Amertk anski Slovenec Simc 909 E. B St List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 55. ŠTEVILKA. — J0L1ET, ILLINOIS, 20. JUlJJA 1«13 LETNIK XXII HUERTOVA VLADA RESNO POSVARJENA, Mehikanski zavezni vojaki izvršili več zločinov nasproti Američanom. Z. D. ODLOČNO NASTOPILE. Zahtevajo takojšnjo obsodbo in kazni tev krivih vojakov. Washington, D. C., 27. jul. — Zavez-na v,a 'se je imenovalo "razdejanje domačnosti" kot ena glavnih nevarnosti, ki jo utegne donesti s seboj ženska volilna pravica. "Potem seveda," je rekel, "bi bila zmaga ženske osvoboje prokletstvo za človeštvo. Toda, ali je Bog tako ustvaril moža in ženo, da bi mogla pozabiti na smoter svojega bitja? Ali more kdaj priti do tega, da ne bi ljubezen, ženitev in družina več tvorile trojice, ki ne pozna tekmeca?" V veliko zadoščenje prisotnih žensk je pomorski minister zanikal ta pomenljiva vprašanja. ,IVELCI NESREČNE BOJNE LADJE "MAINE"; LADJICA IZ t«..........CVETIC V ČAST ŽRTVAM. Hišici Star 1 ■ * v-noi tni VAM. are bojne ladje "Maine", ki je bila razstreljena v havanski 5WyrKu. SlL -u , . ' °(lkritja spominka žrtvam ladje "Maine" v O'"1 kakor v niiii " St°K." Pred V2nožie"> spominka, ki jc bil po-Cuni,i ^ ladjoT/T tako.tudi v «st njihovim tovarišem, ki so se ,V!ltv cvetlične*! * 1 - K Z.aT'V prikaz sla™°sti odkritja je bila V .Spo^insko zng" C°,n'Ca1V rcko Hudson' bolnic jo odplul na morje kot I J«. namenjc od stran, mornarjev severnega atlantskega bro- Lansing, Mich., 24. jul. — Vso pehoto, dva škadrona konjištva in dve bateriji michiganske narodne garde so danes sklicali, da napravijo konec izgredom v okrožju bakrenih rudnikov, kjer je kacih 15,000 rudarjev na štraj-ku. Generaladjutant Vandercook, ki je dobil nocoj od guvernerja dotično povelje, upa, da zbere do jutri zvečer 2400 mož v okrajih Houghton in Keweenaw. Calumet, Mich., 24. jul. — V štrajku rudarjev po bakrenih rudnikih je prišlo davi do novih izgredov. Tukajšnja milica je dobila povelje, naj bode pripravljena, ker se je bo prejkone potrebovalo. Calumet, Mich., 24. jul. — Opoldne je kacih 350 rudarjev, opremljenih z jeklenimi palicami, krepelci, kameni in drugim razdiravnim orodjem, naskočilo lastnino Calumet & Hecla-kompani-je. Odondod so šli do drugega sosednega rudnika, da tamkaj nadaljujejo svoja nasilstva. Stavkokazi, ki se niso dali pregovoriti, so bili tako hudo zdelan;, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Bay City, Mich., 24. jul. — Guverner Ferris je bil naprošen, da pošlje državne milice v štrajkovišče, a se obotavlja, da bi prošnji ustregel. "Brez pomisleka ne odpošljem nobenih čet v Houghton," je izjavil guverner Ferris. "Zdi se mi, kakor da ima šerif Crune predsodke in si položaj drugače predstavlja, kakor je v resnici. Vojaštva odpošljem samo tedaj, če bodo človeška življenja v ne varnosti in se bodo^vršila na|ilstva." 1 H-1 -oit,'' Sf5cC#"'jul. — "Detroit News" prinaša v svoji današnji izdaji brzojavko, da je šerif James Crune iz okraja Houghton naprosil guvernerja Ferrisa za odposlatev 2000 miličarjev. Ta prošnja se utemeljuje s tem, da so postale razmere v štrajkovišču okraja Houghton neznosne, tako da ne morejo oblastva ničesar opraviti. Štraj karji da so že pokončevali lastnino, ta ko se zatrjuje. Calumet, Mich., 24. jul. — Kakor stope tako tudi rudnike v bakrenem okrožju ob Gorenjem jezeru so danes zaprli. Topilnice se še oskrbujejo, kajti sirove tvarine je še za nekaj tednov. Calumet & Hecla-šaft so snoči zaprli, ker so štrajkarji pregovorili de-lavoljne, da niso šli na delo. Številni oddelki štrajkarjev hodijo od rudnika do rudnika, da agitirajo za štrajk. Kjer zadevajo ob odpor, tako se trdi, rabijo kamene in krepelce. Ve liko število pomožnih šerifov je bi*lo zapriseženih. 25,000 rudarjev štrajka. Calumet, Mich., 25. jul. — Mnenja so različna o tem, da li prihod miličarjev v rudniško okrožje pripomore k pomirbi, ali nasprotno še bolj raz-gorči štrajkarje in povzroči nove nemire. Čete se nastanijo v malih medsebojnih razdaljah v malih oddelkih in sicer tako, da se lahko hitro zbe rejo v določenem kraju v slučaju iz gredov. Čete so pod vrhovnim poveljstvom šerifa Cruse, ki izvršuje neomejeno nadzorstvo nad rudniškim okrožjem, izvzemši, če se ima razglasiti obsedno stanje. General Abbey bo izvrševal samo povelja, katera dobi od šerifa. Številni oddelki štrajkarjev so i OE^fegfe: garsko mejo in maršira proti mestecu Jainboli, ki leži 56 milj severno od Odrina ob reki Tunji. Sofija, 24. jul. — Turki so zažgali vse vasi ob veliki cesti iz Kizilagača v Jamboli in zasedli vse ozemlje. Mejni prebivavci zapuščajo svoja posestva in beže v notranjščino. Kralj Ferdinand protestira. Sofija, 24. jul. — Kralj Ferdinand je poklical danes diplomatične zastopnike evropskih velevlasti pred stopnice svojega prestola in je protestiral proti postopanju turške vlade, ki je nele kršila londonsko pogodbo, marveč tudi ukazala "zasesti ozemlje mojega kraljestva, dočim njene čete požigajo vasi in koljejo moje podanike." 'Ne morem si misliti," je nadaljeval kralj, "da bi ostale velevlasti nedelav-ne vpričo dejstva, da se njene odredbe nogami teptajo. Po Vas, gospodje, prosim Evropo, napraviti konec trpljenju naroda, ki je prisiljen, da zopet beži pred svojimi nekdanjimi zatiralci." Turčija se norčuje. Carigrad, 24. jul. — Velika porta je odgovorila danes na protest bolgarske vlade proti namišljeni kršitvi londonske pogodbe, je obžalovala njeno postopanje in pokazala na to, da "je bil« vsled bolgarskih izgredov prodiranje turških čet potrebno". Odgovor izraža upanje, da bolgarska vlada pripozna vzroke, ki so vedli do zopetne zasedbe Odrina, kot upravičene in pripomore k temu, da se zopet napravi dobro razmerje s tem, da "pokaže (bolgarska vlada) enaka prijateljska čuvstva, ki so merodajna tudi za postopanje velike porte." Grk in Srb nočeta premirja. Bukreš, Rumunija, 25. jul. — Grčija in Srbija sta danes končno odbili prošnjo Rumunije, naj nastopi za dobo konference v Nišu premirje. Oba naroda sta izjavila, da hočeta sovražnosti ustaviti samo tedaj, če podpišejo predhodne pogodbe miru vsi udeleženci. Nemirna soseščina. Lima, Peru, 24. jul. — Bomba je nocoj razpočila pred stanovanjem senat skega predsednika. Ranjen ni bil nihče, vendar je dogodek zelo razburil meščane. Na poti v smrt. Douglas, Ariz., 24. jul. — Trinajst članov uporniške tolpe, ki so jih včeraj ulovile konstitucionališke čete, se nahaja na poti v taborišče pred Cum-porom, onostran meje, da bodo tam po^naglem sodstvu ustreljeni. Trinajstorica je pripadala glasoviti roparski tolpi Corderovi, ki hodi moreč, ropajoč in požigajoč iz kraja v kraj. Neki premožen trgovec, ki jih je skrival, utegne učakati isto usodo. Pogubonosen orkan. Milan, Italija, 24. jul. — Po skoro vsem okrožju severnih jezer je razsajal snoči orkanu podoben vihar, ki ga je spremljal silen naliv. Napravljena škoda, o kateri še ni natančnejših poročil, je ogromna. cialističnega bedaka za vrat in mu za-kličeš: dokaži! pa mu zleze srce v rudeče hlače in milo zastoka: "Socijaliz-ma danes še ni." Živijo, junaki, Kristan je lahko na vas ponosen. * "Prolet." v svoji brezmejni gluposti še nadalje trdi, da so misjoni krivi, da človek znori. Ja, saj Kulavic ni hodil k misjonu, saj ni obiskoval cerkve, saj ni molil, saj ga torej niso vklepale verske verige, od česa pa je torej on znorel, povejte no, smo silno radovedni. Pil je iz studenca socializma, gledal je v svitlo luč brezvercev a la Kondež in Zavrtnik in vendar se mu je um omračil. Ni veroval v mračni, črni klerikalizem, sovražil je temno obleko duhovnika in vendar je znorel. Kako to? Povej no, Zavrtnik! * pod napisom "Kardinal, versko zblaznel." ("Pr." piše zlaznel".^ V tem članku pravi proti koncu: "Mi smo mnenja, da so skrivnostne razmere v vatikanu prisilile kardinala k razmiš-Ijevanju o^ pravici in resnici. Bil je najbrže V l'esnici veren človek in zato je tako nenadoma vstopila vest s tako silo in mu zažgala tak peklenski ogenj v srcu in možganih, da ga ni mogel premagati, — a otresti se verskih dogem — tudi ni bil kos." — Ja, dragi moj "Prolet.", Kulavic ni bil kardinal, niso ga silile vatikanske razmere, ni bil v resnici veren človek, kaka vest pa je torej Kulavicu "vstopila" s tako silo in mu zažgala tak peklenski ogenj v srcu in možganih, da ga ni mogel več premagati? Kulavicu se ni bilo treba otresti verskih dogem, ker jih ni imel, torej kaj še ostane? Edino kar je imel Kulavic, je bil brezverski in prismojeni socializem. Kaj ga je torej tiralo v samomor? Edino socializem! To je nujni odgovor in sklep. Glej slovenski delavec, varuj se socializma, on tira človeka v obup in samomor! "Prolet." je pisal o Kulavicu: "Socialist. klub je zgubil ž njim zvestega sodruga, Kulavic je bil knjižničar socialist. čitatelnice(!)