Domovi m
moimf
AMCRICAN IN SPIMT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 21, 1959
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII.
Mikojan končal svoj obisk v naši deželi
Joseph H. Kovitch
Zadet od srčne kapi je preminul na svojem domu na. 358 E. v razgovoru s časnikarji je 248. 'St., Euclid, O., Joseph H. Rred odhodom odložil mas- JKovitch, star 47 let. Tukaj za-‘O ljubeznivosti in svaril pušča soprogo Stelio, roj. Rozar, Ameriko, da mora izbirati sina Josepha ml., brata Georgea med vojno in mirom.” | (Chardon) in Franka, sestri Ka-^ASHINGTON, D. C. — Pod- 'thryn Riddle in Rose Bogolin, Predsednik sovjetske vlade je veeraj odpotoval domov, dva dni
Novi grobovi Otroci v Virginiji so
upravičeni do šolanja
Državno vrhovno sodišče je
ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Moon Run, Pa. Gče
Barbara, rojena Zalac, pa leta 1948. Bil je član društva Betsy Ross št. 186 A. F. U. Bil je zapo-
Preje, kot je bilo prvotno dolo- Števen je umrl leta 1924, mati javne šole, katere bi morale po cen°- Mudi se mu, da bi čim Preje poročal Hruščevu o svojih ^Pehih in sre udeležil priprav
^ izredni kongres sovjetske ko- .,;len v Marquette Metal Products 30 let. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda 458 E. ljubeznivosti in 152' St v cerkev sv- Williama ob vljudnosti ter svaril desetih. nato na pokopališče
časnikarji je
^unistične partije koncem tega Meseca.
^ razgovoru s odložil masko ® rajne vljud..^..
^oriko, naj se odloči za mirno Kalvarija.
John Lazar
Po dolgi bolezni je preminul John Lazar, .star 72 let, stanujoč
^itje s Sovjetijo, naj izbira ^ed “Mirom in prijateljstvom a 1 yojno.” Ni stavil nobenih
°vih rešitev za Zah. Berlin, pač r>a 1274 E. 167. St. Tukaj zapu-Pa je zagrozil, da bodo zahodne šča bratranca Philipa Žele in ai e naletele na silo, če bodo ho- ^ Jacka Tomšič, ter svakinjo Almo ele Po 27. maju s silo obdržati ' Lazar, pri kateri je živel. Brat ?Veze z Zah. Berlinom. Eisen- J Walter mu je umrl leta 1953. °Werja in njegovo vlado je ob- Rojen je bil v Baču, fara Knežak °lžil, da vstraia \r hladni i7ni_ 'v Slov. Primorju, kjer zapušča
brata Franka, sestro Margaret in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 54 let. Poprej je bil zaposlen pri Browning Crane Co. Bil je član Društva Naprej št. 5 S. N. P. J. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Si-
tega kanclerja Adenauer-
^ da vstraja v hladni voj-• _ Ostro se je obregnil tudi ob 1Vaega predsednika Trumana in ne«išk( ja.
^Lkojana je močno razjezilo, _a 'so Združene države odklonile ove predloge za razširitev
Ojegl
‘Sovine med Ameriko in Sovje- 1l^°^ir,fogreb- zavoda na 458 R Posebno bi rad dobil v A-^eriki večjo množino strojev in oelo na — dolgoročni kredit.
Zastopnik državnega tajništva -------------------------,----------
ile Mikojanove napade označil za Mavec Ave., Euclid, Ohio, John j ^Primerne” posebno, če jem-' Stritar (Streeter), star 87 let. em° v poštev, da je bil povsod Bil je vdovec, soproga Mary mu ° deželi od ameriških državlja-|je umrla leta 1953. Zapušča hče-
152. St.
John Stritar
Po več letih bolehanja je preminul na domu hčere, na 24420

Prisrčno sprejeman.
^dsednik senat, odbora Za*un. politiko star 911.
Washington, d. c. — ste-
arji so premleli sedanji Kon-
vilk
po dolgem in širokem, do-aii iso na primer, da je sred-
atarost na Kapitelu ostala |Vpokojen, poprej je bil zaposlen
re: Mary Dolnik, Anna Washa-baugh (Detroit) in Rose Strah, pri kateri je živel, sina Williama; 16 vnukov, 16 pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Trški vasi pri Novem mestu. V Ameriki je bil 55 let. Bil je član Društva Sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. in Društva Napredek št. 132 A. F. U. Bil je zadnjih 7 let
.	*-	v	V, j JC	ZjCI	J. J
■, nespremenjena; pri kon- pri Drenik Beverage Distribut-*esnikih znaša 51.7 let, pri se- ing Co
Načrt za proračun delili kar v papirnatih vrečah
WASHINGTON, D. C. — U-rad za proračun je delil zakonski
označilo zatvoritev javnih osriutek za Proračun Pretekli P°-šol za nezakonito. — Gu- , nedeljek, ko je bilo vreme zelo
verner išče nova pota v!slabo< cel dan ie P° malem de‘I borbi proti skupnim šolam, jževalo. Zakonski predlog za
RICHMOND, Va. - Državna !Prorayun ie obsežert> daabavno
‘pri tiskanju varčujejo s prostorom, se končno vendarle nabere debela knjiga.
Da ne bi časnikarji morali nositi seboj od dežja namočene izvode proračuna, jih je urad za
generalna skupščina je lani dala guvernerju pravico, da zapre vse
odločitvi zveznih sodišč sprejeti v svoje učilnice tako bele kot črne šolarje. Guv. Almond je na osnovi tega zakona zaprl vrsto šol, v katerih je bilo skupno preko 12,000 učencev in učenk.
Vrhovno državno sodišče je sedaj is 5 proti 2 glasovoma odločilo, da je država pb ustavi dolžna skrbeti za prost šolski pouk in da ni upravičena zapirati javnih šol, ker s tem krati državljanom enakost pravic. Guverner in njegov glavni pravni svetovalec sta bila mnenja, da je ustavno določilo postalo neveljavno, ko je zvezno sodišče prepovedalo ločene šole, predvidene v državni ustavi. Nasprotniki skupnih šol so trdili, da more biti določba o javnih šolah v ustavi veljavna le v celoti, če je zvezno sodišče ukinilo en njen bistven del, potem je tudi preostali izgubil svojo zakonito moč. Vrhovno državno sodišče je sedaj to mnenje zavrnilo.
Guv. Almond, hud nasprotnik skupnih šol, je dejal, da ima zaupanje v “sposobnost” sedmerih sodnikov vrhovnega državnega sodišča. Verjetno mu bo ta odločitev omogočila nekak umik iz mrtve ulice, v katero je začel v svoji borbi proti mešanim šolam.'
SE PRIBLIŽUJE ARGENTINA RES NOVI REVOLUCIJI? j
Peronisti in komunisti so izkoristili gospodarske težave države in skušajo prisiliti vlado, da odstopi od svojih naporov za končanje inflacije in stalno slabšanje finančnega položaja dežele. — Vlada je nastopila proti stavkujočemu delavstvu z vojaštvom in delno mobilizacijo. -Predsednik Frondizi na uradnem obisku v Združenih državah.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
| Čitalnica Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ima v petek zvečer ob osmih sejo v svojih prostorih. Vabljeni vsi člani in zastopniki društev.
K molitvi—
| Članice Društva Srce Marije j Staro so vabljene nocoj ob sed-
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in amanjšujmo itevilo žrtev!
„ ....	. , ,	BUENOS AIRES, Arg. — Komaj je minilo dobrega pol v Grdinov pogrebni zavod
proiacun iz pos rez pvos i v a, - j je|aj oc]kar ima Argentina demokratično ustavno vlado, že na E- 62- St- k molitvi za pok. W Vavane+ papirna e /W'W 80 nastopile razmere, ki groze mlado demokracijo uničiti. Mary Ferenčič.
asm arje je a pozoinos a °, Slabo gospodarjenje Perona in njegovih sodelavcev je Ar- Rokoborba— ze o gam a, a n so io e i vpraša- ^ geRtjn0) sj je rnecj drugo svetovno vojno in V letih po njej I Julri 00 8;8° zvečer bo v Are-'L	nSte nT aV' eP° Pornaga^a gospodarsko na noge, spravilo skoro na kant. ni zopet lep spored: poleg dru-
s 10b e ‘ia Uvoz je v zadnjih letih redno večji od izvoza. Vlada je bila gih se bodo pomerili brata Bru-prisjljena omejiti uporabo mesa doma, da bi ga lahko več netti, Gay in Joe, z bratoma Gal-prodala v tujino in tako krila izdatke za blago, ki ga mora lagher. kupovati zunaj. Odločena je izvesti finančno reformo tudi Novi odbori— doma in postaviti državno gospodarstvo na zdrav temelj. | Društvo sv. Ane št. SDZ ima Predsednik republike Frondizi je napovedal, da bodo mora- za 1. 1959 sledeči odbor: pred-LONDON, Vel. Brit. — Nem- ' ji Argentinci za nekaj časa zategniti svoje pasove, da spra- sed. Jennie Stanonik, podpred-ški veliki admiral Doenitz je po- j vijo gospodarstvo v red. Peronisti in komunisti so proti sed. Angela Kofal, zapis. Angela veljeval v zadnji svetovni vojni vladnim načrtom in SO zato organizirali splošno stavko, ki Virant, taj. Jennie Suvak, 4208
ke so krili uradniki papirnate vreče.
Sodbe nemškega admirala o gen. Eisenhowerju
nemški mornarici. Da je strokovnjak v svojem poslu, priča par nemških podvigov na morju, ki jim tudi Angleži niso odrekli priznanja. Ob koncu vojne ga je določil Hitler za svojega naslednika, dasiravno ni bil med vodilnimi nacisti.
Admiral Doenitz objavlja sedaj svoje spomine v Jondonskih “Sunday Times.” V spominih ocenjuje tudi Eisenhowerja kot komandanta. Njegova sodba se precej krije s sodbo angleškega maršala Montgomerija. Doenitz trdi, da Eisenhower ni imel “prave ocene o novem razvoju svetovne politike.”
Admiral trdi, da so zapadni zavezniki zmagali tisti dan, ko so
naj prisili vlado k umiku Policija zasedla klavnice
Ko so tisoči delavcev preteklo soboto nehali delati v velikih
pravah Informacijskega urada Združenih držav.
Vlada oklicala mobilizacijo
Vlada je poklicala zadnji od-klavnicah v mestu in začeli ta- puščeni letnik nazaj d 0rpžje
kozvano “sedečo stavko,” je posegla vmes policija. V štiriurni bitki je s pomočjo tankov inr
in ukinila vse dopuste. Stavku-joče delavstvo je poklicala pod orožje in ga poslala na delo v to-
se
oklepnih vozil armade klavnice iVarne in druge obrate Kdor _ m predelovalnice mesa zasedla ne pokoravai ga bodo oblaGti m stavkujoce razgnala. Stavka smatrale za vojažkega begunca sama je bila ze preje proglašena in tako z njim tudi postopale. za nezakonito, v deželi pa razglašeno obsedno stanje.
