mmm KDO JE CARLO CHELLERI ? SMETNJAKI ZA STEKLO / PRILOGA: MEDITERAN FESTIVAL $ ČIM SE BOMO POKRILI? (Mef) Po AIDSU je DDV najstrašnejša kratica kar se jih je v zadnjih desetletjih spravilo nad nas. O davku na dodano vrednost govorijo podjetniki in obrtniki, prodajalci in kupci. Slednji morda še najmanj, dokler ni bilo slišati, da se bodo, poleg računalnikov, podražili tudi avtomobili. E, to pa ne! In so se nad DDV spravili tudi tisti, ki se jim je doslej zanj žvižgalo in so porekli: to pa se nas ne tiče. Davek na dodano vrednost je strah v podobi davkarije in ministrstva za finance, ki sta si vse skupaj izmislila, pokopirala pri sosedih in dala vladi v žegnanje, zdaj pa vsi skupaj ugotavljajo, da je neznank in možnih zapletov toliko, da vse skupaj boli glava. Slab mesec pred začetkom uveljavljanja DDV-ja vlada sprejema dodatne pravilnike in navodila v zvezi s tem novim davkom, finančniki in računovodje pa se križajo in upajo, da bo država dovolj razumevajoča do svojih nevednih in prestrašenih sužnjev. Treba je namreč vedeti, da zdaj vsi panično iščemo računalniške K Banka Koper I»' 10. Junij 1999 programe, ki bodo vsebovali obračunavanje DDV-ja, trgovci zaskrbljeno sprašujejo ali so njihove elektronske blagajne prilagojene za nov način obračunavanja davka, med najbolj jeznimi pa so turistični delavci, ki jim je država določila, da morajo plačati davek na dodano vrednost tudi na turistično takso, kar praktično pomeni davek na davek. Še najbolj zadovoljni so predlagatelji zakona in tisti, ki so koritu najbližji, saj zdaj dobesedno letajo od kraja do kraja in predavajo o svojem izumu ter to seveda dobro zaračunavajo. Kako bomo zavezanci za DDV zmogli to novo državno breme pa ta trenutek ne more povedati niti najbolje plačani državni predavatelj. Kot so nekoč porekli za socializem: »Pa kaj tega niso mogli najprej na psih preizkusiti?« FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piscancr krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari, čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes frittes. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. Telefon: 646 333 BEPI V GLINI Reinkarnacija obstaja. Tako bi lahko sodili po Bepiju, izolski maskoti, ki so jo pred kakšnimi šestimi leti celo izdelovali v izolskem Mehanu, potem pa je po malem izginil s promocijskega tržišča. Tu in tam se je ta nenavadna figura avtorja Konija Steinbacherja pojavila na kakšnem plakatu, v glavnem pa je njegova slava že minila. Zdaj se spet vrača na prizorišče, tokrat iz delavnice obalnega društva keramikov, ki deluje na drugem nadstropju stare italijanske osnovne šole. Koni Steinbacher in Zvonko Bizjak sta namreč združila moči. Prvi je dal idejo in svoje risarske sposobnosti, drugi je izdelal kalupe in tehnologijo izdelave nasploh, končni rezultat pa je serija različnih glinenih izdelkov s podobo Bepija, napisom Izola - mesto z nasmehom in še celo vrsto dodatkov. Iz peči prihajajo krožniki, pepelniki, male glinenene podobice in celo vrčki na katerih je jasno videti od kod so doma. Doslej sta v pripravo dela vložila kakšnih 100.000 tolarjev, v kratkem pa naj oi aoKoncata prvih 50 odlitkov, ki bodo že na voljo kot suvenirji ali poslovna darila. Upata, da jima bo prvo serijo odkupila občina ali hotelske organizacije, saj bo cena spominka zelo dostopna (od 2.000 do 5.000 tolarjev), na ta način pa bi pokrila stroške in se z vnemo lotila izdelave za turistični trg. Če vas zanima karkoli v zvezi s temi izolskimi suvenirji pokličite na telefon 041 561 257 ali jih poiščite v Gregorčičevi 21. Veseli bodo vaše radovednosti. Adriatic f VAŠA ZAVAROVALN fll rSPlOŠNO GRADBENO PODJETJE Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066 770- 329 ŠE O RIBIŠKEM MUZEJU O ribiškem muzeju v Izoli se govori v glavnem takrat, ko je treba pripraviti strategijo razvoja turizma ali ko je treba skozi javno razpravo spraviti kakšen zahtevnejši zazidalni načrt. V resnici pa se za ribiški muzej ni zanimala nobena od občinskih oblasti, čeprav mu je vsaka namenjala nekaj besed in misli. Slišati je bilo celo, da imajo v Piranu vse zbrano za postavitev ribiške zbirke, le občina Izola se mora odločiti kako in kaj, predvsem pa, kje bo imela takšen muzej. Slavko Gaberc je pripravil pogovor z Nadjo Terčon, višjo kustosinjo piranskega pomorskega muzeja Sergej Mašera, ki bo objavljen v Primorskih srečanjih, med drugim pa ji je zastavil tudi vprašanje na to temo. Vprašanje: Ne nazadnje bi veljalo spregovoriti tudi kakšno besedo o zgodovini ribištva denimo, o še vedno negotovi ustanovitvi ribiškega muzeja v Izoli, ki kot mesto z bogato ribiško preteklostjo in tradicijo razen "slikovitih" ribiških čolnov in bark v mestnem mandraču obiskovalcu skoraj nima kaj pokazati. Kaj se je torej zataknilo pri snovanju tega, že pred davnimi leti predvidenega muzeja in kakšne so perspektive? Terčon: Morsko ribištvo je bila ena najpomembnejših panog istrskega obalnega prostora, tehnike ribolova in ribje predelave ter sam način življenja ribičev pa so skozi stoletja oblikovali specifično kulturno dediščino, ki smo jo zaradi njene izjemne pričevalnosti dolžni ohraniti, varovati in posredovati prihodnjim rodovom. Velik poudarek pa je tukaj na tehnični dediščini. Z nastankom in naglim razvojem ribje predelovalne industrije je v Istri prednjačila Izola, ki je slikoviti videz ribiškega mesta ohranila vse do današnjega časa. V dolgem razvojnem obdobju (prav letos praznuje izolska ribja predelovalna industrija 120 letnico ustanovitve) je mnogim domačim prebivalcem omogočala, da so si svoj kruh rezali doma, in ne na tujem. Ribja industrija je omogočala razvoj mesta, z bogatim in razvejanim izvozom svojih izdelkov pa je povezovala zahodnoistrski prostor z Evropo. Zato bi vsekakor morali muzej morskega ribištva postaviti prav v tem mestu ž izrazitim ribiškim značajem in tradicijo. Grobi idejni koncept o postavitvi Muzeja morskega ribištva, ki naj bi ustrezal zahtevam sodobne muzejske stroke, je že izdelan. Kdaj bo pa prišlo do začetkov njegove realizacije, bi težko odgovorila. Vsekakor morajo biti najprej rešena osnovna vprašanja o lokaciji muzeja, steči bi morali konkretni dogovori različnih za to odgovornih institucij: Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran, MZVNKD Piran, Droge, Delamarisa, Salladie, občine Izola, države... Prav tako bi bilo nujno doreči zamisli o Muzeju morskega ribištva - kot samostojni kulturni ustanovi, kot celostnem muzejskem kompleksu ali le o novi dislocirani enoti Pomorskega muzeja. Torej ne gre za vprašanja vezana zgolj na muzejske delavce! SOPOTNIK IN DRAGONJA V roke in na knjižne police smo dobili kar dve zanimivi publikaciji. Prva je Sopotnik, glasilo pobudnikov Parka za življenje Dragonja in vseh ljudi