St. 164 * V/ * tfv/l LJUBLJANA j cmobnlt nM V Trsta, v imMio, 11. funto 1926. LI vsak ofalat: zi 1 metee L B mc«ecc L 22.-, pol iZ^/d.-, celo leto „ 75.—, r Inozemstvo mesečno * 6 60 vet — Posamezne številke 30 alat — Okomitu sa 1 mm prostota f ilrokostl 1 kolose (72mm): za trgovske In obrtne oglase 75 stol, sa smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov E, Z_ Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3. EDINOST Uredništvo in npravniitvo: Trst (3), ulica S. Franceaeo d'Assiri 20. Tt-feion 11-57. Dopisi naj se poitt)*jo izključno uredništvu, oglasi, reki«, nacije in denar pa upramtitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Ncfraakiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost-Poduredništvo v Gorici: ulica Olosui Carducd it. 7, 1. n. — Telet St. 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Se o občinskih užitkih Kakor je «Edinost» že poročala, je bil 5 kr. odlokom z dne 16. V. 1926., št. 895 rok za vložitev prijav o občinskih užit-Kih podaljšan za eno leto in zapade torej 6. junija 1927. Razburjenje, ki se je že pred nedavnim polastilo našega ljudstva z ozirom na razne neosnovane govorice o uporabi novega zakona, se je popolnoma poleglo, bodisi ker je rok ea vlaganje prijav podaljšan, bodisi ker je Zveza društev upravičenih posestnikov potom svojega delovanja približala novi zakon razumevanju našega ljudstva in s tem razpršila vse one negotovosti in nejasnosti, ki so po večini bile vzrok vznemirjenja. Zasluga Zveze je, da so si naši ljudje skoro vsi na jasnem o bistvu novega zakona in o njegovi dalekosežnosti, posebno pa o namenih, ki si jih je z njega objavo postavila vlada. Kakor smo že večkrat s tega mesta poudarjali, je namen novega zakona ureditev tako perečega vprašanja občinskih užitkov, to je pravic do občinskega dobra. A način te ureditve skupnih pravic na občinskem dobru ni bil vzrok zbeganju našega ljudstva, temveč je vznemirjenje imelo svoj izvor v govoricah o nameravanem postopanju oblaste v, kakor da hoče vlada razlastiti vsa skupna zemljišča brez ozira na okolnost, ali so zasebna last ali pa občinsko dobro. Odveč je poudarjati, da zakon sam nikjer ne upravičuje take domneve in je torej že na podlagi zakona popolnoma neosnovano. Zakon govori povsod samo o občinskih užitkih, nikjer pa o zasebni lastnini, iz česar izvira dovolj jasno, da so vsa skupna zemljišča, ki se nahajajo v privatni lasti, podvržena edinole določilom občega državljanskega zakonika in drugim zakonskim predpisom, ki na katerikoli način urejajo privatno lastnino, nikakor pa ne zakonu o občinskih užitkih, kateremu je predmet ureditev javnopravnega razmerja občinarjev do skupnega občinskega dobra. Ta meja med privatnim in javnim pravom je v teoriji popolnoma jasno začrtana. V praktičnem življenju pa morejo nastati težkoče, ker ni takoj na prvi mah razvidno pravno bistvo nekaterih zemljišč. Mislim na ona skupna zemljišča, ki so vknjižena na občino, a se nahajajo v nesporni posesti upravičencev, ki se tudi smatrajo za prave lastnike. Posebno glede teh zemljišč, ki jih je mnogo, se je pojavila boja-zen, da bodo kratkomalo prešla na občino in da bodo upravičencem odvzete vse njihove pravice. Mislim, da ni potrebno Še posebej poudariti, da so take govorice brez vsake podlage in da je toliko vladi kakor vsem državnim oblastim namera kake razlastitve popolnoma tuja. Zakon velja za celo kraljevino in ne samo za nove pokrajine in z njegovo objavo je vlada hotela urediti samo vprašanje občinskih užitkov brez vsake osti proti novim pokrajinam in Še manj seveda proti našemu življu. Upravičenim posestnikom bo dana možnost, da doka^ žejo zasebno lastnino do skupnega zemljišča in ako se ta dokaz posreči, bo seveda odpadla vsaka nadaljna regulacija v smislu novega zakona. V tem pogledu poudarjamo naše zaupa- Novi gospodarski okrepi o Italiji Znižanje uvoza železa lz Inozemstva Ustanovitev konsumnih zavodov za delavce RIM, 10. Finančni minister conte Volpi je imel danes daljši razgovor z on. Mussolini jem. Obvestil je načelnika vlade o izidu sestanka, ki ga je imel z zastopniki kovinskih podjetij. Na tem sestanku so bile namreč določene smernice za znižanje; uvoza železa iz inozemstva, in za intenzivnejše izkoriščanje domačih rudnikov. Za Volpijem je Mussolini sprejel gospodarskega ministra on. Belluzza. Ta je poročal o delu zastopnikov industrijskih delodajalcev in delojemalcev iza otvoritev številnih prodajalnic, ki bodo nudile delavcem življenske potrebščine po najnižjih cenah. Nadalje je on. Bel-luzzo delj časa razpravljal z on. Mussolinijem o drugih perečih gospodarskih in finančnih vprašanjih. UZUnOOffeV SEStanek J POVlBtOinldal predsednika v njegovi palači v Be- Bfllllfalll Uemu kratkomalo aretirati Carmona nttUlCCm i je imel pri tem tudi osebne razloge, saj Radičevci zahtevajo odstranitev mini- ?a je Gomez Costa pred nekaj dnevi z stra Nikića Iz vlade ------------- | A----- I BEOGRAD, 10. (Izv.) Tudi današnji dan ni prinesel jasnosti v položaj, v katerem se nahaja vlada. Do napovedanega sestanka med ministrskim predsednikom Uzunovićem in Pavletom Radićem je prišlo Šele danes ob 8. un zvečer. Smatra se, da ta sestanek ni imel pričakovanega uspeha, čeravno se je pokazalo na obeh straneh veliko popuščanje. — Pavle Radić je predložil ministrskemu predsedniku zahteve, ki jih je poslanski klub-HSS sklenil na svoji predvčerajšnji konferenci Med drugim je Pavle Radić zahteval, da mora minister za šunJe in rude dr. Ni- rAxQlJ „„c kić čimprej iz vlade. To se da sklepatr-rOČal1 VČeraj- Qp' Ur'> Minister Volpi nI podal demisije RIM, 10. V nekaterih krogih se je danes razširila vest, da je finančni minister podal demisijo. Ta vest je neresnična in jo širijo oni elementi, ki bi hoteli Škoditi kreditu države in italijanski liri. Finančni minister conte Volpi uživa popolno zaupanje prvega ministra on. Mussolinija in ostane slej ko prej na svojem mestu. Krali bo obiskal Bolcan BOLCAN, 10. Nj. Vel. kralj bo prispe ponedeljek, dne 12. t. m. v Bolcan Svečan sprejem mu bodo priredili mestni palači. Kralj bo nato prisostvoval otvoritvi kongresa vojnih invalidov in bojevnikov in položitvi temeljnega kamna za spomenik zmage. Na potovanju v Bolcan bo spremljal kralja naučni minister on. Fedele. Priprsoe za ZaitlMnfjev proces nje cio poklicanih oblasti, od katerih z gotovostjo pričakujemo pravično in objektivno rešitev tega za naš živelj tako važnega vprašanja na način, ki bo vse zadovoljil. Kakor smo iz informacij na nristoj-nem mestu doznali, je tukajšnji komisar za ureditev občinskih užitkov storil že vse potrebne korake, da se vse listine, ki se na.našajo na agrarne ope^-racije in ki se nahajajo v Ljubljani, dobavijo uradnim potom. Na ta način bo upravičenim posestnikom prihranjenih mnogo stroškov in truda. Ravno tako se bodo uradnim potom dobavile tudi listine, ki se nanašajo na zemljiško odvezo iz leta 1853. itd., tako da bo upravičenim posestnikom delo mnogo olajšano, saj je zasebnikom tudi brez ozira na stroške včasih popolnoma nemogoče si vse te listine preskrbeti. Tudi iz te okolnosti izhaja, da mislijo pristojne oblasti iti upravičenim posestnikom po možnosti na roko in objektivno ugotoviti pravo razmerje spornih zemljišč. Dr. Boris Furlan, podpredsednik Zveze društev upravičenih posestnikov Značilen protifašistovski proglas poslanca Canepe RIM, 10. Medtem ko proučuje obtož-bena sekcija poslednje gradivo za Za-nibonijev proces, objavlja «Giornale d'Italia» važen dokument, ki tvori del obširne obtožnice proti bivšemu poslancu Zaniboniju in njegovim tovarišem. Je to protifašistovski proglas bivšega poslanca Canepe, katerega je zaplenila policija pri neki hišni preiskavi Proglas poslanca Canepe se glasi iako-le: «Sodrugi! Dr^e 28. oktobra so tolpe brezvestnih razbojnikov ,v črnih srajcah priredile po raznih italijanskih mestih obhode. Te tolpe so hotele na ta način proslaviti drugo obletnico pohoda na Rim. Nekaj dni prej je dolga procesija italijanskih izseljencev v Parizu položila na spomenik Svobode vence in cvetlice. Prvi, ki hočejo veljati za največje Italijane, so obhajali svojo obletnico s priseganjem zvestobe kralju. Drugi, takozvani renegati, pa so prisegali pred spomenikom Svobode v Parizu, da bodo povrnili Italiji svobodo, ki je sedaj popolnoma uničena. 28. oktober! Ta dan nosi sleherni izmed nas zapisan z velikimi črkami v srcu. Je to dan velike preizkušnje za proletarce, ki imajo danes v Italiji popolnoma zvezane roke, medtem ko so črnosrajčniki do zob oboroženi z orožjem, katerega jim daje vlada. Ti smejo nekaznovano ropati in ubijati; za svoje zločine so celo deležni nagrad najvišjih vladnih funkcijonarjev. Sodrugi! Prišel bo dan, in ta ni daleč, ko boste poklicani, da maščujete ta fašistovska hudodelstva. Vsaki izmed nas se je ob vstopu v garibaldin-sko legijo zaklel, da se bo z vso silo boril proti fašistovski diktaturi v Italiji in da izvojuje domovini ono svobodo, po kateri tako močno hrepenijo italijanski delavci v svoji domovini To nalogo moramo izvršiti in naj nas stane celo življenje. Nihče izmed nas so ne bo obotavljal preliti svojo kri za uničenje fašistovske diktature v Italiji H koncu dovolite mi, sodrugi, da ponovim te-le besede francoskega lista «Quotidien»: Mussolini je obhajal drugo obletnico svojega pohoda na Rim. Tretje obletnice ne bo nikoli obhajal. Sodrugi! Skrbite, da bodo te besede meso postale«. iz izjav, ki jih je zvečer podal Uzuno-vić novinarjem. Jako verjetno je, da bo Uzunović izpolnil to radićevsko zahtevo. V razgovoru z novinarji je Uzunović izjavil, da se je na sestanku go\c: IIo tudi o delovanju skupščinskih odborov. Rekel je, da ni povoda za otvoritev krize, ker se nahaja v vladi vse v redu. Pavle Radič je zvečer odpotoval v Zagreb, kjer bo poročal Stjepanu Radiću o svojih vtisih v Beogradu. Nato se bo ponovno povrnil v Beograd z novimi navodili. Tudi minister za šume in rude doktor Nikić se je razgovarjal z novinarji; rekel jim je, da ni bil še uradno obveščen, da so ga izključili iz HSS. V -p:ošnem ni bilo zaznamovati tekom rzim vlakom je nocoj zunanji minister dr. Ninčić odpotoval na Bled. N jegovo avdijenco pri kralju, ki se bo vršila jutri dopoldne, stavljajo poučeni krogi v zvezo z dogodki v notranjem političnem položaju. ••drtrs pri Nintitii BEOGRAD, 10. (Izv.) Veliko po/.or- dvema drugima njegovima tovarišema razrešil ministrskega posla (torej ga ni za ministra šele imenoval, kakor je poročal neki telegram, op. ur.) General Carmona je sam sebe proglasil za vladnega predsednika in za vojnega ministra ter si sestavil nov kabinet iz različnih generalov in drugih višjih vojaških osebnosti. Odpravil je cenzu ro nad listi in to je