Nastop policije proti delavstvu
Predsednik Frondizi v Združenih državah
Peronisti in komunisti
Bluestone Rd., EV. 2-5277, blag, Josephine Ambrosic, vratar. An-[tonija Mihevc, nadzor. Roše L, Erste, Rose Hoffert in Frances Levec.
i Podružnica št. 10 S2Z ima za 1. 1959 sledeči odbor: duh. vod. M. Jager, predsed. Mary Urbas, podpredsed. Alojzija Čebular, taj. Mary Camloh. 15926 Holmes Ave. LI 1-6245, blag. Mary Komidar, zapis. Tončka i Repič, nadzr. Amalia Novak,
, Mary Matoh, Jennie Košir, vrat. Jennie Koren. Seje so vsak 2.
v mesni industriji je uporabilo spretno izbrali čas za svoj na_ torek v mesecu ob sedmih zve
vodstvo ostalih unij, ki je v veliki večini peronistično ali pa levičarsko, za oklic splošne dvodnevne prostestne stavke. Vla-
prekoračili reko Ren. Tisti dan [da je zasegla glavni urad komu-bi morali začeti smatrati kotinistične partije in ustavila ko-svojo glavno nalogo, da zasedejo munistični časopis “La Hora.” čim več nemške zemlje. Namesto tega so pa uničevali ostanke
St. Njeno dekliško ime je Prinčič. Bolehala je že več let. Za-'nemških oboroženih sil, ki itak pustila je moža Franka, hčer niso ničesar več pomenili. Tako 1 stolnici je obstal ves promet, to Anne Hqrzog, sina Jamesa, dva bi bi lahko Amerikanci zasedli varne so bile zaprte, prav tako vnuka. Bila je sestra Rev. An- Berlin in ne Rusi.	j tudi trgovine in denarni zavodi,
thony Prinčič, ki je bil svoj čas To so znane stvari in intere- Stavki so se priključile vse de-
Splošna stavka
Stavkq je bila kljub vsem na-[delavci in poveljniki oboroženih porom vlade uspešna. ”
stop. Določili so ga prav za tre- cer v E^ov- d<>mu na Holmes nutek, ko bi moral predsdenik ^ve'
republike oditi na uradni obisk Raznašalca lista iščemo— v Združene države, kjer upa do- I Uprava AD išče raznašalca za biti pomoč za svoje gospodarske .Grovewood, Nottingham, E. 167, načrte. Kljub težavnemu polo- .E- 488> E- M2 in E. 176. Kličite žaju se je predsednik Frondizi juPravo AD — tel. HE 1-0628. po posvetu s svojimi ožjimi so- Dopolnilo—
v Pye' j sil odločil za pot v Združene države, kamor je v ponedeljek tudi odletel.
Frondizi upa, da bo prepričal Združene države o potrebi več-
Pogrebni zavod je poslal dopolnilo k poročilu o smrti Louisa Gregorčiča. Pokojni je bil doma v Družinski vasi pri Beli Cerkvi. Imel je tudi hčer Rose Klemenčič, ki pa je umrla 1. 1941. Po-
ijat ■	oj..< i-i, i ot-
ip °r^b pa 57.1. Razlika v letih pa velika.
^ ° kongresniki, ki so stari ko-aJ 30 let, zato pa ima senator
Pr a ne ze 91 let> Pa Je ae zmeraj 7 sednik senatnega odbora za Utlarijo politiko.
TUL	l'alS	lie gospodarske pomoči svoji do- 'kopan bo na poko^Hšoe Vernih
Pogreb se vrši v soboto umrl, in Louisa (Calif.). Pokoj- in nemški vojaški poveljniki pri zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Ina je bila članica Društva Mar- lično enako ocenjevali vojaški in Sinovi pogrebnega zavoda 458 E. jtha Washington št. 38 SDZ, Srca politični položaj od jeseni 1. 1944 152. St. Na mrtvaški oder bo Marije staro, Oltarnega drušltva naprej. Zanimiva je pripomba
■^hgleški trgovski duh nikoli ne počiva
j^j °NDON, Anglija. — Angle-H .^apodarski krogi so postali Ce T^jivi ameriškim industrij-Jj0 lla finančnikom, da so se ta-j^Zel° prikupili tovarišu Miko-
Bc
položen jutri popoldne ob štirih.
Anna Snyder
V zavetišču Sv. Družine v Par-
pri Sv. Frančišku, Podr. št. 25 admirala Doenitza, da je kot vr-SŽZ in American Legion Ladies hovni poveljnik nemških oboro-Auxiliary No. 273. Pogreb bo v Ženih sil po Hitlerjevi smrti nami, Ohio, kamor je bila prepelja- [petek ob 8:45 iz Grdinovega po- lašč zadrževal papitulaeijo nem-na komaj pred 5 dnevi, je umr- greb. zavoda na E. 62 St. v cer- ške armade, da bi tako omogo-la 64 leta stara, v Ljubljani ro- kev sv. Frančiška ob 9:30, nato čil čim večjemu številu Nemcev, jena, Anna Snyder, z 1256 E. 71. j na Kalvarijo.	Ida se umaknejo pred Rusi.
Med policijo in delavstvom je žeb Predvidoma bo ostal tam'duš v Chardonu. prišlo do ponovnih spopadov, ko'dva tedna, so delavci napadli okrajne ura-de vladne stranke in enega celo zažgali. Na raznih krajih mesta
Vodniki delavstva zahtevajo j kljub gospodarskim stiskam po-'
NAJNOVEJŠEVESTI
so eksplodirale bombe, med dru-,vj§anje pia^ delavstvu za okoli gimi ena v domu Rogelia Frige- $22 na meseCi uvedbo nadzorstva
ria, finančnega svetovalca in prijatelja predsednika Frondizija. V bjižnji La Plati je bomba napravila precejšnjo škodo na na-
Bivši predsednik Truman o amaterjih v politiki in diplomaciji
da ‘bi
NEW YORK, N. Y. — Bivši | seveltu itd. Doda jim še; tiste propagandne namene, predsednik Harry S. Truman je industrijce in finančnike, ki so Po Trumanovi skušnji vsi tajim vtegnila bil nenavadno tih ves ta mesec, častili na debel° tovariša Miko- ki sestanki ne dosežejo nobe-
jana.	( nega praktičnega cilja:. Njegova
^ijo se,
^Usii odnes^ nekaj poslov z zat0 pa ni zanemaril svojega o-<1 J0' " ‘ ............
poU,ike'
predsednika Chou-En-Laja S posebno ^ftljenostjo Je o-Pei|pinga. Torej: Mikojan v Pazoval cirkus s potovanjem to-
či
>>0, Chou-En-Lai pa v Lon- variša Mikojana po naši deželi.
°b.
Vsi diplomatski turisti in gostitelji le preradi pozabljajo, da dela našo zunanjo politiko samo predsednik in uradniki, ki jih on pooblasti. V svoji vnemi le
kar
.O čemur je premišljeval par te-.
v JPajm.0, da bodo zadovoljne dnov, je zgostil v posebnem: P^P°g°s	T
iC'iri prestolice: Washington, člankih ki ga je priobčil New |	. p	w -
va, London in Peiping! .York Times. Njegove misli so
ne pomislijo, da delajo s tem sa-
'značilne zanj in za naše 1 ^''teSu^uman ^ Predsednikovi
zato bi jih radi na kratko pos-i-
neli.
zdravlja željo, da čim več ljudi
toda paziti bi morali, da ne po-
.ttt. si naiprvo p**«'
prerok
skušnja mu pove, da je naša administracija imela z vsemi vodilnimi komunisti od Stalina naprej neštevilno pogovorov in sestankov, ki niso rodili nobenega praktičnega uspeha. Po-čemu torej uganjati to burko še naprej! V kolikor so taki pogovori potrebni, naj jih imajo diplomatje; ni treba, da bi se z njimi ukvarjali še diplomatični turisti, če še toliko potujejo po deželah za že-
diplomatske tnriste to je take ' tam n kJmunis,r lesno zaveso če *, toliko govo-
potnike, ki jim, tajništvo za zu-,	■,	u v.. c	,-----v
nanje zadeve daje iz tega ali 1proPagan e-
Gotovo
lahko govorijo z vodilnimi
k0b!f*° -
[nega razloga diplomatične pot-pravi:	Ine bs^e- T0 dobroto vživajo raz-
*	ni vidtni in aktivni, politiki. V
mislih je imel gotovo take ptiče, in deževno ter tople- kot so senator Humphrey, pod-temperatura 50, predsedniški kandidat Steven-i	' i son, vdova po predsedniku Roo-
rijo z vodilnimi komunisti, še zmeraj nimajo na voljo toliko se jim dobro zdi, da informacij, kot jih dobiva pred-ko- sednik Združenih držav in zato munisti v Kremlju in da potem ni prav, da se mešajo v posle, ki lahko o tem dajejo izjave. Ne spadajo samo v predsednikovo pomislijo pa,, da so komunisti pristojnost.
praviloma spretnejši v izrab- Trumanu se zdi skoraj nera- ____________________ _________
1 jan ju takih sestankov v svoje zumljivo, zakaj se je dalo zape- je sklep Trumanovih misli!
Ijati toliko finančnikov in in-dustrijcev, da so kar noreli za Mikojanom. Ali so res tako o-tročji, da upajo, da bodo pri poslih s komunističnimi državami delali tako sijajne dobičke?
Truman misli, da se je naša javnost preveč zanimala za tovariša Mikojana. Po njegovem je Mikojan prišel v Ameriko, da pripravi pot za sestanek na vrv-hovih, ki je Hruščevu zelo potreben, da prebrede domače težave in zakrije težave, ki jih ima s tovariši na Kitajskem in v satelitskih državah. Čemu pomagati Hruščevu na ta način, da delaš reklamo za enega izmed njegovih najožjih sotrudnikov?
Brigajmo se bolj za svoje zaveznike kot za komuniste, zunanjo politiko pa prepustimo predsedniku in njegovim ljudem; nihče nima pravice, da samovoljno posega vanjo, ako hoče koristiti svoje domovini. To
cen in še več drugih korakov, ki bi brez dvoma onemogočili vse finančne reforme, ki jih je vlada predvidela.
Frondizi se je moral čutiti dosti trdno v sedlu, da je ob takem položaju doma odšel na obisk v Združene države. Dokler mu je vojaščina zvesta, bo lahko vzdržal, toda kaj pa, če ga ta pusti na cedilu? Se Argentina res bliža novi revoluciji in novi diktaturi?
