OT- SMfe 1 UMU. i lM«k I nmti HE. Uf. Isto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v uptavniStvu prejeman. «^ ««*>.......K 24— ćelo teto...... . K 22"— pol leta........12*— pol leta........IV— Čctrt leta ...... . 6*— Četrt leta.......5*50 » m«<*.......*— na mesec......1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rok opisi se ne vrača to. Vretaittro: KnaHoTa mlica *t S (v nritličju levo), ttUlftn M. S4. lifcaja vsak Aat mlit !■■■—ti m**ij« te prtmiM. Inseratl vcijajo: peterostopna petit vrsta xa enkrat po 14 vm, za dvakrat po 12 vUl, za trikrat ali većkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vio. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih iri9ercijah po dogovoru. Upravniitvu nai se poštljajo naroćnine, reklamacije, inserati itcL to je administrativne stvari. ------------- Ftnainu itovOlui v«l|a to vtmmr\mv. ------------- Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „ftmtfaa tiskani«*1 teteten tt tS. .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25«— ceio leto.......K 3fr—> pol leta ....... . 13*— , četrt leta ♦......6*50 za Amenko m vse druge dezele: na mesec ...... , 2-30 celo leto ... • . . K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitro fspodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: tt. 5 telefon St. 85 Zadovoljni Nemci. Rezultati ljudskega štetja so Nemce jako uzadovoijili. Avstrijsko-nemško časoptsje razpravlja o izka-zih ljudskega^ štetja z diplomatično previdnostjo. Casopisje v Nemčiji pa govori odkritosrčneje in priznava i brez zadržkov svoje zadovoljstvo. V obee je sicer napredovanje Nemcev zaostalo za povprečno me-ro. a Nemci se tolažijo. da tuđi Cehi, najplodovitejši avstrijski narod, nišo dosegli novprečne mere in pri tem i ^:.i > wd i/£uK). ki jo je nemski ži-I veli dočakal v Galiciji, kjer se je šte-I vilo Nemcev znatno skrčilo, a za ele-I mente, za katere Nemcem ni žal. £te- ; I vilo Nemcev v Galiciji je od 211.752 , I duš padlo na 90.114. a ti Nemci nišo i I bili nikdar pristni Nemci. to so 2idje. I I ki so se časih prištevali Nemcem, I zdaj pa se prištevajo Poljakom, a so I danes in so bili vedno samo kozmo-I politje. To je vzrok. da ta izpadek j I Nemce nic preveč ne boli. posebno I ker jih je zadel v deželi. glede katere I Nemci itak nimaio nobenih upanj in I nobenih aspiracij več. I Zadovoljni pa so Nemci zlasti Z I napredovanjem nemškega življa na I jugu. Veseli jih prodiranje nemštva I na Tirolsken^. veseli jih okrepljenje I nemštva na Stajerskem in z radostjo I pozdravljalo nazadovanje Sloven- j i _ev na Koroškem. ■ Karnten i^t offen-I nchtliri in voller Germanisierung be- } I vriffen.' pišeio nemški listi iz rajha, j I in z žalostjo je treba priznati, da so . Nemci res lahko zadovoljni. j Zadovoljni so Nemci tuđi z raz- | merami v Trstu. Napredovanje Slo- ! vencev v Trstu jih nič ne straši. Na- ' sprotno. »VVeser-Zeitung« konstatira ! to naraščanie Slovencev- v Trstu in je pozdravlja, češ, da ni na škodo ■ Nemcev. Kajti Nemci. pravi ta list, so I se doslej lahko poitalijančili, dočirn se ne bodo nikoli poslovenili. Cim boli se bodo Slovenci in Italiiani bojevali, toliko laglje se bo nemštvo v Trstu množilo in utrjevalo in toliko prej postane jeziček na tehtnici med Slovenci in Italiiani... Vobče pravijo listi iz rajha, da nišo v zveznih kronovinah slovenska in italijanska drevesa prav nič zrasla. pač pa je nemštvo na jugu pridobilo novih tal. največ po zaslugi nemških narodnih obrambnih dru-štev. Tako so Nemci zadovoljni. Umestno bi pač bilo, če bi porabili to priliko za razmišljevanja, kaj nam je storiti, da bi se nemške nade ne izpolnile, da bi ustavili utrjevanje nemštva na slovenskih tleh in zajezili , napredujočo germanizicijo zlasti na Koroškem in na Stajerskem. Toda taka razmišljevanja so brezplodna, saj proglašaio klerikalci, ki imaio vso moč v rokah, da je narodnost zasebna stvar vsakega posameznika. £e bolj kakor 7 namicanjem ncmške moči na Slovenskem, so Nemci lahko zadovoljni s propadanjem nacijonalnega mišljenja med Slovenci. Najmogočnejša slovenska stranka, klerikalci, je položila narod-nostne zadeve ad acta; zanio so postala narodnostna prizadevanja brez pomena in nazadovanje Slovencev na Stajerskem ter hitro germanizi-ranje Slovencev na Koroškem jih niti toliko ne zanima, da bi temu posvetili le količkaj teoretične pozornosti, kaj še da bi kaj praktičnega storili proti temu procesu. Novi vojni zaton. Dne 8. julija 1912 stopil je v ve-ljavo novi vojni zakon. Ker imamo glavne nabore pred durmi in ker SO doJočila vojnega zakona več ali mani zanijj^a za vsakega državljana, ne bo sKpdilo. Če si ta določila vsaj v glavnih potezah nekoliko ogledamo. Vojni zakon pozna trojno vojni-štvo: skupno vojstvo. domobranstvo in črnovojništvo. Avstro-ogrska monarhija je razdeijena na 16 vojnih teritorijalnih okraiev in ti v 112 do-polnitvenih okraiev. Vojne dolžnosti mora izvrševati vsak državlian sam. Te dolžnosti so: naporna dolžnost, vojna dolžnost in črnovojna dolž-nost. Vojna dolžnost je določena za vojsko, mornarico in domobranstvo, in sicer za vojsko na dve leti aktivne in deset let reservne službe, pri konjici in jezdnem topničarstvu na tri leta aktivne in 7 let reservne službe, pri mornarici na 4 leta aktivne, pet let reservne in tri leta pomorske službe. Potrebno število podčnstni-kov se srne namesto dve leti pridrža-ti tri leta v aktivni službi. V domobranstvu je določena vojna dolžnost na dve leti aktivno in deset let reservne službe, za domobransko konjico in potrebno število podčastnikov na tri leta aktivne in sedem let reservne službe. Vojna dolžnost za nadomestne reserviste je določena na 12 let. V triletno službo se ne morejo siliti, če to prosijo, oni, ki so dovršili šest razredov gimnazije, realke ali pa so dovršili kako obrtno, urnetniško, tehnično, trgovsko, kmetijsko, gozdarsko ali rudarsko solo. Za poklicane prostovoljce, ki lahko s 17. letom stopijo v vojsko ali domobranstvo, je določeno tri leta aktivne in sedem let reservne službe. Cnoletni prostovoljci služijo eno leto aktivno in 11 let v reservi. Z za-nemarjanjem vojnih in nabornih dolžnosti se aktivno in reservno službovanje lahko podaljša za celo leto. Nastop aktivne službe je v nabor-nem letu, le visokošolcem se dovo-ljuje nastop tuđi po nabornem letu. Tuđi novincem. ki se uče za posebne pokliče, ki se uče umetnosti, obrti, se srne do 24. leta dovoliti nastop aktivne službe. Duhovniki nimajo aktivne sluffbe. pač pa ostanejo 12 let v evi-denci domobranstva. Črnovojna dolžnost traia do 42. leta. le pri tistih, ki so služili tri leta aktivno, se skrajša za dve leti, pri onih. ki so služili 4 leta aktivno, za pet let. Nabora je pod\Tžen vsak mla-denič in sicer tisto leto, ko izpolni 21. leto, v L, v 22. letu v II. in v 23. letu v III. razredu — seveda če ni bil po-trjen že preje. Za nabor se je zglasiti vedno meseca novembra pred na-bornim letom pri županstvu bivali-SČa. Naborni dolžnosti mora zado-stiti vsak v svojem pristojnem okra-jii. pač pa o priliki zglasitve v biva-lišču. Naborni beguni se do 36. leta potrdijo k vojakom, po 36. letu Da samo kaznujeio zaradi ubega. Nabor-niki se vpišejo v naborno knjigo po žrebni številki, toda žrebna številKa ni merodajna za uvrščenje v vojsko, domobranstvo ali nadomestno reser-vo. Razvrstitev v I. razredu je ve-Ijavna tuđi za II. in III. razred. Na-borna komisija nabornikc klasificira na pet načinov: potrjen, vi pomožne posle potrjen, zavrnjen, za orožje ne-sposoben, izbrisan. Kdor je za orožje nesposoben ali izbrisan v II. in III. razredu, ne priđe več k naboru. Pot-ne stroške k naboru mora nositi na-bornik sam. Vojni zakon pozna več vojnih olajšav. Ena teh olajšav je d v o 1 e t -vico, ki so dovršili šest razredov na aktivna služba. Do te olaj-šave, kakor že omenjeno, imaio pravico oni, ki so dovršili šest razredov srednje sole (gimnazije, realke) ali pa so dovršili kako obrtno, urnetniško solo i. t. d. Prošnje je vložiti pri naboru, če pa se dovrši omenjene sole po naboru, vsaj do 1. oktobra prvega nabornega leta. Druga vojna olajša-va je enoletno prostovolj-s t v o. Enoletno prostovoljstvo je različno: ali pri polku (Frontdienst) ali medicinec, živinozdravnik, le-karnar ali enoletnik za posebne vrste. Enoletno prostovoljstvo se lahko odsluži ali v vojski, mornarici ali domobranstvu, in sicer na državne stroške, na lastne stroške pa le, če se specijelno prosi za to. Pri konjici in jezdnem topničarstvu ter voznem krdelu je mogoče služiti le na lastne stroške. Enoletni prostovoljci na lastne stroške imajo pravico do izbere polka, drugi pa ne. Prošnje za enoletno prostovoljstvo je vlagati v nabornem letu meseca januarja ali fe-bruarja pri pristojni politični oblasti, vsaj pri naboru. Kdor pri naboru se nima pravice do enoletnega prosto-voljstva, pač pa jo dobi do 1. oktobra, mera te pri naboru prijaviti, ta-koj po dobljeni pravici, vsaj pa do 1. oktobra mora prositi za priznanje olajšave. Kdor zamudi rok, izgubi pravico. Pravico do enoletnega pro-siovoljstva imajo absolventje gimna-zij. realk ali drugih tem enakih srednjih sol. Rok je 1. oktober nabornega leta (I., II. ali III. razred). Enako pravico imajo že omenje-ni šestošolci itd., če do 1. oktobra nabornega leta napravijo dopolnilno skušnjo. Enoletnikom, ki so na višjih ŠOlah, se dovoli na podlagi frekven-tacijskega izpričevala nastop aktivne službe do 24. leta, v izrednih slu-čajih tuđi dlje. Enoletniki »frontarji«, nastopijo aktivno službo 1. oktobra, medicinci trimesecno službo pri polku 1. julija vsaj v 24. letu. devetme-sečno kot zdravniki pa vsai 1. aprila alt v 1. oktobra v 28. letu. Enoletniki (živinozdravniki) nastopaio aktivno službo 1. aprila ali 1. oktobra vsaj v 26. letu, enoletniki (lekarnarji) pa vsaj 1. oktobra v 26. letu. Duhovniki in bogoslovci imajo pravico do nadomestne reserve. Prošnje je vlagati meseca januarja ali fe-bruarja nabornega leta pri pristojni politični oblasti, vsaj pa pri naboru. Potrjenim je vsako leto in sicer bo-goslovcem meseca junija, duhovnikom pa do 13. septembra, dokazati, da so se bogoslovci, odnosno duhovniki. Lastniki podedovahih kmetij, vzdrževalci rod-b i n imajo pravico do nadomestne reserve. Prošnje je vlagati meseca januarja ali februarja nabornega leta pri pristojni politični oblasti ali pri naboru. vsaj pa do 30. septembra. Kdor zamudi rok, se sele naslednjo pomlad uvrsti v nadomestno reservo (1. aprila). Učitelji, kjer je pomanjkanje učiteljev, imajo pravico do nadomestne reserve in do podaljšanja aktivne lOrnesečne službe do 24. leta. Prošnje je vlagati meseca januarja ali februarja nabornega leta pri pristojni politični oblasti ali pri naboru, vsaj pa do 1. oktobra. Učitelj, ki uživa to olajšavo, mora vsako leto meseca junija dokazati, da je še učitelj. Vodje podjetij, vzdrževalci rodbin, kmetovalci, obrtnik i, vajenci posebnih pokličev. umetnosti itd. nimajo pravice do ene ali druge ome-njenih olajšav, letos do 31. oktobra pri pristojni politični oblasti lahko prosijo za uvrstitev v nadomestno rezervo kot čezštsvilni. O teh proš-njah bo vsaj do 15. decembra odloča-la posebna, nalašč v to svrho sestav-Ijena komisija. Za uvrščanje v nadomestno reservo kot čezštevilen, ne bo merodaiha žrebna številka kakor doslej. marveč upravičenost teh pro-šenj. Tuđi za uvrščanje v domobranstvo ne bo merodajna žrebna številka, marveč uvrsti se na vsakih štirinajst potrjenih mladeničev: li v vojsko, 3 pa v domobranstvo, ali po-vedano s številko: 1:36S7. Izjemoma je letos podaljšan rok tuđi za prošnje kmetovalcev, vzdrže-valcev rodbin do 31. oktobra. — ■ ■*■ LISTEK. Čak. Odlomek iz narodopisne studije. Spisal in shodu jugoslovanskili kut:>-liških dijakov posvetit odlikovani« lemenatar Josko Kvantuza. Staroslavno in častitljivo je imenovanje Ćuk. V naših izprldenih časih, ko se oglasa syobodomisel-stvo čedalje predrzneje in ko nodi-rajo bratje tripičniki vse, kar je našemu dobremu in vernemu ljudstvu drago in sveto, se ne smemo čuditi, da so se našli tuđi ljudje, ki prosani-raio imenovanje C u k. Toda čc se pomisli, da ti ljudje ne spoštujeio niti imenovanja »katoliško« in da jim rabi beseda klerikalec, to je prlstjš naše prečastite duhovščine, za psovko, potem je pač razumjlivo, da • tuđi ne prizanašajo