MMf BBESTO\ ohzornL I L i i K U" in je koncentrirano posebno v višjih hribovitih predelih (Bloška, Vidovska planota). Opuščene površine, ki ostajajo neobdelane, merijo danes približno 6.000 ha, do leta 1975 pa se predvideva povišanje za nadaljnjih 1.000 ha. Leta 1953 je bilo v občini 51 “/o kmečkega prebivalstva, leta 1961 36 «/», leta 1970 22«/». Od skupnega števila 3.900 gospodarstev je trenutno le še 1.000 čistih kmetij. Kmetje predstavljajo pri nas tip kmetijsko gozdarskih gospodarstev z nizko produktivnostjo z razmeroma omejenimi možnostmi napredka. Celoten kmečki kompleks se po svojih značilnostih razvršča v 3 skupine in sicer: 1. Čista kmetijska gospodarstva, kjer so nosilci kmetije kmetje, ki jim je glavni vir dohodka pretežno kmetijstvo. Ta vrsta kmetij je gostejša v višinskih in oddaljenejših krajih kot v nižinskih predelih, kjer je bližina industrijskih obratov z možnostjo zaposlitve povzročila bolj naglo socialno diferenciacijo. Ker traja ta proces še dalje, se računa, da bo od sedanjih 1.000 čistih kmetij leta 1975 le še kakih 600. 2. Mešana kmetijska gospodarstva, ki jim je kmetijstvo pomožni vir dohodka. Večina teh kmetij je v bližini industrijskih lokacij, kjer si člani družine z zaposlitvijo ustvarjajo glavni vir dohodka. Ta kategorija je najmočneje zastopana in sicer kar z 2.800 kmetijskimi gospodarstvi. Od teh jih dve tretjini proizvaja za lastne potrebe, ena tretjina pa tudi za trg in proizvedejo približno 40°/o vseh tržnih presežkov mesa in mleka. Z nadaljnjim razslojevanjem bo ta kategorija prebivalstva prej kot ne naraščala, kar je pogoje- no s trajnejšo eksistenčno perspektivo. 3. Socialno ogrožene kmetije, ki nimajo nobene možnosti za obnovitev proizvodnje in same sebe ne morejo preživljati. Sedaj je takšnih kmetij okrog 100, do leta 1975 pa bo število le-teh naraslo na preko 150. Pri tej kategoriji gospodarstva je nujna organizirana družbena intervencija in sicer v teh oblikah: — odplačilo rente za odstopljene površine, — organizirati možnosti za vključevanje ljudi v lažja in priložnostna dela, — socialna pomoč družbenih organov. Ob sedanjem stanju kmetijstva se v naši občini proizvede in hkrati predvideva do leta 1975 za lastne potrebe in tržno proizvodnjo naslednja količina glavnih pridelkov: Vrsta pridelka Enota mere Stanje 1970 1975 Indeks v °/o Tržni viški 1. Živina — govedo št. glav 4.320 6.000 139 4.200 Proizvodnja a) meso govedo t 720 1.000 139 700 prašiči t 238 250 105 8 perutnina t 50 70 140 — b) mleko hi 4.900 7.500 153 1.700 c) jajca kom. v mio 2 3 150 1 2. Žitarice t 1.346 1.400 104 — 3. Vrtnine krompir t 14.400 15.000 104 500 zelje t 12.500 13.000 104 — drugo t 200 200 — 4. Sadje t 650 600 92 — 5. Krmske rastline detelje t 4.000 4.500 113 500 seno t 23.700 25.000 105 8.000 pesa t 3.200 3.000 94 — drugo t 1.900 2.000 105 — Opomba: Porast pridelka krm- je predvsem v večji porabi umet- skih rastlin (ob istočasnem nih gnojil, ki jo predvidevamo v zmanjšanju kmetijskih površin), letih 1972—1975. Vrednost kmetijske proizvodnje v primerjalnem obdobju: Osnovni kazalci 1970 1975 °/# Vrednost proizvodnje 39.500 45.790 116 Družbeni proizvod 21.400 24.830 116 Dohodek 20.800 24.100 116 Kmečkega prebivalstva je čedalje manj Poleg navedenih investicij bo kmetijska zadruga v lastni proizvodnji investirala za rejo perutnine v letu 1972 130.000 din, v obdobju 1973—1975 pa 250.000 din, kar pogojuje povečanje proizvodnje jajc od 3 milijonov v 1. 