Protestantski pastorji so proti priznanju rdeče KLitajske
WASHINGTON, D. C. — Lansko jesen je neka skupina protestantskih cerkvenih občin sklenila na sestanku, ki se ga je udeležilo kakih 600 delegatov, da priporoči naši administraciji, naj prizna rdečo Kitajsko.
Sklep je izzval precej burje v protestantskih krogih. Zato je republikanski kongresnik Judd organiziral neke vrste plebiscit med vodilnimi protestantskimi pastorji. Vprašanih za mnenje je bilo 7,437 pastorjev. Celih 87% se jih je izjavilo proti priznanju, zanj je bilo samo 11%, ostali se niso odločili ne za ne proti.
KANSAS CITY.—Na Srednjem zahodu je včeraj divjal snežni vihar, ki je segel pro'li jugu v New Mexico, proti vzhodu pa v dolino reke Ohio. Ponekod je nametal 12 palcev in celo več snega.
HAVANA, Kuba. — Vlada Castro - Urrutia prireja danes pred predsedniško palačo velikansko zborovanje, ki naj pokaže, da Kubanci odobravajo vladno “kaznovanje vojnih zločincev,” ki je posebno v Združenih državah naletelo na močno obsojanje.
CAMBRIDGE, Mass. — Pričakujejo, da bo umetna luna Atlas, ki s« jo Združene države poslale na pot okoli Zemlje 18. decembra, danes zgorela v o-zračju nekje nad Havajskimi otoki.
ARGENTIA, Nfld. — Letalo Skandinavske linije, s katerim se je včeraj vračal Anastaz Mikojan v Sovjetijo, je mora lo tod prisilno pristati, ko mu je zgorel en motor, drugi pa se je ustavil. Potniki bodo nadaljevali potovnaje danes popoldne, ko jih bo prišlo iskat drugo letalo.
—Havaji oskrbujejo nekako eno četrtino potreb po sladkorju v Združenih državah.
0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
83
No. 14
Wed., Jan. 21, 1959
Irak v trojnem ogledalu
Že poleti 1958 je Irak postal to, kar je bil Egipt v 1. 1956: središče arabske politike in orientalskih intrig, pa tudi zanimanja vsega sveta. Takrat je enodnevna, zato pa izredno krvava in zverinska revolucija strmoglavila kralja Fejsala in njegovo vlado, pomorila vse skupaj in spravila na vrh re-volucijonarni režim generala Kasema. Revolucija je pognala ameriške čete v Libanon, angleške pa v Jordan, češ da bo trajalo le par dni, pa bo tudi Irak postal Naserjeva provinca.
Proti splošnemu pričakovanju se to še ni zgodilo niti do danes, akoravno se notranja politika v Iraku plete tako zagonetno, da se nikomur ne sanja, kaj vse lahko prinese bodočnost tej najmlajši arabski republiki. Ali bo Irak padel v roke Naserju? Ali bo postal ruski satelit? Ali bo ostal samostojen? Na vsa tri vprašanja dobite različne odgovo-le, kjer pač vprašate.
V	Kairu grmijo proti komunizmu. Pravijo, da Irak počasi drči v roke iraškim komunistom, ki so jim dosedanji uspehi šli preveč v glavo. Ne obračunavajo samo z Naserjevimi pristaši, podpirajo tudi komunistična podtalna rovarjenja v Naserjevem pašaluku. Arabski komunisti so tako postali glavni sovražnik arabskega nacijonalizma, ki ga je treba zatreti na celi črti, najprej seveda v Naserjevi republiki. Naserje dal dalje nalog svojim pristašem v Iraku, da se morajo na vsakem koraku upirati politiki iraških komunistov, ne samo z govorjeno in pisano besedo, ampak tudi z dejanjem. Odtod izvirajo stalni nemiri in pokolji v Iraku, ki o njih svetovna javnost zve nekaj malega le od časa do časa.
II.
V	Tel Avivu, prestolici Izraela in središču odpora proti arabskim nacijonalističnim težnjam, pripovedujejo čisto nekaj drugega. Naserjevo grmenje proti komunističnim intrigam v arabskem svetu ne izvira toliko iz Naserjeva strahu pred komunizmom kot iz njegove taktike, kako bi se dokopal do oblasti v Iraku. Naser je še zmeraj prepričan, da je v arabskem svetu ideja nacijonalizma močnejša od ideje komunizma. Ako bi se obe ideji spopadli v odkritem boju, bi komunistična podlegla.
Vkljub temu je treba pretiravati komunistično nevarnost, da se tako zastraši javno mnenje v Iraku. Končno je tam še zmeraj precej premožnih ljudi, ki bi rajše padli pod Kairo kot pod Moskvo. -Naser bi rad spravil Irak v tak položaj, kot je bil svoj čas v Siriji: iz strahu pred komunizmom so takrat Sirci poklicali na pomoč Naserja, iz strahu pred komunizmom bodo sedaj tudi Iračani zahtevali združitev z Naserjevo republiko. Tako mislijo v Tel Avivu in temu primerno vodijo svojo zunanjo politiko in — narodno obrambo.
III.
V	evropskih prestnlicah gledajo na položaj v Iraku čisto drugače. V njihovih očeh je Irak arabska država posebne vrste. Iraškega naroda sploh ni, ni niti samo arabskih plemen. Irak je sestavljen iz dveh skupin plemen, arabske in kurdske, pri čemur je med kurdskimi plemeni več narodne zavednosti kot med arabskimi. Med Kurdi in Arabci vlada prijateljstvo do preklica. Kurdi se namreč še dobro spominjajo, da jim je bila po prvi svetovni vojni obljubljena narodna samostojnost; do nje pa ni prišlo. Parcelirali so jih med Irak, Iran, Turčijo in Rusijo. Kurdi še danes tega ne morejo preboleti, Rusi pa praskajo ravno po tej kurdski bolečini.
Še po drugi svetovni vojni so ustanovili na severnem delu Irana posebno kurdsko republiko, ki jo je bilo konec, kakor hitro je Stalin umaknil svoje čete iz Irana. Rusi skušajo dalje ublažiti usodo, recimo, ruskih Kurdov, kolikor jim pač dovoljuje njihov političen in družaben red. Kurdi vse to vedo in se zanašajo, da jim bo Rusija pomagala do svoje države. In res vse kaze, da gre ruska politika po tej poti. Rada bi Kurde združila v eno državo na račun turškega, iranskega in iraškega ozemlja, dobila državo v svoje roke in se tako dokopala do Indijskega ocena.
To je politika na dolgo roko, ki jo je mogoče izvesti samo v posameznih stopnjah. Da je sploh izvedljiva, je treba, da ostaneta vsaj Iran in Irak taka kot sta sedaj, kajti vsaka sprememba političnega posestnega stanja bi izzvala vmešavanje zapadnega sveta, predvsem Amerike. Irak mora torej ostati tak, kot je sedaj: ne arabski pod Naserjem, nekomunističen pod Moskvo, ampak samostojen. V Moskvi dobro vedo, da ne bi mogli držati komunističnega režima v Iraku, zato ga tam rajše ni treba vpeljavath
Naj tam gospodari general Kasem, tako pravijo v Moskvi. Mora dati samo dve koncesiji: ne sme prepovedati komunistične stranke ali je vsaj ne preganjati in ne sme zatirati kurdske narodne zavesti. Komunisti bodo torej podprli Kascm.ov režim brez vsake želje, da se sami polastijo oblasti, ki bi jim trenutno bila samo v nadlego.
Ako jim Kasem dovoli, da iz Iraka vodijo javno in podtalno rovarjenje v vseh deželah Indijskega oceana in orga-
nizirajo kurdski narod v Iraku, Iranu in Turčiji, potem je to kar v redu in Kasemov režim naj živi! Seveda ne za večne čase. Ko pride ura, se bodo Kurdi uprli, potegnili za seboj sorojake iz Irana in ustanovili svojo kurdsko republiko!
V Washingtonu ne verjamejo nobeni od treh domnev. Nabirajo poročila z vseh strani sVeta, jih analizirajo, utapljajo se v morju popisanega papirja in — čakajo. Še zmeraj upajo, da bo prišel čas, ko se bo položaj zasukal tako, da bodo z dolarji dosegli to, kar skušajo drugi doseči s planirano politiko na dolgo roko.
j BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. — Jadramo skozi ponovoletno dobo. Zima ima nas še vedno v svoji oblasti in pravijo, da bo zima imela še precej besede vse skozi še tri dobe polne lune. Kakšna doba je to, računaj vsak sam. Vzemi v roke pratiko, glej kako se luna spreminja, potem pa računaj, doklej bo ta oblast zime vladala.
Se smeješ? Svobodno ti! Pri branju teh vrstic bo smeh zastonj. Ni pa smeh povsod zastonj. Ako greš v teater in želiš videti kaj zabavnega, se kajpada pri zabavnih točkah smejiš in zabavaš. Ampak ne zastonj; plačati moraš vstopnico ali kako drugače, drugače šaljivih prizorov ne vidiš, in če tako, ni volje za smeh. Tako torej smeh ni vedno zastonj. Kaj pa je dandanes na svetu še zastonj ? Ali veš ti, ki to čitaš? Ako veš, povej, da te čuje svet in mi!
Zvečer na dan Svetih Treh Kraljev sem bil pri prijatelju Juretu. Dan preje v ponedeljek mu je farmar pripeljal srednje rejenega prašiča, katerega je farmra že doma zgodaj zjutraj zaklal, po naročilu Juretove boljše polovice nastregel od prašiča krvi, ki jo potem dobra Barba vporabi za krvave in riževe klobase. Jure in Barba sta prašiča raztrančirala že v ponedeljek. Zjutraj v torek na dan Treh Kraljev sta že naredila krvavice. Za zvečer je pa mene povabil, naj mu pridem pomagat delat mesene klobase. Kako bi mu naj to odrekel? Saj bi bil neodpustljiv greh, če bi mu odrekel. šel sem in to z velikim veseljem in jima pomagal napraviti mesene klobase. Kako smo jih delali? Hm! Po najboljših predpisih, ki jih zahteva poklic izdelovanja dobrih mesenih klobas. Zdrobili in stolkli smo nekaj česna in to zmešali s mesom. Potem smo dali zraven celo vrsto tistih blagih dišav od raznih zelišč, ki naredijo kolobasč tako okusne, da se jih ne morejo ubraniti niti' nebeški angelji, da bi jih ne pokusili, kadar jim zadišijo. Nato sva jih z Juretom po vseh natančnih predpisih spravila v čreva, jih zašpelUa in Jure je obljubil, da jih bo drugi dan prekadil z nalašč za ta namen ustvarjenim lesom, “Hickory drvmi.” Upam in se nadajem, da se mu je prekajenje istih stoodstotno posrečilo. Kadar jih bom šel pokusit, bom pa že pravočasno objavil, kakšne so in kak okus so imele.