." "Prolet." žaluje po njem kot po svojem neustrašenem borilcu v vrstah proletarcev, na grobu mu je govoril sodrug Godina, itd,, itd., a ko smo g^ mi za jezik prijeli, zdaj pa tuli: Socializma danes še ni. Kristan je imel misijone po Ameriki, na tisoče in tisoče socijalistov je bojda prišlo Kristana poslušat, a vendar socializma še ni. Utajili ste svojega nezakonskega očeta-socializem, sram vas bodi, cowards! * Socialisti pravijo: "Vera je privatna stvar", a imajo zmiraj polna usta o veri, o papežih, o kardinalih i. t. d. Ko smo jim to dokazali, pa pravijo, da mi tudi pišemo veliko o socializmu, zakaj pa nam ni socializem privatna stvar. Ja, predragi, mi pa nismo nikjer postavili načela: "Socializem je privatna stvar", za nas je socializem kakor ga vi učite grda, škodljiva rana na telesu človeštva, ki jo je treba o-zdraviti. Vi ste pa postavili načelo "Vera je privatna stvar", pa se ne ravnate po njem, ker ste hinavci, brezzna-čajneži in lažnjivci. To pa je velik razloček. Mi se ravnamo po svojih načelih, vi pa ne po svojih. Capito, zarukani Zavrtnik? * Eno besedo "Glasniku": Nobenega našega očitka še nisi stvarno ovrgel, ker ga ne moreš, le na en tvoj napad nam daj točen odgovor, pa smo zadovoljni. Kaj žalega ti je storil ljubljanski škof, da si ga pobalinsko in prav po cigansko napadel, ljubljanski škof, ki nam je glede narodnega prepričanja in iskrene ter globoke vere vsem naj-(Nadaljevanje na 3. strani.) Amerikanski Slovenec Ustanoyljea 1. 1891. Fnri, največji in edini slovenski-katoliški list * Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. T Ustnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne poiiljatve naj sc pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. tira blizu postaje Cadeling, Wis., v soboto zvečer ob J^IO. uri, vsled česar je bilo baje osem oseb usmrčenih, a po nekem drugem poročilu samo četvero oseb usmrčenih in sedem precej hudo ranjenih. Med usmrčenci so bili strojevodnik, kurjač in 11 let stari sinček nekega ekspresnopoštnega u-radnika. Strašne muke je baje pretrpel oče usmrčenega dečka, ki je obležal pred počeno parno cevjo in bil šele čez več ur osvobojen iz te strašne leže. Pod razvalinami mu je bilo nemogoče, da bi premeknil le en ud in več nego enkrat je prosil svoje reševa-telje za otetbo iz trpljenja in usmiljeno smrt. Prejkone podleže poškodbam. Nesrečo je povzročilo po viharju izkoreninjeno drevo, ki se je prevrnilo čez tir. Na licu mesta na-reja proga precej oster ovinek, vsled česar je razgled oviran. Zato je strojevodnik zagledal prevrnjeno drevo šele v zadnjem trenutku. Vlak je imel razun tega zamudo in je vozil s povečano hitrostjo, da dohiti zamudo. Prejkone se strojevodniku vsled tega ni posrečilo, da bi o pravem času u-stavil vlak. On in kurjač sta odsko-čila, a prišla pod razvaline. Osebni vagoni so ostali na tiru. V vagonu, v katerem se je nahajal naš rojak, sta bila baje dva potnika usmrčena. G. Fr. Gregorič je ohranil prisotnost duha ter se držal prtljažne police, da je o-'stal v ravnotežju in se rešil, ne da bi bil znatno poškodovan. Na ta svoj dožitek nikdar ne pozabi, ko je gledal pred sabo smrt. — G. in ga. Inman sta se povrnila zadnjo nedeljo iz St. Louisa, kjer sta prebila več tednov na ženitovanjskem potovanju, na dom nevestine matere, gospe Katarine Ivanšek. Mladi par ostane tu nekaj dni, potem se nastani v Chicagi. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Glad Josip, Klareš Franc, Sprajcar Antonija, Vraničič A. vorni jeziček pri srečkanju raznih reči: Bog vsebogati prav obilno povrni dobrim Samaritankam, ki so tako zvesto skrbele za naš telesni blagor, ob jednem pa tudi za bele nikelne v korist blagajni. Tisti gori nad nami tudi obilo plati Novak Katarini, ki se je poleg g. Cvit-kovič-ke obilo trudila s pobiranjem prostovoljnih daril, povrni pa vsedobri Bog obilo vsem darovalcem in daro-valkam! Društvu pa želimo vedno večjega vspeha in vsepolno novih rednih in podpornih udov, da bode ložje vedno bolj vspešno skrbelo za raznovrstno novo opravo v tukajšnej slovenskej cerkvi. Faran. Lacon, 111., 25. jul. — Tukaj vam pošiljam ček za dva dolarja kot naročnino za eno leto. V tem mestu ni nobenega Slovenca kot jaz sam, zatorej ne morem nobenega novega naročnika dobiti, četudi bi rad. Pošiljam pozdrav Frank Spicmiler. c»o*o*o*o<»o*o+o+c Iz sIover.s!(fli naselbin. ♦oto^o« Joliet, 111., 28. jul. — Včerajšnji piknik si. društva Vitezov sv. jfiirija št. 3 K. S. K. J. v Theilerjevem parku se je obnesel prav dobro ob najlepšem vremenu in veliki udeležbi slovenskega občinstva, tako da ima društvo lep dobiček. Za uspeh piknika imata največjo zaslugo društveni predsednik, g. Anton Nemanich, in dr. tajnik, g. Josip Panian, ki sta neutrudno 'skrbela, da je bila postrežba in zabava v najlepšem redu. Med izvenjolietskimi gosti se je odlikoval g. Josip Jerman iz Omahe, Nebr., ki je s svojo go. soprpgo Marijo in hčerko Minico prišel iz daljine na piknik svojega društva, kateremu je ostal zvest; svojo radodarnost je pokazal med drugim s tem, da je kupil kar celega pečenega janjca za deset dolarjev; v So. Omahi ima g. Jerman dva saluna, ki izborno prospevata. Udeležili so se nadalje piknika g. Anton Kastello, mirovni sodnik iz L-a Salla, 111., ter nekateri rojaki iz So. Chicage in Waukegana, Ills. — Smrt vsled vročine v tovarni. Hrvat Josip Mance, star kacih 42 let, o-ženjen, doma iz Ravne gore na Hrvaškem, kjer mu živita žena in dva o-troka, je umrl nanagloma v soboto popoludne ob dveh v tovarni Illinois Steel-kompanije, in sicer v oddelku zvanem Merchant Mill. Pravijo, da je umrl vsled vročine, ki je bila v 'soboto spet neznosna. Kar zgrudil se je in bil mrtev. Pokojnik je bil junaške postave in je meril nad 6 čevljev; ko je v stari domovini doslužil vojaštvo, je bil sprejet v cesarsko telesno stražo na Dunaju. Pred kakimi devetimi leti je prišel v Ameriko, ozir. Joliet. Tu je dobil delo v omenjeni tovarni in je bil zaposlen v najbolj vročem prostoru; niti en dan ni izostal od dela. Bil je mirne nravi in prijazen mož, ki je vestno skrbel za svojce v stari domovini. Da se dožene vzrok njegove smrti, je bila izvršena v soboto zvečer obdukcija in kakor čujemo, je notranji pregled mrliča pokazal, da je bil pokojnik zdrav in je umrl le vsled vročine. Če je tako, potem dobe njegovi dediči po kompenzacijskem zakonu za delavce gotovo vsoto od kom-panije. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. Pogreb se bo vršil jutri, to je, v torek dopbludne. Svetila pokojniku večna luč! — Utekel smrti na vlaku. G. Frank Gregorič se je vrnil snoči semkaj k svojemu bratu iz Calumeta, Mich., kjer je delal 15 mesecev do pričetka velikega rudarskega štrajka v okrožju bakrenih rudnikov. Vozil se je iz Calumeta na vlaku Copper Country Limited železnice Chicago, Milwaukee & St. Paul. Ta brzovlak pa je skočil iz Joliet, 111., 28. julija. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. je imelo včeraj veselico v Theilerjevem Parku, katera se je vršila ob najbolj ugodnem vremenu v najlepšem redu, v veselju, zadovoljnosti in najlepši zabavi. Udeležba je bila tako mnogo-brojna, veliko več kakor se je moglo pričakovati. Zato se celo društvo vsem cenjenim rojakom obojnega spola, kateri so bili na veselici, najlepše zahvaljuje za njih udeležbo in požrtvovalnost, ker so nam pripomogli k tako velikemu uspehu. Posebej gre ( pa še najlepša zahvala g. in gej. Jo-sephu in Mariji Jerman, članu in čla-niči našega društva, katera sta dospela - svojo hčerko Minico v nedeljo rano ziutraj-iz X£Č sto.milj oddaljenega /ne-ta So*. Omahe, Neb., in se ves čas s prejšnjimi znanci in prijatelji pogovarjala in zabavala in sta s tem pokazala, da se nista strašila velikih stroškov, niti zgube časa, ker sta svojo veliko gostilničarsko trgovino za časa njih odsotnosti vse drugim izročila in prepustila. Zato se še enkrat v imenu društva vsem skupaj prav lepo zahvalimo. Sobratski pozdrav! Joseph Panian, tajnik. Biwabik, Minn. — Komaj smo pokopali John Perušiča in že je umrl Josip Fabič. Pokojnik je bil rojen vj Bosilovem onkraj Kolpe. Zanj je bila smrt res le rešitev, kajti bolehal je jako dolgo. Živel je 25 let v Ameriki, umrl v 58. letu svoje 'starosti, in zapušča petero otrok. Sin in hči živita poročena na Mesabi, mlajši trije, en sin in dve hčeri, pa še nedorastli na Biwabiktt. Pokopan je bil 12. julija 1913. N. v m. p.! Rev. Jos. Pollak. Denver, Colo., 24. jul. — Slavno mi uredništvo A. S.! Dam vam vedeti, da sem dobil stvari, katere ste mi poslali. I Trudil se bom kar bo največ mogoče. Stvar je težavna, ali kadar se trudijo I socijalisti in drugi odpadniki za svoje 1 liste, jaz mislim, da bi se moral tudi i katoliški Slovenec potruditi za svoj katoliški list. Meni ni za ta "profit", j kar ga dobim od naročnikov, ampak ! mi je zato, da bi se list razširil. — Tukaj vam pošiljam naročnino za dva, enega za eno leto, enega za pol leta. George Pavlakovič. Kansas City, Kans., 24. jul. — Pa mi še naj kdo reče, da je številka 13 nesrečna številka! Kaj še, glejte, tu-kajšno materinsko društvo je napravilo, kakor je cenjenim bralcem znano, dne 13. jul. svojo zabavo. In kakšno srečo so imele gospe, blagajna se je pomnožila kar za $67.30. Akoravno je nedeljo za nedeljo veselica, vendar je prišlo tudi ta čas mnogo gostov gasit si žejna grla in kupovat različne za srečkanje namenjene reči. In nikelnov, ni jih bilo škoda, ako sta se sprla dva nasprotnika, ki bi bila oba jeclno in isto reč rada. Posebno ognjevito sta se poganjala Martim-ič Polde in 2agar Anton za ubogo od žeje in strahu trepetajoče jagnje. Bitka z nikelni je bila huda, dokler ni premagal fant Martinčič Pol-| de, ki je dobil kot vojno odškodnino lepo jagnje, ki še baje zdaj veselo me-! keče, akopram je bilo že k smrti obsojeno. Znano pa je, da so vojaki že med j vojsko in toli bolj še po vojski žejni. 