morda najvažnejša stvar, ker bo tako končno mogoče dobiti vpogled v zamotane in spremenlji ve notranje portugalske zadeve. Nova vlada je preložila odstavitev raznih portugalskih diplomatskih zastopni kov v inostranstvu, (o čemer smo po Sovjetska vlada ne bo ovirala MOSKVA, 10. Agencija Tass zanikuje vest, da bi hotela sovjetska vlada po 15. t. m. ustaviti nabiranje prostovoljnih prispevkov ruskega delavstva za stavkujoče angleške rudarje. Vlada vztraja pri svojem načelu, ki ga je sporočila tudi angleški vladi, da se namreč Lne more vmešavati v kakšno solidarnostno delovanje, ki ga vodijo delavske strokovne organizacije. Ruski delavci in nameščenci oddajajo Čisto prostovoljno del svojih zaslužkov za stavkujoče angleške rudarje, dajejo več, nego je predlagal osrednji svet ruskih strokovnih organizacij. Osrednji svet je objavil novo okrožnico, ki razlaga potrebo nadaljnjih darov za pomoč družinam stavkujočih. Strokovna zveza ruskih rudarjev kakor tudi zveze mnogih drugih delavskih strok so odločile na pobudo svojih članov, da bodo delavci za ves čas stavke angleških rudarjev dajali 0.25 do 0.50% svojih rednih plač kot podporo za družine teh rudarjev. Ljubezen med Bolgari in Rumunci. SOFIJA, 10. Dne 8. t. m. je številen oddelek rumunskih vojakov zasedel bolgarsko obmejno postojanko št. 15. Po dvajsetih minutah so bolgarske obmejne straže hrez žrtev znova zasedle to postojanko, sofijska vlada je zahtevala od rumunske, naj se s preiskavo doženejo krivci tega dogod-,ka. BUKAKEŠT, 10. Včeraj je bilo 10 rumun* skih vojakov ubitih v spopadu z Bolgari. Rumuiiska vlada je poslala v Sofijo protestno noto. Tramvajska nesreča AMSTERDAM, 10. Pri Gulpenu sta trčila dva tramvajska voza, pri čemur je bila 1 oseba ubita, 12 pa ranjenih. P'smo iz Jugoslavije Ljubljana, 9. julija. Proti vsem pravilom naše notranje nost je vzbudilo v političnih kroL-ih.K^® s??0 ®redt Parlamentarnih po-h* io nonni^«« citme doživeli skoraj krizo vladne dejetvo, da je danes popoldne itai j m-ski poslanik Bodrero posetil zun tujega ministra dr. NinČićc. Jasmini proattt s Salonom BEOGRAD, 10. (Izv.) Nocoj je odpotovala v Atene jugoslovenska delegacija, Načeluje ji ravnatelj v prometnem ministrstvu dr. Avramovic. Delegacija ima nalog, da zaključi z grško vlado pogajanja za ureditev prometa s Solunom in z jugoslovensko cono v tamkajšnjem pristanišču. V to svrho se ima skleniti med Jugoslavijo in Grčijo troje konvencij in sicer konvencija o carini, prometu in zdravstvenih vprašanjih koraj koalicije. To iznenađenje nam je zopet enkrat pripravil St. Radić. V nasprotju s svojimi prejšnjimi nastopi pa je imel St. Radtf sedaj mnogo načelnih kot tudi taktičnih vzrokov, da je zopet enkrat zagibal naše notranje politično življenje. Predvsem ni nobena novost, da politika sporazuma ne izvaja tako, kakor bi želeli Radićevi pristaši. Bile so sicer izvedene občinske volitve v Dalmaciji in tudi po Hrvaškem so se morali razni komisarji posloviti od občin. Toda obznana nad 1ISS formalno še<^ni se bila preklicana. In ko je bil St. Radić . 11 sp2r j\ Pasičevci ali pred kratkim v Dalmaciji so mu nie- nel° na. Radicevo zahtevo, davkov zadostiti svojim velikim obveznostim, ki so ji nastale vsled povodnji. Ne da se tajiti, da so te zahteve Radića vseskozi utemeljene in pričakovati je, da jih bo vlada tudi sprejela, ker so vse le v interesu države. Le glede načina, kakor si žele radičevci izvedbo ftedenja, bi se dalo debatirati. Radi-čevci predlagajo namreč, da se znižajo ministrom in poslancem plače ter tudi uradnikom. Efekt takega štedenja pa bi bil minimalen, ker so uradniki že itak preslabo plačani in jim ni mogoče vzeti niti pare ali pa se bo naša uprava še znatno oslabšala. Kar bi se pa dobilo od odtegljajev pri ministrstvih in poslanskih plačah pa z ozirom na malo število teh plač tudi ne pride v poštev. Ce bi se hotelo v državni upravi prište-diti, potem bi bilo treba izvesti korenito reformo uprave in k tej reformi pritegniti gospodarske kroge, ki najbolj poznajo uspehe naše birokracije. Pa končno ima Radićeva zahteva po štedenju le bolj agitatoričen pomen in zato tudi zaradi nje ne bo z nobene strani resnega nasprotstva. St. Radić zahteva, da odstopi dr. Nikić kot minister, ker ga je HSS izključila iz svoje srede. Brez vsakega dvoma je, da ima HSS pravico to zahtevati, a vseeno je stvar nad vse kočljiva. K:>t znano, je prišel dr. Nikić v ostro nasprotje z Radićem začetkom aprila, ko ni hotel podati obenem z Radićem svoje demisije. Dr. Nikić pravi, da je tedaj rešil sporazum in da ga zato no zadene nobena krivda. Pri obnovitvi vladne koalicije je kasneje St. Radić tudi pristal na to, da ostane dr. Nikić v vladi kot zastopnik HSS in zato je izgledalo, da je bil spor z dr. Nikićem že popolnoma poravnan. Zato je prišla sedanja Radićeva zahteva precej iznenada , a je tudi ne lahko izvedljiva. Za-caj tudi ministrski predsednik Uzunović pravi, da je aprila meseca rešil dr. Mikić sporazum in njegovo vlado in da zato dr. Nikića ne more žrtvovati. Res je tudi, da je prišel dr. Nikić v konflikt Radićem le zaradi svojega stališča do radikalov. Če bi radikali kljub temu žrtvovali dr. Nikića, potem bi s tem priznali, da se ne izplača nikomur, če se njim na ljubo izpostavi, ker ga v odločilnem trenutku zapuste na cedilu. Radikali pa računajo še na mnoge disidente iz drugih klubov in poseben dr Nikićev klub bi bil za radikale prevab-Ijivo orožje, da bi ga izpustil- rok. Zato bo Uzunović St. Radiću v u-j stva-ri le težko ustregel, čeprav je nesporna pravica HSS, da ona odločuje, kdo jo zastopa v vladi. Vendar je pa v tej točki mogoč sporazum in delegat IISS dr. Krnjević ga je tudi že predlagal. Radikali naj dajo dr. Nikiću enega svojih portfeljev in stvar je rešena. Ali kdo od radikalnih ministrov naj odstopi? Nadalje zahteva Radić, da odstopi minister Simonović. Tudi ta zahteva je precej razumljiva, ker ni minister Simonović nikdar prikrival, da je nasprotnik koalicije z radičevci. Da tako naziranje ne priporoča ministra Simo-novida kot člana vlade, ki je koalirana z radičevci, je jasno. Toda težava je v tem, da je Simonović jasno deklariran pristaš Pašićeve ožje okolice in da bi moral Uzunović s sprejemom Simono-viceve demisije sprejeti obenem boj s pašičevci. Ali pa je za to že prišel čas? Ali more Simonović to že storiti? In v tem vprašanju je tudi ključ situacije. Če ni za vlado Uzunovića. nevaren spor s pašičevci ali da ti prista- Borze v sobotah ne bodo poslovale RIM, 10. «Gazzetta Ufficiale» javlja: Tekom meseca julija, avgusta in septembra borze v sobotah ne bodo poslovale. _ Vandervelde pri Briandn PARIZ, 10. Briand je sprejel belgijskega vladnega predsednika Vander-velda, s katerim sta se razgovarjala o .bodočem zasedanju Sveta Družbe narodov. Poljsko življenje VARŠAVA, 10. Pravosodni minister Makowski je nastopil pri komisiji za proučevanje ustavnih sprememb, da bi uvaževala samo vladni načrt, ne pa tudi načrte lažnih strank, ker vlada ne bo vztrajala trdovratno pri vseh svojih predlogih. — Od 29. maja do 26. junija se je število nezaposlenih zmanjšalo za 13.495. HadŽipopovićevi morilci prijeti. ATENE, 10. Oblasti so prijele v vasi Smirdosijonu nekega bolgarskega komita-ša, ki je zapleten v umor monastirskega novinarja Hadžipopovića. Iz Monastira javljajo, da so tudi jugoslovanske oblasti aretirale dva bolgarska komitaša, ki sta sodelovala pri umoru. Aretiranci so hoteli izvršiti še druge atentate na jugoslovanskem in grškem ozemlju. Hiftljeviole In kontt finančne razprave e francoskem parlamentu Vlada je dobila s težavo zaupnico. PARIZ, 10. Nadaljevanje včerajšnje seje se je zavleklo do poznega jutra. Govorili so poslanci najrazličnejših strank, ki so se deloma strinjali z načrtom strokovnjakov, a so bili skoro vsi proti washingtonski pogodbi, proti novim posojilom in polni moči vlade. Tako se je postavil proti Tardieu. Caillaux je te točke zagovarjal, med drugim je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno za varstvo osemurnika in proti izvozu ka-pitalij in da ne bo odrejal nobenih novih davkov brez vednosti parlamenta. O siste-maciji mednarodnih dolgov bo zahteval, naj zbornica sklepa, čim se povrne iz Londona, kamor se odpravi k zaključnim pogajanjem za ureditev vojnega dolga Angleški. Nato je stavil predlog, naj zbornica glasuje o zaupnici v delovanje vlade. Prvenstvo Blumovega predloga za obdavčenje kapitala se odkloni s 324 proti 203 glasovom, zaupnica vladi pa dobi 269 glasov proti 247 nasprotnim in kakšnim 40 neod-danim. Opozicijo tvorijo vsi socialisti in komunisti, kakšnih 60 do 70 demokratskih .republikancev. kakšnih 20 radikalnih in republikanskih socialistov in istotoliko konservativcev. Takoj po glasovanju je vlada predložila zborniškemu predsedstvu .načrt, ki ji daje polno moč za vse finančne ukrepe, katere bi zbornica nato ratificirala. Portugalščine LONDON, 10. Nekatere odredbe državnega predsednika gen. Gomeza so zbudile odpor v vojaških krogih. Posledica je bila, da je general Carmona uprizoril novo revolucijo s tem, da je Dalmaciji, so mu njegovi tovariši napolnili ušesa s pritožbami in povedali, da so razočarani. Se bolj ko te vesti pa je vplivalo na St. Radića težko gospodarsko stanje dalmatinskega kmeta. Agrarna reforma počiva m ravno v Dalmaciji je njena izvedba najbolj nujna. Za nameček pa so priredili nacijonalisti še proti St. Radiću hrupne demonstracije v Splitu, Omišu in drugih krajih, tako da se je povrnil St. Radić v Zagreb prav dobro založen z jezo in nejevoljo. Toda naj bi bila jeza St. Radića še tako velika, vendar ne bi prišlo do njegovega nastopa, če ne bi bil položaj v Beogradu za nastop tako nadvse vabljiv. Občinske volitve v Beogradu so popolnoma razbile enotnost radikalnih vrst in prej samo prikrita nasprotja med pj».Mčevci in centrumaši so sedaj z vso silo udarila na dan in strasten nedeljski pretep v gostilni Slavije je pokazal vsemu Beogradu, koliko je bila ura. Le prenaravno, če si je dejal Stjepan Radić, da treba položni izkoristiti in doseči izboljšanje pol HSS v vladi In zato je sklical St. tiadić v Zagreb plenarno sejo poslanskega kluba HSS in postavil svoje zahteve, ki jih je klub skoraj soglasno odobril. Te zahteve so bile dvojne vrste: splošno politične in osebne. HSS zahteva, da se še pred sprejetjem nettunskih konvencij izglasuje v skupščini — ki se naj zato sestane — zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji, in sicer po načrtu ministra Šibenika, dalje zakon o izenačenju davkov in uvesti se mora splošno Ste- . . , potem je u- soda ministra Simonovića zapečatena. Če pa dogodki Še niso tako dozoreli potem se odpirajo čisto druge perspektive in mogoča je nova delovna