No, prvo dejanje vsega tega je šlo lepo izpod rok. V drugem dejanju smo pa imeli opravka z drugimi rečmi, ki so pa seveda močno relativne z ravnokar omenjenim dogodkom. Ne bodite preveč nepočakani, bom vam kmalu razodel tudi ta drugi dogodek. Samo malo potrpljenja. Da pa ne boste predolgo “firbec” jjaslj, kako smo se imeli pri drugem dogodku, naj pa kar povem. Tako le je bilo le:
Juretova boljša polovica Barba je spekla par krvavic, ki sta jih z Juretom dopoldne naredila. Kako jih je spekla in kako dol-j go jih je pekla, tega ne vem. A (
ko sem jih nosil pod mojo streho z vilicami, je pod mojimi zobmi tako lepo hrustalo! To pa zato, ker jih je Barba ravno prav zapekla, preje pa ravno prav skuhala, in še preje seveda pa tudi ravno prav osolila in pridjala zraven ravno prav vsega, kar zraven h dobrim krvavicam paše. Eh, ali naj še povem, kako so bile res dobre? To bi vam naredilo prehude sikomine, zato naj o tem neham. Le povem naj, da dobre so bile, da bi se jih ne branil niti noben izmed Svetih Treh Kraljev, in tudi ne sam sveti Peter, če bi take dobre krvavice kdo predenj postavil, kakor jih je Barba pred Jureta in pred me.
Zdaj si pa skušajte predstaviti še to: Namreč, kaj k takim dobrim klobasom paše? Da ne boste ugibali predolgo, naj vam kar na hitro roko povem: “H takim žmahnim” klobasom paše prava nebeška kapljica in to taka, kakoršno zna napraviti moj gostitelj Jure.”
In s to mi je pa Jure postregel. In jaz se jo nisem branil. Saj bi imel greh, če bi si jo branil. Resnično, tako je vse “pasalo” skupaj, da tako zadovoljivo jaz nisem še proslavljal praznika Sv. Treh Kraljev. Kar želel sem si, da bi še dolgo proslavljal tako, kakor smo jih letos jaz, Jure in njegova Barba. Iskrena hvala za vse in Bog naj jima obilno poplača vse to kar sta ob tej priliki napravila, da je bil spomin na Sv. Tri Kralje še toliko močnejši.
*	NO, ZDAJ, KO SEM POGLADIL Juretovo in mojo lastno brado, pa (krenimo še h drugim dogodkom, katerih je sicer na svetu in pri nas vedno dosti. Le to je križ, da vsak dogodek in vsaka novica ni važna za nas Slovence. Ako bi hotel objaviti vse take novice, kakor kedaj kaka kura v tej okolici dvigne nogo, ali kedaj kak petelin zapoje, se mi zdi, da bi porabil vse preveč tako potrebnega prostora. So pa večkrat novice, ki so vredne vse pozornosti in komentiranja.
Ena taka novica je, da je še zadnji mesec v našem mestu pogorel “National Hotel,” na naslovu 42 North Street. Zraven je uničil ogenj tudi znano firmo J. C. Adler, Retail and Wholesale Grocery, ki je obratovala svoje podjetje na 220 W. Jefferson St.
National Hotel je bil eden najstarejših hotelov v našem mestu Stanovalci v hotelu so se vsi rešili. Hotel je imel okrog 55 sob, bil je zgrajen, kakor kažejo zapiski leta 1837. Gradili so- ga skoro dve leti.
Zapiski imenovanega hotela pripovedujejo, da se je tu v tem hotelu ustavil za prenoščišč-e znameniti pokojni ameriški predsednik Abraham Lincoln, ko je leta 1846 kandidiral za kongresnika v zvezni kongres. Bivši ameriški predsednik Van Buren pa je tu prenočeval leta 1845. Tako je zdaj žalostna usoda uničila tudi ta zgodovinski hotel.
*	STRIC Z DOBRIM IN ŠIROKIM SRCEM. — Malo je takih stricev na svetu, a naša A-merika ga ima. Pravimo mu Stric Sam, po ameriško: “Uncle Sam” — začetnice se lahko porabi tudi za “United States.” To je ta dobri stric, ki ga imam pri tem v mislih. Dober je nam, mnogim predober, nekaterim pa veliko predober! Tudi takim veliko predober, ki so bolj vredni poštene paliee, kakor kdkih dobrot. Ampak dobrota ima veli-
ko srce, ki ne pozna mej. Bog ve, ] če tisti, ki jim je njeno veliko srce naklonjeno in usmiljeno to upoštevajo in čutijo v sebi kaj hvaležnosti za velike naklonjenosti. Dobri Stric Sam je za letošnji Božič nakazal na stotine milijonov dolar j ev raznim deželam. Mnogim tudi takim, ki njegova darila uporabljajo za intrige, naperjene proti njemu. Titova vlada, kakor povedo poročila je bila deležna 95 milijonov dolarjev “posojila,” za dobo 30 let, baje! Tito bo plačal kredite z dinarji. Teh je pa v Titovi-ni dosti, kakor listja v listopadu in vračati s tem se pravi prejemati polne posode, vračati pa jih napolnjene z “luftom.” Z drugimi besedami dajati polne posode, prejemati nazaj pa prazne. In čez trideset let! Kdo naj bi se spominjal čez toliko let na kaka “posojila”? Saj se še čez noč vse pozabi. Politika takega “posojevanja” je čudna na eni strani, na drugi strani pa bi bili seveda čudni in to še celo čudni tisti, ki taka “posojila” prejemajo, če bi iste odklanjali! Podoba vsega tega je, kakor da tisti, ki daje ne ve prav kaj dela; tisti, ki prejema, pa salamensko dobro ve kaj dela!
Veselilo bi me, če bi se motU pri tem mojem zaključku.
* MIKLAVŽ V NOVICAH. — V državi Vermont, v malem hribovskem mestecu Windfrield je dan pred božičem mestni trgovec najel nekega moža, ki so ga opravili v Miklavža. Naložil je kočijo na sankah z raznimi darih, da je bilo za vsakega meščana, ki jih je komaj nekaj nad sto, neko darilo. Naimčil je Miklavžu, da naj pred vsako hišo ustavi in odda eno izmed daril. Miklavž je naročilo pridno izvrševal in meščani so rade volje sprejemali darila. Pri zadnji hiši pa je Miklavž naletel na meščana, ki je imel na mizi steklenico žganja in Miklavž je bil eden tiste sorte človek, ki mu je taka reč zelo dišala in ugajala.
“Dragi meščan!” — nagovori Miklavž meščana. “Ves dan že potujem in v grlu me že kar suši, daj mi požirek tistega, ki je v flaši. Nebeški Oče ti bo to obilno poplačal.”
Meščan pa, za tem ko je sprejel darilo, je Miklavžu rekel:
“Tako pa ne bo šlo. Tega ne dam, to je zame. * Tega si boš lahko sam kupil, ko ti bo Nebeški Oče dal plačo, kakor ga moram jaz, če ga hočem pit.”
Miklavž je pogledal proti nebu in sam pri sebi vzdihnil:
“O Nebeški Oče, če bi midva mogla biti odvisna od takih le, kakor je ta le meščan, bi slabo dihala. .
Nato je zaključil svojo misijo in se obrnil proti domu.
— Naj zadostuje, drugič pa o kakih drugih zadevah. Vsem bralcem Ameriške Domovine pošiljam iskrene pozdrave z našega hriba!
Tone s hriba.
------o------
FInžgarjeva Veriga
Cleveland, O. — Tole vreme, ko se sneg suklja kar naprej in ga veter nosi s streh na vse kraje, me kar spominja nazaj, ko sem bil še otrok in sem od blizu gledal domačo zimo. Globok sneg, pa dober saninec in furmani, ki so vozili hlode s samim oplenom in s kratko soro, čez pa žlajdro, dobro privito s poraj-kljem. Tako so po cesti vozili, ker so se bali, da je snega za sani premalo. Kjer pa je bilo snega dovolj tam so pa škripale sani, ki so jih zavirali s kramžar-ji. Stali so na njih z brega, da sta sneg in led brizgala na vse kraje.
Žlajdra je bila del gospodarskega orodja, nekaj, kar si pri vozu vedno potreboval. In pri taki žlajdri, pri verigi se je ustavil pisatelj Finžgar in ob njej naplel zgodbo, pravo kmečko zgodbo, ki je nemara od vseh Finžgarjevih najbolj močna.
Zavoljo verige pride do prepira, zavoljo verige pride do sovraštva in nazadnje do žalostne smrti starega očeta.	I
| Kdor pozna še starega kmeta in mislim, da ga vsi starejši poznamo, ta bo vesel, da je Slovenski oder segel za prireditev, ki bo 1. februarja, nazaj v čas, ko smo bili mi sicer še otroci pa smo vendar še za rep ujeli čas, ki je umiral, še smo jedli sorščni kruh in kašo smo otepali in moč-nik-posebno ječmenov je bil zanič. Kruh je bil pa tak, da ga todle vsi peki ne spravijo skupaj. To je bil čas, ko se je naš človek gibal med hišo in cerkvijo in sejmom. To je bil pravi trikot. Vmes še kakšna božja pot in garanje vsak, dan. Srečo je nosil sv. Duh pod stropom pripet, sv. Roka smo častili in sv. Florijana in na Roka še delali nismo.
Čeprav to že spada v zgodovino, med stare običaje in je naše življenje že tako daleč od vsega tega, je vendar v vsej tej naši preteklosti toliko lepega, da je zelo prav, da se tu in tam še povrnemo vanjo, da jo še pogledamo, da se ji še zahvalimo. Prav zavoljo tega sem iz srca vesel, da nam bo Slovenski oder spet postavil na deske to življenje. Nam starim za spomin, mladim pa v opomin, kako težko je včasih rinil naš kmečki človek doma, koliko resničnih težav je imel in kako si je včasih težave zavoljo svoje trme sam naredil in povečal.
Naj bo Veriga za nas prava duhovna veriga, ki nas bo povezovala in sklepala v en namen: ohraniti vse lepo in to lepo kazati mladim.
Karel Mauser.
------o------
Tudi ona pogreša “New-burske”
Cleveland, O. — Zadnjič je g. Jakob Resnik hudomušno grozil msgr. Omanu, piscu “Newbur-ških novic,” da ga bo tožil za odškodnino, ker je vedno poštna skrinjica prazna v zadnjih tednih, kadar pride po nje.
Newburških že dolgo ni in brez dvoma ni samo g. Resnik žalosten, da so izginile, tudi drugi jih pogrešamo, nekateri bolj drugi manj. Vsak petek upamo, da se bodo spet pojavile, pa smo vedno znova razočarani.
