož ima čelado na glavi, 1 meč v rokah in zlate ostroge j na nogah."	<
'Torej," nadaljuje Gringoire, "brca konja ne more biti nihče ] mož. Ali Ijuibiš katerega?"
"Mogoče kmalu?" } "Zakaj ti pa pravijo Esmeralda?" "Ne vem."
Po teh besedah pa izvleče deklica izza nedrij majhno svilnato vrečico, iz katere prinese na dan okrogel zelenkast emerald. "Mogoče sem po tem kamnu dobila svoje ime", reče.
•In kdo je bil tvoj oče?" . "Ne vem." 'Tvoja mati?" "Ne vem."
'1Ali si rojena na Francoskem?"
"Ne, sem sem prišla kot mala deklica."
'"Koliko časa pa si v Parizu?"	< "Eno leto." « "In zakaj nimaš mene rada i kot svojega moža?" < "Saj še ne vem, kako ti je I
Ima "
ime.
"Moje ime je Peter Gringoire.N	, ''Mnogo boljših imen je na i svetu." i
PKako neprijazna si. No, ker si mi ti vse povedala, ho- i čem pa še jaz razodeti svojo i zgodovino: Torej meni je ime Peter Gringoire. Moj oče je bil
ga obe»tfi,^mojo mater so pa
zega kot cestni tlak. Sam ne verni, kako sem- vzrastel med šestim in šestnajstim letom. TfUpasem mi je dala kaka žena ■ jabolko, kak pek mi je ponudil skorjo kruha, ponoči sem se pa straži vrgel pod noge, da so me zaprli, in tako sem i dobil prenočišče. Ko sem bil star šestnajst let, sem pa za-. čel misliti, da se moram posvetiti kakemu poklicu. Postal sem vojak, pa nisem bil dovolj •hraber. Postal sem menih, pa nisem bil dovolj pobožen, pa (udi piti nisem mogel preveč. Ves obupan sem se oprijel mizarskega posla, pa zopet nisem bil dovolj močan. In nekega dne sem se prepričal, da sploh nisem za nofbeno rabo, torej sem postal pesnik. Ta poklic je bil boljši kot tatinski. Nekega dne sem pa imel srečo, da sem se srečal z do-nom Klavdijem Frolo, ki je častit arhideakon v cerkvi Notre Dame. Ta me je vzel k sebi, in njemu sem se moral zahvaliti, da sem danes učen mož. Spisal sem knjigo, ki šteje šeststo stranij in odlikoval sem se tudi v drugih stvareh. Ker sem nekak topničarski mizar, sem lahko tudi pomagal pri izdelavi bombe* ki se je pa razletela in ubila štiriindvajset ljudij. Torej vidiš, da nisem slab človek. Popolnoma lahko razpolagaš z menoj. Moje znanje in učenost, vse je tebi posvečeno."
Gringoire preneha, da vidi, kakšen učinek so naredile njegove besede. Ona pa gleda v tla.
"Febus," reče konečno, in ko se obrne proti Gringoireu, še pristavi; "Felbus, kaj pa to pomeni ?"
Gringoire je uporabil to priliko, da pokaže svojo učenost. "Latinska beseda je," reče, ''in pomeni solnce."
''Solncel" vzlikne ona. ' "To je ime nekega lepega strelca, ki je bil bog," pristavi Gringoire.
''Bogi" izaklice Esmeralda, in njen glas je bil nekaj vzvi- i šenega.	i 1
V tem trenutku pa pade ci-gankina zapestnica na tla. Gringoire se takoj priklone, da jo pobere. Ko pa zopet vstane, sta zginila deklica in koza. Le ropotanje s ključavnico še sli- : ši nekje zunaj.
"No, posteljo mi je vendar pustila," reče Gringoire. "No, i prav prijetno sicer ni tukaj, < toda kaj mi pomaga godrnanje. 1 Na vsak način je pa to čudna poročna noč."
NOTRE DAME.