koalicija ali pa bo rešitev situacije poverjena volilni vladi. Z nastopom St. Radića je stopila naša notranja politika v novo fazo in upati je, da bodo posvetovanja na du dosegla, da bo stopila v zdravo fazo. ___R. S. Drobne vesti denje, da bo mogla vlada breVpovUkir nemsKega ^tomobila — Delo slovenskega znanstvenika prevedeno v japonščino. Na univerzi v Not-hinghamu na Angleškem predava kot profesor za rusko slovstvo Slovenec Janko Lavrin iz Semiča na Dolenjskem. Kako ga Angleži cenijo kaže najbolj to, da so ga imenovali za člana instituta slovanskih naukov na londonskem vseučilišču. Slovi kot eden najboljših sodobnih kritikov, njegove knjige o Tolstoju, Dostojevskern in Gogolju se zelo Čitajo. Lavrin piše v angleškem jeziku. Iz Londona poročajo, da je japonski književnik Jugaku njegovo knjige o Tolstoju prevedel celo na japonščino. Tfj je menda prvi Slovenec, ki ga je doletelo takžno priznanje! Dostavljamo, da je tudi v letošnjem ljubljanskem Zvonu» priobčen zelo lep Lavri-nov esej o Tolstoju in Nietzscheju. — Smrtna nesreča znanega avtomobil-sitega rekordista. V petek so se vršile v Berlinu poskusne vožnje za današnje velike avtomobilske tekme. Udeležil se je teh voženj tudi milanski inženir Carlo Catta-neo na avtu znamke «Chiribiri.» Po nesreči je ta avto sredi najhitrejšega teka za del v neki nemški avto, ki je vozil pred njim, m se zvrnil. Cattaneo je ostal na mestu mrtev, njegov voznik Plate je težko ranjen, voznik nemškega oa n. V Trata, te« 11. julija 192«. DNEVNE VESTI Kongres evropskih narodnosti Kakor smo zvedeli od dobroobveščene strani, se predpriprave za bližnji kongres evropskih narodnosti, ki se bo vršil prihodnjo jesen — najkasneje v začetku septembra — zelo uspešno nadaljujejo. število narodnih skupnosti, ki se udeležijo kongresa, je zelo veliko. 2e danes se lahko reče, da bo krog narodnosti vseh držav in ljudstev Evrope popoln. Kakor znano, se je udeležilo lanske konference v Ženevi nad trideset narodnosti. To število se letos najbrže pomnoži na štirideset, kar predstavlja 40 milijonov duš. Na prihodnjem kongresu se sestane-jo voditelji vseh evropskih narodnosti — Dancev, Nemcev, Judov, Hrvatov-Slovencev, Litovcev, Poljakov, Rusov, Čehov, Ogrov itd., da si sporočijo svoje misli in skušnje. Delo kongresa sc bo vršilo na podlagi načelnih resolucij, ki So bile sklenjene na konferenci v Ženevi, da se tako ohrani kontinuiteta postopanja. Kakor lansko leto, tako bo imelo tudi letošnje zborovanje Čisto stvaren značaj in se bo konkretneje bavilo le z narodnostnimi vprašanji, ki se tičejo posameznih skupnosti v enaki meri. Posebna pozornost se bo posvečala pri razpravah napredku ureditve narodnega vprašanja potom uvedbe kulturne avtonomije, ki se je dosegel na Estonskem in drugod. Potrebno je pripomniti, da bodo k zborovanju pripuščene le one narodne skupnosti, katerih veČina Že stoji na stališču zavedno čutene narodnosti. Na ta način se hoče preprečiti, da bi se pritegnile one skupine, ki po svojem čustvovanju sploh niso nikake narodnosti. Cilj kongresa je koristno sodelovati za dosego narodnega sporazuma in za odpravo razlogov za spore. Organizacijo kongresa vodi poseben odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov različinh narodnosti. Predsednik tega odbora je dr. J. Wilfan, naš slovanski poslanec v italijanskem parlamentu. Člani odbora so: Leo Motzkin, izvršilni predsednik odbora judovske delegacije, dr. Paul Schiemann, nemški poslanec v letskem parlamentu, grof Stanislaw Sierakowski, nekdanji poljski poslanec v pruskem deželnem zboru, in Gaza pl. Szullo, ogrski poslanec v Čehoslo-vaškem parlamentu. Izvršitev predpriprav je poverjena dr.ju Ewaldu Am-mende (Estonska). NevSelno ponavljanje , Pri pismeni maturi v Gorici so se zopet ponovili dogodki, katere smo že ponovno ožigosali v našem listu. Neka učna moč in sicer neka profesorica je posebno brutalno nastopala napram slovenskim maturantom ter jih obkladala z raznimi ne ravno izbranimi izrazi. Ne zahtevamo od strani šolskega skrbništva v Trstu nobenih preiskav, ker imamo gotove tozadevne skušnje in nam na drugi strani ni na tem, da bi se ustvarjali «škandali». Šolsko skrbništvo pa ima ves moralni interes, da take nevšečne stvari onemogoči. Zato naj se loti zla pri njegovi korenini ter pouči učne moči, da morajo z dijaštvom ene kot druge narodnosti postopati popolnoma enako, nikar pa ne enega radi njegovega jezika zmerjati ali zapostavljati. Mlade duše vsake mladine so silno občutljive za krivično ravnanje in vsaka še najmanjša krivica zadere globoko svojo ost v mlada srca, da postanejo nepristopna, odvratna in obsoju-joča. Preiskave, izvršene od šolskih oblasti, navadno skušajo dokazovati, da se žalitve niso vršile, da je bilo v resnici drugače itd., skratka, da ni bilo udarca, ampak le božanje. Take preiskave imajo rade za posledico celo izključitve, kot se je dogodilo preteklo zimo na tolminski gimnaziji. Šolsko skrbništvo v Trstu se na taka naša priporočila seveda lahko prav nič ne ozira ter lahko še i nadalje dopušča takšno postopanje nekaterih učnih moči napram slovenskemu dijaštvu. Sebi v prid pa si radi nerodnega postopanja ene same učne moči ne bo prikrojilo mladih src doraščajočega rodu naše mladine. Hs naslov rmatillstva ažttifoe trtifte tfflne Iz Lonjerja nam pišejo: Smo ravno v času, ko imamo kmetje največ trudapolnega dela okoli sena, ker nam kakor navadno vsa leta, tako tudi letos dež nagaja. Zato biti vsakdo ob lepih dnevih, da spravi čim več sena pod streho. Tako se večkrat zgodi, da gre kmet z vozom tudi okoli 20. ure ali celo Še bolj pozno domov, ker se je zakasnil s spravljanjem ostalega sena na kopo, da se v slučaju dežja ne zmoči. Ker gre užitninsk* čnta ravno čez na£o posest, tako da imamo tudi mi travnike izven užitninske črte, se večkrat dogodi, da ne pustijo užitninski uradniki zakasnelega voznika s senom domov, češ da je že pretekla uradna ura, ali pa zahtevajo plačilo dodatnih ur, katere so pa precej zasoljene. Zato prosimo ravnateljstvo užitnine, da ukaže uradnikom, naj ti r stopajo malo bolj milo r^pram itak žc < olj trudnemu in slabovoljiit mu kmeti č u. Eden r imenu vseli. Zaključek solskega leta na Kcrtfnart Redkokdaj se kdo oglasi iz našega Šolskega področja oziroma iz nade fare, in le tedaj pove samo slabe stvarL Tako tudi sedaj. Z žalostjo Čitamo poročila o dobro uspelih šolskih veselicah po deželi, kjer otroci nastopajo s slovenskimi ter italijanskimi točkami. V nedeljo, dne 27. pr. m. se je tudi pri nas vršila Šolska veselic^, ampak sanH> v italijanskem jeziku. Kakp je bilo starišem to pri srcu, je lahko spoznal g. voditelj kakor tudi g. didaktični ravnatelj že iz tega, da je posetilo prireditev 7 moških ter okoli 30 žena, katere pa so prišle večinoma zraven samo kot spremljevalke svojih otrok, ki so sodelovali pri prireditvi. Isti dan se je vršila tudi razstava šolskih del, kjer v prvi vrsti učitelj pokaže starišem otrok svojo marljivost, kako je učil ter kakšen uspeh je žel v teku Šolskega leta. V drugi vrsti šele pa pokaže razstava, kako marljivi so btli otroci. Ali v prvih razredih, posebno pa Se v prvem razredu (modeliranje) je pokazal ufeitcij sam otrokovo marljivost s tem, da je vse modele iz kita napravil sam in ne otroci. V višjih razredih pa sta se vidtla na stavljenih delih trud učiteljev in marljivost učencev, posebno pa učenk pri Ženskih ročnih delih. Opazilo se je, da je največ učenk zajemalo osnutke iz mesečnika «2enski svet». O tem se vidi da segajo naši otroci že po samopomoči. Opozoril bi Se g. voditelja, da se vstopnina k razstavi ni še nikdar pri nas zahtevala, ker itak gg. učitelji zahtevajo že med Šolskim letom dovolj denarja za razne šolske potrebe. T. B. Petini ledji Iz k«tljtfw Tukajšnja kmetijska potovalna šola sporoča: Te dni so se završili poučni kmetijski tečaji za mlade kmete, ki jih je ustanovila preteklo zimo po nekaterih občinah pokrajine kmetijska potovalna Šola v Trstu s sredstvi, ki jih je dalo ministrstvo za narodno gospodarstvo. Dasi so prišla tozadevna navodila precej kasno in so se tudi tečaji pozno ustanovili, je vendar treba zabeležiti, da je dala ta pobuda zadovoljive uspehe, ki so ponekod naravnost želo dobri, tako da se lahko upravičeno upa, da se bodo prihodnje leto posrečili v polni meri. Pouk je bil poverjen ljudskošolskim učiteljem, ki so usposobljeni tudi iz kmetijstva, in se je vršil, pod nadzorstvom tehničnega osobja potovalne šole. Tečaji so bili v Ronkah, Turjaku, Foglianu, v Škofijah, Plavjah, v Križu pri Trstu, v Skopem, Tomaju, Sežani, Senožečah, v Šmihelu. MišlovČah in v Lokvi. Obisk (3 ure na teden skozi štiri mesece) je bil v splošnem zadovoljiv in ugotovilo se je, da so učitelji izvršili izvrstno poverjeno jim nalogo. Zaključku tečajev je prisostvoval deloma ravnatelj ali pa v njegovem imenu kak uradnik šole, ponekod sam predsednik šole ali posamezni člani nadzorovalne komisije. Ob tej priliki je bilo kratko izpraševanje učencev, katerim so se delile diplome, kmetijske knjige in noži za cepljenje. KoSuU, Golobic, Vafeovec, BrfiCek bran in Mkbe* kizzi. Kapetan Golobič. Četa spremlja traiver, vodja. KBKE & D, ADE1A Via Calvola, ■■■proti LUydoT«M etotp«. Tramvaj it 9. Nedelja 11. julija 1926. Vetiki laUoatletski meetiag. Kdo se ae »fomi-nja pestre »like, ki jo je nudilo Imenovano išriiie lansko leto ot> enaki priliki? Šestdeset atletov raznih društev je merilo »voje moči, razno«barvnih •upporters so tvorili istim simpatičen špalir, možje športne «toge» so mrzlično zapisovali nad vse zanimive rezultate. Kdo se ne spominja Gruntarja, Zafreda in drugih? Ista slika se ponovi daart. na istem igriSču, le v bolj veličastni formi. Tudi konkurenti bodo nekaj pristnejfega. lepšega in prinesli nam bodo marsikatero presenečenje. Upati je tudi, da bo organizacija meetinga boljSa kot lansko leto in da bceo prišle na red vse naznanjene panoge. Tudi letos bo tekmovalo nad šestdeset atletov in ako pomislimo, da bo ta meeting nekaka selekcija za druge, istotako zanimive meetinge, posebno goriškega, zamoremo trditi, da ne bo nikomur žal, ako se bo okoristil s priliko, da vidi naše atlete v plemeniti borbi. Zjttraj ob 9. uri starta jo baterije in se vrše semiiiaala 80 m, zatem vidimo zopet Zafreda v borbi z drugimi ▼ skaka v višino, (lansko leto m 1.65 — najboljši skok dosežen istega dne v Trstu pri tekmovanju ital. federacije!); startanje baterij 299 m in semitinale; prvič v Trstu skok v viiiao m dame, za njimi skok v daljino z« gospode (meeting Adrije. Zadnik 5 m 10 cm), Za tem baterije na 400 m. S tem bi bil jutranji program končan. Točno ob t ari prične najzanimivejši del programa; prvi startajo finalisti sa 00 m (lanski meeting — Gruntar 9.30 sek.), potem met diska fl. m 28 m, Gruntar), tak »a 1500 a; zanimiva finale sa 200 m. Posebnost bo tvorila skupina v ■*tnn|a kroglje. Skoda, da na tem meetingu izostane metanje kopja, ki bi bilo za nas izredna novost. Imamo pa za to telovadno disciplino, skok s palico, katerega bomo videli prvič v vrstah naših atletov. Potem so finala u M a u dane. Ena najbolj napetih faz meetinga bo pa tvorila ItaSeta 4x100 in tek na 5000 m (fondisti). Kot slednjo točko naznanja spored skrajno trde finale na 400 m. Kakor razvidno, bo nudil program mnogo res športnega užitka — zato pa — in da podpremo trud naših atletov — naj nihče ne manjka fa dan na igrišču S. D. Adrije! S, R. D. K. N. Toauoaseo, Trst Podpisani odbor javlja vsem svojim članom, da se bo vTšii v torek dne 13. t. m. ob 18. uri IV. redni občni zbor. Ker je na dnevnem redu tudi sprememba pravil, je dolžnost vseh članov, da se tega občnega zbora udeleže. — Odbor. ML D. Magdalena U. četa na igrišču « Obzora* ob 1.30 pop., da odigra prijateljsko proti Sv. Ivanu. I. četa ob 3. pop. za tekmo proti Concordip. — Sp. vodstvo, M. D. Sv. Ivaa Nogometaši čete A naj bodo točno ob 130 pop. na igrišču «Obzora« za prijateljsko tekmo proti Magdaleni II. — Sp. vodja. Čitalnica - Športni odsek Vabimo vse člane in ljubitelje lepih športnih prireditev, da se v čim večjem številu udeleže sestanka, ki se bo vršil jutri v dvorani točno ob 8 in pol, Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Zadnji predpisi glede izloženoga blaga «£dinost» je priobčila pred kakimi desetimi dnevi predpise, po katerih morajo trgovci označiti blagu, izpostavljenemu v izložbi ali v trg. sami in po mizah, ceno. Kdor se ne ravna po teh predpisih, ga zadene občutna globa. Ker se zanje niso zmenili, so bili v mestu že kaznovani Štirje trgovci. Opozarjamo vse naše trgovce, naj takoj, če tega še niso storili, opremijo izpostavljeno blago z lističem, ki ima zapisano ceno. S tem si prihranijo mnogo sitnosti pa tudi denarja, saj pač morajo vedeti, kako težko se služi dandanes v teh časih splošne draginje. Odprte lekarne Danes dne 11. julija ima v Gorici lekarna Pontoni, Raštelj 26. nočno službo. Lekarni, odprti do 1. ure pop., sta: Kiirnerjeva, Corso V. Eman. št. 4 in Gironcoli-jeva, Via Carducci 12. Izvozni trg v Gorici dne 19. julija 1926. Cene: vajin (široki fižol) od 0.60-0.90; krompir od 0.38 do 0.40; breskve od 3.00 do 4.50; marelice od 1.60 do 2.50; hruške od 0.60 do 2.30. Danes (10. julija) je prišlo zelo mnogo blaga na trg. Kdor ga je zgodaj prodal, ga je prodal dobro, pozneje je Šlo za vsako ceno, prav ker je ostajalo. Marelice so šle vse (50 kvintalov), medtem ko so hruške in cimberji ostajali. Kapčija z vajino^a je obtičala, ker malo po vpraše van ja. Akad. fer. društvo «Adrftja» v Gorici javlja vsem svojim članom, da se ne bo vršil občni zbor v pondeljek, 12. t. m., temveč prihodnji ponedeljek, t. j. dne 19 t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. — Toliko v vednost! GONJAČE V BHDIH Čeprav smo oddaljeni le 20 minut od poštnega urada v Kojskem ter smo na glavni cesti, pa vendarle živimo brez pi» smonoše. Marsikdo izmed nas ima obil« s^jih domačih v tujini ter prejema oa njih pogosta pisma, nekateri so zopet ročeni na časopise in vendar si mora vsak zase pomagati ter iskati osebno pošto v poštnem uradu v Kojskem. Vsi prav živo občutijo potrebo, da bi pismonoša obiskoval i našo vas kot druge v naši občini. Pozivljemo radi tega županstvo v Ko> skem, da se pri poštni direkciji zavzam« v tem oziru. Baron Baum je imel v naši vasi precejšnje število kolonov. Skušalo se je pc zgledu Fojane, da se odkupi celotna kolonija, pa radi nesporazuma in težkih gospodarskih prilik nekaterih kolonov ni /šlo. Vendar pa so se le posamezni koloni eden za dragim odkupili. Seveda so morali dobiti potrebni denar za odkupnino potom posojila. Sedaj jih pa seveda skrbi, kako bodo zadoščevali obveznostim posojila, ker je že par letin po vrsti slabih. Letos je pa še posebno mrzlo leto slabo vplivalo na razvitek in zorenje sadja, koruze, fižola in trte. 6RNIČE. Šolska prireditev. Med onimi šolami v naši deželi, ki sw koncem šolskega leta zaključile poučevanje z dobro izpadlo Šolsko veselico, je tud*' naša črniška šola Igra kakor tudi petje sta bili podani na naravnost sijajen način ter je prisotno občinstvo res s pravcatim užitkom sledila poteku prireditve. Izmed mnogoštevilnih hočemo omeniti le izvrstno igranje deklicet ki je igrala Martina. Vrlemu učiteljstvu, ki se je toliko trudilo z mladino za prireditev, kličemo, dt bi nas v prihodnje večkrat ra-■ ->Htlo a kako podobno predstavo. 6T. PETER PRI GORICI Praznik sv. Petra in Pavla, patronov nage fare, je najveličastnejši praznik v letu za našo občino. V predvojnih letih se je ta praznik tako proslavljal, skoro nobena bližnja občina ni imela' tako prazničnega dneva v letu. Kaj smo imeli priliko opaziti na dan praznika pred vojno? Dan prej veselo po-trkavanje, na dan praznika vse bližnje ____^ ceste okrašene z lepimi mlaji in cveti- o« kater«m se bo razpravljalo o športnem giba- caml. Cerkveni obredi so bili naravnost nepopisni, tako da se je najbolj zavr- nju. — Načelnik. *. K. 01ya*, Opatij« ■ J. LL Orfaat, Soiak 4s 1 Nakon odulje stanke nastupila je naša domaća momčad ponovno kod kuće te joj uspijelo potući jaku sušačku momčad sa prilično visokim seoorom. Itfra je bila vodjena od početka do kraja u vrlo ženo človeče čutilo ta dan prerojeno. Pevci so navdušili vernike z lepimi glorijami, credoti, sanetusi itd. Mladeniči so si nadeli bele rokavice in beli iivom tempu. Gosti mogli su nas samo u prvom, pas ter junaško nosili cerkvene zasta-poluvremenu zadovoljiti, te su predveli vrlo lijepu! ve, ker V tistih časih Oni, ki ni nosil igra. dok u drugom poluvremenu znata« popuštaju, cerkvene zastave in okrasil ceste z mla- Olymp nastupio ja u kompletnoj postavi, no sa predvedenom igrom nismo mogli biti potpunoma zadovoljni, te je većina igrača igrala »spod svoje običajne forme. Sudac g. ĐarbiŠ dobar. Basen o murnu in o mravlji Kdo je ne pozna! Bila je mravlja— itd. Prišla je na koncu zima. Ktravlja si je s pridnim delom pripravila potrebno zalogo živil, muren pa je celo poletje prepeval in ni imel na zimo ničesar. Oh, koliko je med nami Se murnov, ki niso Se poslali pet lir za naročnino Goriške Matice v Gorici in bodo morali pozimi gledati pod stropom -»tčevine namesto da bi prebirali dar Goriške Matice — 4 knjig« — in pa čakati na dobitek 5M Ur, tako potrebnih v zimskem pustnem Času. fiOLSKO DRUŠTVO PODRUŽNICA PRI SV. JAKOBU. Danes zjutraj bodo razstavljena ročna dela gojencev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v otroškem vrtcu. Popoldne ob 4. uri bo zaključna predstava naših malčkov v dvorani Delavskega konsumnega društva pri sv. Jakobu. Ni dvoma, ker gre za korist Šolskega društva, da bo dvorana do zadnjega kotička zasedena. SMRTNA KOSA Včeraj zvečer so nam sporočili, da je nemila smrt ugrabila vrli Schmidtovi družini pri Sv. Ivanu 17-letno hčerko Milico. Potrtim sorodnikom naše naj-iskrenejše sožalje. OruitvMe veitl — Glasbena Matica. V torek, 13. t. m. se bo vršil v prostorih uredništva «Edinosti» v ulici S. Francesco 20/1 redni občni zbor «Glasbene Matice«, na katerega se uljudno vabijo gg. člani tega društva. Začetek občnega zbora bo ob 20. uri — Odbor. — Glasbena Matica. Jutri, v pondeljel&, ob 19.30 odborova seja v pisarnici g. predsednika. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, se vabijo gg. odborniki, da se je udeležijo. SPORT «Obzor»-«Adria» Danes se srečate omenjeni četi v prvenstveni tekmi na igrišču Obzora v Rocolu. Veliko zanima nje vlada za to tekmo, bodisi zato ker nastopi «Obzon> v deloma novi formaciji, bodisi ker se omenjeni četi poslužujeta krasne napete in žive igre. Ker je od današnje tekme odvisno drugo mesto v klasifikaciji, smo gotovi, da bo prva kolikor druga četa napela vse svoje moči, da odnese z igrišča dve dragoceni točki Zato bi bilo prerokovanje o današnjem izidu zelo nehvaležna stvar. Gotovi smo, da bodo vsi, ki se zanimajo za razvoj našega sporta, pohiteli na igrišče v Rocolu, da prisostvujejo omenjeni tekmi, ki bo vsekakor zanimiva in bo brezdvomno nudila obilo športnega užitka. Pričetek točno ob 17. uri Pred to tekmo se vrši prijateljska tekma med Magdaleno in Concordio. Tudi ta tekma obeta biti zanimiva, ker je mlada ikedenjska četa, čeravno le samo dvakrat nastopila, dokazala, da spada med najboljše čete H. divizije; m brezdvomno bo morala Magdalena napeti vse svoje moči, da obdrži ugled prvaka II. divizije, točno ob 19. uri tekma začne S. IX Adite Nogomet. Dane« naj bodo na igrišču Obzora ob 4.30 naslednji igralci: Rupena I in D, Cesar. Ko- —____ cjančić, Stolfa, Vrbec, Mahne II, Počkaf, Mahne I, V zaporu. Iz tiialktga iivljanja Tragičen konec delavca. Včeraj predpoldne se je dogodila v tovarni strojev pri Sv. Andreju strašna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V strojnem oddelku je bil okoli 10.30 razen drugib delavcev zaposlen tudi 35-letni mehanik Albert Sturm, stanujoč v ulici Fi-Iippo Corridoni št. 7. Vršeč svoje delo v bližini velikega stroja, ki je bil v teku, se je Sturm spodrsnil na gladkem podu in padel vznak tik kolesa, ki se je vrtelo z veliko naglico. Nesreča je hotela, da je pri padcu zadel ob kolo, ki mu je na strašen način razklalo glavo. Navzočni delavci so prenesli nesrečnega tovariša v obvezoval-nico in mu skušali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja, odkoder je čez par minut pri-hitel na lice me«ta zdravnik, ki pa mu je preostajalo le žalostna naloga, da je ugo-tovil smrt nesrečnega mehanika. Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, nakar je bilo truplo ponesrečenca prepeljano v mestno bolnišnico. Posknien samomor mladega uradnika. Ko se je Ivanka Iaschi, paznica v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, včeraj zjutraj vrnila po nočni službi domov v svoje stanovanje v ulici Conti št. 24, je v svoje nemalo presenečenje začula iz sobe, ki jo je imel v podnajemu 2l-letni zasebni uradnik Just Trevisan, bolestno stokanje. Sluteč nekaj nenavadnega, je ženska potrkala na vrata mladeničeve sobe, ki so bile zaklenjene od znotraj. Ker ni dobila nikakega odgovora, je naposled s pomočjo neke sosede Biloma odprla vrata. .Tedaj se je ženskama odkril žalosten prizor: Trevisan je ležal napol nezavesten na postelji, ki je bila vsa prepojena s krvjo; imel je prerezane žile na dveh mestih na levi roki pod komolcem; na nočni omarici je ležala okrvavljena klina brivskega apa-rata, s katero si je nesrečnik zadal nevarni rani. Jaschijeva je hitela telefonirat na rešilno postajo, odkoder je kmalu prihitel na lice mesta zdravnik, ki je Trevisana za silo obvezal ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Nesrečni mladenič skoro izkrvavel, sato je njegovo stanje /elo nevarno. — Ni znano, kaj je Trevisana privedlo do obupnega koraka. Draga kapelj. Trgovec Ferdinand Brugiapaglia, stanujoč v ulici Orologio it. 6, se Je predvčerajšnjim popoldne kopal v kopališču «Excel-£ior» v Barkovljah. Ko se je naveličal broz-gati po vodi, se je vrnil v svojo kabino ter se pričel oblačiti. Tedaj je neprijetno presenečen ugotovil, da nm je Iz telovni-kovega žepa zmanjkala zlata ura z verižico iz iste kovine, v skupni vrednosti 2500 lir. Brugiapaglia je javil tatvino barkov-ljanskim orožnikom. Aretacija. , Ker je osumljena, da je ukradla zaseb-nici Santini Gandusio, stanujoči na trgu Foraggi št. 184, pri kateri je služila, je bili predvčerajšnjim aretirana 22-letna Marija C. iz St. Vida pri Tolminu. Pridržali so jo ji, se ni stel zn ufanta od fare». Predvojne procesije so bile nepretrgano dolg-e, ker se jih je udeležilo obilno število vnanjih in skoro vsi domačini. Popoldne po blagoslovu, pri katerem so peli naši vrli pevci večernice, se je navadno vršila na trgu javna tombola z veselico. Se v poznih večernih urah se je čulo veselo radovanje resnično veselih občinarjev. Svetovna vojna nam je zrušila cerkev in lansko leto smo obhajali 500 -letnico obstoja, kateri dan so se vršili cerkveni obredi na prostem, to je na razvalinah predvojne cerkve. Letos se je to ponovilo in sv. maša je bila naznanjena istotam. Žalostna slika se nam je letos nudila. Cerkveno vodstvo je sicer poskrbelo, da bi se slavnost lepo vršila, posebno nagovor g. prof. Ter čel j a je bil res prava zgodovinska slika našega farnega patrona. Udeležba pa je bila zelo zelo pičla. Naše mladeniče je dandanes že sram nositi cerkvene zastave, ker pri letošnji procesiji jih ni hotel nobeden nositi. Že ko je bila procesija na dvorišču Co-roninija, so Merljaki pritekli s tremi za procesijo, ker so jili nagovarjali, naj vsaj oni neso, ako drugi noče nobeden. Četrto pa sta še pozneje prinesla dva nedorasla dečka, katerima je veter močno oviral nošenje, tako da sta komaj zdelata. Ko se j« procesija ustavila na cesti pri tretjem oltarju in ko se je istotam bral evangelij, je privozil z dvokolesom po cesti neki P., še mlečnozobi naš ob-činar in zvonil na vso moč z zvoncem, meneč, da se njegovemu bicikl j u cela procesija umakne. Ko je privozil tik do ljudi in videl, da mu nobeden noče napraviti poti, je prosil po modernem sistemu za dovoljenje in vozil dalje z vedno pokrito glavo med udeleženci procesije. Pri popoldanskem blagoslovu pa so naši pevci menda imeli počitnice, ker litanije in vse drugo so pele same pevke. Na tak način torej propada pri nas »proslava, velikih cerkvenih praznikov BATUJE Šolske neprilika. Ravnanje neke tukajšnje učiteljic« z našimi otroci je prekosilo vse meje, tako da so se otroci uprli učiteljici. Takega slučaja ne pomni še naša vas v Šolskih zadevah. Ravno ob momentu najhujšega razburjenja je prišel k sreči v našo vas šolski nadzornik obenem s šolskim ravnateljem, tako da sta se na lastne oči in ušesa lahko prepričala o pritožbah Šolske mladine, ki se js pritoževala, da jo učiteljica pretepa in zmerja. Kasneje so bili i starti otrok zaslišani ter so izpovedali isto. Upamo, da oblasti spoznajo nevzdržno stanje na naši šoli z namestitvijo druge učne moči poskrbe za povrnitev miru. SOVODNJE Zopet nesreča Ni dolgo od tega, ko smo poročali h nesreči, ki se je pripetila v delavnic^ na sredi med Štandrežem in Sovodnja<« mi, kjer se izpraznjujejo granate. Mla» denič je tedaj postal žrtev in mlada vdova ga objokuje. Tudi sedaj zazna* mujemo enako nesrečo. Sredi med svo* jimi tovariši je delal 23-letni Pahor Sta nislav iz Opatjega sela. Ali se je prevei, zanesel na svojo izurjenost, ali kaj. mahoma mu je počila v rokah granata, koje dim je objel vse delavce. Ko se je dim razpršil, so videli delavci, ki so od vseh strani prihiteli na lice mesta, da je Pahor popolnoma razmesarjen Pomočnik Buffolini Franc je bil pa ra, 4njen. Radi teh ran ga je peljal avtomobil Zelenega križa takoj v goriško bolnišnico, kjer upajo zdravniki, da ga iz-lečijo. V isto bolnišnico je prišel tudi delavec Brajnik Dominik iz Štandreža, star 23 let, ki je radi močnega poka grajiate popolnoma oglušel. Tudi 27-letni Nanut Josip iz Štandreža se je moral zateči v bolnišnico radi ran, ki pa niso težke. Grenak je kruh, ki si ga morajo služiti naši delavci s tako nevarnim poslom! VOGERSKO Naša kmetijska zadruga je premagala svoje prve začetne težkoče in se pripravlja, da stopi v drugo leto svojega delovanja z mnogo odločnejšim korakom. Sila nasprotnikov iz osebne koristi in zavidljivosti ji je metala polena pod noge. toda zadruga je vse težave počasi premagala, in \**ino večji je zato krog njenega delovanja in večji krog kmetovalcev, ki se zgrinjajo okoli nje. Predvsem je zadruga / nakupom in raz-Pl^ćajo vina dvignila cene vogerskemu vinu. Že itak* znano vogersko vino po svoji kakovosti in aromi je še bolj zaslovelo. Prihajajo na Vogersko povpraševati po našem vinu sedaj i gostilničarji, hotelirji iz oddaljenejših krajev, kateri se niso nikdar videli v naši vasi. Pečala se je naša zadruga tudi z razprodajo kmečkih potrebščin, predvseng raznih umetnih gnojil. V Gorici priskrbljuje naša zadruga gostilno Bolko s pristnim vogerskim vinom Se drugi gostilničarji v Gorici točijo vogersko vino, ki pa je več ali manj rezano. Letos kaže približno enaka vinska Istina kot lani to je slabo. Vsled neprestanega deževja se je namreč grozdje osulo. Breskve smo prodajali V'oge'*ci od drobnih za 1.50 pa do poslednjih debelih po * lire Bilo jih je komaj ena desetina kot bi jih moralo biti v dobri letini. Krompir kaže dobro, sirttu pa se pozna, da mu manjka toplota. Silno obsojajo vsi ljudje ravnanje in postopanje gotove skupine ljudi o priliki prireditve našega prosvetnega društva «Li-jaka» Pa tudi kasneje, da še celo tik pred današnjo svojo prireditvijo so napravili dolični pobje take korake, da so odvrnili prav vse naše ijudstvo od sebe Učinili 30 nekaj tako nezaslišanega da smo prisiljeni raztopiti Še prav astro proti njim VRTOJBA Na današnji ples gol >ve skupinice pobo* se vabijo vsi oni ki so izgubili vsak čut resno?ti. možatosti io pa varčnosti Kol posfbno mikavna točka programa se o-znanja pondeljski maček Upa se, da ne bo noben izmed somišljenikov izostal. Obširno poročilo o poteku ter udeležencih v. eni izmed prihodnjih številk. ŠEMPETER PRI GORICI (Ženska nezvestoba) Danes ob 4. uri pop. priredi Izobraževalno društvo «Mladlna» v Šempetru veliko vrtno veselico s sodelovanjem bratskih društev na dvorišču g. Josipa Cerniča. V igri «Mari» pokaže ženska svojo nezvestobo svojemu zaročencu, ubogemu a pridnemu zidarju, ki jo je pripeljal kot siroto z dežele v mesto, da se z njo poroči, ko si oba dovolj prislužita. A Mari je po kratkem bivanju v mestu vsa izpremen* ter se končno tudi zaroči s podjetnikom* gospodarjem poslopja, pri katerem dela v ljubezni nesrečni zidar. A kljub temu je igra polna humorja. ^ Svetovali bi skora), naj se vsak dobro pre- V Trstu, dae lt julija 1S2C, paše, ker društvo ne prevzame nobene odgovornosti, če bi kdo počil Ker je na vzporedu tudi komični prizor « Vesela vdova«, opozarjamo na to točko zlasti vdove in vdovce. Med drugim nastopita tudi obe domaČi društvi skupno z Ocvirkovim «Rožmari-nom» s to večno lepo pesmijo. — Odbor. STARO SELO. V četrtek, okoli 2. ure je razsajala pri nas liuda nevihta, ki je zavzela v kratkem času vse kobariško in ves kot. Prišla je tako nenadoma, da niso mogli ljudje iz najbližjih travnikov pravočasno domov in jili je dež premočil do kože. Hud veter, ki je razsajal, je polomil mnogo drevja in preobrnil par voz sena, ki je bilo ravno na potu proti domu. Drugi so zopet po solnč-nem dopoldnevu spravljali seno k vozovom, da ga odpeljejo domov, ko je dež znova za par dni preprečil sušenje. Kulturno prosvetnega dela pri nas skoraj ni. Naše društvo hira na eni bolezni, ki se je pravi pomanjkanje razumevanja, upoštevanja in žrtvovanja, pomanjkanje naraščaja. Naša mladina se izgublja po gostilnah in se ne zanima za društveno delo. Sploh pa je res, da ni ene organizacijske misli in vztrajnosti, ki je drugje, v naših krajih. Z žalostjo gledamo, kako se zbujajo in delujejo društva po drugih vaseh in kako pri nas ni tega. Mladina — zbudi in organiziraj se! PODMELEC. Umrl je pri nas dobro poznan mladenič Božič Anton, domačin, ki je brl uslužben pri lesnem podjetju na Kneži. Ko je ves poten spravljal drva, se je po končanem delu slekel in pognal v vodo, da se okoplje. Pri-šedši iz vode, ni spoznal po obrazu nobenega svojih tovarišev, ki so sedeli po bregu, in se mu je že biedlo. Imel je še toliko moči, da se je podal domov in par dni nato je umrl, ne da bi se bi! zavedel. Žalostna njegova smrt je vzbudila iskreno sožalje pri vseh vaščanih, ki so ga poznali kot pridnega delavca in zavednega Slovenca. Naj mu bo lahka zemljica- PODGORA Vode ni! Naša vas, dasi ob Soči in pod hribom, bogatim na vodi — vendar nima še vodovoda. Pred vojno je bil deloma speljan iž tovarne daleč doli v vas. Kaj je s to zadevo? Ali bi se ne dalo kaj ukreniti v tem oziru? — Ponekod imamo sesalke, ki so pa jako pomanjkljive. Velikokrat so popolnoma suhe! Posebno ona v Britofu je že mesec dzii le v zabavo otrokom, ki jim služi za «ringenšpil». Ljudje morajo piti blodno vodo iz Soče. Redarja ni! Pa nam poreče komisar, zakaj ne zapodimo «mulerije», ki nam sesalko kvari. Na to bi mu lahko odgovorili, da spada ta zadeva v okvir občinske uprave, ki je dolžna po svojih varnostnih organih skrbeti za red in mir v vasi, kar pa sedaj ni. Tudi ponočno razgrajanje je pri nas popolnoma prosto. * Policijski red. HALI OGLASI BEtliTZ-SOKSLvu 1m b,MC*21 ,0 i prevodi v vseh jezikih. (1067 ČEVLJARSKI pomočnik-poldelavec, dobro izurjen, se sprejme takoj. Zdravje, Čevljar, Bovec (Plezzo). 1076 STANOVANJE, v tržaški okolici, vse na novo urejeno, dve lepi sobi, kuhinja, shramba, spredaj dvorišče z malim vrtom, se takoj da v najem. Majhni otroci izključeni. Naslov pove upravništvo. 1077 ČEVLJARSKEGA pomočnika, izurjenega, sprejmem takoj. Petrcrčič Franc, čevljar, Postojna. 