1972 na 5 milijonov v predvidenem obdobju. Sredstev iz sklada za pospeševanje kmetijstva bodo deležni le tisti kmetijski prozivajalci, ki kakorkoli proizvajajo za tržišče. Poleg vseh možnih ukrepov za ohranjevanje in pospeševanje kmetijske proizvodnje je s posebno pozornostjo obravnavati hribovske kmetije, ki imajo slabe možnosti za obstoj, obenem pa so za ohranitev pokrajine nujno potrebne. Da se prepreči opuščanje teh kmetij, je organizirati zaposlovanje v dostopnih industrijskih dejavnostih (tudi za ženske delovne moči), investiranju v kmečki turizem in slično. Obstoj prebivalstva je potrebno zadrževati na sedanjih mikroregijah tudi z ustrezno stanovanjsko in komunalno politiko. Počitniško delo — velika odgovornost Porast vrednosti kmetijske proizvodnje se računa s 3«/o letno stopnjo rasti: enako predvideva tudi program SR Slovenije. Vrednost kmetijske proizvodnje je v skupni vrednosti gospodarstva občine udeležena v letu 1970 z lOVo, v letu 1975 pa z 5°/o. Stanje kmetijstva z vso resnostjo zahteva stalno in intenzivno prisotnost družbenih in gospodarskih dejavnikov naše družbe oziroma občine. Za resen pristop, čeprav šele prvi, je smatrati gradivo in »Program razvoja kmetijstva v občini Cerknica«, ki ga je v lanskem letu občinska skupščina skupaj z odlokom o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva sprejela. Sklad je preko samouprave kmetijskih proizvajalcev v kmetijski zadrugi in z organizirano strokovno pospeševalno službo zadolžen za izvedbo začrtanega programa razvoja za obdobje 1971—1975. Sredstva se bodo usmerjala v dveh oblikah: 1. v investicijske kredite za modernizacijo posameznih zasebnih kmetijskih gospodarstev, 2. za pospeševanje kmetijstva v obliki regresov. Namen in viri sredstev za investicije: Pri oblikovanju človeške osebnosti ima vodeno delo v mladih letih nedvomno veliko vlogo. Psihologi ne trdijo zaman, da je zlasti za ljudi do dvajsetega leta starosti naj večja nevarnost — brezdelje. Pomembno je, pravijo, da je mlad človek nenehno aktiven, bodisi z resnim delom ali pri aktivni obliki zabave (šport ali različne druge dejavnosti). Organizirano delo v podjetju zahteva določeno zrelost vseh, ki Naziv naložbe štev. 1972 kred. 1973-75 kmetij Viri sredstev Znesek 1972 V 1973-75 Kombinirano mleko—meso 4 31 Kmetijska zadruga mleko 1 4 hranilno kred. vi. 1,000.000 2,400.000 meso 1 9 ostalo gospodarstvo 200.000 1,600.000 perutnina 2 — Skupaj : 8 44 1,200.000 4,000.000 Čudovite naravne lepote — premalo izkoriščene sodelujejo v njegovem procesu, poleg tega pa je tudi naporno. Upoštevajoč psiho-fizične lastnosti mladine je Temeljni zakon o delovnih razmerjih postavil spodnjo starostno mejo za zaposlovanje, ko v svojem 21. členu pravi: »Delavec, ki želi stopiti na delo v delovno organizacijo, mora i-meti dopolnjenih najmanj petnajst let starosti in izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje«, čeprav ni posebej poudarjeno, vemo, da gre za delo v smislu rednega dela, za delovno razmerje. Ostane vprašanje, ali je dovoljeno zaposliti mladino pod petnajstimi leti kako drugače, na primer s pogodbo o delu. Delovne organizacije so si zakon razlagale vsaka po svoje, zvečine pa so nasprejmale osnovnošolsko mladino na počitniško prakso. Pred nedavnim smo dobili odgovor tudi na to vprašanje. Na kratko: dovoljeno je tudi zaposlovanje mladine pod petnajstimi leti, vendar morajo biti prej izpolnjeni naslednji pogoji: — za zaposlitev mora dati soglasje šola, ki jo učenec obiskuje; — šola in delodajalec morata izdelati izčrpen program dela, 5 katerim se zagotovi zlasti stalno strokovno vodstvo ter redni i° izredni ukrepi za varno delo; — programe vseh počitniških zaposlitev je treba predložiti v potrditev sindikatu. Podjetja zaradi čedalje večje; ga števila nesreč pri delu vse bolj težijo za tem, da so omenjeni ukrepi opravljeni pred zaposlitvijo. V nasprotnem primeru raje ne zaposlujejo mladine izpod petnajst let starosti, ker bi