odprtih src. Drugo pa je zajetna monografija o Dragonji, knjiga ki bi jo moral imeti doma vsak Istran, ki je kdaj z bosimi nogami stopal po produ te lepe istrske rečice. V sopotniku so, poleg monografije, predstavljene konkretne razvojne vzpodbude za obnovo vodnega zajetja Brače pri Pučah, zapis Vlada Šava o izkustveni ekološki vzgoji v dolini Dragonje, predstavljeni so mlini na Dragonji, nekatere vrste dreves, ter živali in rastline iz porečja Dragonje. V časniku je tudi zapis o letošnji akciji v Abitantih in nekaj receptov za domače jedi. Knjiga o Dragonji je čudovita monografija v kateri so teksti Berta Pribca, Stanka Ivančiča, Alana Aste, Antona Komata, Vlada Šava, Marjana Tomšiča in Iztoka Geisterja, vsi po vrsti pa govorijo o Dragonji. Fotografije so prispevali: Žare Veselič, Iztok Geister, Anton Komat in Vlado Šav. Knjiga je naprodaj v knjigami Graffit na Manzioiijevem trgu. i\l[/'\JVj 0>WM_ je tednik Izola nov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066 / 600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej/ Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_________ Glasbena šola Izola v ZARJA NAVDUŠILA V ITALIJI V nedeljo, 6.6.1999 se je v mestu Val Tidone (Piacenza) v Italiji odvijalo mednarodno klavirsko tekmovanje, ki se ga je kot edina Slovenka udeležila ZARJA VATOVEC, učenka dislociranega oddelka glasbene šole v Kortah, ki jo poučuje ALEKSANDRA ALAVANJA. Tekmovanja se je udeležilo čez 200 tekmovalcev iz 22 držav. V A kategoriji je med 35 udeleženci Zarja Vatovec naravnost zablestela in si z 99 točkami od 100 možnih prislužila pokal tekmovanja in pravico do sodelovanja na zaključnem koncertu najboljših, ki se je odvijalo v poznih večernih urah v čudovitem ambientu mestnega avditorija na prostem. S tako visoko oceno je Zarja tudi absolutna zmagovalka tekmovanja. Zarja Vatovec je sicer učenka 4. razreda podružnične šole v Kortah in četrtega letnika klavirja, kjer ima glasbena šola zadnja leta zelo aktiven in uspešen oddelek. Klavir se je začela učiti že pri šestih letih, zadnji dve leti jo poučuje Aleksandra Alavanja. Tekmovalni program sta naštudirali v borih treh tednih, kar je nedvomen dokaz o Zarjinem velikem glasbenem talentu in da je bilo zastavljeno delo na zelo visokem strokovnem nivoju. Povejmo naj še, da h tako velikemu uspehu poleg omenjenih dveh dejavnikov pripomore še izjemna delavnost in zagnanost pa seveda podpora strašev in vse okolice. Zanemarljiva pa ni niti izkušnja odrskega nastopanja nasploh. Zarja se namreč poleg večurnega dnevnega vežbanja klavirja ukvaija še z mnogimi stvarmi in praviloma zelo veliko nastopa: v glasbeni šoli se pri učitelju Dejanu Glamočaku uči igrati še na eno glasbilo - rog, poje v Otroškem pevskem zboru glasbene šole iz Kort in v Mladinskem iz Izole pod vodstvom Maje Cilenšek (minulo sredo so se kot izbrani zbor udeležili zaključnega koncerta Naše pomladi na Zemonu), pleše pri sloviti piranski skupini Flip (minuli petek so imeli v Avditoriju sklepni nastop), pleše pa tudi v domači folklorni skupini Usakoščat. Zarji in Aleksandri iskreno čestitamo, vsa pohvala obema za tokratni uspeh in najboljše želje za naprej! VODSTVO ŠOLE ISTRSKI DEMOKRATSKI ZBOR DIETA DEMOCRATICA ISTRIANA ZBOR ČLANOV STRANKE Nedelja, 13. 6. 1999 ob 17.00 v dvorani KS v Kortah Dnevni red: L Otvoritev zbora 2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overoviteljev 3. Izvolitev volilne in verifikacijske komisije 4. Poročilo odborov stranke 5. Predstavitev kandidatov in predlogi 6. Volitve predsednika, dveh podpredsednikov in generalnega sekretarja 7. razno Predsednik sveta stranke: Gino Ratosa MALI OGLASI -V CENTRU ODDAM DVOSOBNO OPREMLJENO stanovanje s telefonom in KTV odrasli družini, tel.: 644 - 381 ODDAM ENOSOBNO IN DVOSOBNO stanovanje od sept.99 - junij 2000, tel.: 645 - 818 - ODKUPUJEM SLOVENSKE TELEFONSKE KARTICE ( UPORABLJENE ) tel.: 601 - 200 -PRODAM MOTOR TOMOS 10 - IZVENKRNI, dolga os, brezhiben, servisiran maja 99, letnik 86, malo rabljen, tel.: 646 145 -IZOLA-ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM od 1.9.1999 dalje. CENA: od 18.000 dalje po osebe ( s stroški ), tel.: 645 - 818. - TISKALNIK EPSON LQ 100 in IIP, 9 igièni malo rabljen, ter fax modem -nov, ugodno, garancija, možna menjava, montaža, tel.: 645 818 - PRODAM CITROEN AX CABAN bele barve, letnik 93, dobro ohranjen, reg. leto, tel.: 68 442 zvečer. -POCENI PRODAM TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3,8KW na kolesih, tel.: 648 908 7. SEJA OBČINSKEGA SNJBTA GALEB BO SE GRADIL Večjemu številu vlog za odkup funkcionalnega zemljišča, seje na zadnji seji občinskega sveta pridružila tudi vloga Galeba gradbeništvo za dodelitev stavbnih zemljišč v Obrtno stanovanjski coni v Izoli. Glede na to, da gre za zemljišča v skupni izmeri 4614 kvadratnih metrov in katerih vrednost znaša nekaj več kot 45 milijonov, bi bilo pričakovati, da bo o tej dodelitvi stekla poglobljena razprava, vendar seje vse končalo takorekoč brez zapletov. V obrazložitvi županje je zapisano, da gre za zemljišča, ki z osnovno pogodbo o prenosu zemljišč v uporabo zaradi realizacije zazidalnega načrta Obrtno stanovanjske cone v izoli in aneksom k tej pogodbi niso bila prenešena. Galeb gradbeništvo zemljišča sedaj potrebuje zaradi gradnje niza vrstnih hiš s poslovnimi prostori ter gradnje individualnih hiš, ki so predvidene z odlokom o PUP ter zazidalnim načrtom Obrtno stanovanjska cona v Izoli (Ur. objave št. 3/98) in sicer v II. fazi izgradnje in ureditve zemljiškoknjižnih in lastniških postopkov. Strokovna služba je svetnikom predlagala, da sprejmejo prodajo omenjenih zemljišč (gre za zemljišča v bližini novega Marketa v obrtni coni) po ceni 9.766 tolarjev za kvadratni meter. PLINIFIKACIJA NA PAPIRJU Občinski svet je obravnaval tudi osnutek Odloka o plinifikaciji, ki je pravzaprav koncesijski akt in s katerim se tudi formalno določa temeljna načela za plinifikacijo občine, določa se način izbora ter pravice in obveznosti bodočega koncesionarja, koncedenta in uporabnika te javne službe ter seveda sankcije, saj gre za varnostno občutljivo področje. Temeljna odločitev s tem v zvezi pa je, da se morajo vse plinske postaje, ki so bile postavljene pred sprejetjem tega odloka, odstraniti v šestih mesecih od dne, ko javno plinsko omrežje zagotovi oskrbo objekta z mestnim plinom, neglede, če se porabniki nameravajo priključiti na to omrežje ali ne. DIMNIKARJI PRED USTAVNIM Odlok o dimnikarski službi res nima sreče. Na naš občinski odlok seje namreč na ustavno sodišče pritožil dimnikar iz Zagorja s pobudo o oceni zakonitosti osme alinee 3. člena, 4. alinee prvega odstavka 8. člena, drugega odstavka 8. člena in 14. člena omenjenega odloka. To pomeni, da do razsodbe sodišča z izbiro