1078 POROČNE SOBE, masivne, s psiho in umivalnikom 1800, mahagonijeve 1900, t opol ove 2000, Tiirk, San Lazzaro 10. Pozor na naslov! - 1079 one, ki jih zadeva ta negotovost, da ukre-neko karkoli, samo da bo človek gotov, da ni v Kobaridu konec sveta. Mnogo neprilk povzroča pri nas tudi telefon. Gre človek in prosi zveze, ki jo dobi, kriči in trobi v aparat, pa ga živ krst ne razume. Ne vemo. kje je krivda in kje treba popravila, toda prizadeti bi že mogli tolkanj poskrbeti, da če je že telefon, da je tudi dober in uporaben. Oddaljenost temu pač ni kriva. Pretekli četrtek se je "zgodil s korijero incidentič. Eksplodiral je cilinder v motorju, mašino je bilo treba ustaviti in potniki so morali peš od om-tian Idrskega do Kobarida — eno uro hoda. Nesreča pač ne počiva. Letos smo bili deležni še druge dobrote; obiskalo nas je vojaštvo, ki se drži tu pri nas že dokaj časa na poletnih vajah. Večkrat ponoči streljajo in zdi se nam, da smo v časih svetovne vojne. V glavni ulici se je odprlo več novih pisarn, vojaških seveda, po ulicah vedno polno oficirjev, vojakov, vozov itd. Seveda se vzporedno s tem dnevno veča tu-ti škoda na poljih itd., kar je pač neizogibno zvezano z vojaškimi vajami. Popravilna dela na cesti Kobarid-Ser- \t „k-- t i-. ** .. , .iPunica napredujejo. V mnogih krajih bo \ občini imamo veliko število psov, ki cesta leiala mnogo nižje kot%rejt ^ pri prosti tekajo po vasi, dasi je ta golazen |vodi v drugih s% bo Jzopei £ ialeAost zelo nevarna. Zadnji čas je sicer v tem - oziru malo bolje, a vendar ni Še vse v redu! imajo lepo uspevajoče obrtne šole — pri nas pa mladina razgraja, zvečer po vasi, mesto da bi se kaj pametnega učila. Drugod se občine močno zanimajo za večerne šole, v Podgori. pa tega nil Žalostno je, da veliki industrijski kraj ne zmore tega, kar zmorejo naše kmetske občine! Da bi za prihodnje leto že kaj poskrbeli 1 Tako torej vidimo, d& storijo za izobrazbo Podgorcev nače oblasti malo, medtem ko bi se vsaka privatna pobuda morala prekiniti, kajti — «komumsti» alt! KOBARID Večkrat in marsikaj smo že pisali o našem trgu, vendar bi bilo še vedno kaj novega poročati. Pa smo malo tako in zopet malo tako in sami smo krivi, da zve »vet o nas kako besedo samo vsake kvatre enkrat. Zato pa naj mi ne zameri slavno uredništvo, če danes ne bom znal tako kmalu zaključiti. Prvo, kar moram povedati, je to, da lastnik korijere, ki vozi v Bovec, menda misli, da se nahaja prav kje daleč na jugu. V svoji korijeri ne pozna slovenskega jezika, čeravno so ljudje, ki mu dajajo zaslužka, skoro izključno Slovenci. Tako je izobesil v korijeri, ki vozi od Sv. Lucije v Kobarid, svoj vozni red, da bi bili ljudje obveščeni o zvezi, ki jo imajo do Bovca, pa je prvič vozni red netočen in drugič je samo italijanski. Potem pa je tudi res, da bi bilo menda treba določiti najmanj tri dni, Če bi človek hotel iz Bovca v Gorico. Zveza je tako pomanjkljiva, da je res narobe. Korijera vozi samo opoldne proti Bovcu in se popoldan znova vrne. Od Bovca črez Predil je znova druga korijera, na katero HIŠICA, obstoječa iz kuhinje, 3 sob, z vrtom in je treba v Bovcu presesti. Ta pa zopet ; v0^0. v bližini Opatije, se proda. Pojasnila daje nima točne in gotove zveze s kobariško, j Pegan, Matulje. 1072 prej uide kot trbiška pride. Tako je ta IZOBRAŽEN MLADENIČ želi znanja v svrho že-potna zveza skrajno negotova in prosimo ! mtve z dekletom v starosti 18-20 let. Pismene po- ndube s sliko. Naslov pri upravništvu. 1073 VAJENEC za trgovino jest vin, se išče. Via Udi-ne N. 19. 1080 NAPRODAJ mlatilnica s slamotresntkom, Se nerabljena. Širok ost bobna 54 cm. Cena po dogovoru. Lastnik Kaučič Filip, Kazdrto. 1081 VILO, blizu Gorice, 510 sadnih dreves, park, vinograd, polje, gozd, prodam za Lit. 95.000.—. Naslov pove goriška uprava. 1082 DIJAK, višjih srednjih šol, popolnoma vešč slovenskega in italijanskega jezika, išče kakršnokoli službo v mestu ali na deželi Nastop takoj. Prijazne ponudbe pod »Marljiv- na upravniStvo. 1083 MOTORNO kolo Neckarsulm v prav dobrem stanju se proda. Naslov pove naše in goriško upravništvo. 1056 G. DOLUNAR, Trst. Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via BacchiJ Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln*.^ i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 1017 BABICA, avtorizirana, sprejema noseča. Covotf slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 95?: HIŠA, obnovljena v Podgori 124. se po ceni pro Obrniti se na lastnika I. K. Podgora 125. 105< PRSNI SIRUP priporočljiv proU kroničnemu kašlju in bronhiaialnun afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5___Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1069 t VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov sprejmem Pa hor, Via Arcata 19. 1084 Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljubljena hči, sestra in sorodnica Milica Schmidt danes ob 8. zvečer, v dobi 17 let po kratki bolezni izdihnila svojo dušo. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v pondeljek ob 4.30 pop. iz hiše žalosti v Sv. Ivanu št 631. TRST-SV. IVAN, 10. julija 1926. Hinko in Alojzija roj. Višnjevec, stariši. Danilo, brat Majda pori Rupena, Danica, sestri. Frane Rupena, zet in drugi sorodniki. Odlikovano Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III, 47. POSESTVO v Dobravijah pri Vipavi s hišo, hlevom in 6780 m2 obdelane zemlje, se takoj proda. Spangher, Via Udine N. 19. 1074 AUTOMOBILA se prodata po ugodni ceni ali pa se zamenjata s hišo in zemljiščem. Pojasnila pri Antonu Čefuta-Ucman, Tomaj 71. 1075 V občinskem pravilniku za javno varstvo je tudi določba, da ne sme voda iz žleba z visokega padati na cesto. Če je kje 'LOVSKI pomočnik, izurjen v delikatesni stroki, vešč italijanščine se sprejme takoj za buffet. Naslov pri upravništvu. 1086 VAJENEC za trgovino jestvin, se sprejme. Via Ga-sparo Štampa št. 5. 1087 CIGAN je ukradel dva konja, enega belega, z rano na pnsih, drugega rjavkasto črnega. Cigan ima dva vozička in dva konjička, belega in rujavega. Kdor naznani konja na naslov Franc Valenčič, Obrov št 5, Sv. Marija, dobi 1.080^— lir nagrade. 1088 GERŽELJ ANTON, krajati" monter, Via cordia 28 (Sv. Jakob) izdeluje obleke po obrača in popravlja obnošene obleke. C dogovora. 1071 Con-meri, ene po LADI B. Povrni se tak »j. 1055 POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE iz Julijske Krajinef Krojna akademija v Ljubljani, Stari trg 19, (včlanjena v Londonu in Parizu) priredi poČenši z dnem 27. junija, za časa velesejma. krojni tečaj za krojače In šivilje. Znižani vizum in vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži tega t ečaja, ki bo celodneven, in da istočasno , . __ . , obišče velescjem. — Kroj, katerega se bodete učili, dvignila. V vsej celoti pa bo mnogo bolj j je najnovejši, lahek in preizkušen v naši krojni prikladna, kot je bila dosedanja, zlasti pa j akademiji. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, se bodo znižali trnovski klanci, vsem voz- . dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se pošljejo po nikom in Šoferjem tako dobro poznani. \ pošti. V naših modnih listih dobi vsak krojač in In res je bil zadnji čas, da se je v tem I "želeni kroj, ki pristoja brez vsake po- PRILIKA NOGAVICE Samo 6 dni od pondeljka 12. t. m. do 17. t* m. stavimo na prodaj razne tipe naše velikanske zaloge po posebno znižanih cenah. PRIMERI: Za ženske: Nogavice iz sukanca, po L 8-60,7 90 Nsgavice, svilene i' izbera po L 7-90 in 5 90 Nogavice, šemniške, od L 9*25 naprej Nogavice iz naravne svile po L 26 50 Za moSka: Nogavice, enotne barve po L 5-, 1 65 Nogavice, fantazija najfinejše, črtane po L 6 90, 5*50 Nogavice fine, kockane po L 9*50, 7-70 in 6-80 kak tak slučaj, naj se ugotovi in primerno : oxiru kaj ukrenilo, ker^ona prejšnja cesta f^ušnje Cena Din 120.—. Razpošiljanje in izde- j ™ ! Je bila naravnost v sramoto kraju. Veselo t^JSST,1° S^tZJ0^?^ nič ne bojimo, pač pa se bojimo padajo- dejstvo pri gradnji te poti je to, da je čega kamenja. G. komisar je bi ze od usiužbenih pri tem delu mnogo mnogo do-Pevmencev opozorjen, da je deželno P<> maeinoVj ki hodijo iz Kobarida, Sužida in s I op je — bivše Fogarjevo — v nevarnosti, j drugih vaai po Kobariškem vsako Vsi izbrani ostanki, vključeni tudi najfinejši predmet!, po posebnih cenah. Oglejte si naša okna, ki zaslužijo Vašo pozornost da se poruši na cesto. Priporočamo mu torej, da poskrbi za odstranitev te nevarnosti, predno pade komu kaj na glavo. G. komisar gre včasili tam mimo, zato bi si lahko medpotoma to ogledali Naša šola. Občina prispeva za našo šolo vsako leto lepo svoto! Vpliva na šolo pa nima prav nobenega. Učiteljstva je veliko — uspehov pa malo. Lahko trdimo, da odkar imamo šolo v Podgori, ni bilo zaznamovati tako majhnega uspeha, kakor ga, žal, moramo zaznamovati leto«. Vzrokov in krivcev ne bomo iskali. Šolska veselica. Pi •ejšnja leta smo imeli lepe šolske prireditve, kjer so sodelovali slovenski in italijanski otroci — vsak v svojem jeziku. Letos pa je morala slovenska mati gledati svojega slovenskega otroka, kako se je mučil. Sploh pa je bila letošnja prireditev silno slaba. Petje razglašeno, igra neprimerna. Za vzgojo otrok je ples najmanj primeren. To si zapomnite, gg. vzgojitelji! In vendar imamo tudi mi še nekaj pravice do naših otrok! Veleindustrijski kraj — brez obrtne iole! Naše kmetske občine goriške okolice: Miren, Solkan, štandrež, Vrtojba i, dr. vasi po Koharigkem vsako jutro na delo in se zvečer znova vračajo. Mnogo neprillk pri delu povzročajo vojaške vaje, ker, kar je tudi razumljivo, v prostoru, kjer se strelja, delati ni mogoče. Večkrat se zgodi celo, da posestniki (Dalje na IV. strani) ^osiano*) zenci dobijo ob zaključku tečaja odpustno spričevalo in anglo-francosko diplomo. Pojasnila daje Krojna akademija, Ljubljana, Stari trg 19. Priložite znamko za odgovor. 1048 Corso Vit«. Em. 111/16 TRST Corso Vitt. Em. «11/16 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Ad«le Amerschitz-Sbaizero, Farne to 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1070 VODA «ĐEU/ALABA*PA» PftOTI IZPADANJU LASL Vsebuje kifun in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L i m dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovicb», Trst, Via Giuliani 42. 1044 ZAHVALA gosp. A. Ravnik-«, generalnemu zastopniku Zavarovalnice L'Uaion v Gorici, Via Barzellini 2, za točao izplačilo moje požarne škode od 3. julija t. 1. GORICA, 9. julija 1926. Anderlič Anton, Rihemberg 55. Podpisani Sedmak Ivan od Jerneja iz Koritence 51, občina Knežak, izjavljam, da ne priznavam nikakih dolgov svoje soproge Sedmak Antonije, rojene Rebec iji Radohovevasi št. 27. 763 SEDMAK IVAN *) Za članke pod tem naalovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. STENICE, kuhinjske Ščurke uničujemo po stanovanjih z jamstvom. Prodaja «perolina», antiemana-torjev, cimitana itd. Zavod za dizinfekcija. Ros-setti 2. 1085 POZOR! Resna trgovina z mrtvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbera velika in izključena konkurenca. Pavšič Terezija, Gorica, Raštelj 37, pod oboki. Zaloga v prvem nadstropju. 