s tern prevzela nase preveliko tveganje- Iz povedanega je videti, da gte za tako ureditev zaposlovanj3 mladine, ki naj ob strokovnem vodstvu in ob varnem delu oblikuje pravilen odnos do dela. P0" budo za zaposlitev pa naj dajej0 predvsem šole. Vprašanje je, ee bomo letos uspeli zagotoviti omenjene in še nekatere druge pog^ je, da bi zaposlili učence našm delavcev. Z. Zabukovec PotrBbB po novih skladiščih Osebni dohodki na Brestu Gibanje in rast osebnih dohodkov sta resno povezana z rastjo obsega proizvodnje in drugih kategorij finančnega rezultata. Povsem normalno je, da osebni do-dohodki iz leta v leto rastejo ob večji proizvodnji in produktivnosti dela, ki je edino pravilno merilo za ocenitev realne rasti osebnih dohodkov. Težnje po povečevanju osebnih dohodkov morajo biti usklajene z možnostmi, ker prihaja sicer do negativnega poslovnega učinka. V letošnjih prvih petih mesecih smo na Brestu povečali poprečne osebne dohodke na zaposlenega v primerjavi s poprečno izplačanimi osebnimi dohodki lani za 32 °lo. To povečanje predstavlja minimalno povečanje, ker ne vključuje povečanje življenjskih; stroškov. Ce upoštevamo, da so življenjski stroški letos v primerjavi z lanskim letom narasli za 16,2 °h>, potem je povečanje re-realnih osebnih dohodkov Bresta 15,8 °/o. Drugače povedano, delavci, zaposleni na Brestu, zaradi povečanja osebnih dohodkov lahko nakupijo za 15,8 °lo več dobrin kot za lansko plačo. I Povečanje osebnih dohodkov temelji predvsem na večjem obsegu proizvodnje in produktivno- sti dela. Moramo omeniti, da smo za I. tromesečje izplačali tudi poslovno uspešnost, ki je po poslovnih enotah glede na dosežene rezultate akumulativnosti različna. Izplačilo poslovne uspešnosti je vplivalo na povečanje poprečnih osebnih dohodkov za 2,9 “/» in temelji na sprejetem samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v podjetju. Poslovna uspešnost je dodatni stimulativni faktor za delavca, saj se dalavcu poleg zasluženih osebnih dohodkov tromesečno izplačuje tudi del dosežene akumulacije nad minimalno potrebno akumulacijo. S tem je vsak delavec zainteresiran za uspešnejše gospodarjenje in za racionalizacijo poslovanja. Da bi dejansko lahko ocenili rast in maso letošnjih osebnih dohodkov, dajemo razpredelnico gibanja osebnih dohdkov za preteklih pet let: Leto Poprečni osebni dohodki na delavca v din Indeks 1968 1.049 100 1969 1.213 115 1970 1.254 119 1971 1.323 126 1972 1.745 166 To pomeni, da smo na Brestu od leta 1968 do vključno maja 1972. leta povečali osebne dohodke za 66 "/o. Letos se osebni dohodki grupirajo predvsem v razredih od 1.400 do 1.800 din, kar najbolje pove naslednja razpredelnica osebnih dohodkov po razredih za mesec maj: Lahko ugotovimo, da bodo o-sebni dohodki na zaposlenega še naprej rasli, vendar bo njihova rast odvisna od prizadevanja slehernega delavca za doseganje boljših proizvodnih rezultatov in večje porabe delovnega časa. V tem primeru bomo lahko zagotovili normalno rast osebnih dohodkov, ne da bi ogrožali akumulacijo razširjene reprodukcije ki je s stališča razvoja podjetja izredno pomembna in je tudi osnovni pogoj za perspektivno rast osebnih dohodkov. B. MIŠIČ S SEJMA STROJNE OPREME V LJUBLJANI Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 10. do 17. junija X. jubilejni lesni sejem, na TP Razpoi Cerknica TLI Martinjak TP Stari trg TP Stari trg TIP Cerknica Skupne službe 1. do 800 — — — — — — — 2. 801—1000 — i i — — i 3 3. 1001—1200 3 16 8 5 — 3 35 4. 1201—1400 35 77 21 14 i 5 153 5. 1401—1600 157 107 50 25 — 10 349 6. 1601—1800 182 102 45 27 9 11 376 7. 1801—2000 131 24 39 20 14 13 241 8. 2001—2500 113 59 55 29 23 20 299 9. 2501—3000 37 7 6 13 18 36 117 10. 