Cerkev Notre Dame v Pari- J zu je brez dvoma veličastno < poslopje, Pa kljub krasoti se ' mora človek zgražati radi šte- i vilnih razpok in poškodovanih 1 prostorov na cerkvi, ki so nastali od časa do časa, Seveda, 1 čas gloje neprestano, vendar čas ne povzroči toliko škode kot človek. In če bi preisko- ' vali zgodovino te cerkve, bi ' prišli do zaključka, da je člo- ; vek v svoji zlobnosti in neum- 1 nosti naredil več škode kot pa zob časa. Preveč bi pa bilo ■ opisovati neizmerno krasoto te cerkve, krasno stavbo in vzvišenost človeške misli, kadar i ogleduje to božje svetišče. Sto- i letja in stoletja stoji, videla je i zgodovino narodov pred seboj, i Vsako stoletje je imelo svoje mojstre arhitekte,in priznati s* mora, da so imeti srednjeveški mojstri veliko več in bo- i IJega okusa pri zgradbi kot j novodobni umetniki, ki so na cerkvi že marsikaj pokvarili. 1
Raz stolpa te veličastne zgradbe se nudi človeku razgled, kakor jih dobiš malo na svetu. Pred teboj st razrinja i Pariz, okolica daleč po deželi seže pogled. Zamisliš se v zgo- 1 dovino, vsa krasna pa tudi kr- i
I pi pred tvoje oči, da se zami-I sliš v davne, davne čase. Preveč bi vueelo prostora če bi hoteli slediti pisatelju natanko ■J kot on opisuje vse veličastje [ in krasoto te cerkve in razgle-
•	da. Tekom naše povesti bo i oprema in zgradba cerkve No-( tre Dame še dovolj pojasnjena.
: ČETRTA KNJIGA.
Prvo poglavje.
1	NajdenCek.
i Šestnajst let prej, predno se , je pričela naša povest, bilo je i nekega lepega jutra nedelje, 1 ki se imenuje v cerk\encm ko- ]
-	ledarju Kvasimodo, so dobili
-	na leseni postelji v cerkvi No-I tre Dame najdencka. Ta po-j stelj je stala pred velikim ki-
i pom sv. Krištofa. Ljudje, so	(
t im«li- navado, da so sem no-	(
. sili otroke, katerih so se ho-	^
-	teli znebiti. Kdorkoli je hotel,
-	je potem najdenca nesel do-	j
•	mov. Pred posteljo pa je bil	( i bakrenast nabiralnik, kamor so	j , ljudje pomagali miloščino.
i 2iva stvarica, ki se je na-
•	hajala omenjene nedelje na po- . I stelji leta 1467 je bila tako ču- f
■	dna in .zanimiva, da se je kma-
■	lu nabrala velika gruča ljudij j okoli. Največ je bilo seveda starih, žensk. Nekoliko vstran ^ stoje štiri ženske, ki se zdijo,
1 da so redovnice. Vse nosijo namreč sive obleke. Najbrž f jim je nji'h prednica dovolila, da so šle v cerkev k molitvi. . In zgodovini se imamo zahva- ! liti, da nam je zapisala imena c teh poboinih žensk. Ena je bila Neža, druga Ivana, tretja * Henrieta in četrta Violeta. Te * štiri ženske so bile torej v živahnem pogovoru med seboj.
"Kaj je to, sestra?" reče Neža, ko gleda z vsem zaniman- jj jem majhno stvarico, ki. kriči ., in se zvija na leseni postelji. g "Kam bo svet prišel?" reče v Ivana, "če delajo na ta način ^ z otroci?"	j
"Jaz sicer ne ve.m mnogo o ^ otrocih," reče Neža, "vendar . to pa vem, da je greh gledati u tako stvar,"
"To ni otrok, Neža, — to je pokvarjena opic«.," pravi Vi* . oleta.
'Ta najdenec je res pravi ;udež," pristavi Ivanka.	*
"Kriči dovolj, da ogluši vsakega pevca."
"Jaz kar ne morem drugače misliti/' pravi Ivank*, "da je , ta stvar robust, nekaj med Judom in zverjo, nekaj, no, nekaj kar ni kristiljansko. in kar . bi moralo biti potopljeno ali zadrgano."
"Upam, da se nihče ne zglasi * za tacega najdenca."
''Sveti Bog," zakliče Neža, A "kako se mi smilijo uboge do-jttke. ki morajo pustiti takega 2 otroka k prsom. Raje bi dojila vampirja kot tega najdenca." 2
"Uboga Neža, kako si pri-prosta," reče Ivana, "ali ne vi- 2 diš, da je ta stvarica že štiri leta stara, in da bi bolj potrebovala kos mesa kot tvojih prs?"