koncesionarja, ki bo opravljal nujno dimnikarsko službo v Izoli še ne bo nič KDO JE CARLO CHELLERI? (Mef) Med tistimi, ki jim je zgodovina kaj več kot zbirka osebnih spominov, je bilo zadnje čase, še posebej pa okrog praznovanja dneva zmage, kar nekajkrat slišati vprašanje: Kdo je sploh ta Carlo Chelleri? Ime, vsaj nam, ki smo zrasli v drugih časih, ne pove veliko. Chellerji res živijo v Izoli, toda o Carlu nismo izbrskali nič otipljivega. In vendar se je to ime kar nekajkrat pojavilo v zapisih o osvoboditvi Izole, zadnji dogodek te vrste, pravi mali škandal, pa se je zgodil na komemoraciji ob spomeniku štirim padlim borcem pri križišču Jagodje. Slavnostni govornik, Ennio Agostini, je ob opisovanju dogodkov z 29. aprila 1945 omenil tudi dokončno osvoboditev Izole, ki jo je izvedla enota Carla Chelleria v kateri so bili v glavnem Izolani. Takrat je bilo iz vrst prisotnih slišati klic: Ni res! Govornik se je zmedel, saj je podatek pobral iz knjig, nastala je mučna tišina, potem so stvari počasi krenile svoj tok. Človek, ki seje oglasil iz ozadja je bil Italo Dellore, nekdanji partizan in Izolan, ki ga še kako poznajo mnogi iz medvojnih pa tudi povojnih časov. "Izolo so osvobodili partizani in ne nekakšen Carlo Chelleri s skupino Izolanov. Naj še tako brskam po spominu, ne spomnim se nobenega Carla Chellerija, ki bi bil udeležen v partizanskem gibanju in bi z nekakšno svojo skupino osvobajal Izolo. Vem pa, da so jo osvobodili partizani, še' najpomembnejši pa je bil seveda Mornariški odred. Vprašanje je tudi glede verodostojnosti, daje oblast v Izoli takrat prevzel CLN (Comitato di Liberazione nazionale). Taje bil ustanovljen septembra 1943 in je vključeval več strankarskih opcij, od Partito d' Azione do komunistične partije in Demokrazie Christiane. Toda, takrat smo praznovali zmago, ki smo jo izvojevali partizani in ni bilo govora o tem, da bi oblast kar tako delili tudi s tistimi, ki so se obrnili proti nam takrat, ko je bilo to najhuje. Na ime Carla Chellerija smo ponovno naletel v knjižici La nostra storia, ki jo je izdalo uredništvo II mandrachio oziroma samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Izole, uvod pa zapisal Silvano Sau. V knjižici, ki po dnevih opisuje izolsko zgodovino, smo na dan 1. maj 1945 prebrali dobesedno naslednje: "Il compito di liberare definitivamente Isola spetta al gruppo di Carlo Chelleri, composto quasi esclusivamente da Isolani. Lo stesso giorno il governo della citta viene assunto dal CLN. Na vprašanje, od kot mu takšni podatki za knjigo je Silvano Sau pojasnil, da mu je kot vur služila znana kramarjeva knjiga Izola, mesto ribičev. Preverili smo tudi ta vir in res seje tudi Kramarju zapisalo ime Carlo Chelleri, kaj več o njem pa tudi tam nismo našli zapisanega. Zanimivo je, da se zadnje čase kar pogostoma pojavljajo zapisi o osvobajanju Izole, med drugim tudi v reviji izolskih ezulov Isola nostra, kije v predzadnji številki objavila zapis o prvem maju 1945 in o ravnanju osvoboditeljev, ki so v tistih dneh polovili in odpeljali znane izolske fašiste in kolaboracioniste. Seveda ima vsaka stran pravico do svoje interpretacije zgodovine, nekatere bistvene zgodovinske resnice pa le morajo obveljati. Tiste v zvezi z osvobajanjem Izole bi morda najbolje pojasnil prav Carlo Chelleri, če seveda je sploh živel ali še živi. Morda pa bi o njem lahko kaj več povedali tisti, ki so ga, tako neznanega, spisali v zgodovino Izole. Rokavica je vržena. Kdo jo bo pobral? TOVARIŠKO SREČANJE PREKOMORCEV v POSTOJNI ob 55 letnici ustanovitve Prekomorskih enot NOVJ 4. prekomorske brigade, 5. prekomorske brigade, 1. tankovske brigade, 2. tankovske brigade, 3. Artilerijske brigade, 4. Letalske prekomorske enote, 2. prekomorske enote, Pevskega zbora Srečko Kosovel in ustanovitve "SLOVANSKIH ČET" pri 7. ameriški armadi v nedeljo 27. junija 1999 ob Dnevu državnosti ob 10. 30 v hotelu Postojnska jama. Iz Izole bo organiziran prevoz z avtobusom, zainteresirani naj se javijo pri tov. Vrabec Viktorju (643-841) ali pri tov. Pankracij Ivanu. Prekomorci, vabljeni na srečanje v Postojni. OBČINA IZOLA, TURISTIČNO DRUŠTVO in KRAJEVNE SKUPNOSTI RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA Najlepše okrašen balkon, vrt-hišo in ulico Predloge posredujete na naslov TURISTIČNEGA DRUŠTVA Izola, Sončno nabrežje 4, krajevnih skupnosti ali pa na Občino Izola -vedno s pripisom »najlepše okrašen...«. Vaše pobude, ki naj poleg naslova predlaganega vsebujejo še krajšo obrazložitev predloga, pričakujemo do 25. junija 1999. Komisije krajevnih skupnosti bodo pod vodstvom turističnega društva opravile razvrstitev predlogov za najlepše okrašene balkone, vrt-hišo in ulico. Nagrajeni bodo prejeli posebna priznanja ob občinskem prazniku (9.7.1999 v SGTŠ Izola). Predsednik TD Izola: Alojz Pečan ) računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net Pred uvedbo DDV-ja BREZPLAČNA NADGRADNJAj PROGRAMOVA i RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.) Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme FESTIVAL ZIN '99 Prepletanje zabave in ustvarjalnosti, druženje in spoznavanje različnosti ter podobnosti. Takole bi lahko opisali vzdušje na pravkar končanih Združenih igrah narodov, ki so minuli teden v Izolo pripeljale skoraj osemdeset otrok iz Avstrije, Češke, Nemčije, Madžarske in ZRJ. Pridružilo se jim je še dvajset osmošolcev iz izolskih osnovnih šol ter deset dijakov. Za kratek čas so »zasedli« SGTŠ, nato pa so se razkropili po mestu in okolici. V turistični delavnici so mladi spoznavali Izolo, nekateri pa so se zvihteli na kolo ter prekolesarili izolsko zaledje in našo obalo tja do Sečoveljskih solin. Poti, po katerih so se vozili —j^, -;—r"nf'^M so zarisali na papir in k ''"""Tfif)-,, j j nastal je načrt \Éllltl» . | ? l"'.! kolesarskih poti v naši ■?' t lj'• / V Ar J v ii I ' gL;... .J Po mnenju Philippa |,j in Inge iz Berlina je jBjj( bila ribiška delavnica \ 4 najbolj srčkana _ ri‘Jm delavnica, kar sta jih agt y J ; kdaj videla:- Sonce. .TT li sončenje. HgMtfHEfljgjTL \SjnjI J .V in se BŽA enkrat m ^ j veliko mladih ribičev ter končno ribe !