3001—3500 34 5 6 3 4 24 76 11. nad 3500 29 1 3 7 6 62 108 12. bolezni nad 30 dni 50 10 13 2 2 1 78 Skupaj : 771 409 248 145 77 186 1.835 katerem je poleg jugoslovanskih proizvajalcev opreme razstavljala tudi vrsta proizvajalcev opreme in repromateriaxla iz devetih držav. Kljub temu, da so na TV ta sejem imenovali »mini« Hannover, smo lahko ugotovili, da še zdaleč ne prikazuje vseh novosti, ki so jih konstruktorji in proizvajalci že vnesli v tehnološka sredstva za lesno industrijo. Razstavljale! so bolj ali manj pokazali bolj osnovne stroje (rezkarje, brusilne stroje, skobelnike, kom-binirke), kakor pa sodobne stroje za povezavo v linije in podobno. Stroji za brušenje orodja so ostali skoraj neizpremenjeni, več poudarka pri teh je na natančnosti. Več pozornosti so zaslužile sodobne naprave za brizganje laka, Do pred nekaj leti nazaj je bila Brestova proizvodnja usmerjena predvsem na naročilniški program. Zaradi take tržne usmerjenosti ni bilo potreb po večjih skladiščnih prostorih. Naročnik blaga navadno čaka do skrajnih otožnosti in šele, ko so potrebe Po določenem blagu jasno oblikovane, se odloči za naročilo. Zato so pri takem tipu proizvodnje dobavni roki zelo kratki in seveda — razen, če se kje kaj ne zatakne — gre blago takoj h kupcu. S prehodom na lastni program so potrebe po skladiščnih prostorih večje. Razen Tovarne pohištva Cerknica, kjer je bilo zgrajenih nekaj tisoč kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, so o-stale tovarne brez njih. Zato so stalno v težavah s skladiščnim Prostorom. Vsako najmanjše nihanje v odpošiljanju blaga ali neskladja v proizvodnji takoj povzročajo težave v skladiščenju in feveda tudi v proizvodnji. Kolikor bolj osvajmo lastni program, čemur pa se ne moremo odpovedati, toliko bolj se pojavljajo potrebe po skladiščnih prostorih. Nič čudnega ni, če se je na osnovi takega stanja rodila ideja o izgradnji novega skladišča. Vprašanje pa je, kje naj bi skladiščne prostore gradili in v kolikšnem obsegu. Pred nami je vprašanje perspektivne poslovne usmeritve. Ali bomo razvijali lastno prodajno mrežo, kdaj in kje? Če bi šla poslovna politika v to smer, potem se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolje in koristneje, graditi skladišča blizu te mreže. Mogoče bi imela ta inačica — centralno skladišče kje v neposredni bližini — več prednosti. Skratka, pojavlja se vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba natančno preučiti in utemeljiti, da nas ne bi kasneje bolela glava. Potrebno je, da se v to vključi ves strokovni kader in išče najbolj ugodno rešitev. Vsaka ideja, pa naj zraste na kateremu koli zelniku, je pri tako važni odločitvi, kot bo ta, dobrodošla. T. KEBE Ena izmed izvedb sistema SERPENT Pravnik odgovarja VPRAŠANJE: Temeljni zakon o podjetjih v svojem 44. členu določa organe, ki s podjetjem upravljajo. Našteva, da so to delavski svet, upravni odbor in direktor. Poleg tega ima podjetje lahko še druge organe upravljanja ter posebne nadzorne in strokovne organe. Brestov statut pa v svojem 28. členu določa naslednje organe upravljanja v podjetju: — centralni delavski svet ter kolektivne izvršilne organe: — svet za proizvodnjo in tržišče, — svet za ekonomiko in finance, — svet za kadre, —- svet za koordinacijo poslovanja in — direktorja podjetja. Ali ni ta člen statuta v nasprotju s temeljnim zakonom o podjetjih? ODGOVOR: Določila BRESTOVEGA statuta o vrsti organov upravljanja oziroma izvršilnih organov so povsem v skladu z določili ustave. XV. ustavni amandma, sprejet v letu 1968, določa kot edino obvezni organ delavski svet. Istočasno pa odpira možnost, da le-ta voli vrsto kolektiv- nih ali individualnih izvršilnih organov. To je zelo jasno razvidno