lepemu imenovanju Ćuk. S tem pa nas ne žalijo, nego samo izkazujejo svojo popolno umstveno in srčno propadlost, ter izpričujejo, da so se izneverili vse-mu, kar ljubi in spoštuje slovensko ljudstvo in tar ima naša katoiiško-slovenska očetnjava dobrega. lbpe-ga in vzvišenega. Ne grdo in zaničljivo, marveč lepo in častno je imenovanje Cuk, staro je in neizmerno slavno. IJilo je pać dolgo časa pozabljeno, a oživelo je nanovo, se postavilo zlasti v službi prečastite duhovščine in postalo je zopet ime rajžlahtnejših otrok, kar jih je božja previdnost poslala na zemljo. Kratkovidni jezikoslovci so časih zatrjevali, da je ime Č u k ono-matopoetičnega izvora, to se piav':. da nima svojega debla,, nego da je nastala ta beseda po glasu znane nočne ptice. Nam je sicer ta ptica jako simpatična, kakor sploh vse nočne ptice in vsa bitja, ki ljub;jo temo in sovražijo svetlobo. A jnz sem preštudiral vso knjižnico Ijub-Ijanskega lemenata in sem do^nal, da je nočna ptica, imenovana Cuk, debila svoje ime ne po svojem glasa, nego zato, ker je bila starouav-nemu slovenskemu rodu Cukov tr, kar je liudem dandanes kanarčcK. Se predno je namreč ta nočna piica dobila svoje ime, je že na zemlji žive! poseben in zelo odličen človeški rod. ki se je imenoval tako in nasled-niki tega rodu smo mi, vojščakt prečastite slovenske duhovščine, mi, slovenski Čuki. Različne okolščine kažejo, da se je č u č j i r o d pojavil na zemlji kma-lu potem, ko so po vesoljnem potopu odtekle vode. Pojavil se je naj-prej na dalnjem vzhodu. Tam, kjer šumi reka Cukjana mimo kitaj-skega mesta Kantona v sinje morje in sicer v sodnem okraju Lmčuk so stanovali naši pradedje. Reka Cukjana se imenuje po nemsko Perlfluss. To nemško imenovanje slavne reke je pač zadosten d(.kaz, da so morali ob tej reki stanovati izredni, čudoviti Ijudje. Drugače bi jiii pač ne spoštovali tako visoko, da bi jih imenovali bisere. Reka Cukjana poje torej našo slavo in sliši jo še dandanes mnogo ljudi. Po tej rc-ki namreč plavajo takoimenovani cvetlični čolni, na katerih prcbivaio prijazne deklice. Kdor plača 40 do-lai jev, srne priti na čoln in za en dan tam ostati. Na čolnu mu prelestne deklice pojejo nežne pesmice, nm postrežejo s čajem, in ljubiti srne, kolikor hoče, oziroma more. t>umi Cukjana, ki nisi okrvave-na, kakor bolgarska Marica, nego okrasena s cvetličnimi čolni, na katerih žare pestrobojni balončki ter oznanjajo našo slavo! Čuki smo po svoji pradomovini pravzaprav kinezarji. seveda so bili naši prednki med drugimi ljud-stvi nekaka aristokracija, saj so jih smatrali za biserje človeštva. Najbrže so bili za druge narode to, kar so dandanes pinegavski biki za go-ved. Tuđi mi imamo zavest, da snio s sodelovanjem Marijinih devic po-klicani prenoviti in požlahtniti člo-veštvo sploh, najprej seveda Sioven-ce. S tem pa nečem reci, da ie to edina lastnost, ki smo jo ohraiali od svojih kinezarskih prednikov. Rod Cukov seje že v davnih časih iz svoje kinezarske domovine razprostrl na vse strani in po eelem svetu. Zgodilo se je pa to že v časih, ko Ijudje še nišo znali ne brati in ne pisati in vsled tega so se izgubili malone vsi sledovi čučjega seljenja in življenja. A nekaj jih je vender ostalo. Znano je, kako velike važnosti so krajevna imena za spoznanje prc-teklosti. Krajevna imena pričajo, da so Čuki nekdaj gospodovali nad velikanskim ozemljem. Čuki so vladali ne le od Urala do Triglava, nego še po Širših pokrajinah in lahko bi bili neli: »največ sveta otro-kom sliši Lukov.« Kakor se Fredo- vičevo selo imenuje po PredoviČu, kurja vas po kurah in kravja dolina po kravah. tako se tuđi različni kra-ji imenujejo po Cukih. Ne bom po-segel nazaj v našo pradomovino, na Kinezarsko, nego ostanem v Evropi. Na jugu cvete in se lepo razvija ob Donavi ležeče mesto Ruščuk, ki so mu brez dvoma položili temelj Čuki. Na Ruskem imamo v harkov-ski guberniji prijazno mesto C u k u -jev, v kijevski guberniji je kraj z imenom R o z Č u k, na Moravskem je ponemčeno mesto C u o i c e — najbrž judne kršene že našim de-dom nišo niti neslanega soka privo-ščile — na Kranjskem pa leži v blizini vinorodne Rake Ijubka Čuo-ja mlaka. Morda se je tuđi gali-ško mesto Lancut nekdaj imenovalo Lančuk, a ne izplača se, da bi to danes natančno vzel v pretres. Iz krajevnih imen se pač^ne da zanesljivo sklepati, kako so Čuki v Starih časih živeli, kake navade so imeli, kako so gradili svoja bivalv-šČa, praznovali svatbe in pokopavali mrliče. Gotovo je, da so ljubili mi\-kroto. Ruščuk, Cukujev in Cucice leže na vlažnih tleh, in da smo Čuki tuđi dandanes radi »fajhtni«, ie zna- I na stvar. Lučja mlaka priča, da so naši dedje tuđi ležali v mlaki — najbrž po večjih slavnostih — in še dandanes se primeri, da kateri iz-meu nas obleži v jarku ali pod mizo. Naši dedje pač nišo bili brez vseh napak, četudi so bili biseri človeštva in mi smo podedovali nekatere njihove slabosti. Posebno značilno krajevno Ime sem našel na Romunskem. Blizo Jassvja leži pod razvalinami nekdaj mogočnega gradu prostrana \as Telebestie Ćukareaska, Prebivalstvo je bogato, ženske locle posebno lepe otroke, moški pa se pečajo s tem, da eksportirajo 13 in 14!etne deklice v Bukarešt, v Odeso in celo v Carigrad. Nisem še zadosti podkovan v romunščini, da bi mogel zanesljivo razložiti pomen krajevne-ga imena »Telebestie Cuka-reasc a«. Ne vem namreč, ali ob-stoji to imenovanje iz besed — tele — beštija — čuk« ali je to imenovanje tolmačiti »te-le beštije čuki«. Sicer pa je prva polovica tega krajev-nega imena za nas manjšega ponie-na, kajti podobna imena imajo še drugi romunski kraji na pr. Telebestie Cupareneo v Bukovini in je polagati poglavitni poudarek na imenovanje Čukareasca, ker leži tu dokaj, da so v tišti pokrajini gospodovali Čuki in je vseeno, Če jih je podvrženo ljudstvo psovalo s teleti in z bestijami ali videlo v njih samo kakor beštije krute gospodarje. (Dalje prihodnjič.) Strm 2. SLOVENSKI NA1OD. 177 štev. Đn ministra irb Triglava. Kakor smo že poročali. bivata že dtje časa na Bledu minister za javna dela, dr. Otok a r Trnka, in ga-liški minister-krajan Vladislav plem. Dfugosz. Od tu delata izlete po prekrasni bldski okolici. Pred ted-nom dni sta bila vrh Q o 1 i c e in se-daj sta obi skala tuđi Triglav. V petek, dne 2. avgusta zjutraj. sta se z avtomobilom odpeliala iz Bleda v Mojstrano; spremljali so ju de-želni Šolski nadzornik dr. Anton P r i m o ž i č iz Hunaja, ki je bil navduševal za triglavsko turo. njegova hčerka gospodična Mila P r i -možičeva, ministeriaini tajnik dr. Korubski z Dunaja in profesor P a j k iz Ljubljane. Zjutraj je vreme v Mostrani slabo kazalo, a ministra se ništa dala oplašiti. Družba je Šla skoz Kot; spotoma se fe vedno bolj vedrilo. Rjavina in Vrbanova špica sta biia popolnoma čista in tuđi nad Karavankami se je dvignila megla; posamezni solndni žarki so že prodirali skozi oblake. Odlična gosta sta občudovala prekrasno okolico, ki je postajala čimdalje bolj slikovita. A v Peklu je nebo zopet otemnelo. in ko so prestopili na Triglavsko planoto. se je vlil dež in jelo je silno treskati okrog Triglava. Pred hudo uro je družba pohitela v Dežmanovo kočo. Nevihta je kmalu šla mimo. a dež ni jenjah navzlic temu je šla družba naprej, da priđe se pred noćio v Tri-glavski dom na Kreda rici. kamor je bila namenjena. Prekoračili so veliko snežišce pod Kredarico in ob pol 8. uri so dospeli v Triglavskt dom (2515 m) S. P. D. Sre<< --' ' " čtn^tva. katereca ic mnogo na Kredarici. sta se ministra do II. ure neprisifjeno zabavala v družbi svojih spremljevalcev ter dveh odbornikov S. P. D.. gospo-darja Korenčana in blagajnika 2>u-šteršiča. Vsi planinci v koči so bili prav dobre volje. Nadaljnega dne. >. avgusta zjutraj. je bil Triglav še v meko za vit: proti pol 6. uri jo je se-ver razgnal in nad blestečim okiepom snežišč ter ledu so se dvignile strme stene kralja vseh slovenskih gora. Ob 7. je družba odrinila iz Trigavskega doma: še nekaj utrudljivih korakov preko mela pod Malim Triglavom in začejo se je potem piezanje v živi skali. Obe ekscelenci sta se izkazala prav spretna v tem poslu, čeravno je to bila prva plezalna tura v njih življenju. Vrh Malega Triglava sta počivala. Veličasten je bil pogled na Vrata, preko vse triglavski planote. na gore v Krmi, v Bohinj ter na Kara-vanke; daleč onkraj gorenjske ravnine sta štrlela vrhova Šmarne gore izzad ljubljanske megle. Škoda, da je megla zakrivala boli oddaljena go-rovja in da so se na potu proti vrhu vedno bolj megle podile krog triglav-sih sten in zapirale razgled. Ob pol 9. je družba dospela na vrh Velikega Triglava: razgled je bil slabši kakor na Malenu a oba ministra sta bila prav dobre volje. Eno uro sta ostala na vrhu. zapisala svoje ime v spo-minsko knjigo in gosp. Korenčan ju ]e fctografiral ob Aljaževem stolpu. Še drugi turisti in turistinje so se zbrali vrh Triglava in vsi skupaj so se vr-nili po isti poti na Kredarico. Med vsemi je zavladal pristni planinski humor, posebno tedaj. ko se je dala na eksponiranem mestu v skalah Malega Triglava vsa družba z ministro-ma na čelu fotografirati. V Triglavskem domu je ministra v imenu odbora S. P. D. prisrčno po-zdravil predsednik dr. Fr. Tominšek. Ekscelenci sta se zahvalila za iskren sprejem ter sta se zelo pohvalno izrazila o izvrstni postrežbi ter o prijaznih spalnih sobicah Triglavskega doma. ki odgovarjajo po praktični in lični opremi vsem zahtevam afpske-ga hotela. Blagovolila sta društvu podariti po sto kron za pospeševanje društvenih namenov. Opoludne sta se s spremstvom po prisrčnem slove-su napotila v Bohinj. Po ravnokar dodelani novi stezi S. P. D. je šio hitro dol na Krmsko sedlo: od tod k »Vodnikovi koči (1800 m). Tukaj so se dvignili oblaki, ki so nekaj ur ležali nad gorami in ministra sta občudovala krasoto Velega polja, najlepse gorenjske planine. V koči so izročili v imenu S. P. D. ministrima dva pre-prasna šopka planinskih cvetk. S tež-kim srcem se je družba ločila od div-nega Velega polja, a mudik> se je v dolino. Med tem se je popolnoma zvedrilo; bil je krasen popoldan. Ob pobočju Tošca, ki slovi po bogati flori, so sli na planino Uskovnico in po lepih gozdih v Srednjo vas. Tukaj je duhovni svetnik župnik J. Berlic povabil družbo v župnišče in postre-gel z okrepčili. Ministra sta se zahvalila za prijazni sprejem in izrekla svoje občudovanje nad prekrasno ie-gc te pristno planinske vaši sredi bujnega zelenja. Ob pol 8. zvečer se je družba z avtomobilom odpeljala domov; vožnja po romantični sote-ski pri Jereki ter po Štengah je bila lep zaključek trigavske ture. Ob pol 9. je družba dospela na Bled. Pokrajinski čari trigavskega goravja so napravili globok vtisk na ministra, ki sta se izrazila, da je po njih prepri-čanju čudovita lepota Kranjske še vse premalo znana po svetu. 