1038 GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavoboiu, pomanjkanju sla« sli. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. 1068 Naročit« in iirlte „EDINOST" OHL GIUSEPPE SPECHAR Via S. Caterlna 7 - TRST - Piazza Mazzini Zaloga tu in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. Specijaliteta angleškega in češkega blaga. — Modro in črno sukno za plašče. Bogata izbera izgotovljenih paletots, površnikov, hlač in plaščev. Dežni plašči, jope alpagas, platnene obleke in telovniki fantazija. ======== SPREJEMAJO SE NAROČILA PO MERI :....... 1 Konkurenčne cene ! 746 Konkurenčne eene ! PODLISTEK JULES VERNE: (67) Skrivnostni otok Osmo poglavje. V prvi polovici januarja so naselniki izdelovali potrebno telesno perilo. V skrinji najdene igle so se zabliskale med sicer ne-nežnimi prsti, toda treba je reči, da to, kar je bilo enkrat zašito, je dobro držalo. Tudi niti jim ni nedostajalo, ker Cir Smith je zbral one niti, s katerimi so bili deli zrakoplova zašiti. Dolge kose tkanine sta Gedeon SpiJett in Harbert z neverjetno potrpežljivostjo odšivala; Pencroff se tega dela ni udeleževal, ker se mu je upiralo; ko pa je prišlo šivanje na vrsto, je bil naj-pridnejši. Vsakdo ve, da imajo mornarji izredno spretnost za krojaška dela. Blago, iz katerega je bil zrakoplovni ovoj sestavljen, so raztolSčili s sodo in pepeli-kom, ki so ju dobili iz rastlinskega pepela. Tako so odstranili prevleko firneža, nakar je tkanina dobila zopet svojo naravno mehkobo in razteznost, a pod vplivom zraku in solca je postala popolnoma bila. Tako so zašili nekaj ducatov srajc in nogavic. To so bili naselniki veseli, ko so se mogli zopet na novo preobleči in ležati na rjuhah, dasi je bila tkanina trda. Istočasno so napravili tudi obuvalo iž kože morskih psov. To obuvalo je moralo nadomestiti čevlje in škornje, ki so jih prinesli s seboj iz Amerike. Seveda je bilo to obuvalo dolgo in široko, kar pa ni motilo naših potnikov. Od začetka 1866. je trajala vročina ena-komreno, toda nikakor jih ni ovirala pri lovu v gozdih. Agutiji, pekariji, vodni pre-šiči, kenguruji, divjačina in kuretina se je podila okrog v tolpah in jatah, a Gedeon Spilett in Harbert sta bila predobra lovca, da bi zglrešila strel. Cir Smith jima je vedno priporočal šte-diti s strelivom in je že mislil na to, kako bi se dalo izdelovati smodnik in svinec, ker je nameraval shraniti za prihodnje čase onega, ki so ga dobili v ekrinji. Saj ni vedel, kam jih utegne še nekoč usoda vreči, ko bi zapustili sedanje bivališče. Treba se je bilo torej zavarovati za vsak slučaj in hraniti strelivo. Kot nadomestek za svinec, katerega ni Cir Smith mogel zaslediti na otoku, so se dala lahko uporabljati železna zrna, ki jih ni bilo težko izdelovati. Železne šibre so seveda lažje od svinčenih, zato so morale biti večje oblike in jih je šlo torej manj v naboj. Toda spretnost strelcev je ta pogrešek izravnala, Cir Smith bi bil mo^el izdelovati tudi smodnik, ker žvepla, solitra in oglja ni nedostajalo; toda za njega pravilno izdelovanje so potrebne priprave in izredna natančnost. Zato je inženir rajši izdeloval piroksi-lin, to je strelni bombaž, snov, za katero ni niti bombaž neobhodno potreben, ker se omenjena spojina veže že samo s celulozo. Celuloza pa ni nič drugega kakor osnovno staničje rastlin in se dobiva skoraj Čista ne samo v bombažu, ampak tudi v vlaknih lanu in konoplje, v papirju, v starem perilu, v bezgovem strženu itd. Bezga pa je bilo na otoku silno mnogo, posebno ob ustju Rdeče reke. Njegove jagode so naseljenci že dolgo, pred tem uporabljali namesto kave. Treba je bilo torej nabrati samo celuloze, ki jo je nudila bez-govina. Drugo snov, ki je bila potrebna za izdelovanje piroksilina, je bila solitrna kislina. Ker je imel Cir Smith žvepleno kislino, je mogel napraviti solitrno kislino z razkrojenjem solitra. Zatorej se je odločil, da napravi strelni bombaž za navadno rabo, dasi je vedel, kakšne velike so njegove napake, ki so: nezanesljivost lahka gorljivost, ker pri 170° gorkote že eksplodira in končno prehitro gorenje, ki utegne postati v puški nevarno. Omeniti pa je treba tudi prednosti te snovi, ki obetojajo v tem, da se je vlaga ne prime, da- ne umaže puškinih cevi in je njena pogonska sila itirikrat močnejia od navadnega smodnika. Izdelovanje piroksilina se vrši na ta način, da se celulozi četrt ure moči v kadeči se sol i trni kislini, se nato opere v veliki množini vode in pomoči. Iz tega je razvidno, da je to delo prav preprosto Cir Smith je imel le navadno solitrno kislino, ne pa takozvane kadeče se kisline, ki izhlapeva v rdečkasti pari, ko pride v dotiko z zrakom. Zatorej je navadno solitrno kislino zmešal s koncentrirano žvepleno kislino in na ta način prišel do smotra. Otočanski lovci so v kratkem razpolagali s snovjo, ki jim je izvrstno služila, dasi so jo morali previdno rabiti. i Obveščamo cenj. odjemalce, da bodo naša skladišča zaprta do srede 14. t. m. ker jih bomo založili s popolnoma novim blagom. Consorzio Tesslle Hilanese ▼ Trsi«, đae 1L Julija 192i raznih polj in gozdov v onih krajih ali v krajih kamor morejo preko zastraženih prostorov, ne morejo domov, ker jih straža ne pusti in so prisiljeni čakati ure. da • tudi vojaki odidejo. Druga leta smo se v Kobaridu mnogo kopali v Soči in Nadiži. Letos ni lega, ker sta Soča in'Nadiža premrzli in pa dež nam ne dovoljuje te zdrave zabave. Tudi izletnikov je le malo. Krn ima silno malo po-•euiikov. Tudi to je iz istih vzrokov razumljivo. Nekoč je čebelarstvo po naših krajih dobro uspevalo. Toda vojna je odnesla vse to in čebel ni več. Edini, ki še goji par dobrih panjev, je učitelj Ivančič iz Smasti. Toda tudi on se pritožuje, da ni več onega uspeha, ki je bil nekoč. Paše manjka in solnca. Rojev ni. Gotovo pa je, da je bilo včasih čebelarstvo pri nas na precejšnji stopnji razvoja in tudi del našega narodnega gospodarstva. Kot povsod je tudi v tem oziru stalen refren, da se ne izplača Toda, ne obupavati! LADRA FRI KOBARIDU Ddgovor g, Kurmčieu Fr. na dopis v «Gor. straži« z dne 23. VI. 1926. Močno ste se razkoračili v goriomenieni Hevilki «Gnr. straže» z namenom, razkri-čati nas kot razdirače in nestrpneže. Ce bi vaše navedbe odgovarjale resnici, bi molčali, saj je razprtije in, kot Vi pravite* strankarske strasti več kot preveč. A da ne bo ljudstvo, kot tudi Vi sami mnenja, da ste nedolžne ovčice, katere ne skale ptiču vode, in da pošiljate samo suho zlato med svet, zato smo prisiljeni odgovoriti Vam sledeče: Od merodajne osebe Vašega mnenja smo dobili vestno zatrdilo, da je pač vse eno, ali deluje in obstoja društvo «Prosv. zveze» aH pa «Zveza prosv. društev«, samo da isto deluje v korist in prosveto naroda, katera je, če kdaj poprej, sedaj nujna. Ne odgovarja resnici, da smo pisali po predavatelja na «Prosv. zvezo» in šele potem se obrnili na «Zvezo prosv. društev«; o vsem tom smo se mi ne pismenim potom, marveč ustno dogovorili. Imenujete nas zdražbarje, ali dejanje te vsebine ostaja na vas. Da pojasnimo to zadevo, naj Vam služi to le: Dobro ste vedeli, da smo se mi odločili igrati za našo pomladansko prireditev «Miklovo Zalo». Pozneje, ko so imeli že vsi naši igralci vlo^e prepisane in so jih deloma že znali, ste ravno Vi vprašali, ali bomo gori imenovano igro uprizorili, ter pristavili, če jo boste igrali, jo mi opustimo. Zakaj ste nam potem, ko je bilo naše delo v teku, deiali take sitnosti? Ni istina tudi, da se nismo udeležili valih prireditev, posebno pa zadnje. To Vam lahko povedo in dokažejo Člani Vašega Dkrožja, če jim ne verjamete, pa drugi i ljudje. Po možnosti so se naši člani, v razmerju s člani vašega društva, vedno v .Večjem številu udeležili vaših prireditev, kot vi naših. Ce pa dobro ne vidite, gosp. predsednik, potem pa Vam kupimo naočnike, da nas boste pri prihodnjih vaših prireditvah bolje videli. Ne bi odgovarjali na Vaša sumničenja, a da m? bodo cenj. Čitatelji «Gor. straže» mnenja, da smo res taki rokovnjači, naj Vam bo to naš zadnji Odgovor. — Izobr. društvo «Sloga» - Ladra. To bi bil naj drugi in sadnji odgovor na Vade dopise. — IzoHr. is Iz Iriiik« pokrajini POSTOJNA Tvrdka Šivalnih strojev «Singer» priredi 20. U m, 14-dnevni tečaj za umetno veze nje na »troj v prostorih meltenske šole v Postojni. Pouk je brezplačen in dostopen vsem, ki se Ca to lepo delo zanimajo. Natančne podatke radi prijav do 20. t. m. pri zastopniku H. Petrič - Postojna. Naš odgovor g. Ivana Leben - karatu na Lihušiijem, z ozirora na dopis v »Goriški straži« z dne 23. VI. 1926. Dolžnost nam je odgovoriti na gori omenjeni dopis, iz katerega sije vse prej kot ljubezen, složnost in mir, katerih nam je tako potreba, posebno v sedanjih časih in katere lastnosti je dolžnost širiti in tudi dejansko pokazati vsakemu. Smo le ubogi Jkmetski sinovi, zato Vam tudi odgovarjamo po naši zmožnosti, ne iz sovraštva in jeze, marveč z mirno preudarnostjo. Glede metanja peska v oči ljudstvu Vam odgovarjamo, da ni in ni bil nikdar naš namen ta, katerega nam očitate, oziroma ei ga sami mislite, kajti, kot se vidi, v fari, ki spada v Vaše področje, bi se ne smelo brez Vašega odobrenja nič ukreniti. Poslušamo Vaše nauke in nasvete, a da bi v prosvetnem delu ne smeli ničesar ustvariti, posebno tam, kjer je vse spalo in kjer ?ni bilo ničesar, preč g. kurat, ne boste zahtevali. Daleč od nas je bila in je vsaka strankarska strast, nismo v ta namen ustanovili društva, pač pa je bil naš namen dosti blažji in boljši, kot si g. kurat mislite. Nobenemu nočemo metati peska v oči in ga po Vašem mnenju slepiti, saj lahko naše delovanje in namen istega vsakdo vidi. Res je, da so pred vojno obstojala od Vas navedena društva, a so po večini spala. Po vojni smo, oziroma so Smaščani, Libušenci in Laderci ustanovili društvo, katero je delovalo, kot ste sami videli, in to Vam ni bilo prav; saj ste na vse mogoče načine vplivali na stariše, da bi dekletom in fantom prepovedali zahajati k vajam, ker je bilo baje pohujšljivo in nespodobno. Kar je bilo pri nas pohujšljivega In nespodobno, seveda ni pri članih od Vaš vodjenih društev. Tudi ste se, ko je obstojalo društvo v Smasti, naprosili za sodelovanje, kar ste tudi obljubili, a namesto tega ste nam metali polena pod noge. K vsaki prireditvi ste se tudi Vi vabili, a odzvali se niste nikdar, pač pa so prišli vedno č. g. duhovnki iz drugih duhovnij. Tudi skupno društvo je zaspalo in mi smo si ustanovili svoje, in ravno to je podžgalo bližnje vasi, da so zopet ustanovile svoja društva. Ce bi mi spali, zagotovimo Vas, da bi se tudi drugje v naši občini ne zganili. J 3 rendar le nekaj dobrega! Kar se pa zadeva očitka liberalizma, vram povemo, da mi ne poznamo in