1 Zato pa so skrbele kar tri gospe, predsednica Cvitkovič Terezija, Majerle Katarina in Ritmanič Ana, da je bilo vedno polno mrzle pijače pri roki, da bi ja ne bil kdo od žeje omedlel. Kedar je pa sila pritisnila, je prišel še pa Cvitkovič Jože na pomoč, kateri si je objednem prav pridno brusil zgo- Lorain, O.—"Iz vseh naselbin vidim dopise v A. S., samo iz Loraina se malokdaj kdo oglasi. Človek bi skoro mislil, da vas ni na svetu." Tako se je izrazil "neki rojak začasa svojega obiska v naši naselbini. In res je tako; toda poboljšali se bomo in v bodoče se bomo večkrat oglasili. Saj tudi pri nas ne manjka zanimivih novic, ko bi le mogli premagati svojo ponižnost, ali bolje rečeno svojo pisateljsko lenobo. Toda k stvari! Odkar je prenehala kriza, se je naša naselbina zopet oživela. Sedaj tovarne zopet s polnim parom delajo. Spomladi je kompaniji primanjkovalo delavcev in, da bi jih več privabila, je zbolj-šala plačo vsem delavcem za 25 centov, tako da je sedaj najnižja plača za deseturno delo dva dolarja. To je pomagalo. Toda še vedno dobijo čvrsti in dobri delavci delo. Novinci zaslužijo po dva dolarja na dan, če so dobri delavci, pridejo kmalu na boljša mesta in dobijo večjo plačo. Za slučaj bolezni ali smrti skrbijo razna podporna društva, zraven ima j pa še kompanija svojo podporno družbo, h kateri mora vsak uslužbenec spadati. Ta družba plača bolniško podporo in usmrtnino. Poleg tega plača kompanija iz svojega pri poškodbah in smrti pri delu posebno odškodnino. "Kako se vam kaj tukaj dopade," sem vprašal rojaka, ki se je nedavno "primufal" semkaj. "Dobro, zakaj ne," je odgovoril. "Prvič dosti več zaslužim, drugič smo preskrbljeni jaz in moja družina za slučaj bolezni In nesreče. Poleg tega pa je tukaj lepi zdrav kraj." In res to mora; tudi i omeniti: Lorain je lep in zdrav'kraj. Leži ob velikem jezeru Erie, katero nam pošilja hladne sapice ob vročih poletnih dnevih. Svet je tukaj raven, prostora dosti, zemljišča po ceni, tako da si lahko vsak nabavi svoj dom. Blizu sto slovenskih družin ima že svoj dom in okoli hiše lep vrtec. Nedavno jih je zopet kupilo večje število lote, kjer si bojo postavili hiše. Kdor je okusil velikomestno življenje v zanemarjenih zaduhlih mitnicah, bo rekel: "tukaj se živi po človeško, tukaj se odgojijo zdravi in močni otroci. ( "Toda," bo kdo oporekal, "preveč se pohvalite." Če ne verjamete, pridite in videli boste, da je res tako. Mnogo jih prihaja ravno letos iz starega kraja in iz drugih naselbin in vsakemu se dopade. l.e izjemoma zapusti družina ,Lorain, ko se je enkrat naselila in največkrat se zopet vrne. V društvenem ožim tudi lepo uspevamo. Nedavno se je ustanovilo še eno katoliško podporno društvo. Tukaj je namreč naseljenih precejšno število ogrskih Slovencev po domače Medjemurcev. Ti so si ustanovili svoje društvo in mu dali ime "Medjemur-sko Neodvisno Društvo sv. Jožefa. Kmalu po ustanovitvi je število članov naraslo na petinštirideset in novi člani še zmirom pristopajo. Pod spretnim vodstvom bo to društvo lahko postalo eno največjih v Lorainu. Društvo ima že svojo zastavo, katera se je blagoslovila dne 15. junija v naši farni cerkvi. Parade iii slovesnosti so se udeležila vsa tukajšnja društva. Našemu Benjaminu med društvi želimo mnogo uspeha. Starejša društva so letos dobila precejšno število novih udov. Tako je število udov pri društvu sv. Aloj zija naraslo na sto in to prvič v njega zgodovini. Druga društva katoliška in narodna se pohvalijo stičnih uspehov. Od 13. do 18. t. m. smo se v Lorainu prav dobro imeli. Praznovali smo stoletnico slavne pomorske bitke 1. 1813 na Erie jezeru pri otoku Put-in-Bay ne daleč od tukaj, v kateri je .slavni amerikanski admiral Perry premagal angleško brodovje in osvobodil za vedno obrežne amerikanske pokrajine an Reškega jarma. Hej! to je bil praznik. Kar cel teden smo praznovali kot da obhajamo starokrajsko "ovcet" P° stari šegi. Celo mesto posebno glavne ulice so bile okinčane z zastavami, zvečer pa razsvetljene z nebrojnimi električnimi lučicami. Naše pristanišče je posetila sto let stara jadrnica "Niagara" nekdanja poveljna ladija slavnega zmagovalca. V sredo nas je obiskal guverner države Ohio. Popoldne tega dne se je vršila parada Loraiuskih podpornih društev. Naši rojaki so tudi dobili povabila, da se udeležijo. \'ekateri so majali z glavami čel: "kaj bomo v tej vročini tam pp mestu marčali, saj bo drugih dosti." Bolj da-lekovidni so opominjali: "dajte se ven dar enkrat pokazati." Slednjič ^o vendar šli in nikomur ni bilo žal. V mestu je bila zbrana velikanska m.iožica ljudstva. Do petdeset tisoč iz Loraina in okolice jih je prišlo gledat parado. Na primernem prostoru je bil postavljen oder, v katerem so vzeli prostor governer in drugi državni in mestni uradniki. Godbe so zasvirale, parada se je začela pomikati naprej. Navdušeno je množica pozdravljala razna društva posebno ona, ki so se odlikovala po številu ali nošah. Sedaj prihaja drugi oddelek, v katerem so naši. Vodi jih slovenska godba, na čelu vihra sedem zastav, za zastavami korakajo odborniki za njimi člani. Zastopana so vsa slovenska društva, tudi; novoustanovljeno društvo sv. Josipa. I Velik napis kaže občinstvu, da so .to Slovenci. Občinstvo gleda, občuduje j in nakrat začne ploskati na vso moč. Navdušeno pozdravi svoje slovenske someščane. Po končani paradi je imel | governer govor, v katerem se je med drugim zelo pohvalno izrazil o paradi splošno in posebej v drugem oddelku v katerem so bili naši rojaki. Nadalje j je opominjal Amerikance, naj čislajo svoje someščane raznih narodov, naj preučujejo njih razmere in naj jim pomagajo kolikor je v njih moči. Naj ravnajo z njimi kot z brati. Res lepe besede. Lorainski dnevnik "Times-Herald" je poročal, da so bili Ameri-; kanci razočarani ker niso vedeli, da nas je toliko in da se znamo tako postaviti. Rojaki stopite na dan, kadar se priložnost nudi in sicer skupno in v polnem številu in imeli boste čast pri drugih narodih. Pa ne samo v paradi ampak tudi pri delu za korist svoje naselbine nastopite skupno in složno in uspeh bo zagotovljen. Istega dne je omenjeni angleški dnevnik priobčil sliko naše cerkve in šole in zgodovino naše fare. Kaj ne, čudno je res, da nekatoliški angleški listi občudujejo naše uspehe, medtem ko slovenski odpadniki v svojih listih blatijo vero v kateri so bili krščeni in zaničujejo one, ki se trudijo in žrtvujejo za duševno in telesno korist našega naroda v Ameriki. "Kaj ne bo te pisarije nikoli konec", se huduje gospod urednik. Kmalu, kmalu, potrpite malo, gospod. Veste meni gre kakor kaki stari teti, ki ni bila že dolgo pri svojih na obisku. Pripovedovanja ni konec. Če Vam pa zmanjka prostora v časniku pa prere-žite to trakuljo se svojimi velikimi škarjami, postavite pod prvi del "Dalje prih." in pomagano bo. Ko se boste pa malo potolažili, se bom pa spet oglasil. J. A. S. Waukegan, 111., 26. jul. — Salunsko mejo na 10. cesti nameravajo raztegniti od Prescot ceste do McAlister avenue. Proti tej nameri je vložila National Envelope Co. prav oster protest, ker bi bližina salunov oškodovala tovarno.1 Prav tako bi lahko protestirala slovenska cerkev in šola, ki bo tudi prizadeta po raztegu salunske meje. Upati je. da se mestni odbor northchi-caški premisli in da ne razširi salunske meje, za kar mu bodo hvaležni vsi dobro misleči meščani v North Chicagi. nerali. Da, celo tako daleč gre ta list, da Bulgarom kar odreka slovanstvo! In vendar je bulgarski narod za slovanstvo že toliko žrtev doprinesel! Srbi odkrito žele prijateljstva z Bulgari in celo še zdaj, ko v Makedoniji leže mrliči na kupih, piše na primer bel-grajska "Tribuna", da Srbi ne žele slabotne, ampak močne Bulgarije zraven sebe. Spričo tega je več kot smešno, če 'se kak "Dan" repenči, da bi bilo treba Bulgare "kaznovati", tako da bi najbrž popolnoma z zemlje izginili. Če Wagner želi Srbom novo Kosovo polje, bi brihtni "Danovci" radi Bulgare z zemljevida zbrisali. To ni "jugoslovanska", ampak trapasta politika. V očigled temu naj bi "Dan' ne brskal po pomotah v dopisih našega izbornega belgrajskega poročevalca, ki je tako plemenit, da Bulgarom priznava izredno junaštvo, dočim "Da-nov" belgrajski dopisnik te junake zmerja s "smrdečimi kozli". Sram vas bodi! lOOletni anglikanski duhovnik prestopil h katoliški cerkvi. Anglikanski duhovnik Johns Cooper iz Beaumont-Cuma na Angleškem je umrl pred kratkim v starosti 99 let. Tri dni pred smrtjo je poklical katoliškega duhovnika, v pričo katerega se je odpovedal anglikanski razkolniški veri. V zapuščinskih papirjih umrlega so našli lastnoročno pisano pismo z vsebino, da je vzrok njegovega prestopa iz anglikanske cerkve v katoliško cerkev sad večletnih in temeljitih študij o katolicizmu. Aurora, Minn., 21. jul. — Društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J. naznanja vsem članom in članicam K. S. K. J., da se bo vršilo srečkanje na zlato uro, katero smo dali na srečke v pomoč bolniški blagajni, dne 20. septembra t. 1. in to zato, ker srečke, katere smo razposlali, še ni-Ismo dobili nazaj. Obenem prosim cenjene gg. tajnike in tajnice društev, da to naznanijo vsem članom in članicam pri dr. sejah. In kateri niso listkov razprodali, so prošeni jih razprodati ali nazaj na društvo vrniti. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J,- Frank Keržič, tajnik. . To so Jugoslovani! Pod tem naslovom piše ljubljanski "Slovenec": Vsa slovenska javnost, brez razlike političnega mišljenja, se upravičeno zgraža nad grdim pisanjem ljubljanskega "Dana" proti Bulgarom. Ljudje, ki se dan na dan trkajo na svoja jugoslovanska prsa, se ne sramujejo celo uboge bulgarske vjetnike, kL so dospeli v Belgrad, zasramovati, češ, da so "smrdeli kakor kozli", "se niso že o-sem mesecev umili" in da so jim "palci iz črevljev gledali". Ali so bulgarski vojaki krivi, da stoje že devet mesecev neprestano pod orožjem, v lepem in grdem vremenu, daleč od doma, kjer njihove družine jočejo za o-četom in gospodarjem? Prepričani smo, da noben srbski list bulgarskih vojakov, ki le svojo dolžnost izvršujejo, tako nizkotno ne psuje kakor'Dan'. Če je Bulgarija res Srbijo in Grčijo napadla, se znašajte na tiste, ki so tega krivi, ako sploh mislite, da se vam je v to treba vmešavati: bulgarski narod grditi pa Jugoslovanom ne pri-stoja. Slovani ne moremo in ne smemo v tem sporu zavzeti nobenega drugega stališča nego to, da se Bulgari s Srbi tako sporazumejo, da bodo na Balkanu imeli odločilno besedo Slovani, ne pa. da bi Bulgari tlačili Srbe ali pa Srbi Bulgare. Tega mnenja so tudi vsi pametni Bulgari. ki, kakor se te dni od vseh strani poroča, bratomorno klanje med najmočnejšima jugoslovanskima narodoma, ki se ga vesele le Nemci, Rumuni in Grki, obžalujejo in obsojajo. Iz tega žalostnega boja naj bi ne izšli ne eni ne drugi kot premaganci, ampak naj si po brezumnem klanju podajo bratsko roko. Na tem stališču stoji vse slovansko časopisje in na primer tudi vsa ruska javnost. "Dan" pa, medtem ko se vsi esnično slovanski elementi trudijo za mir, le še podžiga strasti in ščuva iroti bulgarskemu ljudstvu, ki ni krivo, če so v Sofiji prišli do besede ge- Oderuško nakupičevanje blaga. Iz Pariza poročajo, da je dognala preiskava, ki se je vršila na ovadbo senatorja in tovarnarja za čokolado Meunierja zaradi oderuških špekulacij na pariški borzi v jeseni leta 1912, da je nakupil in nakupičil tovarniški ravnatelj Normand koncem meseca semptembra leta 1912 približno 380,000 žakljev sladkorja. Preiskovalni sodnik je obvestil po dovršeni preiskavi tega Normanda, da še je dvignila proti njemu obtožba zaradi prepovedanega oderuškega nakupičevanja blaga. Novo privlačno sredstvo za obiskovalce gledališč. Ravnatelj nekega berolinskega gledališča je te dni namesto sporeda razdelil med obiskovalce tri brezplačne vožne listke za počitniško potovanje. Listki veljajo za vožnjo v 2. razredu tja in nazaj, in sicer eden za Kodanj, drugi za Harz in tretji za Krkonoše. Avtomobilski plugi na Ruskem. Iz Peterburga poročajo: V navzočnosti članov državnega sveta, dume in zastopnikov poljedelskega ministra se je vršila prva poizkušnja z avtomobilskimi plugi pred posebno komisijo. Oranje z avtomobili se je izborno obneslo. Avtomobilski plugi bodo za rusko poljedelstvo velikega pomena. Iz socialističnega tabora. Na Dunaju so si socialni demokrati ustanovili veliko tovarno za kruh, imenovano Hamerbrotwerke. S to tovarno nameravajo po izjavi njihovega židovskega voditelja Karpelesa ugonobiti pekovski obrtni stan na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Toda naprava je tako velikanska, da stroški še dosedaj niso v nobenem razmerju z (Johodki. Podjetje je prišlo v denarno težavo. Toda v tem hipu ji je priskočil na pomoč veliki kapital, in sicer Rotšildova banka banka Kreditanstalt, ki jim je posodila denar pod zelo u-godnimi pogoji. Pa pravijo socialni demokrati, da je ves njihov boj v prvi vrsti naperjen proti velikemu kapitalu. Kdo bi to verjel. Veliki kapitalisti so pametni dovolj, da bi svojih istin.tih sovražnikov ne podpirali. Nepričakovan odgovor. Tuj gospod vpraša pred frančiškansko cerkvijo Jurmana: "Pro'sim, kjepJ je pošta?" — Jurman, ki hudo jeclja, mu odgovori: "P-p-p-pa r-r-av-no t"' m-mene v-vpra-vprašate; č-č-č-če b-b-bli v-vpra-vprašali k-k-koga d-dr-dru-zega, b-b—bli ž-ž-ž-že t-tam." Na sodniji. Sodnik: Vi ste culi, kako 'sta se kregala ta dva zakonska. Kak vtis je napravil na vas ta prepir?" Priča: "Da je najbolje, če se svoj živ dan ne oženim." I-Iadar stopi človeku duša do grla... Pijanec zahteva na smrtni postelji kozarec vode. Ko jo izpije, pravi: "Predno umrjem, se moram sprijazniti tudi s — smrtnimi sovražniki." Mimogrede. Murnik: "Kaj pa dela tvoj sin?" Kurtiik: "Študira." Murnik: "Dandanes pa že res vsak osel študira." Kurnik: "No, moj sin je pa edini v vasi." Dober odgovor. Dva srboriteža obstopita poštene!!* delavca Težaka. Eden ga vpraša "Povej nama, kaj si ti, osel ali tele? "V sredi med obema," odgovori Težak in nadaljuje svojo pot. Na kolodvoru. Boštjan Grča: "Prosim listek » Kranj, če je Kranj doma?" Železnični uradnik: "Če se h°'elt norčevati iz mene, vam povem, da sl£ naleteli na napačnega." Boštjan Grča: "Prosim. Če je Port Artur v Ljubljani, Ljubljana v San Francisco v Ameriki in Benetke ® Dunaju, zakaj naj bo pa ravno K«0'1 vedno doma!" V ljudski šoli. Učitelj: "Kdo mi zna imenovati # val, ki nima ne nog ne perotnic, a s( vendar sama pomika naprej?" Štefan Debeloglav: "To je glista. Učitelj: "Dobro, kdo mi more i'»e' novati še kako tako žival?" .J Štefan Debeloglav: "Prosim, gosf11 učitelj." ... Učitelj: "Že zopet ti, Debelog'»Tj! Štefan Debeloglav: "Da; še ena g11' sta." Pri zobozdravniku. . "Sem mislil, da plombirate zobeb1' bolečin?" vzdihuje pacijent. J "Seveda jih," pravi zobozdrav® "jaz prav nič ne čutim." John ChapuraB SLOVENSKA I HRVATSKA GOSTILNA Rojaki dobrodošli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St., Joliet i Anton Dowiak N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET,^ SLOVENSKA GOSTIŠ NAJBOLJŠE DOMAČE Vil*0, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnik*1 Louis Wis« "MEET ME FACE TO FAC* gostilničar Joli*«< 200 Jackson St., Prijateljem in znancem nazO--j da sem kupil Mauserjev salun, lahko najdete vsak čas in se okre^|» V zalogi imam najboljša vina i" " pijača Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7-8 P- * Dr.S.Gasparovicl Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldfr 4th Floor. Room 405. JOLIET, :-: ILLlN°lS' Bldg-)5. INOI*' | glllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH"1111111^ | Kadar se mudite na vog"1" | Ituby and Broadway ,,e pozabite vstopiti t MOJO GOSTILN0 kjer boste najbolje posteeie^1 Fino pivo, najboljša vina »» ' Wm. Metzgef, flufty and Broadway J KUBiiiiiiiiuiiniiifiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiinwniiHW Fred Sehring Brewing I PIVO V STEKLENICA^ h Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET. i tr a se 3. iicc spol k/ 1 p br» viiik. Rojaki iz Nemčije na katoliškem shodu v Ljubljani. Iz Nemčije je prišlo poročilo, da se udeleže katoliškega m««** Ljubljani ondotna slovenska Katoliška delavska društva s svojimi zastavami. — Čehi se pripeljejo v Ljubljano na katoliški shod s posebnim vlakom. Med Čehi vlada veliko zanimanje za slovenski katoliški shod. ~~ Za poljske in češke goste na katoliškem shodu bo izšel vodnik po Ljubljani in najlepših krajih Kranjske v poljskem in češkem jeziku. Go-ovo lep način reklame za slovenske kraje. Odličen gost v Ljubljani. Svoj dohod je naznanil povodom katoliškega shoda v Ljubljani grof Roger Lu-b'enskl iz Varšave, ki je naročil že aPartemente v "Unionu". Slavnost na Jesenicah. Dne 6. jul: so Jeseničani slavnostno okrasili s^oje hiše. Tega dne se je vršilo slo-Vesn° blagoslovljenje temeljnega ka-. na n°ve ljudske obrtno-nadaljevalne 111 gospodarske šole na Jesenicah. Po-Poldne se je vršila velika ljudska veselica. t,* k P $0, ** mi«* iff 70* Birmancev v novomeški dekaniji Je bilo: Novo mesto 309, Bela cerkev I82' Bl"usnice 235, Črmošnjice 210, Mir ppec 371, Podgrad 109, Poljanica 61, pečina 120, Soteska 80, Stopiče 