4 Stljtnto. Iz TrbovdJ. Kakor nam Je znano, ima gospa Katra \idmayer vedno opraviti pri sodišču v Laškem trgu. Tako je bilo tuđi dne 25. julija t. 1. Tožila je gosp. F. 2., da io je prijel za prsa. da je imela plave in rumene znake. Ko je to izpovedala, pri sod-niji in trdila, da je imela bolečine in da se se vse pozna, je hotel sodnik poslati po zdravniki, da bi to gospo preiskal. A gospa se je hitro oglasila, češ, ni potreba, se nič več ne pozna, ampak za bolečine, katere sem imela, zahtevam 20 kron. Za kaksne in za katere bolečine. To, za kar je Katra \ idmav er tožia, namreč ni resnica. Spoznalo je to todi sodišče. Katri \ idmaver se ni posrećilo, toženca v kazen spraviti in dobiti 20 kron za tište izmišljene bolečine. Upamo, da se bode gospa Katra Vidmaver kmalu poslovila od nas, ker ima preveč opraviti s sodiščem, saj drugače bodo morali še drugo sodnijsko poslopje napraviti in zraven še kakšno sobo za to gospo, da bo kar na sodniji stanovala, ker ima tam toliko opravila. Iz Celja. Ravnokar objavljeni iz-id ljudskega štetja in menda tuđi pasja vročina julijevih in avgustovih dni vplivata zelo neugodno na mo-žgane naših velecenjenih vsenemških mestnih očetov. Navzlic vsem ne-sramnim goljufijam in nasilnernu pre-levljanju slovenskih, pa tuđi od Nem- N j. >e je po- .v^ik4^.. wia je >iu\eii>M /ivelj v mestu Celju zadnje desetletje silno na-predoval. Od tretjine ni daleč Uo polovice — in umevno je, da obhajajo Nemce časih vendarle strahovi. Me-sto izgublja tako naglo svoje nemško lice, da so se pričeli Nemci vsajati že pri malen kost ih. Tako so zadnjič napravili iz nedolžne »Schillerjeve ceste v imeniku telefonskih abonentov ćelo afero in te dni je vzel prjtestant dr. Ambrožič na muho vpokoj. župnika Sattlerja. ker moli po svojih ma-šah v takozvani neniški cerkvi slovenski očenaš. Ena kakor druga afera ni piškavega oreha vredna. Kaže samo, da so se nas pričeli celjski Nemci resno bati. Iz Celja, 4. avgusta. D r. Lev Brunčkoje zapustil naše mesto in vstopi kot odvetniški koncipijent pri dr. Horvatu v Pttju. V kratkem času svojega tukajšnjega bivanja si ni pri-dobil le dobrega slovesa kot vesel družabnik, temveč je tuđi veliko de-loval v naši javnosti. Bil je marljiv član izvrševalnega odbora ^Narodne stranke^, več narodnih društev, posebno pridno pa je delal kot predsed-nik »Zveze narodnih društev<-. Kot tak je predaval večkrat v Celju in okolici ter se sploh trudil, spraviti v »Zvezo* živahno življenje. Z njegovim odhodom smo izgubili celjski na-prednjaki izvrrstno delavno moč. — Slovensko delavsko pod-porno društvo priredi dne 18. avgusta pri Sodinu (poprej Koželju) na Bukovem žlaku veliko ljudsko veselico. Sodeljuje celjska >Narodna ^odba*. — Celjska nemška godba dela našim nacijem veliko preglavic. Ker je 2odba zagrizer«) nacijonalna, ima seveda malo za-služka in je vedno v velikih gmotmh težkočah. En kapelnik za drugim pira iti; kakor čujemo, bodo tuđi sed -rijeka >kapelnika^, ki je itak tako skromen čiovek in nima po svojem znanju niti pravice veliko zahtevati, odpustili. Pole^ pomanjkanja denar-ja, je tuđi pomanjkanje j?odcev. Svoj čas so spreiemali k tej j^odbi samo take, ki so bili najstrožii nacijonalci: danes so že došli do tega. da so jim dobri najpriprostejši jfodci. slovenski godci z dežele, katerih pri drugih godbah niti rabiti ne morejo. Pri enem izmed zadnjih nastopov v mestnem vrtu — »koncerta« se to lajnanje ne more imenovati — so imeli v svoji sredi le enega goslača. »Vahtarica^r se je svoje čaše norče-vala iz »Narodne godbe« in pisala, da so za Slovence dobre — harmonike, sedaj pa Nemci kmalu ne bodo imeli kaj drugega ko — harmonike. Naša nemškutarija ima tuđi jako malo smisla za godbo in koncerte. V »Nemški niši« so imeli koncert s 45 sotrudniki.poslušalcev pa je bilo celih — 35- Fn to najbrže takih, ki so dobili od svojih sodelujočih sorodnikov proste vstopnice. Tako lezejo naši Nemci počasi. a trajno povsod nazaj. — Še enkrat ljudsko štet-j e. Znani statistik dr. H. Pfaundler je objavil o rezultatu ljudskega štetja na Štajerskom članek v »Or. Tgblt.«, v katerem konstatira, da je bilo v Celja leta 1900 od 1000 prebivalcev 226 Slovencev in 771 Nemcev; leta 1910. pa 303 Slovenci in 692 Nemcev. Slovenci so torej napredovali za -4- 77*0, Nemci pa nazadovali za — 79-2 na tisoč. Kdor pozna celjske razmere, ve, da je še ta rezultat nam na škodo potvarjen. Sai smo priob-črfi v nebo vpijoče slučaje nasilnosti Magistralne klike pri Ifcdskem itet-m — a sami danes niroamo nobene-ga stajerskega državnega poslanca, za klerikake je pa Celje po sJovitem ŠusterSičevem izreka — »fremdes Gebietc. — Delitev okrijne-ga orožniškegt povelj-s t v a v Celju. Namestnija je odredila, da se ustanovi za sodna okra-ja Vransko in (iornji grad posebno orožniško poveljstvo v Mozirju, ki bo pa podrejeno celjskemu. To obsega sedaj še vedno okraje Celje, Laško in Šmarje. — Preložitev na-borov iz Celja? Kakor Čujemo, se trudijo nekateri slovenski politiki, da bi dosegli preložitev vojaških na-borov za celjski okraj v št. Jur ob Južni železnici, Žalec in Vojnik. To bi bilo za slovenske nabornike v toliko ugodno, da bi se jim ne trebalo izpostavljati surovostim celjskih po-licajev, ki preže ob naborih kot ja-strebi na vsako slovensko zastavo in trak — na drugi strani bi pa bilo z vezano z manjšimi stroški. To stremljenje podpiramo tuđi mi naj-topleje. — Za tretje zaseda-nje tukajšnje porote, ki se prične v ponedeljek, dne 2. septembra, so izžrebani sledeči gg. za glavne porotnike: Franc Šuler, gostilni-čar v Slovenjgradcu; dr. Rudolf Sad-nik, zobozdravnik v Celju; Jože Vre-čer, gostilničar v Vojniku; Martin Koštomaj, posestnik v Bukovem žlaku; Martin Jug, trgovec v št. Petru pod Sv. gor.; Jože Srime, trgovec v Celju; Franc Lešer, posestnik v Ru-šah; dr. J. Georg, odvetnik v Šmar-ju; lirizant Pirker, oskrbnik v Ko-strivnici; dr. J. Janež, odvetnik v Brežicah; Janez Tratnik, mesar v Trbovljah; Peter Maidič, paromlinar v Spod. liudinji; Filip Krasnik, inže-nir v Loki; Janez Hudina, župan v St. Petru pod Sv. gor.; Karei Cim-peršek, trgovec v Sevnici; Anton Kos, trgovec v Podsredi; Franc We-stermayer, kovač v Celju; Jože Kos, gostilničar v Oplotnici; Ignacij Sa-mec, posestnik v Arclinu; Jože Mof-bauer, gostilničar v St. Jurju ob Juž. želez.; Franc Kraner. gostilničar v Št. Petru pod Sv. gorami.; Martin Lrško, mizar v Celju; Anton Umek, trgovec v Brežicah; Rajmund Brata-nič, trgovec v Lučah: Mihael Cerov-šek. gostilničar v Soštanju; I^eter Ručigaj, trgovec v Bočni; Josip Verdnik, lesni trgovec v Sleži; Av-gust Stojnšek, hišni posestnik v Slatini; Anton Jančic, mesar v Tehar-jih; Andrej Frece. trgovec v Zgor. Sušici; France Stiglic. gostilničar y Rečici; Franc Gerec, trgovec v Pi-šecah; Valentin Vasle, gostilničar v Mozirju; Miha Zmavc, trgovec v Rajhenburgu; Franc Pežman. trgovec pri Sv. Lenartu; Florjan Oajšek, trgovec v Loki- — Za nadomestne porotnike gg.: Konrad Kager, pasar v Celju; Moric Rauch, steklar v Celju; Valentin Kranjc, posestnik v Vojniku; Fric liope. trgovec v Celju; Miha Ouzej. posestnik v Repnem; dr. \ekoslav Kukovec, odvetnik v Celju; Leopold VVambrechtsammler, krojač v Celju: Janez Artman. trgovec v St. Juriu ob Juž. železnici in Sebastijan Selišek, krojač v Celju. — P r e g 1 e d o v a n j e živil vCe-l.j u je znano redko in površno. Se v Gradcu je lahko neki mesar in preka-jevalec mirno prodajal klobase iz mesa od crknjenih svini. dasi je tam kontrola živil precej živahna. Kaj neki pojemo dostikrat mi? Drobne novice. Iz Laškega trga poročajo: One 1. avgusta so našli v gozdu kmeta po dom. Malška obešenega. Pravijo, da je pešec Jože Vrečer, ki je dezertiral dne 21. julija od pešpolka št. 87 v Celju. — I z O r m o ž a. Utonil je dne 2. avgusta pri kopanju v Dravi 171etni pekovski učenec Viljem Kudejowski. — Udari 1 o je v kozolec posestnika Verbi-ča, po dom. Srebotnika v Družmirju pri Soštanju. Vsled močnega naliva se ogenj ni širil naprej. — V S e 1 n i -c i je vrgla Prava na prod utopljen-ca, 35—40 let starega mošKega, najbrže delavca. — V Marnbergu mislijo zidati s pomočjo nemškega »Schulvereina« novo poslDpje za šolski vrtec. — V P t u j u ie imenovan za uradnega vodio na magistratu do-sedanji tajnik Leopold Girtler. Posta-ral se še pod Ornigom ni noben uradni vodja na ptujskem magistratu. — Iz Ljutomera. Hlapec tu-kajšnjega dekana Martina Jurkoviča, Anton Vrzela, je bil obsojen zaradi tatvine v Mariboru na 6 tednov ječe. — Iz Orad ca. Državno pravdni-štvo je dalo v preiskovalni zapor mesarja in prekajevalca klobas Fr. Farendla iz Waltendorfa, ki je imel na graškem trgu in tu v magistrat-nem poslopju prodajalno za prekaj. klobase, meso in druge mesne izdel-ke. Dolže ga, da je kupoval od živin-skega trgovca Orossa v Murskem Središču crknjene m bolne svinje ter je meso porabljal za klobase. Posebna kotnisija je faktično izročila ne le nekaf še celih svmj in veliko mesa iz trgovine konjačn. Pred prodajalno in stofnico mesarja Farendla je došlo v soboto dopoMne do celih demonstra-cij razburfenega občinstva. — H B i-zeljskega. Triletni Ivan Ster- mecki se je igral na domačem dvori-šču. Pri tem je spodmaknil podloge izpod zadnjih koles težkega voza. Ta se je začel premikati in povozil dečka. Ivan je dobil tako hude poškod-be, da je za 6 ur umri. — Iz Gradca. V zadnji seji trgovsko - obrtni-ske zbornice je poročal tajnik Kame-nitzky o trasni reviziji normalnotirne železnice iz Rogatca v Brezice. V isti seji se je zbornica zavzela za telefonsko zvezo Ernovž - Lučane-Zgornja Kungota - Maribor. Roraško. Zapostavljanje siovenskega jezika na solah na Koroškem. Upravni sodni dvor na Dunaju je izrekel v soboto v sporni zadevi glede učne-ga jezika na ljudski soli v Vogercah razsodbo, ki je značilna za nemško vlado in velepomembna za koroške Slovence. Jezikovno razmerje na ljudski soli v VogrČah je bilo dosedaj po deželnem Šolskem svetu določeno tako, da se podučujejo v prvih razredi!] slovenski otroci v slovenskent jeziku, obenem pa se uči nemščina za to, da se slovenski otroci priva-dijo toliko nemškemti jeziku, da v višjih razredih lahko slede nem^ke-mu poduku v vseh predmetih (?). V teh razredih se podučuje slovenski jezik obligatno za slovenske učence 3 ure (?) na teden- Krajni šolski svet v Vogercah in občina Blate sta vlo-žili na deželni šolski svet koroški vlogo, da naj ostane za Slovence učrri jezik tuđi na višjih razredih slovenski. Temu povsem upravičenemu ■ -■•.' c' ■vciki'V, ^e je seveda nemški deželni šolski svet zoprsto-vil in zavrnil. Slovenci so se pritoži-Ii zoper to pristransko odločbo na naučno ministrstvo. ki pa je pritož-bo, oziraje se na želje staršev slovenskih otrok, da bi se priučili nem-škemu jeziku, zavrnil. Tuđi proti tej odločbi so se občina Blate, krajni šolski svet v Vogercah in KoneČnik in njegovi tovariši pritožili na upravni sodni dvor na Dunaju. ki je pritož-bi ugodil in prejšnje odredbe kot ne-postavne zavrnil. Pri tem se je po-stavil upravni dvor na pravno stali-šče. da se srne na javni ljudski soli določiti za vse razrede samo eden in isti učni jezik. Zlobna detomorilka. Kakor smo že poročali je vrgla dekla Terezija Csondor, ki je uslužbena pri iieki ogrski rodbini na pocitnicah v Beli svojega novorojenčka v straniŠče. Otroka je rešil pravočasno hišni gospodar. Mati so izpustili za t>ar dni iz preiskovalnega zapora. toda ko je prišla domov je otroka zadavila. Izročili so jo zopet sodišču. Utonil Je v Kamercah pri kopanju učenec Martin Premel. sin va-škega kovača. Ko je mati zvečer po-grcšila otroka. ga je šla iskat in ga ie našla mrtvega v nekem tolmunu. Primorsho. Iz finančne službe. Finančni ko-misar dr. Adolf Krisajan v Trstu je dobil zlat zaslužni križec s krono. Iz poštne službe. Višja poštna oficijala Josip BragaČ v Pulju in li. Pavancnv Trstu sta imenovana za poštne kontrolorje. Občinske volitve v Gorici. Gori šk i magistrat je razglasil, da so razsta\ljeni popravljeni volilni imenik i za dopoinilne voiitve v goriški mestni svet v mestnem anagrarič-nem u radu od 8. avgusta naprej 4 tedne. Reklamacije je vložiti pri mestnem magistratu tekom 8 dni od 5. septembra dalje. Slovenci se bodo spominjali, da je vlada prvotne imenike zavrnila in odgodila volitev zato, ker so bili imeniki v škodo Slovencev skrajno netočni in pomank-ljivi. Opozarjajo se, da je njihova dolžnost, da se prepricajo, za koliko so ti novi imeniki izboljšani. Tržaški občinski svet je vspre-jel v zadnji seji predloge pogodbe mestne občine tržaške s tržaško tramvajsko družbo glede novo zgra-denih prog cestne električne železnice v Trstu. S tem je rešeno vpraša-nje, ki se je že več let obravnavalo v vseh merodajnih krogih. Občina je znižala od družbe določena predajno vsoto 450.000 na 440.000 K, vspreje-la pa je predlog družbe, da je pre-vzetje obrata za občino I. 1923 obli-gatorično. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« (sedež: Kavama »Miner-va« ulica Acquedotto št. 20) priredi v nedefjo. dne 1. septembra 1912 športno slavnost in kolesarsko dirko povodom društvene petletnice usta-novitve društva na OpČinah pri Tr-stn na dvorišču gospoda Ivana Gor-jnpa. Smrt na železnlškl prog]. V soboto smo poročali, da so našli na že-lezniški progi nedaleč od Repenta-bora strašno razmesarjeno truplo ne-kega moŠkega neznanca. Včeraj so dognali, da Je ponesrečenec tapetnik Gorjup iz Senožcč. Gorjup je bil epi-leptičen in ie bržkotne v hipnem na- padu obležal ob priliki prehoda čez železniški tir na progi. Zločin je po sodbi merodajnih krogov izklju-čen. Tržaška sleparka s kartami pri-leta. Pred dvemi, leti je slovela med | tržaškim laškim damskim svetom — bila je to seveda javna tajnost v bolj-ših ženskih laških krogih — kot pri-znana vedeževalka s kartami, ki vse ugane (?) franeoska madam Andre. Ta ženska je delala v Trstu izborne kupčije in lahkovernost laških dam — posebno zaljubljenih — lepe do-bičke. Končno pa se je naveličala farbati tržaške dame in je pobegnila na Laško. Poleg lepega zaslužka pa je odnesla svojim klijentinjam še za okroglo 5000 frankov zlatnine. V soboto je naletela neka opeharjena laska klijentinja zvito franeosko ma-damo na Lidu v Benetkah. Takoj jo je napadla in je napravila skandal na ulici. Vedeževalka ji je ponudila 5000 frankov, če jo pusti na miru, toda brezuspešno. Užaljena gospa je po-klicala stražnika, ki je Andrejevo aretiral. Pripeljejo jo v kratkem v Trst. Nova stacijska ladja za Levan-to. Bojna ladja »Cesarica Elizabeta«, ki se je vrnila pred kratkem iz vz-hodnega Sredomorja je določena za stacijsko ladjo za Levanto in odplu-je 15. septembra v Smyrno. Zaprtje hotela. V soboto so za-prli, kakor poročajo iz Pulja »Rivie-ra hotela, ki je bil že delj časa v konkurzu in ga je dosedaj upravljala uprava konkurzne mase. Tatvine v pomorskem arsenalu v Pulju. Ne samo pri mestnem gospodarstvu v Pulju so gospodarili laški gospodarji skrajno nesramno in ogoljufali občino in davkoplače-valce za lepe tisocake, kar je dokazala že preiskava in več obsodb laških mogotcev pred okrožnim sodi-ščem v Rovinju, marveč so goljufali, kakor nam spričujejo zadnja vero-dostoina poročila laski uradniki drugih uradov in tuđi z njimi v zvezi laški trgovci, kjerkoli ni kolikorkoli so mogli. Pred par dnevi so aretirali v Pulju trgovca z železnino del Negra, ker so prišle oblasti na sled, da je kupoval ta mož za sramotno nizke cene stvari, ki so bile ukradene v puljskem pomorskem arzenalu. Raz-širja se govorica in sicer zelo ver-jetna. da se je kradio v arzenalu prav sistematično že delj časa in sicer v velikem obsegu. Obenem z Negrom so aretirali tuđi že nekega uradnika vojne mornarice, ki je zapleten v ta komplot in sledi, kakor trdijo dobro poučeni krogi, še več aretacij zaradi tatvin in goljufij izvršenih v arsenalu. O tem borno, ko se objavi uspeh in opravičenje teh aretacij še več poročali. Desetletnico Sokola v Šišfci. Deset let je minulo, odkar je raz-prostrl Sokol tuđi v Šiški svoja krila, deset let vstrajnega, neumomega dela na sokolskem polju. V soboto zvečer je imel šišenski Sokol svoj slavnostni občni zbor, na katerem se je videlo, da je bil ta Sokol res eno izmed najmarljivejših društev. Ker je bil starosta zadržan, je otvoril občni zbor podstarosta g. Cimerman, pozdravil vse navzoče brate, posebno pa starosto ljubljanske župe g. dr. Kokaljain župnega načelnika g. Kajzela. Nato je govoril tajnik g. Režek slavnostni govor, dgar vsebino smo prinesli že v soboto. Nato sta'bilag, Zakotnik in g. Drenik star. za svoje zasluge izvoljena častnim članom. Izrekla se ie tuđi zahvala bivšim načelnikom gg. Boltavzerju, Koste-napflu in Dreniku rnlaj. Govoril je nato župni starosta g. dr. Kokalj, ki je navduševal za vstrajno sokolsko delo in vspodbujal k nadaljnjem trudu. Tuđi župni načelnik g. Kajzel je čestital šišenskemu Sokolu na njegovih uspehih in neumornemu delu, s Cimer je pre-magal mnogo zaprek, ki so se mu stavile na pot. Nato je zaključil podstarosta slavnostni občni zbor. V nedeljo dopoldne se je vršila skušnja v telovadnici Narodnega doma, popoldne pa se je vršila v Siški velika sokolska veselica. Sišenski Sokol je pričakoval z zastavo bratska društva iz Ljubljane in ob 21 4 uri se je vršil pred Koslerje-vem vrtom sprejem. Na čelu ljubljanskih društev je jezdil jezdni odsek Sokola, temu so sledila druga društva ljubljanske župe. Podstarosta g. Cimerman je nagovoril zbrane Sokole. Odgovoril mu je starosta župe g. dr. Kokalj. Sprevod je šel nato proti Siški. Na čelu je jezdil jezdni odsek, sledila je Slovenska Filharmonija potem Šišenski Sokol in nato ostala župna društva. Med potjo po lepo okrašeni Šiški je sprejelo Sokole navdušeno ob-činstvo, raz oken pa so sipale narodne dame na Sokole cvetke. Pred občinsko hišo se je sprevod ustavil in je nagovoril Sokola župan g. S e i d 1. Pozdravil je zbrane m nožice Sokola v imenu občinskega sveta in čestital Šišenskemu Sokolu ob njegovi deset- Stran 3. ,_, „_ SLOVENSKI NAROD. ________________m--------------------------------------------------- I etnici. Nato je čestital še starosta župe z. Kokalj šišenskemu Sokolu, nakar ^a je pozdravila se gospa Cimermani ova in pripela zastavi šišenskega Sokola nov trak. Tuđi ostali zastavi iz Ljubljane in Vrhnike ste bili okrašeni ; lipovimi venci. Nato se je zahvalil g. Cimerman narod, ženstvu, posebno pa gč. J. Z d e š a r j e v i, ki je lastnoroćno zgotovila trak, ter ji izročil kot mal >pomin krasen Sopek. Vrtil se je po-;em obhod po Šiški. Povsod je ob-; nstvo sprejelo vrle Sokole z velikim navdušenjem. Ko so dospjeli na vese-lični prostor, je imelo članstvo in Sokoliće še vajo za proste vaje, javna :e!ovadba pa se je pričela ob 5. uri ropoldne. Izvajalo se je pet prostih vaj, tako za Sokole kakor za Sokoliće, Irmed katerih je vedno najbolj ugajala eta, najtežja. Posebno siguren je bil astop dvanajsterih Članic. Tuđi telo-vadba na orodju je dobro uspela. Zlasti pa je navdušil občinstvo nastop vronie vrste, v katen je telovadil tuđi tretji zmagovalec v Pragi br. Fux. Tej vzorni vrsti so tuđi Sokoliće poklonile vence in zvezni predsednik g. ir. Oražen in župni starosta g. dr. Kokalj sta ji čestitala na krasnih uspehih. Ugajale so tuđi skupine na bradljah in sploh je občinstvo se iz-reklo zelo pohvalno o krasni telovadbi. Po končani telovadbi se je na obzirem vrtu razvila živahna zabava, pri •.ateri je svirala neumorno .Slovenska filharmonija" pod vodstvom g. Tep-lega, pel je dobro izvežban pevski ibOf, dvigali so se razni zrakoplovi, proti včeru se je zažgal tuđi umetalni ogenj, vse, kar si je poželelo srce, se je dobilo po raznih paviljonih. Na plesišču se je vrtela plesaMjna mlazna ob zvokih posebne godbe. Da e tuđi veselica tako krasno uspela, - pač zahvala v prvi vrsti požrtvovnim damam, ki so res neumorno delovale v prid društvu. Po raznih paviljonih se je dobivalo raznovrstna krepala, kakor v treh pivo, v dveh vino, šampanjec jestvine. slaščice, cvetlice, igrače, kavo, in razne lepe dobitke. Zlasti gre zahvala eospe P i r-kovičevi pod katere predsedstvom ;e vršil damski odbor svojo težko na-ogo. Pri raznih paviljonih so načelo-v ale sledeče dame : A d 1 e s i č e v a, Vambergerjeva, Cimermanova, Nočeva, Bonaceva, Pintarjeva, Pušarjeva, Rozmanova, Tav-čarjeva, Petričeva, Režekova in gdene. Zdešarjeve, Manica Komanova in gosp. Ogrizek. Le-pemu vremena se je tuđi zahvaliti za miogobrofen obisk Sokolov, ki jih je ::io na 300 v kroja, in mnogobro;no občinstvo, ki je vedelo ceniti zasluge -t teiavne naloge, ki jih izvršuje So-m: \ si so prišli, vsi so prišli, samo njega ni hiln« — Kdo je pred se do val sestanku katoliškega diiaštva? Sestankn hr-vaske^a in slovenskesa katoliškega u'.jfci^tva -c ■ "cJ^v j \..' * ^-v aka-đetnik Jelavi^. Kdo je ta Jelavić? To je pisce onega članka v Hrvatski Riječi , v katerem se Hrvat je pozi-vajo, na? se ne udeleže evharistične-ga kongresa na Dunaju. Ko je ta čla-nek izšel, je bil »Slovenec< ves iz sebe. Psoval je pisca dotičnoga članka za prifrkftieitega človeka, ki ni ma pravice govoriti o tako vzvišeni stvari, kakor je evharistični kon-cres. Med drugim je tuđi poudarjal, da se naj Hrvat je ne dado voditi od takih nezrelih in neresnih mladićev, kakor je pisec protievharističnega članka v »Hrvatski Riječi. Tako je pisal Slovenec« pred približno enim mesecem. A ironija naklučja pa ie hotela, da je prav ta Jelavić. ki ga je Slovence- nedavno tega proglasit za »prifrknjenega človeka*, za »ne-zrelega in nesramnega mladica«, se-daj predsedoval ^sestanku hrvaškega in slov^pskega katoliškega dijaštva < - Ljubljani, če je bil že predsednik prifrknjenec*, >nezrel in neresen iladič . kakšna je bila potem prire- litev sama? -f »Poznati dr. Šusteršsć«. Hr-atska^. glasilo hrvatskih klerikal-:ev, zaključuje svoje poročilo o ljub-»anskem klerikalnem dijaškem se-štanku s tem-le stavkom: »Ciovo-;nm Jolavića, pa onim poznatog dr. Misteršića na novo je utvrdjena slo-?a i jedinstvo katoličkoga slovenskoga i hrvatskoga naroda. Ali ni to imenitno. Hrvatska- stavlja >po-znatog drja. Sustersiča« v eno vrsto s tištim Jelavićem, ki ga je nedovno sam Slovenec proglasil za pri-frknenca - in za nezrelega in neres-nega mladića*?! Sicer pa že ahko Hrvatski * povemo. da njena j -ime-ra i^ustersiča z Jelavićem ne stoji, ker Susteršiča sploh ni bilo r » se-stanku klerikalnega diiaštva. Tak gospod kakor je dr. ^usteršič, tač ne hodi na sestanke studentov, lemenatarjev in študentkov. — Katoliški student je gro/e s — krvavim pokoljem! V pornčilu. pri-občenem v Hrvatski^ o klerikalnem dijaškem sestanku v Ljubljani, čitamo ta-le zanimiv in za klerikalne Rubliće značilen odstavek: Med Bi-šćanovim govorom je došlo do ne-ugodnega in vrlo značilnega incidenta. Mestna policija je namreč javila dijaštvu, da je prepovedano iti v sprevodu na kolodvor pred škofa iMahnića. Bosanski in dalmatinski diiaki so jeli na to neliheraino vest liberalne mestne policije groziti z demonstracijo, ki bi se mogla po krivdi »liberalnega« župana Tavčar-ia spremeniti v krvavi pokolj, ako hi k sreči ne došla brzojavna vest, da dr. Mahnič ne more priti že danes, marveč sele jutri." — Ali nišo boje- viti ti kleriknmi Bublići? -+- Iz učiteljskih kromov nam 11-šejo: Gospod urednik! Kam plove-mo? Oandanes se pošiljajo pri nas na Kranjskem v penzijo Še Clll mOZje. Tako n. Pr. je bil v zadnji seji dezci-nea šolskega sveta penzijoniran 49-leten mož, ki ima komaj 16 definitivnih let, mož telesno in dušno krepaK. Ni čuda potern, da je zavladalo usod-no pomanjkanje moških učmh moći na Kranjskem. Nameščajo pa ćelo na enorazrednice kot šolske voditeljice gospodične, ki so komaj izlczle \z Kake klošterske preparandije! Ali ni to skandal, ki bije v obraz tozadevmm postavnim določilom? — Uubezen do nxtoe grade je Sicer samo občutek, vendar vazen narodno-gospodarski činitelj. Ona vpliva na pojav, čegar posledice ču-timo v svojem gospodarskem in po-litičnem življenju. Ljubezen do rodne grude je čut, ki nam pripelje tiso-če in tisoče Amerikancev nazaj v domovino, ki bi sicer lahko ostali v Ameriki. Ti Amerikanci tvorijo kvas in jedro protiklerikalnih opozicij na deželi, napredno armado na naši kmetiji. To je politični vpliv Ijubezni naših kmetov do rodne grude. Tuđi j gospodarskega vidimo: ceio teudf, ko amerikanec še ne more doimv, pošilja denar v domovino in kupuje zemljišča, da stavi nove, lične niske namesto starih bajt. Zato je v našem narodnem interesu, ne le da ta čut v našem ljudstvu ne zamore, temveč da se še okrepi in utrdi, da ga kmet ne bo čutil le instinktivno, temveč zavedno, to se pravi, da se bo kmet zavedal tuđi vzrokov, zakaj mu koristi, če je lastnik zemlji-šča, če spozna ugodne higijenske, nravstvene in socijalne posledice kmečke samostojnosti v primeri z neugodnim vplivom brezzemlja na velikomestni in tovarniški proleiar«-jat. Dajte torej čitati našemu ljudstvu članek »Kmetje, ljubimo svojo zemljo!