Vem, da so msgr. Omana že začela tlačiti leta in da človek ne zmore vsega, kar bi rad, kljub vsemu upam, da se bo še kdaj oglasil na veselje čitateljev Ameriške Domvoine. O njem je znano, da se drži reka “Ne, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!” Bog mu naj za to poplača!
Brala sem o kavsmašini, da jo bo g. Merhar “zbrihtal” in da bo kar sama pisala. Mašina lahko dosti naredi, če je dobra, toda srca ne more dati, ker ga nima. V “Nevvburških” je bilo vedno toliko toplote in to zna prinesti samo msgr. Oman!
Ko že pišem, naj se zahvalim vsem sodelavcem lista, od urednika, g. Karla Mauserja, ki nam rad od časa do časa nadrobi potrebnih naukov, do starega Maj-ka, Toneta s hriba, Vere, ki piše “Košarico,” dr. Meršola in vseh drugih stalnih in priložnostnih dopisnikbv.
Ob branju vseh teh lepih se-stavkov, prime včasih tudi mene, da bi kaj napisala, čeprav tudi govorjena beseda včasih seže čez deveto goro! če urednik tega mojega pisanja ne bo odložil v koš in bo zagledalo beli dan, se bom še kdaj oglasila. Za zdaj pa pozdravljeni in daj Bog, da bi Ameriška Domovina še dolgo izhajala in bi jo mi lahko še dolgo prebirali!
Naročnica M.
—-----O------
Priprave za svetovni evharistični kongres
Leta 1960 se bo vršil v Mun-chenu v Nemčiji svetovni evharistični kongres. Na veliki dogodek se mesto skrbno pripravlja. Glavne slovesnosti se bodo vršile na ogromnem trgu sredi mesta, kjer je prostora za 1 milijon ljudi. Trg bodo okrasili z mnogimi umetniškimi deli. Ge-I slo kongresa bo: Za življenje ■sveta!
ŠMKCV t>OM
60S N A HO P PHUŽINA
Krasota narave pozimi
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 25. januarja t. L, bodo oni prišli na svoj račun, ki ljubijo zimško naravo in smučanje. In ne samo smučanje, temveč tudi drsanje na ledu, sankanje ter višek smuške umetnosti, smuške skoke, bomo videli.
V filmu, ki (sestoji iz dveh delov in ki predstavlja zimske olimpijske igre v letu 1952 v Oslu na Norveškem, bomo v dobri uri videli vse panoge zimskega športa. Teke, slalom, smuk, skoke, sankanje in drsanje na ledu ter tekme v hokeju na ledu med USA in Norveško ter m^d USA in Canado.
Ka!ko lepo je gledati smučarje, ki se spuščajo z gorskih gre' benov v dolino in s tako brzino, da se človeku kar lasje jezijO' Neverjetno se obvladajo v največjih strminah in nevarnih terenih in tako sigurno krmarijo s svojimi smučmi kakor bi jim bil® priraščene na noge. To so reS pravi mojstri na snegu! In najboljše izmed najboljših na celem | svetu bomo imeli priliko videti v ; nedeljo popoldne v Baragovem domu.
Drsanje na ledu! Kako leP zimski šport je tudi ta panog3 pri kateri igra zelo važno vlog0 ravnovesje, že kot otroci siu° se radi drsali, četudi s primitN' nimi drsalkami. Dandanes je umetno drsanje doseglo tako v‘' soko stopnjo, da se oči naravnoS* pasejo ob pogledu na prvake sveta. In te bomo tudi videli. ^ smuški skelki! Človeku zastaU6 sapa, ko se skakalec odrine ua mestu, potem pa plava visoko v zraku ter krili z rokami v kraS' nem predklonu 60.80 in več ime' trov daleč in z majestetičnim doskokom pristane na tleh. In 36 polno drugih zanimivih tekem zimskega športa je na sporedm Pri tem bi si dovolil povdariti, d3 bi bila že sama narava v zimskem času vredna, da si jo og^e' damo, neglede na užitek, ki %. bomo imeli ob pogledu na zim3^1 šport. Bajno zimsko naravo zimsiki šport obenem bomo obč0 dovali prihodnjo nedeljo, 25. ja‘ nuarja, ob treh popoldne v B3ra' govern domu. In še nekaj: ket smo ravno v pustnem času, ° takoj po filmski predstavi ple® gornji dvorani, dočim bo za lodčne potrebe preskrbljen0 spodnjem prostoru.
Prosvetni ods&
Zahvala za lep obisk
Euclid, O. — Direktorij, društev in Gospodinjski
Klak
odseK
ji*0
se iskreno zahvaljujejo za ve udeležbo na Silvestrovem ve^e
Kot je znano mojim števih11^ sodelavcem na društvenem kulturnem polju, smo nepi'eI1v homa na delu. Sej in sestank je skoraj več kot tednov v To je že čez 30 let in tako je danes! S tem hočem na kra ^ povedati uspeh našega oasa.rll truda. Dostikrat nas boli gla e (ko ugibamo, ali bo uspeh a*1 :e Navadno je uspeh lep in bilo tudi na Silvestrovo v ^ na Recher Ave.
Skoraj nimam besedi, da
bi
zadosti zahvalil za res 've' o udeležbo naših rojakov ne sa^, iz Clevelanda, ampak tudi iz liških naselbin. Prav prisrC hvala!
Največja zasluga gre ,i |
• ini,,J i
pep'
delavcem in delavkam v ku in pri bari ter dopisnikom. j hvala Johnu Grabnarju za ;j j domačo glasbo, ob kateri se ^ starejši tako lepo zavrtijo- j. • sedaj se priporočamo tudi za r ^ . hodnji Silvestrov večer. je dvorana je lepa in poleg nl |
dovolj prostora za parkanj6 tomobilov!
Vsem sodelavcem in ude ^ cem prisrčna hvala in srečno zdravo novo leto!	u,
Frank Segulin, Pr
Kluba d«8’6
*
5MERISKS DOMOVINX,
Naše gore list
SODOBNA POVEST
&TYl
jnt^Kx^YYXYY’YxYYxxYYXYXTY^tYYKY^t'xYYYYYzlYY'jgYxxY^
“Že, že, Mr. Flečer,” je krotko Priznal Škot. “Včasih pa je čas preveč dragocen. Premeriti mo-ramo razdaljo čim hitreje mogoče.”
“Priznam, da na nesrečo živijo strašno hitro. A tudi kadar imajo čas, jih čvrsta hoja redkokdaj veseli. Kar poglejte ljudi, ki so tu na letovišču. Kdo jih Je že kdaj videl, da bi peš ogledovali naše ljubke ceste? Prav gotovo jih nisem videl jaz, pa živim tukaj že več ko dvajset kt. Kopljejo se, igrajo golf ali tenis, nikoli pa ne hodijo peš, k* vendar je to krasen šport, če ne še mnogo lepši ko vse umetne igre. Včasih si pravim: če bi 'rstanovili klub pešcev, razkoš-no klubsko hišo, omejeno članstvo, visoke članarine, posebne čevlje in obleko, bi pešačenje Postalo modna muha, da bi jih kile vse ceste polne. Težava je samo v tem, da pešačenje ni v ^odi. Poceni'je, kar je poceni, Pa ljudje nizko cenijo. In še nekaj: ljudje so leni. Kadar se utrudijo pri golfu ali tenisu, lah-*o kar nehajo. Če pa hodijo peš 30 se znajdejo daleč od doma, je Pa treba zbrati moči in spet pešačiti nazaj, to pa zahteva več ^oči in odločnosti, kakor je ti ljudje očividno imajo. Jaz zase Sem pešec,” je zaključil starec. Vse življenje sem pešačil. Ko Sem bil mlad, hvala Bogu še ni kilo takih reči kakor motorni vo-2°vi. Morali smo uporabljati Sv°je noge. In vesel sem, da je kilo tako. Moral sem ostati ^lad in zdrav. Ni mi treba dr-čati dijete, da bi izgubil nekaj tuntov teže, ki bi se je nalezel, Ce bi me vlačili z avtom naokoli, kamor bi hotel priti. Zato bom tudi mogel izvežbati psa, ki ga komo dobili, v vsem, kar mora kos znati. Ne bo imel prilike, da k* Se razlezel v sodu podobno kit j e, . pravo spako prvotnega Stvarnikovega načrta. Ohranil ^1 bo postavo, kakršna mu je bi-a Namenjena.”
Poredkoma, prav za prav sko-ra.i nikoli ni Miron Flečer govori tako na dolgo. Bil je mož Matkih besedi, zdaj pa mu je iz ast pridrvel cel hudournik, tako so se začudili ne le njegovi' k°slušalci, marveč še celo sam. j^del se je torej na stopnice, ka-. r da ga je govorjenje utrdilo, 111 zamomljal:
No, no, bomo že še videli. Če ne bom mogel najti, bo tudi v°lj pametno, da ne dtelam na-Crt°v, kako ga bom vežbal. Kar adjico zadeva, Alan' — te pa ^a,j čaka novo vprašanje. Veš, a je ves čar in pomenljivost v jenih jadrih; če pa jo zdaj pu-da bo izpostavljena vre-jk6nu, jadra kmalu ne bodo več zamazala se bodo in skrči-• Kako jo'boš torej zavaroval? _ ‘Napravite ji stekleno skrinje, Alan,” je vzkliknila Lorna.
vsako stran in na stropu opravite steno iz trdega lesa ?3 kake rezbarije, pa se bo zde-kakor v hiši. In če morete ^Peljati v skrinjo še električ-0 ?ico, bomo 'lahko na vsaki s*:rani prižigali nevidno drobca-žarnico.”
Alan, kar prepričani bodite, a pri Lorni nikoli ne boste ime-^ hhru,” je rekel Škot. “Njene ^ 'ajne ideje bodo še naša smrt.” Ladjica pa bo tudi morala ^°biti sinje ozadje,” je hitela
0rna naprej, ne da bi se zmenila
2a Škotovo pripombo. “Na
POPRAVLJAMO
pENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY S PAINT GO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
njem se bodo lepše odražale ljubke črte trupa. Seveda ne kakšna neumna neokusna sinjina — dostojna sinjina!”
“Ne bi si upal trditi, dla vem, kakšna sinjina je dostojna,” se je namrščil Alan.
“Pokazala vam, bom. Morda bom kar sama kaj naslikala.” Flečer ju je gledal, oči pa so se mu svetile, tako izvrstno se je zabaval.
“Kar Lorni prepusti, Alan,” je dejal. “Kakor bo odločila, bo prav. Pa saj res, mis: kaj nam mislite pokazati? Sklicali ste nas semkaj za ob treh in zdaj manjka do treh prav malo. S kakšno rečjo nas nameravate presenetiti?”