« sta opisala vzdušje v delavnici, ki sojo pripravili člani Menole. Popeljali so jih tudi v akvarij ter jih odkrili nekaj skrivnosti podvodnega potapljanja - v bazenu. Bolj umetniško vzdušje pa je vladalo v keramični ter stripovski delavnici V prvi so mladi pregnetli kar nekaj kilogramov gline iz katere so nastali sloni, prašički, vrtnice, človeške figurice in še kaj. Hannes iz avstrijskega Murzzuschlaga je povedal, da je izdelovanje takšnih predmetov iz gline zelo zabavno, v Izoli pa še posebej, «je povedala Aniko iz Berlina, ki seje pri nas prvič srečala z risanjem stripov in to zelo uspešno. Dogajanje na igrah so vestno beležili mladi novinarji, ki so na koncu sestavili lastni časopis. Dekleti iz češkega Uničova sta zavzeto intervjuvali udeležence ter zapisovali svoje vtise. "Pravkar sva obiskali foto-video delavnico, igre pa so res zabavne in polne doživetij", sta obisk v Izoli komentirali Monika in Pavlina. » Vedno sem si želela biti fotografinja in to je dobra priložnost, da to postanem,« nam je zaupala Ivana iz češkega Uničova, ki se je pridružila foto-video delavnici. Tako kot njen prijatelj Luboš, kije povedal, da rad fotografira in srečuje zanimive ljudi. »Dobil sem nove prijatelje - svojega mentorja in fante iz Izole,« je dejal. Srednješolci so sodelovali v delavnici Mladi glasovi, kjer so razpravljali o prostem času mladih, eni od tem projekta "Biti mlad v Evropi". Ugotavljali so, ------------------------------------------j kakšen vpliv ima šola na nač>n>h preživljanja ^^J&flBPBBBBiprostega mladih. * ' ————~mislijo malce starejši svoje delo v delavnicah ® JRppf predstavili^ na Festivalu ^A\ 1 • ''*****'" / so se udeležili dneva Livade. Popoldne so se z barko zapeljali ob naši obali ter se v nedeljo dopoldne odpravili proti domu. Kaj so s seboj odnesli? Nekaj novih prijateljstev, spoznanj in izkušenj, mnogi med njimi pa tudi misel, ki jo je v njihovem časopisu zapisal Georg Feinen iz Avstrije: "Mislim, da ni nikogar med nami, ki ne bi vzljubil Izole." vendar zahteva precej natančnosti. Dobro obiskana je bila tudi stripovska delavnica, kjer so mladi v dobrih dveh dneh narisali več kot sto stripov. »V Sloveniji sem že drugič, na igrah pa sem sodelovala že šestkrat. V Sloveniji je zelo lepo, /--------------:-------------------------------- OBVESTILO OBČANOM NOVO !!! LOČENO ZBIRANJE STEKLA OBVEŠČAMO VSE OBČANE, da smo na področju ločenega zbiranja odpadkov zopet zakorakali v prihodnost, saj smo s 5.6.1999 namestili po mestu in podeželju 28 kosov kontejnerčkov za zbiranje stekla. Tako je že poleg organizacijsko zaključenega tokokroga ločenega zbiranja - ŽELEZA in KOVIN, PAPIRJA in KARTONOV, BETERIJ in AKUMULATORJEV uvedeno tudi ločeno zbiranje STEKLA. Za boljšo obveščenost prilagamo seznam lokacij postavljenih kontejnerčkov, kamor lahko oddate nevračljivo stekleno embalažo. Da vam bo lažje, kontejnerčki so postavljeni zraven obstoječih za papir, torej na lokacijah, ki so vam že poznane. Komunala Izola neprenehoma samoiniciativno raziskuje možnosti ločenega zbiranja koristnih odpadkov ter dispozicije istih končnemu porabniku. Zavedamo se dragocenosti deponijskega prostora, ki vsem občanom v Sloveniji predstavlja ključni problem. Zato želimo s takim ločenim zbiranjem zmanjšati količine komunalnih odpadkov ter hkrati podaljšati uporabno dobo deponije. Pozivamo vse občane, da sodelujejo v teh naših prizadevanjih ter oddajajo odpadno stekleno embalažo v nameščene zabojnike. Naslov Kraj ] Ul Okt. rev. (WO| Mesto Izola 2 Drcv. 1. maja (pri kinu) Kesjo Izola _ 3. Kraška ul. (pri igrišču) Mesto Izola 4 Okt. rev. (pri traf. posl.) Mesto Izola 5. Parkirišče za pošto Mesto Izola 6 Veliki trg (park pri Ribiču) Mesto Izola 7. Parkirišče Košaki Mesto Izola 8- Pred Občino Mesto Izola 9. Avtobusna postaja Simonov zaliv Mesto Izola 10. Trg padlih Mesto Izola n. Pri transfuzijski postaji Mesto Izola 12 Nasproti stadiona Mesto Izola 13 Parking Ladjedelnica Mesto Izola 14. Ilirska (pri igrišču) Jagodje 15 Trafika Nadja Jagodic 16. Strma pot - Pod vinogradi Jagodje 17. Ul. proleterskih brigad Jagodje IS Alojza Valenčiča (park) Livade 19 E. Driolija - parkirišče Livade 20. Kajuhova - pri javni izlivki Livade 21. Ul. IX. korpusa Livade 22- Ul OF - pri vrtcu Livade 23. Veluščkova - Partizanska Livade 24. OŠ Livade - vhod Livade 25. . Parkirišče Partizanska Livade 26. KS Korte (pri zadružnem domu) podeželje 27. .. Malija (pn avtobusni postati) podeželje 28. Šared (nad gostiščem Lina) podeželje KORTE V ZNAMENJU OLJK Po geslom »Dnevi oljk, na zdravje v osmici Arhaica« potekajo med 4. in 12. junijem v Kortah že tradicionalni oljkarski dnevi. Letos bo prireditev trajala kar dober teden dni, zaznamujejo pa jo številne nove vsebine, ki tvorijo bogat in raznolik program. Med novostmi velja omeniti predvsem vključitev kulinarične ponudbe lokalnih osmič, ki svoje dobrote ponujajo že od minule sobote, po stari navadi pa bodo njihova vrata odprta osem dni, to je do prihajajočega vikenda. Z osmičarsko ponudbo pa je povezana tudi ponudba izvirnih vin, ki jih želi uveljaviti projekt blagovne znamke Arhaica. Slednja je last podjetja Lan, ki je skupaj s Centrom za promocijo turizma zasnoval projekt z naslovom Na zdravje v osmici Arhaica, s katerim »ponuja nov tip prireditve kot vzpodbudo vinogradnikom in vinarjem, da se vključijo v turistično ponudbo,«, kot ga predstavljajo. Glavno vlogo na prireditvi pa je kljub vsemu odigralo oljčno olje. V minulih dneh so se zvrstili vsakoletno zaključno tekmovanje osnovnošolcev po naslovom »Oljka, ali te poznam?«, strokovna predavanja, razstava oljkarstva, vinogradništva ter mediteranske prehrane, v naslednjih dneh pa bodo potekali še nastopi več avtorjev na temo Vino-oljke-literatura (četrtek ob 21.00) ter zaključek kortežanskega Ex-tempore v petek ob 21.00 pred Kulturnim domom Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja najbolj urejenim domačijam. Minuli konec tedna je na osrednjem prireditevenem prostoru v Kortah zaživela tudi vinsko-oljčno-kulinarična tržnica, na kateri je bilo moč poskusiti domače dobrote, od pršuta, bakalaja in seveda oljk in oljčnega olja. Eden osrednjih dogodkov te oljkarske prireditve pa je bila zagotovo razglasitev najboljših pridelovalcev, katerih ekstra deviško oljčno olje je doseglo najvišjo oceno. DOSI - Društvo oljkarjev Slovenske Istre je letos prvič podelilo priznanja Zlata oljčna vejica, ki so jih prejeli: Mladen Knez, Vinakoper (več pridelovalcev), Angel Hlaj, Zdenko Hrvatin, Danilo Markočič, Ivan Zadel, Aleksander Jevnikar, Ido Kocjančič, Robert Kocjančič, Angel Morgan in Ivan Franca. Sicer pa seje letos med 41 analiziranimi in ocenjenimi vzorci, kar 28 uvrstilo v najvišjo kategorijo ekstra deviških olj. Kot je ugotovila dvanajstčlanska komisija, kije izvedla ocenjevanje, so olja zadnjega letnika po vonju in okusu nežnejša od olj pridelanih leto poprej. Letošnje dneve oljk pa sta zaznamovala še dva pomembna dogodka, ki sta plod prizadevanj slovenskih oljkaijev za uveljavljanje kakovostnih olj naše regije. Konec maja je bil namreč v Uradnem listu objavljen Pravilnik o oljčenem olju, s čimer smo tudi pri nas dobili sodoben zakonski akt, ki regulira področje proizvodnje in prodaje oljčnega olja. Prav v teh dneh pa je Urad RS za intelektualno lastnino izdal odločbo s katero je priznano geografsko poreklo oljčnega olja Slovenske Istre Takšno zaščito je omenjenemu