nočemo poznati strankarske strasti; naš namen Vam je bil že poprej obrazložen. Saj ste sami rekli, društvo je pač društvo, naj bo to ali ono, samo da deluje v dobrobit in korist naroda in da nima pohujšljivih knjig in časopisov. Vrata društvene sobe 3o Vam bila in so Vam vedno odprta, lahko se prepričate na svoje oči, kaj imamo in kako delujemo. Kar se pa tiče našega katoliškega prepričanja, povemo in ponovimo, da to ni nič manjše, kat članov drugih, tudi Vaših društev in ni potreba, da nam očitate fa-nzejstvo in navajate druge primere. G. kurat, ne razprtije, ne strankarske ) tras ti, marveč edinosti, vstrpljivosti, ljubezni m splošnega delovanja nam je treba, Tu začnimo vsi skupno, Vi po svojih, mi po svojih močeh in več bomo koristili ljudstvu ko pa s praznim besedičenjem in s strastjo v srcu. ReSka pokrajina TRNOVO PRI IL. BISTRICI Kmetijsko predavanje V nedeljo se nas je zbrala okrog 30 posestnikov, da prisostvujemo kmetijskemu predavanju in se razgovorimo in posvetujemo, kako bi bilo ravnati z našo glavnico, da bi nam donašala večje obresti, t. j. da bi nam nudila večje dohodke. Predavatelj J. Furlan je najprej na splošno orisal vedno večji pomen kmetijskega obratovanja, pojasnil vzroke zaostalosti te prve pridobitne panoge in obrazložil, kje in kako bi bilo pričeti v svrho izboljšanja kmetijskih panog in s tem težkega gospodarskega položaja. Vsi smo se strinjali, da je treba pričeti z mladino, da se ji že v mladosti vcepi nravo razumevanje do kmetijstva. Vzgojno-poučni kmet. tečaji bi bili najbolj plodonosni, ker bi pritegnili mladino z razumom na rodno zemljo, ki tako čaka strokovno izvežbanih delavcev. Prešli smo na živinorejo, ki je tudi pri nas zelo zaostala. Če smo ugotovili, da bi se jo dalo izboljšati za 100 odstotkov, nismo pretirali. S tem pa smo posredno povedali, da smo še daleč za naprednimi živinorejskimi kraji. Po zgledih iz naprednih držav smo uverjeni, da je tudi pri nas možno skorajšnje izboljšanje. S pravo našim kra^ jem primerno pasmo in umnim oskrbovanjem živine zvišamo proizvode (mleko, meso) in izboljšamo naša zemljišča, katera bomo lahko dobro gnojili. Na istem prostoru lahko zvišar mo pridelke 2—3 krat. To moramo upoštevati posebno, ker so delavne moči drage. Še marsikaj pametnega in koristnega smo se domenili. Sprožila se je na pr. misel o osuševanju, komasaciji (združevanje zemljišč) o znižanju taks na živino i. dr. Posebno prvi dve sta vprašanji splošnega značaja in bi zaslužili, da bi o teh in enakih problemih razpravljala posebno pokrajinska komisija. #Tudi namera glede vzajemnega zavarovanja goveje živine je dobila razumevanje. Počasi se da vse narediti. Dogovorili smo se, da se snidemo vsako zadnjo nedeljo v mesecu in da pritegnemo k predavanjem mladino. Med tem Časom se vrše predavanja v posameznih bolj oddaljenih vaseh. Razne zanimivosti „ K kar se tiče vremenskih prilik, zelo čudno leto. Se nikoli ni bilo menda toliko In tako strahovitih poročil o škodah, ki Jih povzročajo viharji, nevihte, toče in druge ujme. Zdi se, da bo po teb začelo m majati tudi solnee. V Splitu je n. pr. takim vročina, da se Je pojavilo vse polno steklih psov. V sredo je takšen pes obgrizel majhno deklico in nekega uradnega slugo. V ogulinskom okraju je drug pes oklal celo 12 oseb, ki so jih morali prepeljati v zagrebški Pasteurjev zavod. Psa je neki seljak ustrelil. Ko so ga v Zagrebu razteleševali, se je okužil še živinozdravnik, ki je to delo vršil, in so morali tudi njega oddati v zavod. Najnižje cene v Trstu. - Novosti za sezijo. Vesti iz Istre IZ PREMICE: Izobraževalno društvo «Zora» v Prešnici priredi na dan domačega opasila dne 25. julija t. 1 veliko vrtno veselico z obširnim vzporedom. Sodelovala bodo bližnja bratska društva. Prosimo društva, katera so bila vabljena in niso še odgovorila, da to čim prej storijo. Spored objavimo pravočasno. — Odbor. ARTVIŽE. Šolska prireditev na Artvižah v prid tukajšnji šoli se bo vršila danes v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri na dvorišču g. Hrvatina s sledečim vzporedom: 1) «Nozze» igrica v enem dejanju. 2. Poezije in recitacije prvega in višjih razredov. 3. Petje: Narodne himne. 4) Telovadba. — Odbor. SEMENA, GOSPODAR. POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena za jesensko setev. Detelje, trave. Sredstva proti rastlinskim Škodljivcem angleško modro galico, žveplo ventilirano, prah, kafaro, «Azol» apneni arzenik, ka-» teri se priporoča tudi za pokončavanje grozdnega molja, železno galico itd. Kmetijsko orodje: kose znamke »Merkur« od 70 cm, znamke «Hymalaia» od 00 in 65 cm, in drugih znamk, senene vile, grablje, šape okoiičanske, istrske in kraške ter drugo vsakdanje kmetijsko orodje. Kmetijske stroje: slamoreznice, orala, škropilnice znamke «Vermorel» žveplalni-ke itd. Vse one stroje, katerih nimamo v zalogi, naročimo po želji od najboljših tu in inozemskih tvrdk v nakrajšem času. Tržaška kmetijska družba v Trsta, ulica Torrebianea štev. 19 in ulica Raffine« ria štev. 7. Telet 44-39. DAROVI Godbeno društvo v Vrhovljah daruje 50 lir Šolskemu društvu. Lovci AjdovŠčina-Šturje darujejo kot preostanek zbirke za venec blagopokojnemu notarju Arturju Lokarju L 45 za Šol. društvo. V počaščenje spomina blagopokojnega gospoda Arturja Lokarja, notarja v Ajdovščini darujejo ajdovski gasilci L 25 in g. Rudolf Brajnik L 35, skupaj L 60, za kar bodi tem potom izrečena vsem najsrčnejša zahvala. Za šolsko društvo so darovali koncem šolskega leta učenci in učenke slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu v Trstu zne- i sek L 393 25 stot., in sicer: 1 a dekliški: j Gerdevič Rada L 2, Poznajelšek Zora 5, i Petaros Vijolica 2, Škerk Bernarda 1, ; Franceschin Jolanda 4, Miklavec Marija 1, Tavčar Draga 2, Cehovin Julka 1; I.bi dekliški: Barut L 1, Ceglar 2, Poropat 10, S Sparagna 5, Vodopivec 3, N. N. 2; III. dekl. Poznajelšek Gabrijela 5; IV. dekl.: L 37.20; I V. a dekliški: namesto cvetic gospodični, ' zbrale L 20.50, Kastelic 6, Likan 6.50; V. b ' dekl.: L 13; VI. a dekl.: Godina Vesela 10, j Godina Ana 6, Zorn Svetka 2, Špan Da-niča 1, Humar Slava 1; VI. c dekl.: Sancin ! Lidija 7, Ferluga Ana 10, Caharija Doro- ! teja 5, Košuta Ema 3, Faganel Gizela 5, G. Anton Stegu 5; VII. a dekl.: Marovt 5, { Jeretina 5, Germek 5, Bidovec 10; I.b de- ! ški L 34, Potočnik Karel I. a deški L 10; I Vareško V. a deški L 10, Godina Milan j V. b deški L 5, Pregarc VI. b deški L 5, ' Vodičar Ciril L 5, IV. mešani L 7.55, Vouk ! Anica L 10, Kumar Anton L 5.50, Rudolf Mal. L 75. — Namesto cvetja na grob pok. j Ivaaa Dovgana darujeta Milena in Albin L 29; skupaj L 303.25. Vsem darovalcem najsrčnejša hvala! 1 V zahvalo, da so se njegovi otroci na slov. ' zasebni šoli pri* Sv. Jakobu dokaj — koristnega naučili daruje g. Kerševan L 5.— «Šolskemu društvu.» Srčna hvala! Stariši posnemajte! Spominjajte se ob vseh veselili in žalostnih prilikah «&olskega društva*. Vsi darovi naj se pošiljajo šolskemu društvu v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 29, L Tržoiko pcjolilnlca in hranilnica registrovara tačnga z omejeni« poroštvom uradu}* v svoji lastiti hiši ulica Torrebianea 19, 1. nadst. Sprejema n&vadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun h vloj« za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje* na tekočI račun in jih obrestuje po 4c govoru. Davek od «taf plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolata varnostna celica (safe) Orodne m m sfnrafte oi 87* dj ]3 In «1 IS do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Idtf. 25-67. 750 Trst - Piazza Goldoni 12 - Trst Nogavice, moške.....od L 1*50 naprej Nogavice, ženske.....od L 2*50 naprej Nogavice, ženske, svilene .od L 6'90 naprej Nogavice, za otroke . . . . od L 1*80 naprej Maje, ženske.......od L 4*— naprej Maje, za otroke......od L 4'— naprej Maje, moške, poletne . . . od L 14*— naprej Maje, moške, volnene . . . od L 16*— naprej MOŠKE SRAJCE bele In barvane od L 19-— naprej MADAPOLAN, fin.....od L 3-25 naprej PLATNO MADONNA I. vrsta od L 3*50 naprej PLATNO za rjuhe, visoko 150 cm L 7*— naprej Zalsia titejia &!aga iz volne, lana in Maževiae cđ L i'93 naprej Izbera blaga za ženske obleke v vseh modernih barvah od L 16-— naprej. ZA KOPALNO SEZiJO Hlafe, ientko, moške in otroške kopalne obSeke, Brssače iz gobastega blaga na težo. Najnižje cene in najboljše blago Obiščite brez vsake obveze skladišče i U Trst, Piazza OoSdo^i 12 se sprejmejo v veliko manufakturno in JAKOB BEVC tir ar na in zlatarna Trst, Campo S. Giacomo 5 modno trgovino V večjem trgu. AbSOl-l^lato kupnje v vsak; množini po najvišjih cenah vpntim'A transih fp^ipv imflin nrpri- ! Plač"ie vi$e kot ™ d™gi. ventinje trgovskih tečajev imajo pred nost. Učna doba krajša. Ponudbe na: „Manufaktura 99" na d « M ■ ■ M Z /(^a ■ /4 « M rt @ Zaloga razno vrstmh ur in zla'eni ne. (714 upravništvo Edinosti 760 LUiOl G££GG&iIWJ ;s6 Zobozdravnik :ffls«i e! H Di\ Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani16J.(jKjM Giavaaji) T SSS V — V A €?MFfl5Tia ŠT. -15 ssssn ii&s^ib msmn Eaoaiii&ra Sir. Fran iCorsano sprejema od 12 do 1 !P> (9 Od 9-12 in od 5-7 755 m T48 in od 5 do 7 Niistiretfi slo«, denarni zavod ■u um s. Lazznro it 17 L n. srnam nmmti t B B Bil po L 2.30 komad Zlato, tiilpte, ubila. ZO-kroato zlate \mii kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Fovh — urarna Irmii Vi s Mazsinl 4o 766 76 Loterijske Številke izžrebane dne li. julija 192$. BARI 7 67 77 28 35 FIRENZE 75 62 9 46 63 MILANO >2 69 84 31 75 NAPOLI 30 39 54 1 17 PALERMO 30 85 36 84 49 ROMA 28 76 65 39 52 TORINO 43 78 84 83 11 VENEZIA 24 42 33 16 7 ZA PAR TISOČ ČLANOV JE NARASLO LETOS ŠTEVILO NAROČNIKOV GORIČKE MATICE, GLEJ, ĐA TE NE BO SRAM, KO TE BOMO VPRAfiALl, ALI SI TUDI *E VPLAČAL LETOS ČLANARINO ZA MATICO. plačuje ALOJZU P9VR, Piazza Garlbaldi z prvo nadstropje Pazite na naslov 1 Pazit« na naslov 754 F redno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrcl.< a ALESSANDRO LEV3 MINZ1 Via Rettori it 1 - Via Malcantoa 51. 7-13 Spalno sobe, obedne sobo, posamezni kosi poh!Stv/a v veliki izberi. j LJUBLJANSKA Umiti S iram ttarjn tt nj.lff- Tclcfons S—Iti 22—9« TNA J PODRUŽHICA U TRSTU I-- CENTRALA V LJUBLJANI HaraiK in rezar« Mtm 63.000.030*« Teleroa: 5—18, 22_ 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4%% Ivezane vloge po dogovoru..« Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-J stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, i^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: Najpimnelia zoezu z Jugoslavijo ^bo^bp" ■ saaBMB^Ba 1 i 1 ———— - ■ Blagajna je odprta od 91/,—I2l/t in od 141/,—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::