“Isto se že ves čas vprašujem tudi jaz,” se je oglasil Škot. “Moral bom kmalu oditi, sicer mi letalo uide. Zakaj nas držite kakor na trnju? Na dan z vašo i-gračko in prikrajšajte nam vi-, »>■
“Ne morem. Še ni tukaj. A bo kmalu.”
“Jo bo kdo prinesel?” je vpra-š'al Alan.
“Prišla bo s svojo 'lastno močjo.”
“O, že vem. Kosilec za trato na bencin. Klobuk zastavljam,” je viknil Škot.
“Napačno!”
“Pa vendar bo nekaj, kar žene stroj,’ ’je gnal svojo.
“Da — na svoj način.” Zasmejala se je, kajti zelo se je zabavala.
“Ali pa dobro veste, da bo ob treh tu? Dlje jaz ne bi mogel čakati,” je rekel Škot, ki si mu že iz glasu slišal zaskrbljenost.
“Mislim, da je to precej goto-vo. Prav za prav se mi celo zdi, da stvar že prihaja,” je vzkliknila, ko je preko trate videla prihajati velikega novofund-lanca in njegovega gospodarja.
“Predstavljam Vam Ajaksa,” je rekla in stopila naprej. “Ta mož pa je njegov lastnik. Rad nam ga odstopi, če nam bo všeč.”
Pri njenih besedah je velika žival dvignila glavo, kakor da je prepoznala njen glas, in pomah-Ijala s pahljačastim repom. Kožuh se ji je v soncu svetil kakor svila, sopihala je od dolgega pota, iz gobca ji je visel rdeč jezik in zobje so se blesteli kakor izlikana slonova kost. Menda je razumela, da govorijo o nji, kajti oči so ji radovedno šle od enega do drugega v skupini.
“Kakšna veličastna žival!” je vzkliknil Flečer. “Novofundlandci so dandanes redki. Ne vidiš jih vsak dan. Kje pa ste ga dobili?”
“V začetku vojne ga je nekdo podaril za vojno službo, potem pa so ga dali meni za obalno stražo,” je pojasnil obalni stražar. “Pozneje se lastnik ni več oglasil, meni se je priljubil in sem ga obdržal. Zdaj pa sem prestavljen daleč proč in mu moram poiskati dom.” Glas mu je bil ginjen, tako da je povedal več ko besede.	i
Vsi so gledali Flečerja, ta pa si je sede ogledoval tujca.
“Ne morem si misliti, da bi hoteli tako krasno žival obdajati,” je dejal. “Koliko pa zahtevate zanj?”	i
“Ne prodam ga, gospod. Bi ga ne mogel, saj je moj tovariš. Pripeljal sem ga semkaj, ker je ta gospa rekla, da kupujete psa. 'In mislil sem si, da bi morda le vzeli Ajaska namesto katerega drugega, če vam ga pokažem.”
Mirno je z roko psu potapljal kosmato glavo.
“Razumem. Kdaj pa boste morali iz našega mesta?”
“Čez nekaj tednov.”
(Dalje prihodnjič.)
------o-------
I Oglašajte v “Amer. Domovmi”
PO ŠPORTNEM SVETU
Najboljši športnik sveta v 1958: Herbert Elliott (Avstralija)
Tudi v športu gre svetovno mnenje svojo pot, kajti nič manj kot 16 do 24 držav se je izjavilo za 20-letnega avstralskega sred-njeprogaša Herbert Elliotta, da je bil v letu 1958 najboljši športnik na svetu. Z veliko večino so torej športni listi izvolili omenjenega atleta za najboljšega športnika na svetu v preteklem letu. Saj je res, da je preskrbel ta '1.80 m visoki in 124 funtov težki atlet ob koncu preteklega leta za največje senzacije. On je namreč pretekel eno miljo desetkrat pod 4 minutami in je potisnili svetovni rekord na tej progi na 3:54,5 minut, kar se je zgodilo v Dublinu. Tudi na progi 1500 m je postavil s ča-
liottom sledi obenem z Johnson- j Nato sledijo še drugi športni-om, 16 letni plavač John Kon- ' ki in športnice do 31. mesta. O-rads, medtem, ko se je njegova meni! bi samo še ruskega telo-sestra, 13 letna Usa Konrads, vadca Borisa Čaklina, ki je s 3 prebila na deveto mesto. J. Kon- točkami na dvajsetem mestu, rads, bodoči arhitekt mesta Syd-
ney, je postal lansko leto sedemkrat svetovni rekorder na pla,-valnih progah odi 200 do 1500 m. Fant je 1,77 m visok in tehta 83
Avto za darilo. — Vsakemu igralcu španskega kluba Betis, ki igra v prvi ligi, so obljubili za darilo avto, če bo nasprotno
kg in bo igral veliko vlogo pri moštvo od FC Barcelona preme-olimpijskih igrah 1. I960 v Ri- gan°- Vendar vse to ni nič po-
mu.
Izmed desetih najboljših športnikov sveta je kot edini obdržal svoje četrto mesto svetovno kolesarski prvak na 5000 m Francoz Roger Riviere.
magalo, kajti klub premagan in sicer z kim rezultatom 1;4.
Betis je bil zelo viso-
Atlet vseh atletov. — Ko je v Slavni'dvoboju Rusija: USA nas atlet
avstrijski smučar Toni Sailer, ki si je leta 1956 priboril na svetovni listi športnikov drugo mesto, je bil v lanskem letu potisnjen na peto mesto, pred nemškim sprinterjem Armin Hary-jem. Lista najboljših športni-
som 3:36,0 minut nov svetovni kov sveta za leto 1958, sestavlje-
Rafer Johnson končal svojo deseto disciplino, tek na 1500 m,
ko postopanje ruskih gledalcev ledvic! O tem je takoj obvestil je prav gotovo fair in to tembolj, primarija bolnišnice in svoje če pomislimo, da bi imeli tudi kolege. Gospa Van Ryneveld je Rusi v svojem atletu. W. Kuz- postala čez noč znamenita. Me-netsow-u — če bi ne bilo našega dicinski strokovnjaki so jo kli-Johnsona — svojega kralja at- cali na razne preiskave, za kar letov.	lije seveda prejemala visoko od-
------	škodnino. Pri tem- so ugotovili,
da njene ledvice niso zrasle v obliki “grozda”, marveč so popolnoma razvite.
Rajko Mitič, najpopularnejši jugoslovanski mednarodni nogometni igralec — je odstopil—
Mitič, ki je igral pri belgrajski “Rdeči zvezdi,” se je s tekmo med Rdečo zvezdo in mostarskim “Velezom’ poslovil od bel-grajskega občinstva, ker bo za 1 stalno zapustil aktivne vrste no- | gometašev. Kljub temu, da je star 36 let bi še lahko giral, ven- j dar si je izbral najugodnejši tre-
ki ga takorekoč za zmago niti ni notek, ko je postal njegov klub
več potreboval, ker je že z devetimi disciplinami postavil nov svetovni rekord, je vdrlo rusko občinstvo na tekmovalni prostor in slavilo našega temnopoltega
rekord ki ga je do tedaj branil Čeh Jungwirth (3:38,1 min.) ter se je poleg tega povzpel na vrh svetovne tabele v teku na 800 m s časom 1:46,6 min. Značilno je dlalje, da Herbert v zadnjih dveh letih ni izgubil nobene tekme v teku na eno miljo.
V precejšnji razdalji sledita temu edinstvenemu atletu a-meriški fenomen v lahkoatletskem deseteroboju Rafer Johnson in avstralski svetovni rekorder v plavanju John oKnrads. Naš 23 letni temnopolti atlet Rafer iz Texasa, ki se je posvetil zobozdravniškemu študiju, je v letošnjem letu — kljub še ne o-zdravljenemu kolenu — dvignil^, svetovni rekord v lahkoatlet-kem deseteroboju na 8302 točki.
Odlično se je odrezal v preteklem letu avstralski šport. Kar trije Avstralci so se umestili med prvo deseterico najboljših športnikov sveta. Takoj za El-
na na podlagi podatkov športnih junaka. Omenjeno tekmovanje
se je namreč vršilo v Moskvi. Ta-
listov raznih držav, izgleda ta-
ko-le:
točk
1.	Herb. Elliott (Avstralija),
lahkoatlet,................99
2.	Rafer Johnson (USA),
lahkoatlet ................53
3.	John Konrads (Avstralija) .plavač..............53
4.	Roger Riviere (Francija),
kolesar ....................36
5.	Toni Sailer (Avstrija),
smučar ....................12
6.	Armin Hary (Nemčija),
lahkoatlet .................11
7.	Zdzislav Krzyszkowiak
(Poljska), lahkoatlet .....10
W. Pereira Didi (Brazilija), nogometaš........... 9
9.	Usa Konrads (Avstralija),,
plavačica .................. 7
10.	lolandi Balas (Romunija), lahkoatletinja ....... 6
Mike Hawthorn (Anglija), avtomobilist ............ 6
.........'■■■■ A-''
zmagovalec za pokal. Bila je to njegova 570 igra za Rdečo zvezdo. Bil je tudi odličen igralec v raznih mednarodnih tekmah, saj je igral po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki.
Ivo Kermavner.
Ko se je razvedelo, koliko ledvic ima Van Ryneveldova, so začele prihajati ponudbe od bolnikov, katerim bi morali operativno odstraniti eno ledvico. Bogati bolniki so ponujali lepe denarce, če bi jim ženska s šestimi ledvicami odstopila kako svojo ledvico.
------o------
Hranite denar za deževne dneve kupujte U. S. Savings bende!
Muzej voščenih figur v Londonu
Ljudje radi prodajamo zijala prišla v London, 33 let kasneje in pasemo radovednost. Sporne- je odprla stalno razstavo svojih nik tej človeški slabosti je tudi , voščenih figur. To je 1925 uničil požar, 1928 so jo pa obnovili. Takšna je kratka zgodovina ne-
ženska dobi delo
Išče se ženska za čiščenja zdravnikovega urada, zjutraj, 2 ali 3 dni v tednu. Kličite GL 1-3715.	(16)
POLET V DOLINO — Slika kaže skok z velike smuške skakalnice pri Innsbrucku na Tirolskem tekom nemško-dv-strijskih tekem.
londonski muzej voščenih figur Madame Tussaudove.
Šli smo tja in videli, da ni iz trne izvita trditev, da je ta muzej voščenih figur prvi in največ ji na svetu in da mu washing-tonski in hamburški ne segata niti do kolen, da o drugih muzejih te vrste sploh ne govorimo. Zbirka je razstavljena v veliki palači blizu londonskega planetarija. Obiskovalcev dnevno več kot razstavljenih figur — teh pa je do malega 450. Od tega lahko vidiš v naravni velikosti 83 kraljev in kraljic, princev in princes ter 93 morilcev, zastrupljevalcev in drugih razbojnikov, od Landruja “Sinjebradca,” ki je vzel na piko ženske, do Adolfa Hitilerja, ki je vzel na piko vse človeštvo.. Ostalo so pretežno britanski državniki, britanski športniki, britanski junaki, britanski humoristi, britanski pesniki in britanski vojskovodje.