311, i ^?eter 1-83, Šmarjeta 334, Toplice w in Vavtavas 152; skupaj 2956. V ^nnhelu je bila birma šele dne 20. t. m. Otvoritev avtomobilne poštne Zveze Postojna-Gorica. Dne 11. julija 5 a prišla nova avtomobilna omnibusa z D se v unaja po cesti v Postojno, kjer sta " novi garaži ustavila, da so si jih |a,i_ko ogledali, saj je bil vsak rado-m .n' kakšna je nova pošta. Opre-a Je zelo elegantna, prostora je za sedežev, ki so tapecirani s plišem, ŠTAJARSKO '1 88 let. — Umrl je g. Matija Verhovec, posestnik, občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta v Dragomeru, star 28 let. — V Novem mestu so u-mrl zasebnik g. Jernej Tomšič, star sodnega sluge Franca Sušnika; zaseb-nica Marija Hauptmann, stara 65 let; zidarjeva žena Marija Škarabot, stara 35 let; posestnikova hči Jožefa Oblak, stara 21 let. — V Ljubljani je umrl bivši čevljarski mojster g. Anton Fabian, star 82 let; zapustil je blizu 20,-000 K in se spomnil tudi mestnih re-vežev s tem, da je volil meščanskemu zakladu znatno svoto 8000 kron. — Ponesrečeno hčerko g. šolskega voditelja Jegliča dobili v Ljubljanici. Dne 11. t. m. okoli poldneva je priplavalo po Ljubljanici truplo ponesrečene dijakinje Zore Jegličeve, katero so na Krakovskem nasipu pri zatvornici potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. V vodi je tedaj ležala 11 dni. — Detomor. V Zalogu pri Sv. Kan-cijanu je 28 letna posestnikova hči Marija Kalčič zadavila svojega nezakonskega novorojenca in ga nato na vrtu zakopala. Orožništvo je Kalčič prijelo in oddalo okrajnemu sodišču v Mokronogu. — Strela ubila šest krav. V noči od 7. na 8. t. m. je razsajal na planini Klek ljut vihar. Grmelo in treskalo je silovito. Živali si ob času nevihte poiščejo zavetišča v ta namen postavljenih stanih. V en stan pa je udarila strela ter ubila šest krav posestnikom iz Podholma. Škoda je velika, ker so bile živali dobre mlekarice in izborne plemenke. Prejšnji dan pa je za koliko poginila posestniku Kocjančiču, podomače Mačku iz Gorij, lepa kobila, vredna nad 800 K. Nesreča nikoli ne miruje. — Strela je užgala 25. junija posestniku Ucmanu na Robovem pri Šempetru pri Novem mestu vezani kozolec. Na kozolcu je bilo do dvanajst voz sena, pod kozolcem vozovi. Ogenj je uničil vse. Nesrečnemu gospodarju | so pred sedmimi leti pogorela vsa go- ma kost in koža. A kar je najhujše pri tem, je to, da je ubožica vsled pomanjkanja in nadlog — zblaznela. — Umrla je v Gorici gdčna. Natalija Mlekuž, učiteljica, v 25. letu svoje starosti. — V Ročinju je umrl v visoki starosti daleč na okrog znani gostilničar g. Fr. Kregan. — Nevarne slovenske zastave. Goriška policija je prepovedala "Sokolom", da bi pri svoji nedeljski prireditvi rabili po mestu trobojnice in fanfare. Bati se je namreč, da bi se Lahi preveč vznemirjali. — Železnice na Učko ne bo? Na Učko goro so nameravali napraviti železnico z zobčastimi kolesi. Ker pa se upirajo načrtu posestniki, preko kojih zemljišč bi imela teči železnica, proge najbrže ne bo. To znači zaostanek za promet na istrski morski obali. — Narodna zmaga. Pri občinskih volitvah v Rogoznici pri Ptuju dne 30. jun. t. 1. je Slovenska kmečka zveza na celi črti zmagala. Katoliško-na-rodni možje so pošteno obračunili s štajerčijanci in rdečkarji. — Pismo 'S 30,000 K ukradeno. Dne 2. t. m. je neka dunajska banka poslala celjski podružnici češke Union-banke pismo s 30,000 K. Pismo je bilo oddano kot navadno priporočeno pismo brez opazke "vrednostno pismo", vsled česar tudi ni bilo posebej vpisano. Tega pisma v Celju niso dobili —"izgubilo" se je nekje na poti med Dunajem in Celjem. Ker se z navadnimi priporočenimi pismi' sumarično postopa, se pri štetju pisem na pošti ni moglo opaziti, da tako pismo manjka, ker se je namesto "izgubljenega" pisma vrinilo drugo. Zato bo tudi uvedena obširna preiskava težko kaj dognala. Škodo bo moral trpeti dunajski denarni zavod sam, ker bo pošta plačala le običajni znesek za izgubo navadnega priporočenega pisma, t. j. 50 kron. — Smrtna kosa. V Mariboru je u-mrl vodja zemljiške knjige Josip Mar-kovič, star 78 let. — Vsled kapi je v Mariboru nagloma umrl hišni posestnik, mestni zidarski mojster Anton Kašman, star 64 let. — V Slov. Bistrici je umrl posestnik Jurij Jagodič. — Smrt v Dravi. Dne 10. julija ob 4. uri zj. je skočil v Mariboru v Dravo. , ... , ^ . , „ , . , ....... t, glasih za nerazsodnega. Ta preiskava 29 let stari, brezposelni kocijaz Fr.>& . 6 v j c t- • se je sedaj dovršila s tem uspehom Mešiček, doma od Sv. Eme, okraj J : ____^ Šmarje, in je utonil. HRVATSKO. (Nadaljevanje s 1. strani.) lepši vzgled? Brez vsakega povoda, brez zveze si lopnil po odličnem slovenskem sinu, povej nam to ti vrli katoliški list "Glasnik", samo to nam povej brumni Švajger. Ali misliš, da bomo mi k takim ciganskim napadom molčali? Slabo bi bilo za amerikanske Slovence, če bi si več noben list ne drznil potegniti se za čast moža kakor je preč. g. škof Jeglič, * Kar se pa tiče radodarnosti g. Kranjca za cerkev in šolo, pa se ne bomo prerekali z "Glasnikom", pridi vprašat jolietske slovenske farane, pa boš zvedel. Tri nove avstrijske bojne ladje. London, 8. jul. — V poslanski zbornici je vprašal lord Beresford prvega lorda angleške admiralitete, Churchilla če mu je znano, da bo imela Avstro-Ogrska drugo leto tri nove bojne ladje. Churchill je odgovarjal, da ni še v položaju, da bi o tem kaj natančnej- — Dr. Mirko Košutič rehabilitiran. Junija lanskega leta je stal pred zagrebškim sodiščem dijak Šovari, ker je bil v nekem javnem lokalu žaljivo I - » govoril o Čuvaju. Sodni dvor je pod i še&a Poročal. Če je to res, so se zgra-predsedstvom dr. Mirka Košutiča, sod dlle tn nove boJne ladJe v Avstriji nega podpredsednika in vsfeučiliškega | brez vednosti parlamenta, docenta, Šovarija oprostil. Takoj nato se je dr. Košutiču vzelo poverjeno mu vodstvo razprav proti Jukiču in ne dolgo za tem je bil odstavljen in proti njemu se je uvedla preiskava, češ, da je skušal pregovoriti votante v Jukičevem procesu, da bi Jukiča pro Pik komarja ali druge žaželke se takoj ozdravi s Dr. Richters Pain-Expeiler 25c in 50c v vseh lekarnah, ali pa naravnost od F. Ad. Rich-ter & Co., 74-80 Washington St., New York. Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet J*o da je vožnja zelo prijetna In brez ' spodarska pos]'op]l' "'čajnega tresenja. Okoli 5. ure popoldne so odšli iz Postojne proti Go-r'c'- Ljudstvo jih je po celi progi ži-uhn0 pozdravljalo in ljudje po polju dolgo gledali za kolosom, ki se je rt2o pomikal naprej. Vožnja je na-^vnost krasna. Iz Postojne pelje ce- Po lepi Pivški dolini pod vznožje nanosa »oln- ■ krene pri Razdrtem proti IjemoT' JUŽni Vil)avski dolini- Pe-tp,- j Se strmo navzdol med vinogradi n potem naš cilj julija omet se ie °tvoril dne 16. C. kr. okrajni šolski iS J? nt > Iz Tržiča l0g V Kra"ju je soglasno sprejel pred "ica v4 SC raZŠir! sedanJ'a štirirazred-Prvih ?5emrazrednico, in sicer naj bo in osn SeSt razredov mešanih, sedmi š(rjenj ' u1 ločena P° sPoIu- To .raz-2gra(i Pa lc tedaJ mogoče, ako se Pa v nan°Va Š0,a' — Nemška šola bo bo je m.e.secih dogotovljena. Zgrad-druj1)a zv'"s'la ljubljanska stavbinska t— P da se J'°2Ile številke. Preračunali so, 1400 Jjp vstrij< vsako leto zapije nad *a šolst'J,°"OV kro». več kakor se izda najsti (jeI° 111 vojaštvo skupaj. Štiri-0 zapijemo pa toliko! *r«ba SVe2ta Ostno? Pač krvavo napi je Ujšemu vojske proti našemu naj-»4 pr0ti S-°Vražnik" — alkoholu, zlasti z8anjepitju.—"Dol. Nov." teliskf 'k-3 ,na Blav,lem oltarju v kapi- Po narQ cerkvi i J Novem mestu se je *a um;;U'U C' kr' cel,tralne komisije ^ Posl T ^ 111 zgod°vi"ske spomeni-H žRn i' a na Du"aj v dvorni muzej >avi cVlnsko "metnost, da jo tam Seli] T'n kr- restavrator Herman C^i uženlSn-k° je slikal "ajzname-i ,vd ori i i i 'z'anov, Tintoretto, ki J^ U SJ: do 1594. Znameni- od si:i - "" »o^t. tnaniciu- tega -hl ra(li,ega' ker je edi- i> i* . etnika na Kranjskem. Sds i« najmanj sedanj ie na 50,000 K. Do K6 je"rahi,Jef pr0Žta dr" Elber" * h Poiin kot "avadna kulisa in Aini Po ,0,na umazana tako, da C °s,1ažil i' ar Vavpot.č JO je po Lr ta in ?•, 1)0kazala se je njena i>tavlja !eIlka vrednost. Podoba Nikolaja kot glf "or In >n ''ortunat je dr lavno o-bliža v. Tro-visi na križu, Nikolaja sta pa sv. ^^'■'Uterilr Je dr- "" Skaberne t nist.