«, ki ga priobčuje najnovej-ša številka >Slovenskega doma«. Iz Most nam pišejo: Gerenta Oražma vljudno vprašamo, kaj se je zgodilo s tisto bolno kravo, ki so jo te dni ponoći pripeljali na vozu na vrt gostilničarja in mesarja Prusni- ka v Novem Vodmatu? Z Bleda se nam poroča: Mini-ster Ladislav pl. Dlugosz je včeraj dne 4. t. m. odpotoval v spremstvu ravnatelja pl. Eichnerja na svoje posestvo Siary v Galiciji. Minister je prebival 3 tedne na Bledu in ložiral v hotelu »Toplice* in vporabljal doktor Eder-jevo zdravilišče .Rikli-. Minister je vžival vsled svoje izredne Ijubeznivo-sti spiošno spoštovanje letoviščarjev in je obljubil, da tuđi prihodnje leto obišče Bled, ker ga je bivanje na Bledu v vsakem oziru nad vse zadovoljilo. Ob priliki obiska odbornikov deželne zveze za tujski promet, gg. dr. Benedika in dr. Krisperja omenil je visoki dostojanstvenik, da je očaran od naravnih krasot Bleda, kateremu so dani vsi pogoji svetovnega letovišča. Minister, ki si je natančno ogledal vse naprave Bleda, je povdarjal potrebo vodovoda in električne razsvetljave, posebno nabavo interurban-telefona na Bledu, kateri je najvažnejši faktor mo-dernega letovišča. Vsled tega je pripo-ročal deželni zvezi, da se z vso intenziv-nostjo zanima za to prepotrebno telefonsko zvezo in obljubil, da bode z vsem svojim vplivom podpiral to akcijo. Naloga vseh poklicanih faktorjev je torej, delovati na to, da dobi Gorenj-sko, posebno pa Bled lelefonične zveze. Letošnja sezona ima veliko privlačno silo za turiste na Gorenjskem, katerih je letos posebno veliko število. Tuđi minister za javna dela Otokar Trnka in minister Ladislav pl. Dtugosz sta napravila več gorskih tur, ter minuli teden posetila tuđi Triglav. „Dom na Vršiču" je bil včeraj slovestno otvorjen v prisotnosti lepega števile planincev. Po božji službi, ki jo je opravil župnik Aljaž, je predsednik kranjskogorske podružnice dr. Ti čar v lepem govoru proglasil dom za otvorj en. Na to so govorili v imenu češke podružnice Slov. pl. društva dr. Dvorsky, v imenu osrednjega društva predsednik dr. Fran Tominšek, v imenu „Hrvatskega planinarskega društva" sodni svetnik dr. Čačković iz Zagreba, v imenu tržaške podružnice dr. Pretnar, v imenu 27. pla-ninskega polka poročnik dr. S a b o t h y in v imenu soške podružnice dr. G r u n-t ar. Po slovesni otvoritvi se je razvila živahna planinska zabava, pri kateri so skrbele za telesna okrepčila kranjskogorske gospodične pod vodstvom gdč. Franjice Tičarjeve. Dom na Vršiču stane 20.000 kron. Pripomnimo, da se je otvoritve vdeležila posebna deputacija planinskega polka, obstoječa iz več častnikov in podčastnikov. Iz Semiča. Naš Sokolski izlet ni dišal našemu dičnemu /upniku Stan-kotu. Ni vedel. š čim bi naredil več-jo reklamo za naš izlet. A brihtna plavca vse iztuhta. V ta namen \z v zgodnji uri vstal, ter premisljal kako bi to nalogo izpeljal. Ali dobro jo je pogodil, kakor kažejo naslednje \v-stice. dobesedno: Tako lepo, dragi moji! »Jaz kot dušni pastir te fare in ozirajoč se na škofove besede pri zadnji generalni preizkušnji vas u»c-r^m opozoriti, da kdor je kaj zaveden, kdor je naše stranke, kdor je pravi faran se ne srne udeležiti današnje tukajšnje veselice — amen. Prav lepa hvala g. pastir. Ali ste vi-deli vaše pobožno ljudstvo, kako je sprejelo na trgu Sokolske rdeče sraj-ce, ali ste videli kako z zanimanjem je sledilo vsaki točki telovadbe, ali vam ni srce počilo ali so žolč razli!? To je bil dovolj jasen dokaz, kako se od dne do dne množijo Sokolske vrste, a cukolada pada, kakor se je pred kratkim v Semicu pokazalo. No, kaj pa g. dolgonosi župan, kako je pa vam pri srcu? Kaj ne hudo! Vseeno, akoravno nam ste slavolok podrli ter ga vzeli, kateri nam je bil dovoljen od cestnega odbora, so na- n vzlic temu trdno prikorakale Sokol- g ske trume na trg. Vas ni bilo, ker 1; ste se najbrž skrili v luknjo. Kaj pa j< dchodki, katere ste dobili od nas, jih T bodete prejeli, čeravno so iz Sokol- i skega žepa? Veriamem — ker vem, V da na to ne gledate kdo jih da, če- i ravno bi bili Iškarijotovi. i Zdrastveno stanje občine ijub- < janske od 21. do 27. julija. Novoro- i encev je bilo 17, mrtvorojenci 4, < umrlo jih je 25 in sicer 15 domaćinov i in 10 tujcev. Za dušljivim kašljem je ( umri 1, za jetiko 5, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 17. Za infekcijoznimi bo-leznimi so oboleli in sicer za ošpica-mi 2, za škrlatico 4, za grižo 1, za dušljivim kašljem 1, za vratico 1. »Ženski detektiv,« krasna, vele-zaniiniva drama, predvaja se le še danes pri večernih predstavah »Elek-troradiografu Ideal«. Slika je ena najboljših detektivskih dram in je bila povsod z velikim uspehom pred-vajana. Ražen te slike je več naravnih in komičnih slik. Naiden utopljenec. Danes okoli 6 uri zjutraj je nek mestni prižigalec našel pri Marijinih toplicah Pred Pru-larni v Ljubljanici leta 1846 v Došlo-viču rojenega vpokojenega uslužbenca finačnega ravnateljstva Ivana Knafliča. Ko so ga potegnili iz vode, je došla policijska komisija zamogla konstatirati le smrt ter odredila da so njegovo truplo odpeljali v mrtvašnico k sv. Kri-štofu. Knaflič je bil nekoliko abnor-malen in je moral vsekakor po ne-sreči zaiti v vodo. Iz prepira pretep. Ko je v so-boto zvečer sedel v neki gostilni v Kolodvorski ulici nek prevoznik, je prišel tja tuđi njegov bivši hlapec ter začel očitati, da mu gospodar še dol-guje na plači. Začela sta se prepirati, naposled pa jo gospodar pripeljal hlapcu krepko zaušnico. Nato sta skorila vkup ter začela kazati vsak svojo atletsko moč. Ko sta se prerinila na ivorišče, pograbi prevoznik „trikel* ter hlapca z njim po glavi tako nakreše, da je ta zadobil znatne poškodbe. Zadnjo besedo bo izreklo sodišče. Tepež. Sinoči so se v neki gostilni na Martinovi cesti gostje sprli in je eden pri tem 191etnega mesarskega pomoćnika Alojzija Dimica z vrčkom udaril po glavi ter ga tako poškodo-val, da je omedlel. Na lice mesta došli zdravnik fizik, magistratni svetnik g. dr. Krajec je odredil, da so poškodo-vanca odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Z električnega voza padla. V soboto popoldne je v obližju šentpe-terske mitnice z električnega voza padla služkinja, Frančiška Jevnikarjeva ter tam nezavestna obležala. Odnesli so jo najprvo v policijsko stražnico, potem pa, ko je prišla k sebi v deželno bolnico. Karambol. Ko je v soboto po Stritarjevi ulici posestnica Frančiška Hrumova peljala z vpreženim konjem, je ta tik pred prihajajočim električnim vozom skočil na tir, kjer je električni voz zadel v voz Grumove s tako mo-čjo, da je konj padel ter pri vozu zlomil oje. Svojo ženo z nožem sunil je sinoči v neki gostilni v Metelkovi ulici Fran Valenčič ter je na levi roki tako poškodoval, da je morala v bolnišnico. Valenčič je ta čin izvršil med nekim prepirom v nepremišljeni naglici. Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil 42 letni slabo^asni Ivan Juvan, iz Kamniškega okraja ter se pritepel v Ljubljano in po Dunajski cesti beračil, kjer ga je zalotil stražnik in aretoval. Oddali so ga sodišču. S ceste. Minuli teden je nek iz-vošček zadel v trgovca Jožefa Lavriča, ki se je peljal s kolesom, ga podrl na tla, vsled česar je ta zadobil na levi roki znatno telesno poškodbo in tuđi kolo se mu je tako potrlo, da ima 60 K škode. — Danes zjutraj je na Marije Terezije cesti hlapec Anton Ka-stelic tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v mlekarski voziček Fran-čiške Selanove ter ji prevrnil 10 litrov mleka; včeraj je pa nek voznik po Turjaškem trgu tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v plinov kan-delaber s tako močjo, da se je vsled šunka plinovka popolnoma razdrobila. Na potu v bolnišnico umri. Danes je v dež. bolnico spremljala žena to-vamiškega delavca iz Tržiča Ivana Bedina roj. 1871. leta v ŠenČurju ter tjakaj pristojnega. Ko sta na iužnem kolodvoru izstopila iz vlaka, ie bil Bedina že tako oslabel, da ie takoi umri. Policijska komisija je odredila, da so njegovo trupk) prepeljali V mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnik je umri vsled sušice in zapustil tri nepreskrbljene otroke. Brez dovoljenja sta minuli teden lovila na Selu sulce delavca Karei in Franc Šuštar ter enega, ki je tehtal 10 kg, prodala v neko restavracijo v Ljubljani za 16 K. Orožništvo je oba izsledilo in ovadilo sodišču. — V Gradašci je pa neki železničar, njegova žena in sin istotako brez dovoljenja nalovil sa 10 K rib. Tuđi ti so ovajeni. Pri kopanju okradena je bila mi-luli mesec na Crnučah kontoristka fdč. Jožefa Wal iz Ljubljane. Izgini-a ji je denarinca z 10 K. Orožništvo e kot tatu izsledilo 121etnega dečka ^ranceta Urbanca iz Ježiće. Fante je mel pri sebi 62 K 04 vin. denaria, za tatere trdi, da jih je našel v cestnem jarku, kar pa seveda ni verietno. Ako je bil še kak Ljubljančan tam okra-den, naj se zglasi pri policiji. — Vi petek sta bila pa v Koleziji aretirana dva mlada ogrska cigana - krošnjar-ja, ker sta na sumu, da sta nekernu dijaku ukradla denarnico, v kateri je imel 4 K. Oddaii so ju okrajnemu sodišču. Izgubljeno in najdeno. Alojziia Kocjančičeva je izgubila zavitek predtiskarij. — Marija Gajerjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K. — Prevoznik Iv. Zupančič je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 K denarja. — Štefan Rovsek je našel manjšo vsoto denarja. — Zidar Ivan Mahne je našel vezane sekirice »Musik fiir Alle«, kate-ro dobi lastnik na osrednji policijski i stražnici. — Pekovski vajenec Anton Ban je našel srebrno zapestnico. — Iva Fluch je izgubil srebrno žepno uro. Pri včerajšnii sokolski veselici v Šiški je izgubil knjigovodja gospod Konrad Vašič crno denarnico, v kateri je imel okoli 70 K denarja. Pošteni najditelj naš jo blagovoli oddati pri magistratu. Izgubil se je v soboto zvečer med potjo iz Kranjske gore na Vršec v rujavo usnje vezan Bonačev vozni red, kateremu so prišiti oziroma priloženi razni zapiski, poštne znamke in več narodnih kolkov. Pošteni najditelj se naprosi, da odda to ali V hotelu Razor v Kranjski gori, ali pa v uprav« ništvu „Slov. Naroda1* proti nagradi. Našel se je v nedeljo dopoldne na poti iz Vršeca v Kranjsko goro telovnik v katerem je ura s srebrno verižico. To se je oddalo v hotelu Razor v Kranjski gori. Ušla je grlica gdč. Matildi Hro-vatin, stanujoči na Franca Josipa cesti št. 11, II. nadstropje na levo. Dotičnik, kamor se je zatekla, se uljudno prosi, naj jo vrne proti odškodnini. Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri ob ugod-nem vremenu od pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«. — Spored:, I 1. Forster: »Planinska«. 2. Suppe: »Lepa Galatea«, ouvertura. 3. Nčd-ved: a) »Mili kraj«, b) »Zvezna«, pe-smi. 4. Leoncavallo: »Bajazzo«. 5. Dvorak: >Slovanski ples št. 4.« 6, Oounod: Slike iz opere »Faust«. V restavraciji na južnem kolo-Ivoru nastopi jutri v torek variete-Iružba, katere člani uživajo dober ^las. Vodja te družbe g. Balduin je >il že večkrat v Ljubljani in vselej z iobro družbo, ki je nudila občinstvu pcaj prijetno zabavo. Koncert dunaiskega damskega slit ne ga orkestra bo danes in vsak dan v kavarni »Central«. Narodna obramba. 25letnica logaške moške podružnice Ciril-Metodove družbe. 4. avgusta se je na prijetnem vrtu hotela Kramar vršila ta pomembna jubilejna slavnost ob najlepši udeležbi, tako, da se lahko reče, da je finančni uspeh enako velik, kakor moralni. Priredila so to slavnost logaška narodna društva in njihovi odbori, kakor častni predsednik združenih narodnih društev so si za velik trud pri pripravan pri-služili ravno tako pohvalo, kakor nar. gospe in gospodične za neumorno sodelovanje pri veselici. Že od 4. pop. je igrala godba 47. pešpolka iz Gorice slovanske pesmi, ki so mnogo pripomogle k tako lepemu narodnemu navdušenju. Oficijelni spored se je pričel z deklamacijo prigodnice, ki jo je spesnil g. učit. E. Gangl, krasno-slovila pa vzorno gdč. Linči Pun čuli ova. Za njo je govoril družbeni blagajnik g. notar Hudovernik, ki je skupno z g. prvomestnikom vlad-nim svetnikom Senekovičem za-stopal vodstvo C. M. društva. Njegov, čistega rodoljubja poln govor, ki se je nanašal na lepa napisa na veselič-nem slavovoloku: „Ne pustimo tujčiti naše mladirie*, „Ne pustimo krasti naše zemlje", je vzbudil viharno odobravanje. Pričele so se navdušene narodne in umetne pesmi, ki jih je pelo pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane, ki je prihitelo s svojim navdušenim pevovodjo Pali o r j e m povzdignit jubilejno slavnost. V paviljonih so z vso spretnostjo vodile težavne posle kot načelnice v slaščičavni gg.: Tavčarjeva in Golijeva, pri jestvinah gg.: Lea Dereani, Mirni Fras in Marija Jenko, pri pivu: gospe Hladnikova in Pinova, v vinarni gospe Bajčeva in Vehovčeva, v go* stilni gospe Marušičeva in Puppisova, v paviljonu za razne stvari pa so pridno razpečavale razglednice, kon-fetije, tobak in dr. gospodične Urba-sove, Ferjančičeve in Gradišnikove, Srečolov je stal pod opravo g. Bajca. Tu je g. Kraigher s svojo temperamentno neumornostjo dosegel družbi artn 4. SLOVENSKI NAROD. 