iz drugega odstavka omenjenega amandmaja, ki pravi, da delovni ljudje v .delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije, njihovo delovno področje, mandatno dobo ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev. Vse to smo storili tudi v našem podjetju z novim statutom v letu 1970. Praktično so torej s sprejetjem XV. ustavnega amandmaja prenehala veljati neustrezna določila temeljnega zakona o podjetjih. Bolj določno je to kasneje potrdil zakon o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV (zakon je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 13 z dne 27. marca 1969). Tu je posebej poudarjeno, da prenehajo veljati določbe zveznih zakonov, ki se nanašajo na ustanavljanje kolektivnih in indvidualnih izvršilnih organov ter na njihovo delovno področje, na sestavo kolektivnih organov itd. Končno je s 44. členom obračunal v letu 1971 sprejeti ustavni kjer so prihranki zelo veliki in pa sodobno orodje (rezila), ki si pri nas vse prepočasi utirajo pot v tovarne. Razstavljale! repromaterialov niso pokazali posebnih novosti, ob stalnem spremljanju pa je mogoče videti, da so tu tudi že domači proizvajalci naredili precejšen korak naprej, kar zadeva kvaliteto in ličnost izdelave. Od zanimivosti sejma bi bilo mogoče omeniti še maketo sodobne tovarne za proizvodnjo pohištva, ki jo je razstavljala nemška projektivna organizacija, ki je med sejmom organizirala tudi posvetovanje o načrtovanju sodobnih tehnoloških postopkov in vodenja proizvodnje. Kljub temu, da je sejem relativno majhnega obsega, pa vseeno daje poudarek prizadevanjem za spoznavanje sodobnih strojev in naprav za lesno industrijo. J. Mele zakon za uvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI, ki je tudi formalno vzel veljavo več kot polovici nekdanjega temeljnega zakona o podjetjih. Z. Zabukovec Zarja v Cerknici V okviru izseljeniških srečanj v 1972. letu je v koledarju teh prireditev tudi 29. julij, ko bodo člani slovenskega pevskega zbora Zarja iz Clevelanda imeli v Cerknici koncert. Organizator je temeljna kulturna skupnost občine Cerknica. Če bo vreme lepo, bo koncert v Cerknici — na igrišču pri osnovni šoli, kar bo še posebno doživetje za goste iz Amerike, pa tudi za številne Notranjce od Razdrtega, Vrhnike, Babnega polja in še dela Dolenjske. Če bo dež, bo koncert v kinodvorani v Cerknici. O koncertu boste obveščeni še prek radia in dnevnega časopisja. Na svidenje 29. julija ob 20. uri na koncertu »Zarje« iz Clevelanda v Cerknici! Pozdravimo naše izseljence in njihovo slovensko pesem! III. LESARIADA ‘72 Za nami je veliko doživetje, velika manifestacija množičnega športa, mladosti in prijateljstva — III. lesariada. Težko je že zdaj urediti vse vtise, vsa doživetja, vse tisto, kar je spremljalo to veliko tekmovanje, kakršnega Cerknica še ni imela priložnosti videti. Najbolj zgovoren odraz vsega, kar se je dogajalo ta dan in še celo vrsto dni prej, so bili utrujeni, a srečni obrazi organizatorjev, ko se je ta prireditev v poznih večernih urah iztekla. In iskrene zahvale in krepki stiski rok prijateljev iz vse Slovenije... Lepše ni moglo biti, so rekli, in to je bilo za Brest, za Cerknico veliko priznanje ... Da pa je bil tisti deževni večer še lepši, še bolj slavnosten, so prispevali naši športniki, ki so že drugič zapored poskrbeli za končno zmagoslavje. CERKNICA SPREJELA 1.500 ŠPORTNIKOV-LESARJEV Cerknica se je na sprejem tekmovalcev dobro pripravila. Poleg zastav, ki so vihrale v pozdrav, transparentov in komercialnih panojev, je tudi sam kraj dihal drugače kot druge dni. Jutranja svetloba je ustvarjala svojevrstno vzdušje: okoli hiš, po nasadih, pa tudi po cestah ni bilo papirčka. Kot da bi Cerknico