«tvu nC8a taj"ika , O* v naucnem liri; """tn ISl ko^a. V Ljubljani je u- — Zavarovalnico sta hotela ogoljufati. Od okrožnega sodišča v Novem mestu so prepeljali 10. t. m. k deželni sodniji v Ljubljano bivšega nadučite-lja Antona Martinjak iz Rut (Podgorje). Martinjak je bil pred leti radi goljufije na trimesečno ječo obsojen in bil iz službe odslovljen. Od tedaj se je dalje časa potikal po Hrvatskem, pred meseci pa je vstopil k zavarovalni družbi "Allianz" kot potnik. Maja meseca je sporazumno z Jožefom in Frančiško Možek iz Kamnjka zavaroval jetičnega Janeza Berlec za 5000 K. Mesto Berleca pa so poslali k dr. Marnu v Ljubljano Jožefa Možek. Ta je čvrst in je bil kot tak tudi od zavarovalnice sprejet. Storila se je pogodba o zavarovanju za slučaj smrti za 5000 K, kateri znesek se ima Frančiški Možek izplačati. — 23. maja je Berlec umrl in Frančiška Možek 'se je zglasila radi izplačila zavarovalnine Zavarovalnici se je ta slučaj sumljiv zdel, začela je poizvedovati in prišla na goljufijo. Zadevo je naznanila sodišču. Jožefa Možek so takoj zaprli, dasiravno je izprva dejal, da so oni zavarovali Brleča. Sedaj je priznal, da je Brlečevo ime on prevzel, da bi dobili zavarovalnino in šel k zdravniku, za vse to pa da je tudi agent vedel. — Prijet tat. V obližju Vavtevasi, kjer se je delal most, je bilo za tega časa mnogo tatvin. Pri tem delu je bil tudi zaposlen 30 letni Alojz Merlak iz Male Ligojne pri Vrhniki, zelo prebrisan in mnogokrat kaznovan nepoboljšljiv tat. Meseca februarja je bil izpuščen iz prisilne delavnice, v začetku julija pa je zopet začel svoj stari tatinski posel. Ponoči se je priklatil v Tomičevo hišo v Straži in nabral iz zaprte omare, katero je s silo odprl, obleke in drugega v vrednosti 110 K. Tudi je dobil 12 kron drobiža v hlačnem žepu. Ta tat je služil par dni pri Brdavsu v Vavtivasi in vozil po Straži ter si ogledal hišo. Ljudje 'so takoj uganili, posebno ker ga je eden videl nesti v rjuhi nabrano oble ko in drugo, da je po postavi bil enak hlapcu Brdavsa. Orožništvo na Vrhniki je tega nepridiprava zasačilo ravno, ko je hotel prodati suknjič. Tud na njem je našlo ukradene srajce. Z Vrhnike ga so prepeljali v Novo mesto, kier mu bodo še kaj drugega na uho povedali. — Zblaznela je 24. jun. v Ljubljani 28 letna Valentina Kočevarjeva iz Pre-log pri Mokronogu, katero so z rešilnim vozom prepeljali na opazovalnico v deželni bolnišnici. •—Z orožjem se ni igrati. Blaž Fran-tirii, 141etni posestnikov sin v Potoku, — Samoumor vojaka. Dne 10. jul. se je ustrelil v Mariboru s službeno puško infanterist Fr. Kožuha. Vzrok: mala kazen. Nekaj dni poprej pa se je-obesil v vojaškem zaporu infanterist H. Supanz. — Poizkušen samoumor. Ondan se je pripeljal v Gradec čevljarski mojster Vincenc Zorko z Vranskega pri Celju in si v ljudskem vrtu pognal dve kroglji v prsi. Smrtnonevarno ranjenega so prenesli v bolnišnico. Zorko je doma iz Hrastnika. — Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 9. julija se je zgodila pri nas grozna nesreča. V hišo dobroznanega posestnika po domače Valentina v Trotkovi je udarila strela ter je vsled tega nastali požar upepelil celo poslopje. Žena se je vsled tega tako prestrašila, da je kmalu na to umrla. da se je dokazala Košutičeva nedolžnost in je dr. Košutič že zopet nastopil 'svojo službo na sodišču v Zagrebu. — Umrl je novogradiški odvetnik in notar dr. Mihael Posilovič, brat za-breškega nadškofa. Po političnem prepričanju je bil pravaš in je bil svojčas poslanec v saboru. — Letošnji hrvaški "dječji dan" je prinesel vsega vkup 30,640 K 24 vin. Električni tok je ubil v Karlovcu 221etnega uslužbenca tamošnje električne centrale Ivana Miholiča. — Novi nemški narodni sveti. Kakor poročajo "Freie Stinnnen" v Celovcu, so se ustanovili v zadnjem času nemškf" narodni sveti za Trst, Primorsko in Tirolsko. Kakor je znano, so nemški narodni sveti tisti činitelj, ki po slovenskih krajih nemške šole ustanavlja, nemška društva širi in ima prvo besedo pri nastavljanju uradnikov po raznih državnih uradih. — Kaznovana nezvestoba. Iz Celovca poročajo: Dne 5. julija je prišel na začasni dopust rezervni topničar Teodor Vogl. Ker ni našel doma svo je žene, ki je plačilna natakarica v celovški restavraciji "Blumenstoeckl", se je pojavila pri njem ljubosumnost. Dal je odpreti s silo posebni predal svoje žene in je našel v tem predalu več pisem, ki dokazujejo, da je imela nje gova žena skoro cel čas, kar je bil on odsoten — bil je sedem mesecev na južni avstrijski meji — ljubavno razmerje z nekim stražnikom iz Beljaka. Konečno je našel Vogl svojo ženo v restavraciji. Napadel jo je po kratkem prerekanju z bajonetom in jo težko ranil na spodnjem delu. Točaja, ki je hotel ženo braniti, je vrgel v oma ro za pivo in ga precej poškodoval. Žena je tekla v kuhinjo, kjer se je zgrudila nezavestna. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali težko poškodbo, kateri bo žena brž kone podlegla. — Poreško-puljski škof. Sedaj se je vendar definitivno zaznalo, da bo mon signor dr. Trifon Pederzolli v nedeljo dne 5. oktobra posvečen za škofa po-reško-puljskega. Intronizacija v Po-reču in Pulju pa se bo vršila kmalu potem. Vodil jo bo nadškof goriški, asistirali pa bodo škofje ljubljanski, tr žaški in krški (z otoka). — Z Jandransko banko -se je združi la dubrovniška Hrvaška kreditna ban ka, katere centrala v Dubrovniku in njene podružnice v Splitu, Šibeniku in Zadru se bodo odslej vodite kot podružnice Jadranske banke. — Nečloveški zločin svaka. V Čedadu na Beneškem so zaprli znanega trgovca Petra Buffonija radi ostudnega zločina. Mož je imel v svojem pohlepu za denarjem v podstrešni so Time Schedule Effective Sunday, May 25, 1913. Chicago, Ottawa & oria Railway SRURBAN CARS Leave Joliet. Arrive. 6:05 a. m. Princeton......6:25 a. m 6:30 a. m. Rockdale...... 6:58 a. m. 7:05 a. m. Ladd.......... 7:40 a. m 8:05 a. m. Princeton......8:40 a. m 9:05 a. m. Ladd...........9:40 a. m 10:05 a. m. Princeton......10:40 a. m 11:05 a. m. Ladd...........11:40 a. m 12:05 a. m. Princeton......12:40 p. m 1:05 p. m. Ladd.......... 1:40 p. m 2:05 p. m. Princeton......2:40 p. m 3:05 p. m. Ladd..........3:40 p. m 4:05 p. m. Princeton.....7:40 p. m. 5:05 p. m. Ladd..........5:45 p. m 6:05 p. m. Princeton......7:45 p. m 7:05 p. m. to Ladd 8:05 p. m. Princeton-Ladd 9:40 p. m 9:05 p. m. to Morris 9:50 p. m. LaSalle........10:40 p m 11:05 p. m. Ottawa........11:40 p. m Direct connections at Ottawa, foi Streator and Grand Ridge. And to following stations: — Rock dale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica LaSalle, Peru, Spring Valley, Marquette, Howe, DePue, Bureau. F. E. FISHER, Gen. Supt. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in rse potrebščine z drnštva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ 1 dobra zemlja Ker so bili naši rojaki ponovilo oci-ganjeni in "očifutarjeni" ter zapeljani po nekaterih zemljiških agentih v Chicagi na podlagi neresničnih poročil in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi_ v poštena podjetja, izjavljamo mi na tem mestu, da povrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu poročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. NAŠA ZEMLJA: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, brez peska in močvirja. Dovolj zdraye in dobre vode. Številni potočki teko čez našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna šola; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konserviranje kumar ter mlekarne blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slovenci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so s iogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemljo. Cena $18 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s slikami. Še danes pišite ponj na: Adria Colonization Co., 322 Reed St., Milwaukee, Wis. Ig. Kusljan in L. Zakrajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi'čas za ogledanje, ker se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi tie dajemo kupcem zastonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plačati kupec iz svojega žepa zato, da ga drug. lažje presle-pe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobto zemljo po nizki cen. zemljo, na kateri more farmar ugodno živeti ter lepo napredovati. That s ali! JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOE Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, 11» Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet, Dfc. je ondan drugemu dečku prodajal svoj I bici zaprto svojo mlado, lepo in zelr etui .]