177 štev. premnogo plodonosnih kroti. Vitelica je trajala z rastočo žtvahnostjo do potne noči. — Ob 3. pop. so narodna droftva poloiila venec na grob po-drnirričnih ustnoviteljev, vzomih rodo-Ijnbov Tollazzija in Ribnikarja. Tuđi „Slavec* je zapel tema možema na grobu, da se dostojno proslavi spomin narodnih delavcev. Jubilantki, logaški rnoški podružnici ob koncu čestitamo k petindvajsetletnici in tako lepi slav-nosti. Društvena naznanila. Sokolski zlet leta 1913. Stano-vanjski odsek ima svojo sejo v pone-deljek dne 5. avgusta 1912 ob pol 9. uri zvečer v zvezni sohi v Narodnem dotnu. Pridite zanesljivo. — Dr. Aloj-zij K o k a I j, predsednik. Julij D e u, tajnik. Narodno socijalna zveza. Usta-novni shod združenja narodnosodjal-mh organizacij za jugoslovansko ozem-Ije bo dancs dne 5. avgusta ob ' ?8. Uri v areni Narodnega doma. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Naša mladina in narodnost, gosp. dr. Ivan Lah; 2. Zahteve ž e le z n i č a r-jev in njihove organizacije g. po$l. Bari val, tajnik „Zemske jedno-ty zfizencii drah pro kralovstvi Ceske* in gosp. Ivan Škerjanc, predsednik wZvezc jugoslovanskih železničarjev* iz Trsta; 3. Strokovne organizacije in delavstvo gosp. posl. Choc in gosp. Brandtner, tajnik wNarodne delavske organizacije* \7 Trsta; 4Socijalizeminnarodnost gosp. posl. Choc; 5. Pomen in na-men Narodno-soci jalne t veze, £<^r- \' K: - ■. c c. pre^>ednik .Narodne delavske organizacije" iz Trsta; 6. Pozdravni nagovor drugih na shodu zastopanih organizacij. Kako potrebna je ta organizacija za nas Slovence, to dokazuje najbolj zadnji čas pisava ,Slovenca". „Slovenec" vedno vsevprek čenča o neki „novi stranki", v pojasnilo povdarjamo, da tu ne gre za nikako novo stranko nego le za organiziranje narodnega delavstva in uradništvo in to le strogo stro-kovno. Čudimo se, da „Slovenec* tuđi ne udri ha po kršćansko soc zve-zi in te ne proglasa za novo stranko. Seveda klerikalcem je dovoljeno vse, narodni delavo pa naj kot ponizni kui-ki opuste vsako samostojno mišljenje in se vptftejo v krsč. soc. zvezo, ali Jugosl. klerikalno zvezo in delav?ko vprašanje bo reseno. Toda hvala Bogu klcrikalci in zadnje čaše njih za-vezniki soc. demokratje se zastonj re-pendjo, ustanovilo se bo strogo narodno delavsko organizacijo in ista razši r11 a po vseh jugoslovanskih pokrajinah in ta bo tuđi v najožji zvezi s českimi narodnimi organizacij am i. — Narodni delavd se ne bodo oziraii na pisavo listev, — .Slovenca* ali „Zarje* ter sli svojo pot pošteno naprej in naj si Rlcrikaiti kot soc. dem. izbijejo iz glave, da so oni tišti, ki so vzeli slovensko delavstvo v zakup. Za to bodo skfbeii narodni defanro, ki so Že včlanjeni, kakor tuđi tiatf, ki se pndejo in veliko jih bode, toliko gotovo kot crnih ali rdećih. Ceiki narodni socijalisti v Liub-Ijani. Včeraj popoldne so dovpeli v Ljubljano češki gostje člani Čeških narodnih socijalistom, ki so priredili letos svoj izlet na slovanski jug, da obiščefo svoje brate in tovariše. \ sprejem gostov iz Češke je ni! pri-srčen in je pokaza!, kako zanimanje goje naši narodni socijalisti do bratske češke zveze. do gospodarsko tn kulturno močnejših in krepkejših bratov na slovanskem severo. Na kolodvoru je pozdravil češke goste g. Radošček. Zahvalil se je v Imenu xostov za sprejem v bratskem mestu g. S t e h 1 i k. Izletniki so si ogledali nato v spremstvu domači-nov mesto Ljubljano. Zvečer pa se je vršil sestanek v »Narodnem domu*. Cenjene goste so sprejeli v Na-rodnem domu zastopniki društva >Bratstvo , v imenu Tržačanov pa jih je pozdravil g.Brandtner.Po skupni večerji se je razvila živahna zabava, katero je posebno povzdigni! tamburaški zbor. ki je pridno igra! in povoljno izvajal razne slovanske skladbe. Vrstili so se med splošnim navdušenjern govori in odgovori in prosta neprisiljena zabava je trajala pozno v noč. Danes zvečer pa se vrši v areni Narodnega doma, kakor poročamo že tuđi na drugem mestu, L BStanovni shod »Narodno socijalne zveze« vsestrokovnega združenja narodnih socijalnih strokovnih organizacij za jugoslovansko ozemlje, z že označenim dnevnim redom, ki je bogat in velepomemben za nadaljni razvoj naših strokovnih organizacij. Pricakuje se obilna udeležba zastop-nikov vseh stanov, ki se zanimajo za napredek narodnega dela. 2O totnica »kad far. društva »Sava« v Ljubljani V soboto, 3. t. m. je minulo ravno dvajset let, od kar se je vrati ustanovu občni zbor natstarej-šega slov. ferjetaega društva „Sava*. ,Savani* so U spomin proslavili v naja^jm 4«$fc«KBi kttgu**obotot slavnosM jubilej pa k cfelotai na 5. in 6. januar 1913. Tcđaj te skupno proslavi tuđi 10 letniea društva svobo-domiselnih slov. akademikov .Sava* na Dunaju. .Sava* je od svojega postanka ostala zvesta idejam, katere je na ustanovnem obćnem zboru prokla-miral tedanji upravitelj pripravljalnega odbora, 9edanji starejiina in drž. pos-lanec, odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, namreč da se zbirajo v ,Savi* slovenski dijaki.vneti za napredek, katerira so mari svobodo-miselne ideje. V resnici združje po besedah prvega njenega predsed-nikat g. Vilka Mauerja „Sava* slov. akademike ne glede na stroko in „almo mater*, abiturijente vseh slov. srednjih šol in po njih slovenske srednješolce. Do danes je ostala „Sava* rvesta idejam svojih ustanovitelem in bo ostala, dokler bo, kakor doslej, vzgajala k neupogljivi značajnosti, delu in svobo-doljubju. Pri »Novem svetu« na lepem vrtu g. Ooršeta se je vršila včeraj popoldne veselica »Zidarskega In te-sarskega društva v Ljubljani«. Veselica je bila kljub številnim včeraj-šnjim društvenim in zasebnim prire-ditvam v Ljubljani in okolici prav dobro obiskana, kar znači jasno, da ljubljansko obeinstvo kljub začasni stagnaciji v delovanju društva se ni pozabilo na to svojecasno obče pri-znano vsestransko delavno društvo. 2e kmalo popoldne se je razvila živahna zabava, k cemur je posebno veliko pripomogla godba rudarjev iz Zagorja. Veliko veselja je nudil go-stem tuđi bogato založen srečolov in druga na podobnih veselicah običajna raz\cJrila. f^ruštvo je s to \ ese-lico dokumentiralo, da se vedno vstrajno in požrtvovalno deluje ob-enem pa je doseglo lep moraličen in tuđi financijelen uspeh. Prostovoljno gasllno društvo v Zfjornjem Kašlju priredi dne ll.avg. veliko vrtno veselico v proslavo oblet-tnice otvoritve gasilnega doma. Veselica bo na vrtu g. Antona Hlebša p. d. pri Toninu v Zgornjem Kašlju. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na dan 25. avgusta. S tem se vabijo vsa gasilna društva in slavno obanstvo k obilni udeležbi. Gorenjska sokolska župa v Kranju. $e samo nekaj dni in slovensko sokolstvo pohiti na Bled. Kakor se kaže bo biejski zlet nekaj poseb-nega. Poleg doigih sokolskih vrst naj se vidi dozorelost slovenskega sokol-stva, ki se je od svojega rojstva dalje neprenehoma ravnalo po geslu : dalje in dalje, nazaj ne korak. V pedeset-Ictni dobi je korakalo slovensko so-kolstvo zdaj počasneje zdaj izdatneje, proti koncu prvega stoletja pa se je btižalo s koraki velikana sokolskim vxorom. To prićajo Luksenburg. Turin in Praga. Ako je kateremu slovanskemu narodu sokolstvo potrebno, je gotovo stovenskemu narodu. Da ne bo već povest domovine, kakor rod za rodom gineT ampak, da poiene en narod prerojen ves nov, da stopi kakor poje vfodnik v Slovence duh Napoleonov, je treba prekvasiti slov. ljudstvo s sokolski mi načeli, s sokolskim hrepenenjem in sokolski mi mislimi. Slovenski sokoli so sinovi malega naroda. Ali to naj jim ne jemlje poguma in 2aupanja v bo-doenost, to naj jih hrabri k izdatn* ;-šemu, rednejšemu in razumnejšer u delu. Tyrs pravi: Narodi, čim man>i soT tem delavnejši morajo biti, da bi tuđi ob skromnejšem svojem Steviiu bili in ostali veljavni in važni člaii človeštva, in da morajo v vsem tem bolj paziti na zdrav razvoj in napredek svoj. Zakaj pri malih narodih se zastanek in skrnina lažje in hitreje razpasete po vsem telesu, a pri velikih narodih mora dolgo trajati, predno bolezen pronikne vso snov in premaga zdravo življenje. Sokolstvo bodi slo-venskemu narodu kakor sol, ki ga ob-varuje razkrajanja in razpadanja. Lahko se trdi, da je slovensko sokolstvo na pravi po ti: zaveda se svojih dolžnosti proti svojemu narodu in je trdno prepričano, da pripelje kakor nekdaj Moj-zes izraelsko ljudstvo slovenske ljudstvo ćez puščavo, v kateri strada sedaj, v obljubljeno deželo samostojnosti in prostosti in pravičnosti. Nas mal, a hraber je broj. Tako lahko reče slovensko sokolstvo o sebi. Zlet na Bled u 15. tega meseca bodi zgovorna priča, da se slovensko sokolstvo vbada in vpira za blagor svojega naroda, da ga izpodjeda gorečnost za nišo slovenskega ljudstva, da nabira slovenskemu ljudstvu najslajše dišave,Cnajžlahtnejše trave, kar jih rase na sokolskom vrtu, da mu je mar za njegovo boljSo bo-dočnost. Vse to se kaže v nepreglednih sokolskih vrstan, v vzornem redu in izvežbano v sokoiskem delu. 15. veliki srpan bodi veliki dan za slovensko sokolstvo. liprtd solišii. Kaaeattke raspniT« prtJ okrajmini aodlftfeaa. Goliufije z vozauni llslkl mm fcrtai im-tozmlcl Pred kratkem so prišli na sled nadAOf&^alfli organi južne žrtoauK*^ velikim sleparijam, ki so jih izvrše-vaK sprevodniki s tem, da so pona-reiali stare, že rabljene »bianko karte«, ki se sproti pišejo. Dokazalo se je, da so take karte iz ene proge, do sedaj še neznano kako, zašle v roke sprevodnikom druge proge. Ti so zbrisali imena postaj in ceno, ki je bila prvotno pravilno označena, in so porabili te karte za svoje potnike in izpolnili karte z iineni postaj, od ko-der in do kamor se je ta potnik pe-ijal. S tem so si seveda pridobili voz-nino, ki io je plačal potnik. Te go-Ijufije so se vršile na progah južne železnice Dunaj-Trst, na ogrski pro-gi Nabrežina-Krmin. Obtoženi so sprevodnika v Mariboru Tom-schitz in Heuschler in »Pack-meister« K o t n i k. Pri današnji ob-ravnavi, ki se je vršila pred tukaj-Šnjim okrajnim sodiščem in sicer v nemskem jeziku, ker so obtoženci posebno Tomschitz, zagrizeni nem-škutarji, je Tomschitz krivdo deloma prizna!. Trdil pa je, da je izvršil go-liufiio le v enem slučaju, in to le za to, ker se je odpeljal v službo brez denarja, ker malo zasluži in živi v izredno skromnih razmerah. Svoto, ki si jo je pridobil Tomschitz s pona-rejeno karto, pa je nameraval, kakor trdi, sam pozneje poravmati z napit-nino, ki jo dobi med vožnjo od pot-nikov. Drugi obtoženec flueschler navaja, da negova prva izpoved ni pravilna, ker je on kot priznano od narave boli omejen človek in se posebno razburi če ima opraviti z oblastmi. Prizna, da je prejel od Tom-schitza 20 kron, to je pa le delna vsota napitnine,ki je njemu pripadala. Obtoženec Kotnik pa zanika vsako krivdo, ker on sploh ni bil v zvezi s Tomschitzem in ni imel s kartami nobenega posla. Kot pričo je zasli-šal na to sodnik kontrolorja južne železnice v Gradcu dr. Maksa La-serja, ki je konstatiral že omenjeno goljufijo in sicer na podlagi urađnih podatkov in uradnih preiskav in po-izvedovanja. Nato je bilo predlaga-nih še več prič iz Celja in Maribora, vsled česar je sodnik preložil obrav-navo na nedoločen čas. Razne stvari. * Umor v samostanu. Iz Buka-rešta poročajo: V nunskem samostanu v distriktu Tulcce je bila predvčeraj-šnjim umorjena neka nuna. Truplo je bilo na kosce razrezano. O morilcu nimajo sledu. " Velika železniska nesreća v Braziliji. Na braziijanski železnici se je dogodila zopet grozna nesreća. Na centralnem kolodvoru v Rio de Janeiro sta trčila dva vlaka skupaj. Trčila sta s tako silo, da so bili skoraj vsi potniki zmečkani. Dozdaj so iz-vlekli izpod razbitih vozov 200 mrtvih in ranjenih. * Nesreća pri kopanju. V Ca-laisu so pri kopanju v morju utonile štiri učiteljice nekega dekliskega ućnega zavoda. Neko drugo učitelji-co pa pogrešajo. * Maščevanje zavrnjenesga ljubimca. \ neki vaši blizu Madrida se je neki zavrnjeni Ijubimec grozno maščeval nad svojo ljubico. Povabil io je na večerjo, primešal vinu neko omamliivo sredstvo ter odrezal po-tem nezavestni deklici useša. Zločinca so zaprli. * Aretacija ruskih banditov v Moravski Oštra vi. Iz Moravske Ostrave poročajo: Tukajšnja poilciia je pri jela ruskega bandita Vaciava Turskega. ki je izvršil na ruskem Poljskem več umorov. V Tomaszo-vem je umoril tovarniškega ravnatelja Bergerja ter ukradel 9A000 rub-Ijev, s katerimi je pobegnil v Kra-kov. * Slabe mestne finance. Mestna blagajna v Zenti je tako prazna, da ne morejo niti uradnikov piačati. Mestna občina ne more plaćati niti dospelih obrokov za šolske zgradbe. Občina se pogaja z bankami zaradi najetja posojila, toda najbrže