umili. Lepi kraj je mahoma postal še lepši. Napovedali so, da bodo tekmovalci zamudili zbor, da bodo težave s slavnostnim sporedom. Napovedi se niso uresničile. Kmalu po šesti uri so začeli prihajati prvi avtobusi in osebni avtomo- kazalo! Sprevod, otvoritev, tekmovanja in še kaj je bilo brez dežja. Ne samo Cerknica, tudi vreme je pripravilo še kar lep sprejem! CERKNICA DOŽIVLJA SVOJ VELIKI DAN Ne samo Cerknica; tudi vsa bližnja okolica je doživela veliki dan. Doživela je, da v sicer majhnem kraju pozdravi tekmovalce vse slovenske lesne industrije. Množico mladih in borbenih tekmovalcev III. lesariade. Kot smo že zapisali, je bil ta dan za Cerknico resnično velik. Veliko občanov je že od zgodnjih jutranjih ur naprej pozdravljalo domače in druge tekmovalce. Si- Pred začetkom slavnostnega sprevoda bili s tekmovalci. Množica je zatem skoraj celo uro hitela proti zbornemu mestu. Do osme ure so bili zbrani vsi razen dveh manjših podjetij s po eno ekipo, ki sta sodelovanje odpovedali. Skoraj 1.500 športnikov — lesarjev iz vse Slovenije je tako postalo gost kraja, ki ga skoraj večina do tedaj še ni videla. PRESS — POLNOŠTEVILNO Predstavniki časopisov, radia in televizije so se zbrali polnoštevilno, saj so prišli novinarji Dela, Ljubljanskega dnevnika, mariborskega Večera, Delavske enotnosti in drugi. Od radia Ljubljana je prišel Matija Maležič, od televizije pa Tomaž Terček s snemalcem. Tudi radio Koper je imel svojega predstavnika. TV in radio sta se oddolžila še isti večer. To je prvič, da je tudi Press tako polnoštevilno prišel na le-sariado. Že prvi stiki z novinarji so dali vedeti, da so več kot presenečeni, da se kaj takega dogaja v Cerknici, ki je bila že od nekdaj daleč od Ljubljane, daleč od Kopra. Le častne izjeme so včasih našle pot do sem. DAN — OBLAKI — SONCE Sonce je bilo tega dne prava redkost in njegovi žarki najbolj zaželen nebesni pojav. Nekateri, ki tiste noči niso mogli spati, so trdili, da je bilo ob dveh po polnoči nebo povsem jasno, da so se ob treh od zahoda sem pojavili prvi oblaki, da je ob štirih bilo nebo prekrito z njimi. Nervoza je rasla, kaj bo? Slavnostni spored, otvoritev, tekmovanja — pa dež? In k sreči se je tudi sonce pri- cer število občanov ni bilo kdo si ga vedi kako veliko. Iz vseh lic in oči, ki si jih srečeval, pa je velo veliko zadovoljstvo, sreča in ponos, da, resnično doživetje velikega dne. MOGOČNI SPREVOD — PAŠA ZA OČI Kmalu po osmi uri so se od Bresta sem zaslišali zvoki koračnice. Dvoje godb, cerkniška in iz loške doline se je za to priložnost združilo v eno pod vodstvom I-vana Lavriča. Službeni avtomobil Ljudske milice je gledalce vnaprej opozoril, da se začenja sprevod — Cesta 4. maja je bila za pol ure zaprta za ves promet. Že zagledamo gozd zastav, ki jih nosijo mladi vojaki iz vseh krajev Jugoslavije, velika zastava lesariade, ki jo nosi šest prikupnih deklet, spominja na Tokio in Saporo. Takoj za njimi že korakajo tekmovalci iz Alplesa, za njimi Elan in tako naprej po abecednem redu. Zadnja je Brestova ekipa. Za njimi še velika skupina mladink in mladincev tehnične srednje šole, ki so imeli nalogo vodičev. Pisana paleta barv najrazličnejših oblačil tekmovalcev, napisne table, živopisane zastave, vse to je ustvarilo veličasten vtis, ki bo marsikomu ostal dolgo v spominu. SLAVNOSTNA OTVORITEV RES SLAVNOSTNA Na velikem prostoru pred osnovno šolo je bila pripravljena tribuna za častno predsedstvo in goste. Zastave, začrtana tekmovališča, nova razsvetljava asfaltnega igrišča, vse to je ustvarilo naravnost mogočen vtis. Tam so bi- Za vsako tekmo je bilo veliko zanimanje li tudi člani orkestra glasbene šole Frana Gerbiča, pevci osnovnih šol Cerknica, Rakek, moški zbor