In v resnici, ta "majhna pošast", kateri ne moremo dati druzega imena, ni bila novorojenec. Bila je to majhna masa brez forme, zavita v vrečo; samo glava se je kazala. In ta ■ glava je bila tako čudno ust- I varjena, da je bila res grda. I Ničesar ni "bilo na njej kot I gozd rudečih las, eno oko, I usta in zobje. Oko je jokalo, I usta so kričala, in zobje so ja- ™ sno kazali, da hočejo nekaj |< ugrizniti.
Neka žena. ki je bila vsa za-vilta v svilo in je držala za ro- J ko lepo, bogato oblečeno šestletno deklico, se približa po- # stelji, Nekaj časa stoji in opazuje živo stvar, potem pa reče: "Mislila sem,, da na to postelj polagajo samo najdence." In po teh besedah spusti v na-biralnik srebrn florentin.
Trenutek pozneje pride bli- s žje kraljevi protonotar s svojo jj ženo.
"Najldenec," zakliče, "tega J so gotovo dobili na bregovih Flegetona."	1
"Samo eno oko ima," pristavi njegova žena, "preko druzega pa raste bradavica."
"To ni bradavica," poprav- I Ija notar, "pač pa jajce, v ka- i terem je ravno taka pošast kot c
• • •	.	* * • j
t- rem tiči tretji hudič."
-	"Ula, kako pa ves ti to?' o vpraša protonotarja njegova-ze-e na.
"Jaz vero, odvrne protonota-
0	rij.
Nekaj trenutkov že je opa-
-	zovsl mlad duhoven množico pred otrokom. Bil je trde po-
-	stave z velikimi obrvi in straš-
-	nim pogledom. Sedaj pride bližje, prežene množico in stegne noko proti najdencu.
"Jaz adaptiram tega otroka," reče.
In po teh besedah zavije duhoven otroka v svojo suknjo ; ter odide z njim. Ljudje pa
*	gledajo za njim v strahu, do-
♦	kler ne zgine pri zadnjih cer-
" kvenih vratih.
1
Drugo poglavje Klavdij Frolo.,
Klavdij Frolo v resnici ni bil navadna oseba. Prihajal ie iz družine, ki se je tedaj imenovala "velijo meščanstvo" ali pa "mali plemenitaši". Klavdij Frolo je bil eden izmed onih stoenainštiridesetih gospodov, ki so si prilastovali pravico nad Parizom in predmestji.
'Klavdij Frolo je bil že v svoji mladosti odločen o(| svojrh starištv za duhovna. Učili so ga brati latinsko, obračati po-gleid proti tlom in tiho govoriti. Ko je bil še fant, je že šel v veliko šolo, kjer se je naučil potrebnih znanostij.
V ostalem je pa brl resen, neotesan dečko, ki je študiral pridno in se učil hitro. Kadar je imel odpočitek, je malo kričal ter je »bil svojim součen-cem sploh malo znan. V šolah pa je bil vedno prvi, in učeni ^gospodje, ki so učili v univerzi, so ga vedno postavljali za vizgled drugim.
Ko se je priučil teologije, je pričel študirati civilno pravo, in ko se je tudi v tem temeljito izučil, se je posvetil zdravilstvu in umetnostim. Dobil je vse naslove učenih doktorjev, znal je latinsko, grško in judovsko. Imel je mrzlico, da zna vse, da preštudira vse; on je imel eno samo misel, da se uči.
Dalje prihodnjič.
■' '' 1 'i ■ ■
DOBRO DELO
PO NIZKIH CENAH, TO JE NAŠ NAMENI
ČISTIMO:
MT:hl'kt. $1.00
Mo^'ukT $1.00
Molke hlače	Eft
po....................— -OU
Žensko obleke J ^ 25
$1.00
z7kl*u50-75c
delo je
GARANTIRANO
PRVE VRSTE.
nL-ij-fmt. ) EA3T362BL Uk* 1 ,IT" 1 f CENT. SSM K
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH.
F. H. Mervar,
130* EAST ft** ST.
' . fli'. 1
Dru^tveniofflasi.
Slov. 2enako podp. društvo Sokol, st. 6a. S. D. P. Z. ima svoje redne meseone seje vsak prvi torek v mesecu v Setni- i karjevih prostorih ob 8. uri zv. j Starostka Zofija Birk, 6029 Glass ave. tajnica Mary Smock 1564 E. 4iSt. blaga j nica Mary Poznik 1259 E. 59 St.
i. avg. 13.