uradu predlagalo Društvo oljkarjev, ki si je na ta način pridobilo pravico do podeljevanja tovrstne znamke. Kriteriji in pogoji, ki jih mora olje izpolnjevati za njeno pridobitev, pa so določeni s posebnim pravilnikom. Dnevi oljk se bodo zaključili konec tedna z podelitvijo nagrad zmagovalcem Ex-tempora ter seveda plesom in zabavo »Pod frasko«, pred kortežankim Kulturnim domom in v osmicah. (kb) So tudi male stvari Odkar pomnijo najstarejši Cetarani, se vaščani vsako prvo nedeljo v juniju zberejo k maši pred vaškim Kapetljem - kapelico, ki stoji sredi vasi. Tako je bilo tudi. letos, le da poleg maše in druženja po njej, so imeli še kulturni program. V njem so nastopili: kvartet harmonik in skupina. FLACC II. (tri harmonike in flavta), harmonikaš, domačin iz sosednjega dvorišča Peter Kaligarič - vsi gojenci glasbene šole Izola in nagrajenci puljskega srečanja izpred 10. dni. Del program.a je podala folklorna skupina KD Korte s plesi sosednjih krajev ob spremljavi lastne skupine godcev. Ogledali smo si lahko razstavo ročnih del, ki jo je pripravila peščica otrok s svojo mentorico. Okusili, smo dobrote domačih gospodinj in odlično vino okoliških "paredov". Cetorani so mala skupnost, ki se še dokaj dobro drži skupaj in je novi čas še ni preveč načel. Med njimi je bil ta pozni popoldan prav prijeten in prilika za srečanje znancev in. sorodnikov, za klepet med ljudmi, ki je danes še kako potreben. Tako smo med tegobami posameznikov in skupnosti, slišali tudi take misli: Kaj je bila v tej podrtiji šola? Ne; zadružni dom. - V tisti hiši je dosti ljudi, kupili so jo priseljenci. - Kako lepo urejena hiša, koliko cvetja! Odkar živim, v vasi ni bilo prireditve. -Tako po domače godejo in plešejo, tako ja! - To je naše, to so naše korenine, po tem smo lahko nekaj posebnega, drugačnega! Če si želite ogledati kulturno prireditev podobno oni, kije bila v nedeljo v Cetorah, pridite v petek, 11. junija, ob 21.uri v Korte na zaključek Dnevov oljk ! Nada Morato Zveza ZB in UDELEŽENCEV NOB IZOLA vabi na vsakoletno žalno slovesnost pri spomeniku in grobnici 365 padlih borcev iz enot IX. KORPUSA, ki bo v petek 18.6.1999 na Predmeji Morebitne dodatne informacije dobite na sedežu ZB NOB IZOLA ( tel.: 648 424 ) VABILO NA ČISTILNO AKCIJO Svet KS Izola II vabi vse občane na skupno očiščevalno akcijo na področju od Belvederja proti Belim skalam, ki bo V TOREK, 15, junija 1999 s pričetkom ob 15.00 uri zbor udeležencev akcije bo na parkirišču plaže POD BELVEDERJEM Prepričani smo, da se nam boste pridružili ! HROŠČI SO SPET BRENČALI V Simonovem zalivu so se konec tdna spet zbrali člani slovenskega združenja lastnikov hroščev in pripravili veselo sobotno dopoldne in popoldne tudi za številne radovedneže ter obiskovalce plaže v Simonovem zalivu. Tokrat jih seveda ni bilo toliko kot na lanskoletnem mednarodnem srečanju, vseeno pa je bilo videti /k ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH -------------------------■■■-—........................S KAPUČINO ISREBRNE^OSNOVNOSOUKE -______ nogomet Adria : MNK Izola 0:0 Izolani so se zadovoljni vrnili s točko iz Mirna , kjer je ostala mreža nedotaknjena. Z malo več sreče bi lahko tudi zmagali, saj so za to imeli kar nekaj priložnosti. Vsi z nestrpnostjo pričakujemo tekmo s Komnom. Že točka lahko prinese slavje, vendar vsi le pričakujemo zmago. Vzdušje v ekipi je tako, da lahko pričakujemo zmago. Tekma bo v nedeljo in prične ob 17,uri 30 min., pričakujemo pa čim več navijačev. MNK Izola: Sirotič, Jankovič, Babič VI. (Mujkič), Gregorič, Markežič, Santin, (Maletič), Filipčič, Božičič (Gavrič) Jurman (Kozlovič) Tonejc, Dončič (Zajc) trener: Danilo Sergaš mladinci: Elan : MNK Izola 1:3 (Kremenovič 2, Markežič) Mladinci so pred ciljem vstopom v 1 .ligo. Dva kola pred koncem zadostuje 1 zmaga. Nedvomno bodo uspeli, saj je ta generacija več kot obetavna. Večina igralcev že sedaj pomaga članski ekipi. Kadeti: Elan : MNK Izola 7:1 (Božičič) Kadeti imajo težave, saj se ekipa zelo pomlajuje. Že sedaj se ve, da bodo pristali na tretjem mestu v drugoligaški konkurenci. Obe ekipi gostujeta pri Komendi. Zmaga mladincem prinese 1. ligo. starejši dečki: Rokava : MNK Izola 1:10 Izolani so osvojili 1. mesto, s čimer so si prislužili udeležbo na državnem prvenstvu in seveda čestitke tako igralcem kot tudi trenerju Lovrenčiču. Na finalnem turnirju "Torneo Nereo Rocco" so Izolani žal izgubili s 3:1 , vendar kljub temu niso razočarali. Mlajši dečki MNK Izola B: Rokava 5:0 Jadran Šepič : MNK Izola A 0:19 Cicibani MNK Izola B : II.Bistrica 1:8 MNK Izola A: Pivka 6:0 SANTINU NAGRAOA Tokrat sije tradicionalno nagrado ( ročna ura ) prislužil Andrej Santin, saj je v igri pokazal zares izjemno borbenost. Božičič na Hrvaškem Sašo Božičič, reprezentant U - 16 Slovenije, se bo ta teden udeležil nogometnega turnirja v Karlobagu. Slovenija se bo pomerila s Štajersko Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Vabilo ribarom Članska ekipa se zhvaljuje Ribarom za podporo v Mirnu in jih hkrati vabi na tekmo s Komnom. Žur, žur, žur... Tenis Na turnirju dvojic v Simonovem zalivu so se najboljši uvrstili tako-le: Pri moških je zmagala dvojica Grega Jesih - Vili Knap, pred dvojico Janez Pavčnik - Tone Rafaj. Tretje in četrto mesto je pripadlo dvojicam Jure Lovšin - Ivo Markovič in Braco Guralj - Jadran Čalija. Pri ženskih dvojicah sta zmagali Darinka Čalija in Diana Okretič pred Loredano Toth in Majo Širca. Tretji sta bili Nataša Stubelj in Emili Grižon pred Diano Pavčnik in Srečko Rafaj. namizni tenis 1.SNTL članice V sredo 2. junija so članice igrale drugo tekmo kvalifikacij za obstanek v prvi ligi v Križah. Tudi v tem dvoboju Izolanke niso imele večjih težav, saj so zmagale z rezultatom 6:2. S to zmago so si Izolanke zagotovile dokončno še eno prvoligaško sezono. Ob koncu je treba povedati, da je bila prvoligaška sezona zelo težka. Igralke so veliko sodelovale v mednarodnem reprezentančnem programu v svojih kategorijah. Temu je treba dodati še obveznosti v šoli, ter bolezni v najbolj nepravih trenutkih ( ko smo igrali proti sebi enakovrednim ekipam) Za razliko od lanske prvoligaške ekipe se letos niso igralsko okrepili, tako da gredo vse čestitke domačim igralkam: Kristini Rahotin, Jani Ludvik, Eriki Jauševac in Tini Nemarnik. V soboto in nedeljo je v Novem mestu potekal TOP 12 za člane. V drugi kvalitetni skupini je igral Igor Cek in dosegel odlično 3. mesto, kar je skupno 15. mesto. Ta rezultat je nedvomno največji uspeh izolskega članskega namiznega tenisa. BALINANJE Za izolskimi prvoligaškimi balinarji je zelo uspešen vikend, ki jih je popeljal na četrto mesto prvenstvene lestvice, saj so osvojili kar dve zmagi - eno doma in drugo v gosteh. Jadran - Meter Horjul 20:4 Izolani so igrali tako kot