iz Cerknice. Vse je pričakovalo prihod ekip in začetek otvoritve. Najprej so na igrišče prikorakali nosilci zastav. Razpostavili so se na črti pred tribuno čez ves prostor, že prihajajo ekipe po a-becednem redu. Na prostoru se postavljajo druga poleg druge, tabla z napisom in zastave so nekaj metrov pred njimi. Veličasten pogled na 1.500 tekmovalcev in drugih udeležencev sprevoda! Kot zadnja pride na prostor godba, ki je ves čas igrala koračnice ob samem vstopu na slavnostni prostor. Fanfare združene godbe naznanijo začetek slavnosti. Tone Kebe, predsednik organizacijskega komiteja III. lesariade 72 pozdravi udeležence, govori o pomenu lesariade, zahvaljuje se vsem, ki so omogočili ta zbor mladih športnikov. Udeležence pozdravi in jim zaželi prijetno bivanje tudi predsednik občine ing. Franc Zorman. Orkester in pevci nato izvajajo Odak-Reboljev Balon prijateljstva. Inž. Jože Strle, glavni direktor in pokrovitelj III. lesariade v krajšem govoru pozdravi sodelujoče, govori o množičnem gibanju telesne kulture v lesni industriji. Orkester in pevci so nato izvajali Vidmar-Reboljevo Himno lesariade. Med tem je mlad Brestov tekmovalec Vasja Šega dvignil na drog šest metrov veliko zastavo lesariade. Slavnosten in lep trenutek, ki bo ostal dolgo v spominu! Takoj za tem je pokrovitelj odprl igre. IGRIŠČA NARED — TEKMOVANJA SE PRIČNO Takoj po otvoritveni svečanosti so tekmovalci odšli na igrišča. Eni peš, drugi z vnaprej pripravljenimi avtobusi podjetja SAP. Igrišča so bila vkljub nekaterim improvizacijam dobra in so tekmovalce pripravljena sprejela. Posebej je treba pohvaliti strelišče, prostor, kjer so igrali šah, pa kaj bi našteval, vsa so bila takšna, kot smo jih želeli. Škoda je le, da zaradi kasnejšega dežja prav zaradi preplavljenih igrišč ni bilo mogoče dokončati tekmovanja v balinanju. Blatu na igrišču pri šoli je bil kriv dež — vendar tudi blato ni moglo zaustaviti nogometašev pri igri. Tekmovanja so se pričela po programu in so tudi tekla po njem. Vnaprej pripravljeni urnik tekmovanj, objavljen v Biltenu, je bil dobro vodilo vsaki ekipi. Vodje tekmovanj s svojimi po-močniki-zapisnikar j i so skrbeli za pravo tekmovalno vzdušje. Na sojenje — sodniki so bili zvezni in republiški — ni bilo pripomb. Ob igriščih so bile tudi članice civilne zaščite — prva pomoč, ki so tudi dobro opravljale nalogo. PREDTEKMOVANJA — VELIKO ŠPORTNIH UŽITKOV Natančno ob določeni uri so vsa tekmovališča oživela, športnice in športniki v živo-pisanih športnih oblačilih so se vrgli v boj za prve točke, za čimveč krogov, za čimveč podrtih kegljev. Gledalci niso štedili z navijanjem in ploskanjem. Najbolj živo je bilo na šestih igriščih ob osnovni šoli, najbolj glasno ob igriščih v Kolenu, doživetja dneva so bili deležni občani v Grahovem, v Begunjah in na Rakeku. Na kegljišču so ropotali podrti keglji, strelci v Brestovih garažah so hladnokrvno merili v male tarče, med šahisti je bilo slišati le u-darce po šahovskih urah, balinarji so se zagrizeno borili za vsako točko. Nemogoče je orisati vse, kar se je dogajalo: športno vnemo, veselje ob zmagah, rahla razočaranja ob neuspehih. Nemogoče bi bilo še tako vnetemu gledalcu spremljati vsa tekmovanja, saj sta Cerknica in njena okolica postali eno samo tekmovališče. Še dobro, da je napovedovalec na osrednjem prostoru ob osnovni šoli občinstvo sproti obveščal o rezultatih z vseh tekmovališč. RADIO ZVEZA ODPOVE — PA VENDAR Da bi lahko usklajevali celotno organizacijo, kar najhitreje sporočali rezultate, smo pripravili dve vrsti radio-zvez. Prva je urejala jutranji prihod, druga s sedežem na Slivnici, pa naj bi povezovala organizatorja, informacije, preskrbo in tekmovališča. Vse je bilo dobro. Malo