•• , '................lanc cez Konrad Sušuik, sin krvi umrl. samokres, ki je bil s smodnikom in papirjem nabit. Pokazal je tudi, kako se strelja. V to svrho je dal samokres med noge ter je s kamnom tolkel na petelina. Pri tem se pa isamokres sproži in ga zadene strel v desno nogo, da je imelo za posledicu, da je fant čez nekaj dni na zastrupljcnju bogato svakinjo, katero je hotel na ta način ugonobiti in si prilastiti njeno premoženje. Te dni pa so prišl zločinu nečloveškega svaka na sled ir so moža aretirali. Ko so vlomili trhla vrata v smradljivo sobo, .se je nudi' odvraten prizor: Na napol segniti sla-mnici je ležala onemogla stvar; prej tako bujne in brhke ženske je bila sa- Naihitreie in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO Dem iteie Izplačuje c. t poštna hranilnica i Dunaja 'RANK SAKSER e »rtlatid St. New York. PODRUŽNICA: 4 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Kož a sveta. Angleški spisal A. R. Haggard. (Dalje.) "Le pri miru s svojim gostilniškim pretepanjem in jezikom," je nadaljeval templar. "A odgovori pravzaprav ti, gospod Godvin. Ali je vajina sestriči-na Rozamunda, hči sir Andreja D' Arcyja, Saladinova nečakinje, ali jo je naredil ta poslednji za balbeško prin-cezinjo in ali biva zdaj v Damasku?" "Ona je v resnici njegova nečakinja," odgovori Godvin mirno, "je v resnici balbeška princezinja, a v tem trenotku je ni v Damasku." "Kako pa veš to, gospod Godvin?" "Ker sem jo v prikazni, ki si jo slišal, videl spati v šotoru v Saladino-vem taboru." Pri teh besedah so se začeli navzoči smejati, Gftdvin pa je odločnega, bledega obraza nadaljeval: "Da, moj templar, in v bližini tega krasnega šotora sem videl cele kupe mrtvih templarskih in malteških vitezov. Spomni se tega, ko napoči ta grozovita ura in jih boš tudi ti videl." Pri teh besedah je smeh potihnil, šepetanje se je začulo okrog mize, vmes pa je bilo slišati besede, kakor: "Čarovnija" — "Od poganov se je je naučil" — "Brezbožen čarovnik, ni dvoma". Le templar se je smejal, ki se ni bal niti ljudi niti duhov ter mu s pogledom povedal, da mu ne veruje. "Ne veruješ mi," je rekel Godvin, "in mi tudi ne boš verjel, ako rečem, da sem v prikazni gori vrh onega griča videl tebe prepirati se z grofom tri-politanskim in kako si izdrl svoj meč ter ga vrgel predenj na mizo." Zbor je zopet ostrmel, saj so i oni videli ta dogodek, pa mojster je odgovoril: "To je kaj lahko izvedel od koga drugega, ne-pa od angela. Vse polno je bilo ljudi zunaj in znotraj tega šotora. Moj gospod in kralj, ali naj še nadalje tratimo čas s temi prikaznimi viteza, ki vemo o njem za gotovo le to, da je bil skupaj s svojim bratom v Saladinovi službi, ki sta jo zapustila, kakor pravi, da bi se bojevala proti njemu v tej vojski. Znabiti je tako; ne pristoja nam, da bi to presojali, dasi bi jaz, če bi bili časi drugačni, nastopil proti sir Godvinu D'Arcyju kot Čarovniku; kot človeku, ki je izdajalsko občeval z našim skupnim sovražnikom." "Jaz bi ti pa z mečem porinil to laž dol po grlu," je zavpil Wulf. Godvin pa je samo skomizgnil z ramo in ni zinil besedice, mojster pa je nadaljeval, ne da bi se za vse to zmenil. "Kralj, tukaj čakamo na tvojo besedo, ki mora biti kmalu izgovorjena, kajti v štirih urah bo dan. Ali odrinemo proti Saladinu kot pogumni krščanski možje ali ostanemo tukaj kot (strahopetci ?" Tedaj je vstal grof Rajmund tripo-litanski in je rekel: "Predno odgovoriš, kralj, čuj mene, morda zadnjikrat, ki sem osivel v vojski in dobro poznam Saracene. Moje mesto Tiberija je razdejano, moje vazale so pomorili na tisoče, moja žena je ujeta v mestni trdnjavi, ki se mora kmalu podatj, če se ne svobodi. Vzlic temu pa rečem tebi in vsem tukaj zbranim baronom, da je bolje, če se to zgodi, kot da odrinemo preko puščave, da najdemo Saladina. Prepusti Ti-berijo njeni osodi in ž njo mojo ženo, pa reši svojo vojsko, ki je poslednji -up kristjanov na Jutrovem. Kristus nima drugih vojakov v teh krajih in Jeruzalem nima druge zaščite. Saladinova vojska je večja od tvoje, njegova konjiča bolj izurjena. Obidi njegovo krilo — ali še bolje, ostane tukaj in čakaj, da on napade, in zmaga bo z vojaki križa. Vzdigni se naprej in uresniči se prikazen tega viteza, ki ga tu zasmehujejo, in krščanska stvar bo v Siriji izgubljena. Govoril sem, po-slednjikrat!" "Prav kakor njegov prijatelj, tistile vitez prikazni," se je rogal veliki mojster, "je tudi grof Rajmund star zaveznik Saladinov. Ali se hočeš ravnati po tako strahopetnem nasvetu? Naprej — naprej! Udari po teh poganskih psih ali pa bodi za vedno osramočen! Naprej v imenu križa! Križ je z nami!" "Je," je odgovoril Rajmund, "pa poslednjikrat." Nastal je velik hrup, vsi vprek so govorili, kralj pa je sedel na koncu mize in si z rokami zakrival obraz. Kmalu nato se je ozrl kvišku in rekel: "Zapovedujem, da ob zori odrinemo. Če se zde grofu Rajmundu in tenja bratoma moje besede nemodre, naj nas puste in ostanejo tukaj, dokler se ne izve izid." Po teh besedah je zavladala velika tišina; vsi so se zavedali, da so bile te besede osodepolne; grof Rajmund pa se je oglasil: "Ne, grem z vami," Godvin pa je ponavljal: "Tudi midva greva z vami, da pokaževa, ali*sva res Saladinova ogleduha ali ne." Za te besede se pa nikdo ni zmenil, kakor je bilo videti; kajti vsak je bil zatopljen v svoje misli. Drug za drugim so vstajali, se priklonili kralju in odšli iz šotora, da dajo povelja in se do odhoda malo odpočijejo. Tudi Godvin in Wulf sta šla in ž njima nazaret-ski škof, ki je ves nemiren sklepal roke. Wulf pa ga je tolaži!, rekoč: "Ne žalostite se, oče; mislimo na veselje bitke, ne na žalost, ki utegne priti za njo." "Jaz ne najdem veselja v prelivanju krvi," je odgovoril sveti Egbert. * * * Po kratkem spanju sta Godvin in Wulf vstala in dala konjema zobat. Preizkusila sta oklepe, odpeljala konje k studencu, da jih napojita. Wulf, ki je bil izveden v vojski, je tudi prinesel seboj štiri velike mehove za vino, ki jih je pripravil za ta čas, jih napolnil s svežo vodo ter privezal dva ob God-vinovo sedlo, dva pa ob svoje. Napolnil je tudi steklenice za vodo pri sedlih, rekoč: "Tako bova vsaj med zadnjimi, ki bodo umrli od žeje." Vrnila sta se v tabor, kjer sta gledala vojsko, ki se je pripravljala na pot. Pravega poguma ni bilo povsod, mnogi so si bili svesti nevarnosti, v katero hite, zlasti ker se je raznesel glas o Godvinovi prikazni. Ker brata nista vedela, kje bi se uvrstila, sta se z Egbertom, škofom iz Nazareta — ki ni imel orožja ter je jezdil na muli, ker ni hotel zadaj ostati — pridružila veliki četi vitezov, ki so šli za kraljem. Tedaj je prijezdilo petsto templarjev, silovita, hrabra četa, in mojster, ki jim je jezdil na čelu, je ugledal brata ter zavpil kazoč na vinske mehove, ki so jima viseli za sedli: "Kaj pa iščeta ta dva vodonosa tukaj med vitezi, ki zaupajo edino v Boga?" Wulf je hotel odgovoriti,, Godvin pa ga je pregovoril, da naj raje molči, rekoč: "Pusti ga; že najdeva družbo, ki bo zadovoljna z nama." Stopili so na stran in se poklonili pred križem, ko so ga nesli mimo v akrskega škofa v oklepu. Zatem je prišel Reginald iz Šatilona, Saladinov sovražnik pa povzročitelj vsega tega gorja, ki jih je videl in zavpil: "Gospoda viteza, naj govore karkoli hočejo, jaz vaju poznam kot vrla moža, slišal sem zgodbo o vajinih činih med morivci. Med mojim spremstvom je dovolj prostora za vaju — pojdita z menoj." In šla sta ž njim. Ob času, ko je vojska dospela do Kane, kjer je Jezus vodo izpremenil v vino, je julijsko solnce že silno pripekalo in studenec so tako kmalu izpili, da jih je mnogo ostalo brez vode. Pritiskali so naprej v spodaj ležeče pustinje, ki so se razprostirale med njimi in Tiberijo in ki so jih na levi in desni mejili griči. Kmalu so ugledali oblake prahu, ki so se premikali čez planjavo, v njih pa čete saracenskih ko-njikov, ki so venomer napadali prednjo stražo pod grofom Rajmundom in se prav tako venomer umikali, kadar jim je pretila nevarnost. Ti konjiki so tudi obšli celo vojsko in napadali zadnje straže, kjer so korakali tem-plarji in lahko oborožene čete pa oddelek Reginalda Šatilonskega, v katerem sta jezdila brata. Od poldneva pa skoraj tja do solnč-nega zahoda je dolga nadlegovana vrsta, razdeljena sedaj na oddelke, z naporom prodirala preko kamenite planjave in solnce je tako silno pripekalo na oklepe, da je nad njimi zrak migljal kakor nad ognjem. Proti večeru so bili ljudje in živali docela izmučeni in utrujeni in vojaki so glasno pozivali svoje častnike, da jih peljejo k vodi. Ali v tistem kraju ni bilo vode nikjer. Zadnja straža je zaostala upehana od neprestanih napadov, ki so jih morali odbijati v pripekajoči vročini, in tako je nastal velik presledek med njo in kraljem, ki je jezdil v sredini. Prihajali so seli, da se podvizajo; a niso mogli dalje in naposled so £e utaborili v puščavi blizu Mareskalcija in tja se je moral umakniti tudi Rajmund s svojo sprednjo stražo. Ko sta prijezdila Godvin in Wulf s svojim oddelkom, sta ga videla prihajati z ranjenci in ga slišala prositi kralja, da na vsak način prodre dalje do jezera; in slišala sta kralja odgovoriti, da ne more, ker se vojaki branijo korakati dalje. Obupno je Rajmund sklepal roke, odjezdil nazaj k svojemu oddelku in na glas vpil: "Gorje! O, Gospod, Bog, gorje! Tvoje kraljestvo je izgubljeno!" Tisto noč ni nikdo spal; vse je mučila žeja in kdo more spati s suhim grlom? Zdaj tudi Godvin in Wulfa niso več zasmehovali radi vodnih mehov, ki sta jih nosila na konjih. Prihajali pa so k njim odlični velikaši ter jih skoraj na kolenih prosili kupice vode. Ko sta napojila svoje konje, sta dala, kar sta mogla, ostala sta le dva mehova, in še od teh je enega pre-rezal tat, ki se je priplazil v temi ter ga razparal z nožem v nadi, da se napije, ko bo tekla voda po tleh. Po tem dogodku sta pa brata potegnila meče in stražila, pa prisegla, da pobijeta vsakogar, ki se le dotakne polnega meha. Celo to dolgo noč se je vzdigovalo