brez-uspesno. * Novoiorlki policijski Skand.il. Neki Frank. ki ga smatrajo za cnega izmed morilcev Rosenthala in ki so ga aretirali, je priznal. S tem je krivda policijskega poročnika Beckerja takorekoč dokazana. Frank je izpo-vedal. da je dal Becker vsakemu izmed morilcev 1000 dolarjev ter jih zagotovil. da jih bo policija branila. — Predvčerajsnjim so aretirali pra-vega morilca Rosenthala in sicer nekega Leuisa. * Avtomobilska nesreća. Iz Pariza poročajo: Znani rokoborec Paul Pons se je peljal z dvema prijateljc-ma v avtomobihi k konjski dirki v Lanponu. AvtomobU je zavozil. Pri tem je Pons padel \t avtomobila ter se težko poškodoval. Dr. Fouleyf ki je bil tuđi v avtomobilut je bil na mestu mrtev. Tretji gost je pa odletel na streho bližnje hite ter se resi! s tem, da se je prijel za žleb. * Ukradeni Hi* I* Ostende poročajo: Zdaj |e popolnoroa razkrit kcmplol, ki Je hotel ukrasti pxince~ zinjl Thurn in Taxis ves njen li§p. Načelnik tega tatinskega komplota je neki Schirer. On in njegova ljdbi-ca, Angležinja Lćwls, sta pobegnila. Vsi ostali člani tatinske družbe so bili. aretirani, med temi tuđi igralka Brown, ki je odnesla diamantni kolje v London. Brown pa noče povc-dati, kje se kolje zdaj nahaja. Proces proti atentatorju Miču in tovarišem. (Telefonično poročilo.) Zagreb, 5. avgusta. Pri današnji razpravi so se čitali razni uradni spisi. Pred vsem so se prečitale izpo-vedbe onih dijakov, ki so se udele-žili izleta v Belgrad. Vsi zanikajo, da bi se bile pri tej priliki dogodile kakšne protiavstrijske demonstracije. V nasprotju s temi sta izjavi dijakov Piškulića in Devčića, ki pravita, da sta opazila Avstriji sovražno raz-položenje v Belgradu. Piskulić je iz-povedal, da je slišal protiavstrijske klice in da ga je stotnik Milan Pribi-cević hotel pridobiti za svoje revo-lucijonarne nazore, kar pa je on z vso odločnostjo odklonil. Sodišče je dalo prečitati tuđi nravstveno spri-Čevalo ravnatelja v učiteljšču o ob-tožencu Dragotinu B u b 1 i ć u , ki je bil baje policijski konfident. V spri-čevalu se pravi, da je Bublic neva-ren subjekt, kateremu so sošolci več verjeli, kakor ravnatelju samemu. Župan v Bosanskem Brodu je izdnT Svedočbo. .3 Jukićeva rodbina abnormalna. Ta izjava se ie danes prečitala. Nato je Jukićev zagovornik dr. Prebeg stavil predlog, naj se za-slišijo razne priče, ki bodo dokazale, da je vsa Jukićeva rodbina abnormalna. Telefonska in brzojavna porodila. Novi jekleni topovi. Dunaj, 5. avgusta. Ker vojno mi-nistrstvo ne računa več s tem, da bi že letos dobilo kredit v znesku 275 milijonov za nove jeklene topove, se je ^kodova tovarna ponudila, da da te jeklene topove vojni upravi na kredit. Vojni minister Auffenberg je bil v soboto o tej stvari pri cesarju, ki je aranžma Škodove tovarne odo-bril. Smrt podmaršala Thuflie. Solnograd, 5. avgusta. V Matt-sceju je umri vpokojeni podmaršal Anton pl. Th u m a, znan po svojih študijah o jugoslovanskih narodih in zemljah. Njegova hčerka je prvakinja češkega ženskega gibanja in so-trudnica »Vede«. T>Druga aneksija Bosne«. Budimpešta, 5. avgusta. Glasilo madžarske katoliške ljudske stranke »Alkotmanv« priobčuje senzacijona-len članek pod naslovom: »Druga aneksija Bosne in Hercegovine po Avstriji.« V tem članku se zatrjuje. da bo na jesen v delegacijah stavljen predlog, naj se uprava Bosne in Hercegovine reformira. Za upravitelja teh dežela naj se postavi bosanski ban, ki ga imenuje vladar na predlog ogrske vlade, ki pa na upravo samo Tlima absolutno nobene ingerence. Na drugi strani se ima imenovati bosanski minister - rojak, ki bi naj bil član avstrijskega ministrstva in odgovore n avstrijskemu parlamentu. Zločin madžarskega železoiškega uradnika. Budimpešta, 5. avgusta. Snoči se je tu dogodil zločin, ki je mogoč samo v kulturni Madžarski. Z večer-nim vlakom se je pripeljala semkaj neka mlada Punajčanka, ki je bila na-menjena na južno Ogrsko kot odgojiteljica Ker je zamudila vlak, je poto-žila svojo nezgodo železniškemu uradniku. Ta ji je odprl v vozu. stoje-čem na postaji, kupe I. razreda. Češ. da naj tamkaj prenočuje. PonoČi je prišel dotični uradnik v kupe s tremi delavci ter Dunajčanko posilil. Nato jo je prepustil delavcem. ki so jo tuđi zlorabili. Zjutraj je dekle, kakor blazno begalo po ulicah in pripove-dovalo o zločinu. Policija je uvedla preiskavo. vendar pa se do sedaj še ni posrećilo izslediti zverskega že-lezniSkega uradnika. Krvavi spopad na tu riko-crnogorski m«jl. C«ttnj«, 5. avgusta. V soboto je prišlo pri Kolašinu do krvavega spopada med Turki in Crnogorci. Turki so prekoračili crnogorsko mejo in sku-Uli na črnogorskem ozemlju izkopati jarke. Crnogorska obmejna straža je skuial« Turke pognati preko meje. Na to je bilo alarmirano vse crnogorsko obmejno prebivalstvo, katerim so se pridružili tuđi MalUori. Vnel se je krvav boj, ki je trajal pozno v noč. Turki so bili potis-njeni preko meje. Crnogorci so imeli M mrtvih in 15 tetko ranjenih. K« turski strani je padlo 60 voja- I kov. V Crni gori vlada radi tega na- I pada veliko ogorčenje. I Četi nje, 5. avgusta. Mutesarif \z I Peči je s štirimi bataljoni in 1 baterijo I krenil na pot proti crnogorski meji, I Cetinje, 5. avgusta. Turski po- I veljnik v Selcah Terhat paša je po- I begnil v Crno goro. I Revolucija v Albaniji. I Skoplje, 5. avgusta. Isa beg Bo- I Ijetinac je prišel v Prištino preko Vu- I Čitrna. S seboj je pripeljal dva voza I orožja in streljiva. I Skoplje, 5. avgusta. Predsednik I albanske komisije Ibrahim paša je I brzojavno zahteval iz Carigrada nova I pooblastila glede pogajanja z Arnavti I ter pripomnil, da groze albanski vodi- I telji, da bodo nemudoma naskočili Skoplje, ako vlada ne sprejme vseh njihovih pogojev. Carigrad, 5. avgusta. V vladnih krogih so silno razburjeni vsled energične akcije Ise bega Boljetinca, ki je baje edini kriv, da delo albanske komisije nima nobenega uspeha. Razni uplivni faktorji delujejo na to, da bi se z vso energijo nastopilo proti Isi Boljetincu, češ, ako se uniči tega, bo odsebe prenehala tuđi albanska vstaja. Skoplje, 5. avgusta. Albanci so napadli vojaški oddelek v Gusinju ter razorožili 2 častnika in 75 vojakov. V Gusinje je poslanih 5 bataljonov. Solun, 5. avgusta. Poveljnik straž-nice v Gradištu Mustafa je zapusti 1 s 52 orožniki svoje mesto ter se pridm-žil arnavtskim vstašem. Skoplje, 5. avgusta. Alband so napadli Senico ter s silo odprli vse tamkajšnje zapore, v katerih je bilo 152 kaznjencev. Kaznjenci so se nato pridružili vstašem. Carigrad, 5. avgusta. V vladnih krogih zatrjujejo, da je nastal med voditeljem albanske vstaje Talujar be jem in ostalimi albanskimi prvaki oster spor. Solun, 5. avgusta. Poveljnik orož-nikov v Kumanovem se je pridružil albanskim vstašem. V Prizrenu je 150 orožnikov zapustilo službo in se na-potilo v gore. Prizrenj so zasedli Albanci. Turska posadka v Halidodu je kapitulirala. V Mitrovici revoltiraj o turski vojaki. Dogodki v TurčijL Carigrad, 5. avgusta. Pod pritiskom albanskih zahtev je ministrski svet po dolgotrajni seji sklenil raz-pust parlamenta. Včeraj je imel senat tajno sejo, v kateri ie po burni debati pritrdil sklepu ministrskega sveta glede razpusta zbornice. — V mla-doturških krogih je zavladala velika konsternacija, baje je bil sultanov irade že podpisan in bi se moral že razglasiti. Korespondenti zunanjih listov so brzojavno poročali o raz-pustu parlamenta kot ^otovem faktu. Zvečer pa se je sestala ^oslanska zbornica, ki je po ostrem govoru Djavid paše izrekla ministrstvu ne-zaupnico in se nato sama odgodila. Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo? Dunaj, 5. avgusta. Italijanski in franeoski listi poročajo, da se vrše na švicarskih in franeoskih tleh pogajanja med turškimi in italijanski-mi zaupniki glede zaključenja miru. Ta pogajanja se baje vrše v nekem franeoskem kopališču. 2eneva, 5. avgusta. Italijanska zaupnika podtajnik v ministrstvu zunanjih del Fusinato in bivši minister Bertollini sta odpotovala v Rim, da poročata o uspehu dosedanjih po-gajanj. Bolgari na slovanskem čebelarskem kongresu. Sofija, 5. avgusta. Na vseslo-vanski Čebelarski kongres, ki se prične 8. t. m. v Moskvi, je odpotovalo z Bolgarskega^ 200 čebelarjev. Odpoto-vali so po Črnem morju v Odeso. Agrarni nemiri na Ruskem. Berolin, 5. avgusta. Iz Petrograda poročajo, da so nastali v Miropolju pri Kursku veliki agrarni nemiri. Velika množica kmetov je napadla agrarno komisijo in geometre ter hotela vse pobiti. Poklicano je bilo vo-jaštvo, ki je s teikim trudom napravilo mir in red. Franeoski ministrski predsednik na potu v Rusijo. Pariz, 5. avgusta. Ministrski predsednik Poiancare je danes odpotoval preko Duncerque v Kronstandt, da se tam sestane z ruskimi politiki. Mraz na Angleškem in v Ameriki. London, 5. avgusta. Po vsi An-gliji vlada velik mraz. Iz New-Yorka brzojavljajo, da je tamkaj takšna zima, da so ljudje počeli nositi zimsko obleko. Roos«welt kot predsedniški kandidat. Chikago, 5. avgusta. Tu se je sestal konvent nove napredne stranke, k ihoče postaviti za kandidata na mesto predsednika republike Teodorja Roose-vclta. Na konventu je zastopanih 47 ameriških držav. Med dekgaii |ć mnogo žepsk. 177. Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Gospodarstvo. I — Mestna hranllnlca ljubljanska. Promet meseca julija \^\2: 1686 ^trank je vložilo 1,173.272 K 7 vin; J031 strank je dvignilo 1,309.209 K vS vin^ Stanje vlog 42,644.3,36 kron >6 v. Število vloženih knjižio 29.217. — Pošiljatev poštnih zavhkov v IEjdpt- Tvrdkam. ki pošiljajo poštne zavitke y Egipt, je v pisarni trgovske n obrtniške zbornice v Ljubljani dopis egiptovske poštne uprave o se-stavi carinsikh izjav k poštnim zavitla om na vpogled. — Na postaji Kranj proge 1 rbiž-Ljubljana se napravi vodni reservoir in napelje vodni zajemalnik za lokomotive. Tozadevne dobave in dela se oddajo ofertnim potom dekmia za navšal, deloma proti enotnirn cenam in naknadni izrneri. Podrobni podat-ki so v eni prihodnjih številk listov »Osservatore Triestino« in »Laiba-jher Zeitung«. Oferti so vložiti naj-kasneje do 20. avgusta 1912 do 12. are opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. — Tečaj za uporabo sadja in ze-leojadi, priredi kranjska kmetijska rivatnikov. Darila. Velikodušni dar. Blagorodna gospa Županja Albina Zakotnikova iz I Zg. Žiške nam je izroč^la namesto 1 traka in dobitka ob priliki lOletnice 1 šišenskega Sokola .3O K za »Sokolski 1 dom*. Blagorodni in požrtvovalni I gospej se za njen velikodušni dar I najtopleje zahvaljujemo, želeč. da bi I se mnogo šišenskih dam sledilo nje-I nemu vzgledu! Na zdar! I * * * ■ Družba sv. Cirila m Metoda v I Ljubljani je imela meseca juhja 1912 I sleCe prispevke i. s.: I I. Prispevki iz nabiralnikov. I Lovrec, Polenšak, 7 K 26 v; po- I družnica Lonjer i. s. Konzumno dni- I stvo 2 K 39 v, Ferljuga 14 K, Kljudcr I 3 K 29 v. Župan 1 K. skupaj 6 K 82 v; I gostilna Kavčič. Kosezc, 6 K 78 v; I trnovsko župnišče, tu, 11 K; Ivan I Krek. Gorica, 8 K 38 v; podružnica I Braslovče 29 K 70 v; I. Piteram, I Wo4isbcrg 6 K; moška podružnica v Mariboru i. s. Narodni dom, 27 K, Meden 5 K, Rapoc 4 K, Weixl 2 K, K ran je 25 K, skupaj 63 K; Gospodarsko društvo, Vrdelca, 13 K 10 v; podružnica Bočna 15 K; J. Drašček, Matu I je, 6 K; Berta Rus, GrosupUe, 17 K 41 v; podružnica ŠkofUica L s. Ogorelec 12 K 68 v, Lenče 20 K; Jesih 2K5v, Javornik 3K90v, Ma-rinko 1 K 69 v, Jeršin 86 v, skupaj 41 K 18 v; L. Plavšak, Št. Jurij, 8 K; A. Zadnek, Senožeče i. s. gostilna Mlakar 3 K 20 v, gostima Zadnek 3 K, skupaj 6 K 20 v; podružnica Vi-dem-Ratfienburg, 35 K 4 v; K. Me-hora, St. Peter L s.: Kocmur 6 K, Geržina 7 K, Spilar 4 K 60 v, Zafred 2 K, Sever 4 K 80 v, Iv. Cvetnič 2 K 40 v, Em. Cvetnič 1 K 50 v, Avčin 4 K 80 v, skupaj 33 K 10 v; podružnica Cerknica i. s. 2umer 3 K 20 v, Strgulc 6 K 72 v, Werli 6 K 46 v, sku-kaj 16 K 38 v; M. Turner, Fram, 33 K; V. Kolene, Cemšenik, 5 K 50 v; gostilna Schener, Krško, 80 K; J. Korže, Slov. Gradec, i. s.: Narodni dom 6 K 45 v, Kac 1 K, skupaj 7 K 4r> v; BI. tlodnik, Srednja vas, 13 K 60 v; P. Majerle, Predgrad, 12 K 40 vkiarjev; dr. J. Mrašovec, Celje, 3 K; Jos. Komljanec, Ptuj, i. s.: Ci-talnica b K, Muršec b6 v, Mahorič 13 K 40 v. Grahar 7 K 82 v, Seneko-vič 1 K 28 v\ skupaj 29 K 10 v; Je-žovnik. Velenje, 10 K: A. Keržič, Ra-kitna, 2 K 10 v; dr. E Dereani, Gorica, 10 K; A. Stepic. ćrnomelj. 