V skupini književnikov upodobljenih v vosku — in ne samo v vosku, kot bomo videli kasneje — najdeš samo enega Nebri-tanca — Victorja Hugoja. Med znamenitimi junaki odrskih luči in filmskega platna so si mesto med samimi Angleži priborili samo trije Amerikanci — komika Danny Kaye in Bob Hope in “sex-bomba” Marilyn Monroe, medtem ko zaman iščeš, recimo, Greto Garbo ali Harry Baura.
Kdo je bila ta Madame Tus-saudova? Marie Tussaudova (1761 do 1850) je bila kiparka na dvoru Ludvika XVI. in Marije Antoinette. Iz tistih čaisov so se ohranili nekateri njeni portreti v vosku, med njimi tudi Voltairov. Med francosko revolucijo je bila tri mesece v ječi in tam je delala posmntne maske imenitnikov, ki jih je giljotina prikrajšala za glavo. Leta 1800 je
dvomno najdonosnejšega muzeja na svetu.
Kako delajo te voščene lutke, ki ;so nekatere videti kakor žive? Dandanašnji že težko govorimo o voščenih figurah, ker vosek ni več glavni material, iz katerega so narejene. Vosek namreč izpodriva vinil, plastična masa.
Zdaj nameravajo na primer ovekovečiti generala De Gaulla. Strokovnjaki muzeja voščenih figur ga bodo najprej slikali od vseh strani, vzeli generalu mero in hkrati skušali dobiti njegovo uniformo ali vsaj originalno civilno obleko. Nato bo kipar izdelal poutret, v ostalih delav. pa bodo pripravili “lase” ustrezne barve iz tanke plastične mase in generalov trup na isti način kot delajo lutke za izložbe.
Portreit iz gline pa ne bo razstavljen v muzeju, marveč ga bodo uporabili le za izdelavo modela. Notranjost modela bodo nato enakomerno prelili s tanko plastjo tekočega vinila, ki se bo strdil in ohranil vse poteze originala. Z voskom v raznih barv n ih odtenkih bodo potem nanesli “kožo,” ki bo videti kakor prava, rožnata ali bela, pri portretih starejših ljudi bo prepre-žena z žilicami itd. Ker ima De Gaulle še dovolj las, mu bodo nadeli lasuljo. Če jih ne bi, imel, kakor na primer predsednik Eisenhower, bi morah nalepiti na plastično lobanjo vsak plastični las posebej.
De Gaullu bo sledil ministrski predsednik Gane dr. Nkrumah — in tako naprej
Stanovanje se odda
Dvosobno opremljeno stanovanje, mala hišica, oddajo na E. 64 St. Kličite IV 1-2679.	(X)
Žena
Ženske dobijo delo
MALI OGLASI
Varstvo obroka
Ilšlče se ženska, ki ji je dom več kot plača, da bi skrbela za otroka. Kličite KE 1-3911 po 6. pri pop.	(14)
Naprodaj
Zofa in stol, lampa ali svetilka in preproga. Vse skupaj $45.00. Kličite EV 2-4499.	(15)
Potrebujemo hiše
Eno družinske in dvodružin-ske hiše potrebujemo, da jih prodajamo, v okolici Grove-wood Ave., in E. 185 St.
PENA INC. REALTORS 620 E. 222nd St. AN 1-2300 (Nasproti mestne hiše)
(wfx)
Pozor!
Pleskanje, papiranje, omiva-vanje sten in majhna popravila, poceni in unijsko. RE 1-9637.
(16)
ČE STE IMELI PREHLAD ALI F,LU. jemljite “LOVIAN CAPSULES”, da vam bodo hitro okrepile zdravje. Drugače boste rabili 2 do 3 mesece za okrevanje. One tudi preprečujejo ponoven prehlad in influenco! LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod!
25 za S 1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49

s šestimi zdravimi ledvicami
1 a....I
Z MEHOVI — Oton Zupnačič je spesnil znano “Vlahi,” ki hodijo po svetu z i mehovi pod pazduho in piskajo. Nekaj podobnega delajo tudi abruški pastirji ‘'zampognari,” ki prihajajo vsako leto okoli Sv. Treh kraljev v Rim na Piazza Navona kazat sbojo umetnost.
Začelo se je z docela običajnim prizorom, kakršnih je vsak dan po svetu na tisoče: razposajeni sinček si je vtaknil pletilko v usta, mati Van Ryneveldova iz južnoafriškega Johannesburga se je zbala zanj, iztrgala dečku iglo in vtem, ko mu je z desnico izprašila hlače, je vtaknila iglo v usta — jo pogoltnila.
Spričo tega se je še bolj preplašila, zgrabil jo je kašelj in igla je skozi grlo nadaljevala pot po požiralniku v želodec, ko pa je gospa Van Ryneveld prispela na reševalno postajo, je zdravnik na rentgenu jasno videl, da igla že nadaljuje pot in da se bo bržkone vse srečno zaključilo.
Toda zdravnik je na rentgenu ugotovil zelo nenavadno okoliščino, pravi pravcati medicinski I fenomen, o katerem pišejo ne 1 samo svetovni časniki, marveč tudi strokovne medicinske revice.
I Zdravnik je razen.igle videl na rentgenskem zaslonu prav razločno — ne dve, ampak šest
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Jerome J. Gržinčič
ki je umrl dne 21. januarja 1956
Ti, dragi soprog in oče blagi, ki tihi grob Te skriva nam, potok solz v oko nam sili, bridkost srce zaliva nam.
Ljubeče misli k Tebi nam hitijo, po Tebi naša srca hrepenijo, a Tebe ne prikličemo nazaj, uživaj pri Bogi! večni raj.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio. 21 januarja 1959.
IVAN TAVČAR:
VISOŠKA KRONIKA
“Tu-sem prihajajo grešniki | “Zadnja, ki je visela na obro-vseh grešnikov!” Pri teh bese- eih, je bila Lucija Muhličeva
dah je ječar dvignil lesen pokrov. “Tu dol,” je nadaljeval in kazal na nekak vodnjak, “spuščamo na smrt obsojene hudodelce. Bog te varuj, dečko, da mi ne prideš kdaj v roke! Po vrvi ga spustimo v ta prepad, potem pa mu je milostno dovoljeno, da si napravi prijetno
dnevnem trudu. Bila je visoka in široka kakor čotori, ki so jih postavljali Izraelci v puščavi.
Bila je tu še mkjhna soba s tremi okni, pri katerih se je kazala streha nunskega samostana.
V tej sobici je tičalo ležišče, nad njim na zidu pa je bil načr-tan križ, kar je spominjalo, da se je moralo tu zgoditi nekaj izrednega.
Mihol je snel klobuk z glave ter izpregovoril:
“Bog bodi milostiv vsem dušam v vicah in če je njegova; sveta volja, tudi vsem dušam v peklu! — Na tem mestu, otročaj, so umorili blaženega škofa Konrada, ko je spal in nič hudega pričakoval. Zadavila sta ga hlap-
, iz Bukovščice. Bilo je pod mojim prednikom, ker sem se jaz takrat šele učil črevljariti. Delala je grižo med ljudstvom in s hudičem je sklepala poroke.
Grozovito je menda tulila, ko so .	,	,	... v ,
.. . x . j , v ca in mu pobrala pettisoc srebr-lo natezali tu notri od obroča! ,	, . .	. , .
mh kron; taki visoki gospodje
namreč niso nikoli brez denarja. Ali zasačila ju je pravica in v bližini cerkve privFari so jima vzeli glavi. Prej pa so jima odsekali še obe roki, da je bilo prav smešno gledati, kako sta
db obroča. Pri koncu so jo obesili in obešeno na grmadi se-gnezdo v tem lepem stanovanju, žgali. Mi smo namreč usmiljeni kakor ga žene volja. Mi smo sodniki, ker bi jo bili smeli tu-vedno pravični sodniki! Leči si- di živo sežgati.” cer ne more in sesti tudi ne; pač j Prišla sva mimo vratič. “Tu pa ima popolno prostost, da se je čumnata, kjer je spravljeno lehko postavlja sedaj na eno, orodje, katero se rab,, kadar m- i]a	scltlr vzdi60vala,
sedaj na drugo nogo.	,prasujemo gresmke med muka-!da bi brisa,a obraz D da f]o
Navadno se nabere spodaj u- mu. Ključ ,ma rabelj. Največ ,eveku od hudi{a vr0. se dl nekaj vode, da jetnik stoj, v blaga Je last visokih deželnih mu	k • tak v ž|vye.
nji, kar pa je dbbro, ce sili clo- (stanov; ti nam prijateljsko po-veku kri v glavo. Nekaj časa ga magajo, kadar nam kaj pri-peremo, opranega pa izročimo manjka.”
pravici, da ga zaduši na Gavžni- j Ko sva stopila zopet na dvpri-ku. (Loško morišče) Da fante, šče, sem bil ves v potu. In tako mi delamo točno in zanesljivo!” i globoko se mi je vkopalo v du-
Pokazal mi je še druge zapo- šo, kar se mi je bilo razkazalo,
nju!”
Iz govorice ječarjeve se še spominjam na to-le:
“Ali v tej sobi bi jaz ne hotel spati, za vse gradove ne, kar jih ima fraysinski škof, in tudi ne, če bi mi dali s sabo sodček bla-
njo celo noč. Tukaj stralšita mo-rivca, in kadar tuli vihar okrog
re same ozke, temne luknje, v dia mi je hotelo postati slabo. In
katere so metali jetnike kakor'vselej pozneje, ako me je hudič |^os	J5
prašiče v svinjak. Ko je posvetil preganjal z izkušnjavo, da bi se vanje, so pobegnile podgane m lotil tujega imetja ali pa še celo
miši v stenske razpoke. V teh ^tujega življenja, me je spomin j,__________	;T! _ ,	L.i;
zaporih nisi mogel ne ležati in prestavil v zapore pod stolp na ne stati. Vsak je bil tako kratek,; loškem gradu ter me obvaroval da se ni dalo iztegniti nog v pregrehe in zločina!
njem. Le sključen si mogel spati, če si sploh mogel zaspati z glavo na mrzlem in trdem ka-menu!
“Sedaj ti pa pokažem še posebno kamrico,” se je pobahal Mihol ter odprl vratiča pri zadnjem zaporu.