znajo, gostje pa so se pokazali kot povprečna ekipa, ki je dobila točki le v posamičnem izbijanju in v štafeti. SGP Gorica : Jadran Izola 9:15 Izolani so v nedeljo nastopili oslabljeni, brez Šukljana, vendar so prekosili same sebe in dosegli nepričakovano zmago. Tadej Kontič je prispeval 6 točk, Jože Bembič 4, Vasja Stupan 1 ter Mitja Čeligoj v štafeti. Tri točke je dobila tudi trojka Pero Aščič, Mitja Čeligoj in Marko Škerjanc. V soboto bodo prvoligaši ob 16.00 uri igrali doma z ekipo Bistrice. Druga ekipa (Arrigoni) pa je na gostovanju v Hrvatinih igrala 8:8. Nevihta je prišla , žal ponoči. Ozračje ostaja še naprej brez oblačka. Tako je tudi z rokometom. Skoraj nobenih, vsaj trenutno, šokantnih novic. Vizije še ostajajo na papirju, vsaj do skupščine kluba. Predvidevam, da bo burno. Kdo bo nova "glava" kluba? Kar nekaj obrazov si je podajalo kljuko v klubski pisami.Tokrat tudi vsi viri niso pomagali. Upati je, da stvar ne bo na ravni politike. Sicer pa, že povsod je polno levih in desnih (v rokometu so celo zaželjeni), toda zmernost, predvsem pa šport, naj bo vodilo. Strokovni štab kluba je zdesetkan, trenutno vodi treninge Vučinič. Fredi sicer obiskuje dvorano, na vprašanja koga naj bi treniral pa se samo nasmehne. Prihodnji teden bo zanimiv tudi zaradi prestopnega roka. Glavni posli so več ali manj končani, korekture bodo klubi (verjetno ne vsi) skrivali do onemoglosti. Izolani, zaradi znanih težav, bomo verjetno samo opazovalci. Končno, pa bi bilo bolje kupiti kakšnega sodnika, saj (sicer nedokazano) lažje "zmagujejo". Žal smo na tem področju zelo "tanki". Kar nekaj časa ni v Izoli nobenega sodniškega para. Vsi poskusi, seminarji, sodniški izpiti niso dali rezultatov. Delček krivde lahko prevzamem, toda žal oba kluba nimata strategije na tem področju. Sodniške ambicije in igranje rokometa sta žal težko združljive. Kar nekaj fantov pa je pokazalo, da ima smisel tudi za ta "poklic", torej korajžno. Prihodnji teden bo torej dal kar nekaj odgovorov: Novega svetovnega rokometnega prvaka, kadetskega prvaka pri dekletih in preporod MRK. POD BELVEDERJEM m Cooperativa di latte igrajo glasbo, ki jo dandanes igra malokdo, pa tudi poslušalcev nima več toliko, kot sredi sedemdesetih let, ko so vladali The Nice, Emerson Lake & Palmer, Yes in podobne skupine, ki so rock skoraj zapeljale v klasično glasbo. Seveda je tudi pri njih najpomembnejši inštrument tisti s črnobelimi tipkami in množico efektov, ob tem pa posegajo tudi po bolj akustičnih inštrumentih, kot je flavta, klasična kitara in podobni. Zazdelo se vam bo, da poslušate Jethro Tuli z njihovih začetkov ali Keith Emersona v katerem od njegovih eksperimentalnih obdobij. DUMA je skupina Klarise M. Jovanovič, Izolanke s kristalnim glasom in Vena Dolenca, Tržičana s kitaro in spomini na skupino Sedmina ter množico novih idej pod blagovno znamko Duma. Album, ki ga bosta predstavila skupaj z glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju, ima naslov Duma Levantina, na njem pa so zbrane čudovite pesmi španskih Židov, ki segajo v čas po 15-tem stoletju, ko so jih krščanski sosedje izgnali z iberijskega polotoka, tako da so se , naselili po Italiji, Afriki in Aziji, kjer so skušali ohranjati bogato glasbeno izročilo. Sefardske pesmi (Sefarad je hebrejsko ime za Šanijo in Portugalsko) so pele ženske ob spremljavi velikega tamburina, šele v prejšnjem in tem stoletju so začeli dodajati tudi druge inštrumente. Klarisa M. Jovanovič vokal Veno Dolenc- akustična kitara, vokal in spremljevalna skupina ■■■■■■■■■■■n t Tammorra sodijo med tiste redke skupine z juga Italije, ki jim ni težko sesti na vlak ali v kombi in se zapeljati nekaj tisoč kilometrov daleč, da bi ljudem iz drugega sveta pokazali delček svoje bogate glasbene kulture. Skupina je v sedanji zasedbi nastala leta 1992 z jasnim namenom, da glasbeno tradicijo juga Italije predstavi svetu. Pesmi so tradicionalne in avtorske, med njimi pa skorajda ni razlike, saj vse govorijo o tako mediteranskih stvareh kot je ljubezen, smrt, veselje, jeza, magija. Ime je skupina dobila po velikem bobnu, ki ga bomo seveda videli in slišali na nastopu, skupaj s kitarami in piščalmi, občudovali pa bomo tudi klasične plese: tammuriato in tarantello. Tammorra so skupina, ki nastopa takorekoč vsak dan. Selijo se iz mesta v mesto, iz dvorane v dvorano, iz lokala v lokal, povsod pa poskrbijo za vrhunsko zabavo in zapustijo jasno sled glasbe peščenega italijanskega juga. Se dneve po njihovem nastopu je v zraku moč zaznati čudovito večglasje njihovega nenavadnega petja. Vltorlo Catalano-piščali.dude, sopran sax., kitara, vokal Francesco Cimino - Buzuki, bas, vokal Massimo Laguardia - tolkala, boben, djembe, tarabuka itd. Luco lo Bianco - kontrabas, vokal Salvatore Meccio - akustična kitara, tamburica, vokal Nicolo Terrasi - klasična in akustična kitara Flamski ljudski godci so nekaj posebnega. So kot nekakšna srednjeevropska Istra v kateri se je premešalo vse, kar je šlo tam mimo in zato ni nič čudnega, če nekateri v njihovi glasbi slišijo Baltik, drugi keltsko glasbo, tretji alpske poskočnice, nekateri pa celo srednjeveško glasbo. Prav slednji imajo morda najbolj prav, saj flamski godci uprabljajo inštrumente, ki so bili domači srednjeveškim muzikantom, od violin do piščali in lajne. Tudi Fluxus so skupina, ki na svojem nastopu uporablja vsa ta glasbila, dodaja pa tudi nekaj sodobnejših, saj je glasba, ki jo igrajo vse prej kot nekakšno gostilniško veseljačenje. Prej bi lahko rekli, da Fluxus iz preprostih ljudskih melodij znajo narediti pravo filmsko instrumentalno glasbo, ob tem pa ohranjajo vedrino in poskočnost keltskega temperamenta in srednjeevropske polke. Mediteran festival bodo letos zaokrožili ljudski godci. Slišali smo poljske Syrbacy, italijanske Zuf de Žur, nemške Jams in še nekatere skupine, ki so blizu tradicionalni ljudski glasbi, končali pa bomo z domačo, slovensko ljudsko glasbo, seveda sodobnih izvedbah nekaterih mladih in manj mladih slovenskih glasbenih skupin. Društvo slovenskih folk glasbenikov združuje takšne skupine in skrbi za to, da si med seboj izmenjujejo glasbene in druge izkušnje, organizirajo nastope in festivale, predvsem ; pa uveljavljajo ljudsko glasbo kot pomemben del slovenske kulture. Enkrat letno pa se zberejo na skupnem nastopu, ki ; je koncert in srečanje hkrati. Vsak pokaže nekaj svojega, vmes pa se pogovorijo in dogovorijo tudi za prihodnje j nastope. Na zadnji večer Mediterana 99 bomo zagotovo ; slišali Tolovaj Mataja, Kugo kožo, Istrske mužikante, Katice in še nekaj skupin z raznih koncev Slovenije. Lepo se imejte in hvala, da ste bili tudi to poletje z nami. MOJTER ZA HITE TIPI S PETKE STALNI GOSTJE PETKOVE ZABAVNE TV ODDAJE -SLOVENSKI BLUES BROTHERS: BOTRI mymfetòsftg (SEfjp gsš&l MAI ZABAVA TEGA POLETJA & ORIEKI VESELJAKI IZ ZAGORJA 25 06 1999 SUPER CAYOR DE DAKAR Senegai) 26. 