iznad tabora zmedeno vpitje, iz katerega ni bilo slišati drugega nego: "Vode! Dajte nam vode!" Od zunaj pa so prihajali klici Saracenov, ki so klicali Alaha. Pokrajina je bila poraščena v grmičevjem, ki je bilo od poletne suše suho kot trske; to grmičevje so Saraceni zažgali, tako da se je dim valil proti krščanski vojski in jo dušil; ves prostor jc bil kakor v peklu Naposled se je Edanilo in vojska se je razpostavila v bojni red, v katerem sta bili krili naprej pomaknjeni. Na ta način so prodirali dalje. Saraceni jih še niso napadli; dobro so vedeli, da je bilo solnce močnejše od njihovih sulic. Vojska se je z velikim trudom pomikala proti severnim studencem, kar se je vnel okoli poldneva boj s tem, da jih je obsula tako gosta ploha puščic, da so za nekaj časa zakrile nebo. Temu je sledil napad in protinapad, naskok in odpor, vedno pa se je nad bojni hrup dvigal strahovit krik po vodi. Godvin in Wulf nista vedela, kaj se je zgodilo, kajti dim in prah sta jima jemala vid. Nastal je divji bojni metež in vitezi, pri katerih sta bila, so rezali goste saracenske vrste, puščajoč široke sledi mrtvih za seboj. Ko so ustavili konje in si obrisali pot s čela, so spoznali, da se nahajajo s tisoči drugih na vrhuncu strmega griča, poraščenega s suho travo in grmovjem, ki so ga že zažigali. "Križ! Križ! Zberite se okrog križa!" je zaklical nek glas in ozrši se, so ugledali črni, z dragulji posuti kos pravega križa stati na neki skali, poleg njega pa je stal akrski škof. Tedaj pa se je vzdignil dim goreče trave in ga jim skril. Tedaj pa se je vnel eden najstrašnejših bojev, kar jih ve povedati sve-tovha zgodovina. Saraceni so jih napadali in Granki so jih odbijali. Nek črnobrad človek se je opotekaje priplazil k bratoma; jezik mu je molel iz ust; v njem sta spoznala mojstra templarskih vitezov. "Za Kristusovo voljo, dajta mi po-žirek vode," je rekel spoznavši v njih viteza, ki jih je zasmehoval kot vodo-nosca. Dala sta mu, kar sta še imela, ostanek sta izpila sama, templar pa je od-dirjal okrepčan po griču navzdol z krvavim mečem v roki. Zatem je nastal nekak premor in slišala sta glas nazaretskega škofa, ki se je ves čas držal pri njih; govoril je sam s seboj: "In prav tukaj je Izveličar imel pridigo na gori. Da, prav na tem kraju je oznanjal besede miru. Tu nas vendar ne zapusti — ne more biti!" Med tem ko so se Saraceni umaknili, so začeli vojaki postavljati kraljev paviljon in ž njim druge šotore o-koli skale, na kateri je stal križ. "Kaj se nameravajo tukaj vtabo-riti?" vpraša Wulf. "Mir," odgovori Godvin, "upajo, da narede nekak okop okrog križa. A to je brezvspešno, kajti tukaj je prav kraj mojih sanj." Wulf skomizgne z ramami. ""Glejva, da junaško umrjeva." Pričel se je poslednji napad. Po gri-čevem obronku navzgor so se valili gosti oblaki z dimom in v njegovi senci so prihajali Saraceni. Trikrat so napadli; trikrat so bili odbiti. R-i četrtem naskoku je bilo le še malo Frankov v bojni vrsti, kajti žeja je druge premagala na tem griču pri Hatinu, kjer ni bilo vode. Ležali so na suhi travi z odprtimi usti in iz ust molečimi jeziki ter se dali brez upora pobijati ali ujeti. Močan oddelek Saracenov je prodrl krog ter drvil proti škrla-tastemu šotoru. Zamajal se je in se podrl ter pokopal kralja v svojem ognju. v Ob vznožju križa se je akrski škof Rufin še vedno hrabro boril. A zadela ga je puščica v grlo; iztegnil je roke in se zgrudil na zemljo. Saraceni so se vrgli na sveti križ, ga odtrgali od mesta in ga zasmehujoč in vanj pljuvajoč nesli v svoj tabor; krščanska vojska pa, kolikor je je ostalo še žive, je strmela v nebo, kakor da bi pričakovala čudeža iz nebes. A niso se prikazali angelji na bronastem nebu; Franki pa so spoznali, da jih je Bog zapustil in na ves glas so ječali od sramote in bede. "Pojdi," je rekel Godvin Wulfu s čudnim, mirnim glasom. "Dovolj sva videla. Čas je, da umrjeva. Glej! Tam pred nami je sultanov polk, in med njimi Saladin, kajti vidim njegov prapor. Ker sva imela vodo, sva s: svojimi konji še sveža in krepka. Na-j rediva konec, da bodo tam v Eseksu | še dolgo govorili o naju dveh. Napa-diva Saladinovo zastavo!" ^ Wulf je prikimal in drug poleg drugega sta zdirjala po griču navzdol. Scimitarji so se zabliskali, puščice so obsule njihove oklepe in ščite, na katerih je bila podoba človeške lobanje s čelado. A prišla sta brez praske skozi metež in ob strmeči saracenski vojski sta obrnila konje naravnost proti Saladinovemu kraljevemu praporu. Dirjala sta dalje prodirajoč in teptajoč sovražnike ob vsakem koraku. Dalje, vedno dalje, dasi sta Plitfn in Dim že krvavela iz številnih ran. Dospela sta med osebno stražo, kjer so bile vrste redkejše. Prodrla sta i skozi nje ter jezdila naravnost proti dobro poznani sultanovi postavi, ki je j sedel na svojem belcu, poleg njega pa njegov sin in njegov emir, princ Hasan. "Saladin za te, Hasan za me," je zavpil Wulf. Bili so skupaj in cela izlamska voj-1 ska je prestrašena zavpita, ko je videla vladarja pravovernih pasti s konjem vred na zemljo. Sultan je bil takoj zopet na nogah in kakih dvajset sci-mitarjev se je zabliskalo proti Godvinu. Njegov konj Plam se je hropeč zgrudil, on pa je skočil raz sedla in vihtel svoj dolgi meč. Saladm je zdaj spoznal grb na njegovem ščitit ter zaklical: "Udaj se, gospod Godvin! Vrlo si se obnašal, udaj sel" Pa Godvin se ni hotel udati in je odgovoril: "Ko bom mrtev — prej ne l" (Dalje prih.) •>■<> i-U-Ttirv i, MAU /GLASI ii&Sf- ,4* NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 milj južno od Jolieta, 85 ali 86 oralov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob, hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet, 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-štoru lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodani j radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 j NAPRODAJ 25 LOT ZA CASH ALT na obroke — na zemljišču čez teden in ob nedeljah. En block severno od Hutchin's St. na Center St. E Goebel's Subdivision. Več se poiz-ve na 1609 N. Center St. *0-5 LEPA PRILOŽNOST ZA POŠTE-nega Slovenca pristopiti v družbo ali v kompanijo v veliki slovenski naselbini v večletni trgovini z mešanim blagom. Za večje pojasnilo se zve pri Amer. Slovencu. *l-5 IŠČE SE JOHN PETRAČ IZ VASI Sobonje št. 8, Podgrad, Istria, Avstrija. Ako kedo rojakov ve za njega naj pošlje od njega atres ali naj naj se mi sam oglasi, imam mu nekaj važnega sporočiti. John Hor-vatin, 1204 Cora St., Joliet, 111. 4-7 ORGANIST Z DOBRIMI SPRIČE-vali zmožen poučevati večje pevske zbore, kakor tudi tamburaški zbor želi nastopiti službo. Sprejme tudi cerkveniško službo, ker je iste vajen. Služboval je v boljših župnijah, zadnje čase v dekaniji. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. *8 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111. NAPRODAJ HIŠA 10 SOB, SEW-er, voda. ga-s, blizu jeklarne in E. Joliet & E. Ry. shops. Chicago tel. 2213 R. ali na 817 Clay St., Joliet, 111. Odpravite glavobol. Kadar vas nadleguje glavobol, odpravite ga. Rabite Severove Praške zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia), j kateri preženejo vsakovrstne glavobole in nevralgične bolečine. Cena 25 ; centov škatljica 12 praškov v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv._ Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premoj Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE BORITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Bruci©! Prva in največja Slov. Grocerija in Mesnic® Cenj. slov. občirstvu v La Salle in okolici priporočeni s*'.* zalogo najboljših grooerij ter vedno svežega mesa. Cene z®'1 154 Third St. - - Phone 492 »OKIMHOfOKH I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPiite Ells: Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenieah, •N*MO«0«04(H040*(H(H0404IHO«04(>«IHO«»OMO*0«040t Vsaka slovenska družina bi morala imeti v svoji hiši KATEKIZEM ki gaje spisal Plev- F. S. Šu-steršio Stane samo 25c Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes Knjigarna Amerikanskega Slovenca JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje ie dobiti najboljše mt io po najnižji ceni? Gotovol V mesnir J. & A. Pasdertz ) ->e dobijo najboljše sveže in preka i jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej u poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j< naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas » našej mesnici in groceriji na voga lu Broadway and Granite Streets Chic. Phone 2768. N W Phone 111' John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. jem poslopja in pohištva P1* ti ognju. __— -^ ST. VIATOR COLLEGB KANKAKEE, ILL. Šola za mladeniče. Prostora za 400 dijakov. Roard in pn«111* $250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zastonj' Very Rev. J. P. 0. Mahoney, C. S. V. PREDSEDNIK Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo, E Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet Ij