Slovensko Narodno Pevsko Podp. Sam. društvo "Edino*" ima svoje redne seje vsako
'• j Predsednik Fr.^Vihielič, pod-
-	predsednik A. Žnidaršič, blag. Inik F. Pavšič, I. tajnik Frank
-	Makše 4229 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
v	*	marc 29. 13
Slov. Lovsko Podp. društvo . ima svoje redne seje vsako . drugo nedeljo v mesecu in si-. cer ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. V društvo se _ '.prejemajo člani od 16 do 45.
leta. Vstopnina po starosti . Roln»fka podpora znaša $5 00 , na teden. Predsednik Jos. Rus, l 1306 E. 55 St.; tajnik Jakob
-	Požun, 1164 E. 61 St.
1, jan. 13.
Društvo sv. Janeza Krstnika,
št. 37. T.S.K.J. Predsednik Fr. Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik I Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.; , blag. Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lali 10.13 E St. Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podporo in je eno najmočnejših društev. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grd -novi dvprani, 6021 St. Clair ave Dr. zdravnik J. M. /Seliškar, '»127 St. Chir ave. 1 apr 12
Društvo "Sava" št. 87. S. S.
P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Anton Lekan 6307 Bonna ave,; tajnik A. Naglič, 991 E. 79 St. blagajnik Tom Jereb, 1268 E. 55 St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
1. febr. 13.
K. K. podp. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1912 so: John Pelkolj, pred®. 6011 Bonna ave. Ternej Kraševec, podpred*ed. M'ath| Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.;John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. Skulj. Društveni zdravnik F. J. Schmoldt, 5132 Superior ave. Uradne ure od zvečer.	30. dec. 11.
K. t. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prei po društveni sestri. Predsednica Ana Stepec, 1204 E. 40 St.;
1.	tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave.
19. marc 12.
Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od
do 40 leta $2.50. .Predsed. Frank Koren, 1583 E. 4* St. I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 & 152nd St. Collintwood; II. taj. Anton Bolha, 1131 E. 63 St. Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	(1. *3
Sam. pod. dr. "žužemtoerg"
ima redne seje vsako zadnjo .nedeljo v mesecu v Brateljnovi dvorani, vogal 31. ceste in St. Clair ave. Kdor hoče k društvu pristopiti, naj. se o»brne na Roman Maver, predsednik, 1562 E 43rd 'St. Leopold Koren, 3956 St. Clair ave., tajnik, ali , Jos. Faibijan, 1722 E. 43rd St. Društveni zdravnik je Dr. Silverman, E. 40th in St. Clair ave.	25juh2.
Društvo "Delavec" št. 51. S. D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo,v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. Društveni uradniki: Jos. 2ele, 6108 St. Clair ave. predsednik, Primož Kogoj, 6006 St. Clair
t varujete za $7.00 bolniške pod-1 pore in $500 smrtnine. Ža na-daljna pojasnila se obrnite na { društveni odbor.
15 marc 13.
> <
>	Dr. sv. Vida, št 25. K.S.K.J. _ ima svoje redne mesečne seje
, prvo nedeljo v mesecu v Knau-. sovi dvorani. Preds. Mike Set-nikar, 6131 St. Clair ave. I, taj. Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ. j zdravnik J. Sliškar, 6127 St, Clair ave. Jer. Knaus, zastop-, nik, 6129 St. Clair. Člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. LJsmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. , Novovpisani član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku : pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji 1 seji glasuje o njegovem spre-: jetju. Isto velja za članice. Ro-■ jaki se vabijo k obilnem pri-
>	stopu.	I. avg. 12
Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedejo v mesecu ob 2. uri .popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave.
Kdor želi lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnij upisan, vstopnina od 17] do 25. leta prosta, od 25 do 30 let ustopnina $1.00. Bolniška podpora je $6.00 na teden, vprašaj pri predsedniku F. SpeMco, 3504 St. Clair ave. ali Frank Russ, tajnik 6104 St. Clair ave.
Za nove brate kateri pristopajo je zdravnik Dr. Jakob Sil-berm&n na 3957 St. Clair ave.
31. dec.' 11.
SI. ml. pod. dr. ŽaL Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljek v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. žele 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Glavič, 1126 E. 61 St.; blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair ave., načelnik F. H. Mrvar ; 1336 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od 16 do 30 leta, 1 in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na mesec.	(1. avg. r2.