06.1999 HOVENDROVEN avedska; 02.07.1999 KANGAROO MOON Irska - Avstralija) 03.07.1999 _ RARRIO CHINO (Francija) 09 07 1999 FANFARE CIOCARLIA Romunija) 10.07.1999 HYPNOTIX Senegal. Češka) 16.07.1999 PRUAČKAPIEH MUZIKA Slovenija) POLINA (Italija) 31.07.1999 DUMA COOP. Dl LATTE 14.08. 1999 TAMMORRA 27.08.1999 FLUKUS 28. 08. 1999 SLOVENSKI UUDSKI GODCI Četrto sezono Mediteran festivala odpira ritmično razgreta osemčlanska skupina iz Senegala Super Cayor de Dakar. Mnogi afriški študentje in glasbeniki so se v času neuvrščenosti šolali na Kubi in se tam navzeli salse in sorodnih ritmov ter doma to kombinirali s tradicionalno afriško glasbo. V Gani so to zvrst imenovali »pacheco«, ob koncu sedemdesetih let pa je nastal glasbeni stil »mbalax«, ki so ga razvijali mladi glasbeniki med katerimi je bil tudi, zdaj že svetovna glasbena zvezda, Yossou n'dour. Deset let je ta glasbena zvrst prevladovala na senegalski sceni, dokler ni povsem izginila v alternativo. Sredi devetdesetih pa so Super Cayor de Dakar iz podzemlja potegnili na plan glasbo, ki je že postala del njihove kulture, jo poimenovali salsa - mbalax Mapate' Gadiaga [James) vokal Fata Dieng (Pascal) - vokal Silvain Degue - solo kitara Girane Cisse'(M'bol) -ritem kitara Ousmane Diaw - bas kitara Alioune Ndaw - klaviature Abdoulaye Lo (Tony) - bobni Faly Fale-tolkala rmrjupTn mm**' V Izolo že drugič prihaja najbolj energična folk rock skupina iz skandinavskih krajev. Pred nekaj več kot letom dni so skoraj skrivaj odigrali nepozaben koncert pod Belvederjem, zdaj pa prihajajo kot zvezde etno in world music festivalov. Hoven Droven igrajo keltsko glasbo, vendar na čisto svoj način: s klasično funky ritem sekcijo, s heavy metal kitaro, jazzy saksofonom in hammondi, ter seveda z violino, saj gre vendar za etno band. Trobentač Gustav je prenehal sodelovati s skupino, zmenjal pa ga je klaviaturist Janne, ki je skupini spet dodal nekaj novega, neobičajnega. Kleli-Erik Erlksson violina Jens Comen - saksofon Blorn Hoglund - bobni lanne Stromstedt - orgle Bo Lindberg - kitara Pedro Blom bas Mark Robson prihaja iz Avstralije, a je dobro znano ime keltske ljudske glasbe. Vrsto let je že prisoten na glasbeni sceni Irske in Welsa, posnel je vrsto uspešnih albumov in velja za enega najbolj vsestranskih glasbenikov folk scene takoimenovanih Highlands. Projekt Kangoroo Moon prinaša v svet world glasbe nekaj izjemnih novosti. Prepletanje glasbenih kultur dveh tako oddaljenih kontinentov, kot sta Evropa in Avstralije je nenavaden dogodek, ki ga ustvarjajo štirje izvrstni avstralski glasbeniki. Pravzaprav gre za glasbeno sliko, ki jo rišejo mistični zvoki didgeridooja, violine, balalajke, bouzukija, kitare, tolkala in izvrstni glasovi, ki gradijo štiriglasne pevske melodije. Če k temu dodamo še nekaj elektronike je pred nami izdelek, ki obstaja izven časa in izven prostora. Kangoroo Moon so dogodek, ki je zapisan na CD plošči, a bo ostal v spominu vsem, ki v glasbi nenehno iščejo nekaj novega, neznanega. Mark Bobson - piščali, didgeridoo, klaviature, tolkala in vokal Elliet Mackrell - violina, kitara, tolkala in vokal Daffyd Secombe Williams balalajka, bouzouki, kitara, tolkala, vokal Matthew Mutant Ledger - konga, bobni, dumbek, druga tolkala Effl Vsi večji obmorski kraji imajo pristaniške kvarte in v vseh pristaniščih se srečujejo najrazličnejše kulture tega sveta. Mediteranska pristanišča se v tem prav nič ne razlikujejo od pristanišč Amerike, Afrike ali Azije in v takšnem okolju pomorskega Marseilla so nastali in delujejo Barrio Chino, =. skupina, ki ji ne moremo reči drugače kot »mediteranska«. Njihova glasba je mešanica flamenca, orientalskih vetrov in dišečih kubanskih cigar, in tudi dani skupine so z vseh K vetrov: Španci, Alžirec, Italijan... Posebnost njihove glasbe pa so izvrstni vokali, zdaj francoski, drugič španski, enkrat visoki in kristalno čisti, drugič glasni in udarni. Prav to poletje pričakujejo izid svojega novega albuma, ki jih bo gotovo postavil v vrh evropskih etno glasbenih atrakcij tega poletja. Jedro skupine sestavlja trio: Gii, Sylvie in Patrick, ki pa se " za nastope okrepijo še s peterico izvrstnih À glasbenikov. ‘ GII Anione Paz kitara, vokal Sylvie Anione Paz-vokal Patrick Cascino - klaviature Tony Cavila - tolkala Jerome Viollet bobni Charly Tomas bas Ines Nunca - spremljevalni vokal, ples Taollk Farah - flamenco kitara ■__________ Iz Zece Prajini (vas desetih polj), bolje rečeno, iz Moldavije, odmaknjenega dela Romunije, prihaja skupina neverjetnih ciganskih glasbenikov, virtuozov klarineta, saksofona, trobente, tube... Tisti, ki so videli film Emira Kusturice - Underground in slišali uvodno glasbo Gorana Bregoviča že vedo o čem govorimo. Govorimo o romskih pleh godbah, ki imajo svoje korenine v turških vojaških godbah z začetka devetnajstega stoletja, ko so Turki zasedli in kulturno vplivali na velik del Balkana, zato je te vrste glasbe še danes doma v Bolgariji, Makedoniji in Srbiji. Kdo ni slišal za Kočani Orkestar ali za pihalce iz Dragačeva. Fanfare Ciocarlia so v tem najboljši od najboljših. Oprica Ivancea - sopran klarinet, alt saksofon loan Ivancea - sopran klarinet, vokal Costica »Cimai« trifan - trobenta Radulescu Lazar - trobenta, vokal Nicusor »Pusac« Carnea - trobenta, tolkala Craciun Ivancea - alt saksofon Constantin nSulou Calin - tenor rog, vokal Laurentiu Mihai Ivancea - bariton rog Constantin »Pinca« Carnea - tuba Monel Trifan-tuba Constantin »Gisniac« Ursu - boben Nastanek godbe v Prvačini je treba iskati tam proti koncu 16. stoletja, ko so se tam naselili Gregoriči, Suliči in Staniči. Ustno « izročilo govori o godbi že okrog leta 1750, godd pa so igrali na velik I bas, gosli in piščali. Potem se je godba vse bolj izpopolnjevala in je bila sredi 19. stoletja že nepogrešljivi del Prvačine in okolice. Do prve svetovne vojne je bila godba na pihala nepogrešljiva na velikih prireditvah, od , j koncertov pred Postojnsko jamo do otvoritve I bohinjske železniške proge. Med vojnama so delo godbe obnovili, vendar so jo fašisti 1925 prepovedali, leta 1944 pa so godci iz Prvačine že igrali na partizanskih proslavah. Uspešno so nastopali do osemdesetih let, ko so jih načela glasbena leta. Pred dvema letoma pa so godbo spet ■ »spravili skupaj«. Prišli so mladi godci, sledilo je povabilo na lanskoletno Drugo godbo in danes je Prvačka pleh muzika spet tista prava, s pesmimi, ki jih pomnijo obiskovala primorskih plesišč, tudi tisti, ki naštejejo sto let in še katero zraven. Pihala: Moica Bratina. Raiko Furlani. Andrej Vončina. Valter Sulič. Denis Colja. Simon Pintar, Denis Ditežnik. Aleš Vodopivec. Janko