“Poglejva še,” je dejal ječar, “kako stanujejo naišl škofje! Se vsaj oddahneš, ker vem, da ti dela to, kar si ravnokar videl, težave v želodcu.”
Sledil sem mu v grad. Visoki in premilostivi škof, kadar pride tu-sem, stanuje vse drugače, ka-
Bila je to prazna, ali visoka (kor mi na Visokem, ki smo rev-čumnata, prav kakor v skalo ,ni in zadovoljni s tem, kar nam vsekana. Na stropu sta tičala j daje Bog od trenotka. do trenot-dva velika, železna obroča. Spo- ka. Loški škofje pa so visoki go-
daj v tlaku pa eden.
“Tu-sem,” je pripovedal Sch-
spodje, in le pravično je, da jim je odkazano bivališče, ki je spo-
waiffstrigkh, “privlečejo hudo- jdobno za božje namestnike, kar delce, kadar jih gospod glavar mi ki kopljemo trdo polje ni-izprašuje med mukami.” Takoj smo.
je dostavil: “To pa nikakor ni Bilo bi tudi zelo nespametno, moj posel, vse opravlja rabelj, [ker bi se v nas zanesla nečimur-ki ga navadno iz Ljubljane po- na ošabnost, ko vendar nimamo kličejo in katerega še pogledam [pravice, da bi bili ošabni!
ne. Izpraševanja nočem gledati, četudi bi smel, ker ne gledam rad človeka, če sedi na španskem konju, če mu drobe prste ali noge v stiskalnici ali če visi v teh-le obročih.
Fantiček, verjemi mi, če visiš v obročih na stropu, pri nogah te pa vlečejo z vrvjo, skozi spodnji obroč, da ti prično udje pokati in kričati, to ni rajsko veselje! — Vidiš torej, same dobre reči imamo, le preveč jih je. Močan želodec mora imeti, če naj jih človek vse prenese!”
Nato je še pripovedoval:
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
VARIETY STORE
3581 Courtland St. Full price $350.00. Living quarters. Rent $40.00. Must Sell.
IRving 8-5664.	(14)
PIZZA RESTAURANT — Modern. Terrific potential. By appointment only. Call FUlton 8-8269 between 10 and 3 P.M.	(13)
SERVICE STATION — Industrial area. 4 bays, good mechanical and repair business. Steady, high net. CApitol 7-9452.	(14)
LAUNDERETTE — Net 15,000 yearly. New equipment 23x70.	24
machines. 10 years in same location. Sacrifice for $17,500. Owner 2605 W. North Ave. Open till 7:30 P.M. Closed Sundays. -(15)
Bilo je tam mnogo pozlačene oprave, dosti miz in mizic, stolov in stoličkov. Po stenah so visele podobe, ne samo svete, ker je škof itak zavarovan pred vsako izkušnjavo, in te podobe so tičale v okvirjih,‘ki so bili morda več vredni od kmetiške koče Videl sem dalje prestol, kjer je sedel gospod škof, kadar je sprejemal cerkveno in posvetno gosposko In še celo posteljo sem videl, kjer je počival po
CHICAGO. ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Mother of three needs someone to I’ve in. Refer ences. Under 50.	$30 per week.
Phone LUdlow 2-7115.	(14)
FEMALE HELP WANTED
REGISTERED NURSES
WORK CLOSE TO HOME Grant Hospif«! on the North iSide has openings on all shifts for full or part time registered nurses.
PREMIUM PAY FOR SATURDAY, SUNDAY AND HOLIDAYS
NO ROTATIONS OF SHIFTS
GRANT HOSPITAL
(Personnel Dept.) DIversey 8-6400 or come to
551 Grant Place (14)
ter zadrži mizarja, ki dan za gospodje župniki in kaplani ter dnevom zabija v mojih prestre-(redki dijaki, ki obiskujejo šolo Ijenih prsih žreblje v mrtvaško ljubljanskih jezuitov. In v Ži-mojo rakev, da vsaj še nekaj reh — da se resnici ne dela kri-mesecev ne dokonča svojega de-[vica! — je umel pisati Jeromen la, bom vse prav natanko zapi- Oblak, ki je vsako leto pretovo-sal in tistim, ki pridejo za mano, 'ril toliko platna na Beneško ali popisal, da izprevidijo, da je pr- , pa še celo na nemško Bavarsko, vo, zaupati v Boga, drugo pa, a znal je pisati samo številke; pa krotiti samega sebe. Pišem tudi to mu je služilo v najbolj-namreč težko, okorno in počasi, šo korist in prinašalo mu je ve-kakor se orje zemlja, če se le- iliko dobička pri njegovih raz-mež noče zarezati v'ilnato plast, sežnih kupčijah.
Na svet sem prišel v časih, ko | Jaz pa sem se v dneh, ko je v naši dolini od Žirov do Šefert- vzdigovala roka težko kladivo na nihče ni čital knjige, še manj nad naklom, priučil tudi peresu, pa pisal s peresom,. Izvzeti so Takrat je živel v Loki nekak
rTYTyYYX^Y	Yt YYxYTT^yiTYTTYYYYYYYYYyifYYYYT?
NAZNANILO
DELNIŠKA SEJA
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA
na
15335 WATERLOO RD.
se vrši
v nedeljo 25, januarja 1959
ob 1:30 popoldne
V SPODNJI DVORANI
F. J. BITTENC, tajn k.
znanec mojega očeta, o katerem se ni vedelo, koliko let že ima in odkod je prišel. Strojil je kože pri Lorencu Fegušu, usnjarju v Loki, pri katerem je živel. Bil je priden delavec. Vsako nedeljo in vsak praznik pa je izginil iz mesta, in ljudstvo je pripovedovalo, da lazi okrog po pogorju in da ima ondi znanje z najstarej-^imi ljudmi. Bil je na sumu, da ni pri pravi pameti in da vselej I takrat pobegne iz mesta, kadar se mu prične mešati v glavi. I-menovali so ga “strojarjevega !Valentina.” Ker je bil zmeden, se ni nihče, niti glavar, niti župnik p n Fari. gospod Andrej, ki se piše za Hudočuta in je bil nekdaj naš poljanski župnik, bri-
gal zanj, dasi se je vedelo, da ne zahaja v cerkev in da ne opravlja velikonočne izpovedi. Sicer pa grajski glavar, ki so ga imenovali Frančiška Matijo Lamp* fritzhaimba, v verskih rečeh r.i kazal posebne gorečnosti, kakor j jo je kazal svojčas gospod To-[maž Chroen, škof ljubljanski in .deležnik vse slave, kar si je more pridobiti človek na svetu.
(Dalje prihodnjič.) --------o-------
DoIr sen
V bolnišnici Mount Clemensa v državi Michigan spi že sedem let 25-letna Dolores Schmittling-Odkar so ji operirali maligni tumor na možganih, se ni prebudila.	1
K
$
bane. Ni mal greh, ubiti škofa naše svete katoliške Cerkve!”
Tako mi je razkazoval tisti dan Mihol Schwaiffstrigkh najpoglavitnejše skrivnosti loškega gradu. Pozneje sem zvedel, da je rad razkazoval ljudem te skrivnosti in da ga je posebno veselilo, če so obiskovavci trepetali od strahu in groze, ko jih je vodil po podzemeljskih ječah in po stanici, v kateri je umrl izveličani škof Conradus. Tudi jaz sem se tisti dan privlekel pol živ, pol mrtev do kovačnice mojstra Langerholza in želel bi vsakemu, da bi nikdar ne imel opraviti s hil-lb pokore, kakor je grad v Škofji loki!
Ta želja se ni izpolnila, vsaj kar ee tiče moje neznatne in po Bogu komaj opažene osebice. I-mel sem še grenka pota na loški kastel in tresel sem se za življenje, katero mi je bilo, kar mi pričaj Sveta božija Porodnica, do-sti dražje od mojega lastnega življenja. Za to življenje sem se plazil po kolenih pred mogočneži. Če je bilo rešeno, ni bila moja zasluga — bila je predvsem zasluga Jezusa Kristusa, ki ne privoli, da bi se nedolžni in pravični poteptali. Zategadelj je omečil in zrahljal srce visokorojenemu, najsvetlej-šemu in premogočnemu gospodu Janezu Frančišku, ki je še danes solnčno obsijani vladar škofije v Fraysingenu in vsega njenega imetka!
Če mi Bog podaljša življenje!^
MI?LE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODUi
17002-10 LAKE SHORE BI.VD	XEnmore 1-58M
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-123»
NAROČITE SI
“Baragovo Pratiko”
za navadno leto 1959
Njena vsebina je letos zelo zanimiva in zgodovinsko važna, ki bo služila s svojimi podatki vsem. Naročite jo čimpreje, da ne ostanete brez nje!
Stane s poštnino $1.50
kar je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street	Berwyn, Illinois
P.S.: Znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo
h
Z a
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste]
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA

■Bi
to rjgrjv.&wjirM&jPjFj*hjr4rjrjBrj0'jrjtrjir0}
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
,W\■	"V'*-’' ■ ':■«	■'
1881
1958
gm
ur
r 'Ji
J
4' V C*


•: V
» M ■	# • * *i, * >
. U 'L’ ** ■ ■> *r \
—-■ n WLY ** j * ■■
:’:L », *
■
f ■
'* 4 ^ ti*. *. » .
*	■ J	^ J* <
v .•*	#
FjžJ

TOVARIŠA — Mali Terry Hopkins in njegov kuža “Snežna kepa.” počivata na divanu v Memphis, Tenn.
NAZNANILO IN ZAHVALA
\
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast
Joseph Cekuta, Sr.
Previden s zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnil svoje blage oči na dan 18. novembra 1958.
Rojen je b i pri št. Rupertu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 15. maja 1901. leta.
Pogreb se je vršil 21. novembra iz cerkve St. Rose na pokopališče Kalvarija.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahva-Limo vsem, ki so ob oder pokojnega položili vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče; Sjorod.nikom, pogrebcem, prijateljem in članom društva; vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago; kakor tudi vsem, ki so nam bili v tem času v tolažbo; vsem, ki so nam izreklii svoje sožalje in bili nam v tem času v pomoč.
Dragi soprog in oče, zapustil si nas za vedno. Brez Tebe je vse prazno — prazno v naši hišici, kakor tudi zelo prazno in tužno v naših srcih. Tolaži nas'le to, ker se zavedamo, da enkrat bo prišel čas, ko se bomo zopet združ li na onem svetu skupaj. Do tega časa, dragi soprog, počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zem ja.
Žalujoči ostali: t
MARY CEKUTA, soproga JOSEPH JR., WILLIAM, EDWARD, sinovi MARY, SOPHIE, CAROLINE, VIRGINIA, hčere 9 VNUKOV in 1 PRAVNUK 4 sestre v starem kraju
Girard, Ohio, 21. januarja 1959.