Dr. sv. Frančiška, št. 66, K. j S. K.J. ima svoje redne seje
vsako drugo nedeljo v mesecu j na 2695 E. 79th St. Predsed- ' nik, Egidij Vrhove 2562 E. 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko, 6914 Grand Ave., za- ( stopnik Anton šušteršič, 1618 j Otter ave. Rojaki se vabijo k ! obilnem pristopu. n marc II j
Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje
redne mesečne seje vsako 3.	,
nedeljo v mesecu na 6131 St	,
Clair ave ob 2. uri pop,- s. č.	, Starosta Jos. Kalan 6101 St.
Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-	;
nik 1243 E. 60 St.; blagajnik	<
lian Pekolj, 6011 Bonna ave.;	;
dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127	]
St. Clair ave. —- Tel. učitelj Iv.	]
Levar. Telovadne vaje se vrše	<
vsak 1. in 3ji torek v mesecu in	,
vsak petek, za naraščaj od 7.	j
do 9. za telovadce od 8 do	1
lo. zv. s. č. na 6131 St, Clair	, ave. I. jan. 13.
K. S. K. pod. dr. »v. Alojzija	1
v Newburgu ima svoje redne	1
mesečne seje vsako prvo ne-	1
deljo v mesecu v Mike Plutovi	1
dvorani na 3611—81 St.	*
Predsednik John Lekan 3559	!
E. 80 St. S. E., tajnki Josip	i
Trček 3596 E. 78th St. S. E.	I
blagajnik Anton Fortuna 3593	1
E. 81 St. S. E. 1. jan. 13.	1
i
Mlad. pod. dr. sv. Antona	i Padovanskega v Newburgu
ima svoje redne mesečne seje	1 vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M.
Plutovi dvorani na 3611 E.	1 8ist S*<
Predsednik Jos. Lekan 3556	1
E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik	' 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik
Louis Gliha 357* E. 82 St.	1
z. jan. 12	1
Slov. K. Vit. dr. sv. Aloj- < aija, ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo pop. ob 2. uri in redne vaje vsaki 2. in četrti torek ob a uri zv. v 1
I Tak Mauser* I. tainik Frank
1 *k ^ V " "1 d •
, v mesecu in sicer ob 10. dop.
45 1. Vstopnina je po starosti Bolniške podpore se plača $7. na teden in. takoj po vstopu. Predsednik M. ' Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M.
Vintar, 1141 E. 60 St. Pojas-
# j
nila dajeta predsednik in tajnik ;:. juhi«)
Slovenska Narodna čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. . Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od , 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do g zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter PikŠ, 6305 Glass ave.; X. tajnik Ig. Smuk, 6312 Carl avenue. Blagajnik Jakob Požun, 1164 E* 61 St.	(1. jan. 13
Samostojno Pevsko in podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob H.nrt. Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St; .podpredsednik F. Grdadolnik 5706 Waterloo Rd. tajnik Carl Lampe 15809 Waterloo Rid.; blagajnik Martin Janežič 5706 Waterloo Road.
i. april 12.
Ciril Metodova Podružnica,
št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole. Letni prispevek za Člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. — Predsednik, L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol, 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave, blagjanjik j	4. avg. II.
Narodna dobrodelna Družba
v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti materijal-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamez ni darovi so dobrodošli. Pressed., L. J. Pire, 6119 St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6127 St (Jlair ave : Mike Setnikar, blagajnik. 6131 St. Clair ave.
4. »vg. 11
Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovej dvorani. Odborniki so: Predsednik, Josip Jarc, 1140 Norwood' ave.; podpredsed. Iv. St Clair ave: podpreds. Ivan Zulič, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj, 601,1 Bonna ave.; blagajnik Jos. Žele 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Avsec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba.	4 avg. 11
Žensko podporno društvo "Clevelandske SlovenkeH, spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh, Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih gM Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica, 3557 E. 81 St.; Frančiška Juh blagaj-nica, 3533 E. 82 St.
Dramatično in podp. društvo Lunder-Adamič, Št. 20 S.S.P.Z. ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki
Društvd daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine. Reden mesečni asesment
6401 Bonna ave. I. tajnik Ig. Smuk, 6312 Carl Avenue blatnik. Rojaki so vabljeni k obil-