Zorn. Tomaž Zorn Trobila Marko Gregorič. Klavdij Durnik, Martin Šuligoj. Ljubo Zorn, Peter Koršič. Aleš Dičič, Igor Saksida. Metej Černe. Valter Furlani. David Černe, lože Vecchiet, Anton Humar, lanči Bratuž, Andrej Furlani. Tolkala: Mitja Leban. Marko Zora Tomaž Faganel, Marjan Bitežnik, nirinent' Rnian Planinšček Mentor Ladislav Leško Sì Kaj imata skupnega Senegal in Češka? Razen skupine Hypnotix ne prav veliko. In kako lahko slovanska glasbena tradicija zaživi z vročimi ritmi Senegala? Brez skrbi. To, kar boste doživeli na koncertu skupine Hypnotix bo za mnoge prvo srečanje z novo ustvarjalnostjo v kateri se srečujeta etno in elektronska glasba. Češki glasbeniki skrbijo za tehno dub ritme in zvočno podobo nastopa, senegalski pevec pa doda nekaj mistične afriške pripovedi in angažiranih besedil, ki jih preveva ~ filozofija sožitja in sobivanja z naravo. Obeta se koncert na katerem se bo folk festival srečal z ambasado Gavioli, | izolski Veliki trg pa z novim glasbenim tisočletjem. Bourama Broli - vokal, vokal sampler Milada Dilrichova - kongas, tabla, tarabuka, cimbale Michal Ditrich - bas Premysl urbar - klaviature, sampler Petr Pohdany - kitara, programiranje ■ * 1 Tri leta že deluje skupina Amala, ki preigrava izvirno romsko glasbo iz balkanskega prostora. Za razliko od skupin, ki iščejo slovenskemu razumevanju bližje oblike izražanja romske glasbene kulture skuša Amala ohranjati romsko glasbo v njeni izvirnosti in brezčasnosti. Ustanovitelji Amale so: Agim in Traja Brizani ter Severdan Nuhi, uveljavljeni glasbeniki, ki so doma tudi v drugih zvrsteh glasbe, od jazza, soula, funka do pop rocka. Velja opozoriti na delo skupine Brizani Project, ki jo na samostojnem projektu predstavlja Imer Traja Brizani, ki v sodelovanju z znanimi jazz glasbeniki (Dejan Pečenko, Petar Ugrin, David Jarh, Milko Lazar) odkriva svet latino glasbe. Toda, kri ni voda in romski napevi so bratoma Brizani vendarle najbližji. V sedanji sestavi Amale so se jima pridružili še drugi znani slovenski glasbeniki: Jot"*n Vučkovič. Ivan Gorenc, Miha Hawlina in Čerim Haliti in obeta se zares vroča, ciganska noč Mediteran festivala. POLETJE V IZOLI 1! Združene igre narodov "I" Dnevi olik Eurofest ■+* PPF + Imago Sloveniae Hh Ribiški praznik Gostinski krst Iz Napolija prihaja skupina, ki že sodi med zvezde italijanske glasbe. Niste jih videli na Domenici in ali v kakšni podobni oddaji, zato pa so navdužili v Roxy bar-u, Help-u in v oddaji Quell che il calcio. Poleg tega pa navdušujejo na nastopih širom po Italiji, predvsem po njenem srednjem in južnem delu, saj so glasniki nove Italije, tiste, Italije, ki se bori proti rasizmu, se zavzema za medsebojno bogatenje različnih kultur, proti ksenofobiji in za odkrivanje novega v . glasbi. Mnogi jim pripisujejo uspeh, kot so ga že dosegli njihovi predhodniki in prijatelji: Almamegreta, 99 Posse in drugi vrhunski umetniki z jugozahodne obale polotoka. Njihov etno dub je na meji med Mano Negra, Negress Vertes in sodobnimi angleškimi dub skupinami, kot so npr. Massive Attack. V zraku bo veliko elektronskih zvokov, a še več klasičnih zvokov tradicionalnih glasbil in izvrstnih melodij, predvsem pa veselih ritmov, ki bodo Veliki trg spremenili v veliko plesišče. Francesco Di Bella-vokal Armando Cotugno - bas, klaviature Renato Minale - bobni in programiranje Giuseppe Fontanella - kitara Polina so nastali februarja lani, ko so se združili trije glasbeniki iz Napolija, ki pa so dotlej ustvarjali v treh povsem različnih glasbenih okoljih. Združenje je spravilo na svet nekakšno mešanico jungle-a, hip hop-a in celo drum' n ' bass-a. Skratka, to kar počnejo Polina je oderska mešanica človeške energije in elektronike. Teksti so v italijanščini in seveda v napolitanščini. To, kar počnejo Polina je seveda daleč od ljudske glasbe, toda, kaj bo pravzaprav ljudska glasba tega tisočletja. Morda pa jo Polina in sorodne skupine prav zdaj ustvarjajo s tem neverjetnim prepletanjem lastne in računalniške ustvarjalne moči. V razmeroma kratkem času so Polina nastopili v živo v oddaji Suoni e ultrasuoni (Rai Radio 2), zmagali na festivalih Sottotiro in Arezzo Wave 99. Trenutno pripravljajo svoj prvi pravi album, vmes pa bodo preverili mladostni in odprti utrip našega mesta. Luca Mazza - vokal, beat box Ercole Longobardi - bobni, programiranje Fulvio di Nocera -bas dub master QH7H0E&) Glasbeni projekt skupine Zuf de Žur izhaja iz mitelevropske kulture, je postavljen na območje Goriške in celo območje ob državni meji ter skuša čimbolj izkoristiti multietnične vrednosti tega prostora. Glasba in posebej ritmi prinašajo bogastvo številnih kultur, ki so se izmenjavale in križale tukaj ob meji, teksti so prav takšni, od slovenskih do furlanskih, od istrovenetskih do židovskih. Njihov nastop prinaša odmeve Balkana, podonavsko zamišljenost, furlansko podeželje, židovsko melodičnost, tudi običajne pesmi s ceste, ljubezenske pesmi, tradicionalne plese in nove melodije. Zuf je furlanska beseda, ki predstavlja mešanico, kaj je Žur pa itak vemo. Prav pred kratkim je izšel njihov prvi album, ki je veren prikaz tega, kar zmorejo Zuf de Žur. Na albumu so pesmi v furianščini a tudi v slovenščini, vendar odigrane tako, da bi jih zlahka pripisali kakšni židovski potujoči glasbeni karavani. Majnica in Magdalenca upije sta novost na slovenski etno sceni, Teresina in Betina pa prinašata drugačen pristop k istrski ljudski glasbi. Stefano Andreutti-tolkala Michele Bregant - klarinet Pierluigi Bumbaca- kontrabas Adriano Coco-violina Gabriella Gabrielli-vokal Mauro Punteri - kitara in vokal Maurizio Veraldi-harmonij Peppino Principe je v harmoniki to, kar je bil v klasični kitari Segovia ali kar je bil v trobenti Miles Davies. O tem, kdo je v Evropi in morda celo v svetu največji mojster tipk klavirske harmonike ni nobenega dvoma. Možakar sivih las in živahnih prstov je svojo glasbeno potzačei v Bariju, kjer je skupaj z bratom in orkestrom Quintetto Hot spremljal zaveznike na poti proti severu. Prišel je do Milana in tam ostal ter do srede 50-tih let nastopal takorekoč brez počitka v vseh mogočih zasedbah, najprej s kvintetom Fratelli Principe, potem s kvartetom, sekstetom, big bandom in simfoničnim jazz orkestrom. Doslej je izdal celo vrsto albumov, igral z množico glasbenikov iz vseh koncev sveta in preigral na svoj način vse glasbene zvrsti, od klasike do jazza in celo etno glasbe. Na Mediteran festival prihaja s pomočjo Muzikalij Sever ob podpori štirih priznanih jazz glasbenikov iz Slovenije, članov orkestra RTV Slovenija s katerim je Peppino posnel enega od svojih številnih albumov. Napovedane so že skupine poslušalcev iz slovenskih glasbenih šol, tako da se obeta učna ura klavirske harmonike in etno jazz melodij. ..J: Jezi A