9 K; Fran Gnezda. Lhec, 3 K 10 v; Ivan Pecikar. Devin, i. s.: Jos. Perič. 8 K, Blažina 1 K 11 v. Ples 2 K 6 v, Gaber 46 v, skupaj 11 K 63 v. II. Prispevki podružnte. Kranlsko. ?iška. Gornja. 15 K sn v; Ledine >7 K Sb v; Logatec, ž., 55 K; Velike Lašče 30 K; Ilirska Bistrica, m., 6 K 51 v; Ilirska Bistrica, ž., 6 K 51 v; Postojna. m., 6 K; Skofljica 145 K 12 v; Raka 10O K; Gorenjska dolina 6 K: Spodnja ^iška, m. in ž.. 300 K; Krško, m.. 110 K; Sava, Javornik, Koroška Bela 160 K; skupaj 1079 K 40 vinarjev- Štajersko. Maribor, m., 17 K - 60 K. skupaj 77 K; ^martno ob Pak i 2.} K 01 v -r 7 K 87 v = 30 K 88 v; Ormož m., 21 K 50 v: Ormož. ž., 11 K 4 v; Ljutomer, ž.. 15 K 10 v; Vransko 35 K 50 v; skupai 191 K 2 vin, K o r o š k o, Tolsti vrh 42 kron. Primorsko. Kanal 51 K 30 v; Sežana, mM 2.33 K 56 v; Sežana, ž„ 233 K 55 v; Krmin 14 K 30 v; Prvačina, ž., 50 K; Kred 51 K 87 v; skupaj 6M K 58 v. Nižje Avstrijsko. Dunaj, akad., ino kron. III. Prispevki od družbenega blaga. Fr. Keber, tu. od družbene kreme za čevlje. 150 K; P Magdič, tu, od narodnih znakov, 50 K; skupaj 200 kron. IV. Prispevfei Slovencev v Ameriki. Podružnica Novi Jork (L. Andol-šek) 200 - 20f» K, skupai 400 K. V. Zbirke časnikov. »Slovenski Narod«, tu, 435 kron 68 vinarjev. VL Prispevki za obrambni sklad. Podružnica Lonjer 200 K; M. Mastnak, Gorica, 10 K; L. Pc »var, Ivanjkovci, 5 K; M. Lj. Novak. Gradec, 8 K; L. Cvetnić, tu, 5 K Fr. Papst, Celje, 5 K; Jakobina d- Žit-kova, Novo mesto, 2S) K; c. kr geometri na Kranjskem 25 K: dijtiki II. državne gimnazije, tu. 31 K 56 v; M. jMalik, Ajdovščina. 110 K; južnotirol-ski Slovenci 15,5 K; Janko Bleiweis-Trsteniski, vitez, tu, 5 K; doleniska podružnica Prosvete. Novo mesto, .SO K: idriiski abiturijenti, za Anton Aškerčev kamen, 65 K; K. Gnus. Dol, 4 §• 2^ ▼• *• (duhovniki in kandi- c) po * 24 v. z. (enoletniki živino- , dat^ ^ovskega stanu) zdravnikn 8) P° §• ^° v- z- (posestniki podedo- zdravoiki; yanih kmetij) . Č) po §. 25 v. z. (enoletniki lekarnarji) h) po § 31 v »^ (vzdrževalci rodbin) d) po §. 26 V. z. (enoletniki posebnih i) po §. 82 v. z. (učitelji in učiteljiŠčniki) Službenih vrst) j) po §. 20 v. z. (dveletno službovanje) 4.) Naborniki, ki se potezajo za olajšilo po §§. 29 do 31 in po §. 82 v. i. in imajo tuđi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po §. 20 v. z^ ▼ slučaju odklonjcne prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko pri glavnem naboru uveljavijo pravico do enoletne odnosno dveletne aktivne službe po §. 20 v. z. 5.) Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, ki so odločeni za vlaganje proŠenj za olajŠila, sploh kdor ne vpošteva iz vojnega zakona izvirajočih dolžoostij, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta oklic ali zakon. Mestni magistrat w Ljubljani, ' ™ dne 3. avgusta 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar Lr. ***** &____________________________________________________SLOVENSKI NAROD. __________________ 177 štev. nmn itlnlRN prizhKnhi tim a mtito i Utija nazoanja, da se bodo Trsile prihodu je preizkušnje za pomoćnike: 1.) t ponedeljek, dne 14. •Mokra lili 2.) v poaedeljek, dao 2. doooaibra 1912. K preizkušnji pred to komisijo se pripuščajo pomagači, ki so zaposleni T toTarniškem podjetju ali pa pri mojstru, ki ne pripada nobeni zadrugi, ozi roraa ki je član kake zadruge, pri kat eri se ne obstoji zadružna izpraševalna komisija za pomoćnike. Da se pripusti pomagač k preizkušnji, mora predložiti lastnoročno pisano, nekolkovano prošnjo, katero je nasloviti na komisijo. Prošnje je opremiti x očnim izpričevalom, z morebitnimi izpričevali obrtne nadaljevalnice in z de fatvskimi izpričevali. V Ljubljani, dne 17 julija 1912. Fredsednik komisije : iBf^ Jarosla* Fterster, c kr. profesor na drž obrtni soli ---- Naslov predsednika : Ljubljana, Rimska cesta Šte*. 13 =— Oospod Ubi pl. Trnkoczy, lekarnir»ljubili. Na pnporočilo g. Medica naročit sem bil za poskušno 1 zavoj Vašega JHl^ffi 6a|aM. Ker pa je isti zmeSan z nekoliko kuhanim Kravjim mlekom mojemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja 2ena redno z VaSim »Sladnim čajem« (znamka »Stadin«) hraniti tn otrok se ea je tako pri vadi I, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, DOŠliite mi po četrti pošiljatvi takoj Se 6 zavojev VaSega »Sladnega Čaja«, katerega bodem VSakemu najtopleje priporočal. Od^čniro spoStovanjem udani Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovce, Skofljica, 10- II. 1912. Varčne gospodin je! Dočim daste Jr.;ga red.ina sredstva t —3 K, ve. . „SlaAla*4 ali dr. pl. Trnkoczy-ja „glad«i caf** 1 zavojček z 4kg samo 60 v tudt pri trgovcu Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani tekanui Trnk6cxy, zraven rotovža; na Dunaiu v lekarnah Trnk6czy: VIII, Josefstađter-Strasse 25; III , Raćetzkyplatz 4; V , Schonbrunnerstr 1C9, v Gradcu Sackstr 3 ftaxpo*ilianfe po po*tl. — Prrat aaiTOtfa »fcaportaa trr4ka. Pr«ixfcw4*ao tekarnarsko blago. — Drogifske ceae. - Mamtt« xa iirlnorejce. TtL 190. Št 17813. -m----"^ A____ 2724 Razpis. Za zoradbo okrajne ceste Ziri-Rovte na deln h procjah a) km O'O-km 1-1 na okroglo 21.6OO K, b) Sopotov mlin Zajele na okroglo 53.5OO K in c) Mirili železnobetonskih mostov nm okroglo 36.1OO K proračuojena dela in dobave se bodo od dale potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapopaćajoče penudbe z napovedjo popusta ali dopla-čila ▼ odstotkih na enotne cene proračuna a!i z napovedjo pavšalne cene naj se predlože ločeno za cesto in mostove do 26. avgusta t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu dež. odboru. Ponudbe, katere morajo biti kol^ovane s kolkom /.a eno krom? dopo slati je zapečatene z napisom: „Ponuđba za prenese frađb« ▼ui|mat okrafne ceste tirf-llovte" ^-n..,- t, ... za prevzetie spaive te-lezoobet mottov aa okraini cesti iiri-RoTte". Ponudb* mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudcik stavbne pogoje po vs€j vsebmi in da se jim brezpogojno uklooi. Razven tega je dodati kot vadii Se 5 §/# stavbuih stroSkov ▼ gotovini ali t papilaraovarnih vrednostnih papinih po kurzm ceni. Deželni odbor si izrecno pridrii pravico, irbrati ponudnika ne glede na Tišino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe. Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v dezelnetn stavVnem tiradu ob navadnib uradnih urah. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2 avgusta 1912 Lokal h m* tapoHia tw ilipn riia (sedai uradmško konsumno društvo) se Ma i uiti j L imuni 1.1. Natančneje se izwe 2059 v pisani sta*fc*ailui §. fteberta l«lelewskeia, ftiMka cesta 2. Odda sa ->7S2 transito skladište v bliZini (ioien)skega kolodvora, zelo pripravno za vinbkega trgovca, ker je v to že z vsem potrebnim opre-nljeno. Prostor obsega 93' 2 m2 površine Skladišče je od dveh strani v zemlji, sicer pa na ravnem, kamor je tuđi nareljin vodovod — Natančneje pove Ivo Mohort, Srmb«ri«va c«sta štev. 3. Sele dobro vpelfano -753 gostilno dam na račun aii pa prodam. Kjer poslopja stopio, je 1000 kvadratnih sežmev po 32 kron. Tuđi oprema za trgovino in mesarijo je poleg. Če ima kuoec dobrega poroka, ćakam na kupnino IO l*»t — Ponudbe na naslov : Ivan Malus, Bizelisko- Haifineise rokavlce pravi taki nartumi In vmi v to mtroko spadajoći pr«dmetl v najHneUt kakovostt. 94s Za obila naroćila se pri poraća OTILIJA BRAČKO MMi Dunaiska cesta 12. v ia'Siiancv: tiisi. Ploda se 5 do 6 vapov ptetnv od 1 50—4 m, debeiost 2, 3 in 4 cole. Plohi so orehovi. javorjevi, lipovi, češ-novi in brujevi Neka) je suhih, nekaj letos žajjamh Kakovost nad polovico plohov Ia. — Ponudbe pod i „FtoU" LJ»*l|anaf pofttno leieče. Ene)n«etetr0pna najemniška hiša v Celju m treaU prei«t«l«flilwl prostori, v«U-klm fverttCMi im vrtom, s postranskimi poslopji za stanovanje — za vsako obrt ali kupčijo posebno pripravno, meri 593 m2, vrt :: pripraven za stavbišče, meri 522 m2, :: se proda takoj. 2701 Več se izve v Colfm, Oosposka «Uca 30. priložnostni nakup. Hiša, na lepem kraju ob državni cesti, 9 minut od Celja, gostilniška obrt in pekarija, J« takoj ooiio na prodaj. Vse v najboljšem stanju. Vodovod, plinova razsvetljava, velika plesna dvorana, izborno kegljišče, zelenjadni vrt, v hi§i stanuje tuđi več strank. 2744 Vprašanja in ponudbe na Statuu Straiek, Celje. DnoajSka žlvljenska in rening zavarovalnita Dunal DL, Maria Thereaienstrasse št. 5. :: Varnostni zaklad K 45,000.000*— :: Zavarovana glavnica K 150,000.000*— Vsi načini življenskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji : * §»Pa«tlraiio 4©° dividenao, zavaiovanje za doživetje In smrt z garantirano padajočimi rremijami; rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaiko slsibo brez zdravniike preiskave! Če starci umro, odpađe vsako nadaljnje plačevanje premije. Nadzornik za Kranjsko: ■•■ Cfril Globočnik v I,jnblianif Elizabetna cesta ši. 4. tm MATEJ OBL&K Ljubliana. m 1^*: Kongresni tro št. B, V^ čevliev Naročeni čevlji se izde-lujejo v lastni delavnici. C. kr. avstrijske <£$ državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Postafa: L|mbl|ana foini kolodvor. Odhod. 6-52 zjutraj. Oscbni vlak na Krani, Tr- žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunai 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, i rebnje, St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 9-O9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, \z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] ; 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Krani, 1 ržtv, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-S1 popoldn«. Osebni vlak na Grosuplje, Kočev e, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Tor'ice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, TrZič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz F sfeste, Celovec, 8*35 t«č«er. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec, Linč, Dunaj 7*44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevie. Trebnje, Št. Jan2, Rudolfovo. 10-00 po noći. Osebni vlak na Krani, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin , Prihod. I 7*23 sjMtraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovegs. St. Jarža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda lnomosta Beljaka. 11-14 dopoldne« Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaia, Linča, Celovca, Beljaka. Tržiča, Krarva 3-00 popofdne. Osebni iz Straže-Toplic . Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Ko 1 čevja, Grosupljega. 4-2O popoldne. Osebni vlak oq Trsta Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca Solnograda. Franzenfeste. Beljaka, Tržiča Kranja 7*OO zvečer. Osebni vlak iz Jesenic ? zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, lnomosta, Frar. zensfesta, Beijaka, (direktni voz Solnograd Opatija-Reka). 8»J£ xvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-13 po noći. Osebni vlak iz Straže-To plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranj; Postaja: Ljubljana dri. kolodvor. i Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, I 7-J5, (11-OO ob nedeliah in praznikih). Prihod \z Kamnika: 6-42, 11*00, 2*41. 6*15. f1O-3O nh nprfpliah in pr-i^nikihV Ckr. državno-železniško ravnatelisftvov Trstu- Prešeroove slike irtiaja ii ptsflia to vtim oimijo Iv. Bonačv Ljubljani. \ C«aa sUki 9 kr«a. 273 Pofttni zavof ■■■ (3 kg netto)" ^^^^H raalinccvcga V 5irupa I razpošilj« franko po pov- ^H zetjo z* K 5*60 dvorai do- ^B tPtvitdj Itkanmr f| i Mi, Uiani ^ Razpo^ilja ti« t sootktt ^^^B hi steriliziranih steUdicak. ^^^^ NARODNA TISKARNA :: si V LJUBLJANI :: :s se priporoia v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posofflnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izdaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mcscaiik „Ljubljanski Zvon". Telefon Star• 85 Telefon štev. 85. Ucenec čvrst, iz boljše hiše in s primernc Šolsko izobrazbo, 2715 se takoj spreime v trgovino z meš. blagom Franc Oset na Vranskem i_____________________________________________________________________________________ • ■ umetniške/. -" II pokrajinske ■ se dobe vedno H v veliki izbili v H „Hanđei knjiganr I prderaota ulica 7. I IV n^nji^n^ninH %*