so zveze motili radio amaterji iz Sicilije, ki so se kar naprej oglašali. Notranje povezave so bile dobre. A glej ga spaka, ko je bilo največ dela, centrala odpove. Vendar, znašli so se, nadomestili zamujeno. Zveze so delovale vse do dežja. Zveze, te nevidne zveze — dobro. V VELIKEM ODMORU DEŽ Vsi, razen balinarjev v Rakovem Škocjanu, so že končali s predtekmovanji. Velike gmote črnih oblakov se pode čez Javornike proti Logatcu. Veter neusmiljeno piha v tisto smer. S Slivnice poročajo — smer vetra proti Rovtam in Logatcu. Toda glej, kar naenkrat se veter preusmeri in že padajo prve kaplje. Kaj sedaj, skrij se, če se imaš kam! Iz Škocjana javijo, da je voda prelila balinišče. Sodniki so ustavili tekmovanje. S posebnim avtobusom pripeljejo tekmovalce v Cerknico. Osnovna šola je polna, pa velika restavracija, pa mala, pa Jezero, pa delikatesa, pa še kaj. Čakamo na lepo vreme, dež pa pada kot malokdaj v Cerknici, čas finalnih nastopov v Nadaljevanje na 5. strani P ; ■’ 1 Fotografov pogled na otvoritveno slovesnost brestov obzornik 5 Nadaljevanje s 4. strani odbojki in v malem nogometu se čedalje bolj bliža. Toda tudi dež se je moral u-kloniti željam in hotenju mladih športnikov. Kmalu po četrti uri so se megle toliko dvignile, da je padla le sem ter tja kakšna kaplja. Kar naenkrat je vse polno tekmovalcev in gledalcev. Finalisti se ogrevajo Tekmovanja se začno, a glej ga spaka, spet dež. Nogometaši so pač nogometaši — tekma se nadaljuje. Najbolj navdušeni gledalci stoje ob igrišču. Dež ne bo več dolgo. In res — preneha in do polnoči ga ni več. BALINARJI OB UŽITEK — PA DRUGIČ Res škoda, da tudi balinarji niso prišli do finala. Igra pač zahteva igrišča brez napake. Razmočena igrišča ne ustrezajo. No, da bi se le pomerili do kraja! Zbor ob zaključku je sklenil takole: Balinanje naj bo. Do konca septembra naj se odigrajo tekme. Rezultat se ne šteje v zaključno razvrstitev III. lesariade. Plakete lesariade za I., II. in III. mesto Qaj se razdelijo najboljšim ekipam. Prepričani smo, da bo to lepo tekmovanje — finale pa bo v vsakem primeru na novem balinišču v Cerknici. Kaj finale — superfinale Po neprijetnem nalivu skorajda ni bilo moč pričakovati, kdaj $e bodo nadaljevala finalna tekmovanja v malem nogometu in v pdbojki. Pa vendar so osrednja •grišča naenkrat oživela. Skoraj v trenutku se je okrog igrišč Ogrnila množica gledalcev, tisti ‘mjholjši — nogometaši in odboj-karji pa so se pričeli ogrevati. Najbolj vroče vzdušje je bilo ob n°gometnem igrišču, kjer so se v. spolzkem blatu Brestovci bo-{"di za zlato. Navdušenja ob učinkovitih golih domačinov ni bilo 116 konca ne kraja. Tudi naše odbojkarice so se ob ®msni podpori gledalcev borile za odličja. Poseben športni užitek Pa je bil moški odbojkarski fina-m kjer so igralci Novolesa in /lebla prikazali vrhunsko igro, ki Je navdušila številne gledalce. ..čeprav v nekoliko težjih pogojih — čudovit vrhunec športnega Qela lesariade. igrišču, da je bilo kaj. Razpoloženje tako, da so mnogi poznavalci podobnih zabav zagotavljali, da take druščine že dolgo ne. Za povezavo je skrbel humorist Roblek. V pričakovanju razglasitve rezultatov je ob jedači, pijači in plesu čas hitro mineval. Nova razsvetljava na igrišču je veličastno učinkovala. Nepozaben pogled od šole proti odru — prostor z mizami in zatem plesišče — kot pogled na velikansko dvorano. IBM IZRAČUNAL REZULTATE Nekaj minut pred enaindvajseto nam je sektor za avtomatsko obdelavo podatkov, ki je bil vključen v komisijo za informacije, poslal rezultate III. lesariade. Res v rekordnem času, če upoštevamo, da so zadnje podatke o kegljanju v Postojni poslali ob dvajseti uri. Prvič na lesaria-di — strojni izračun rezultatov. RAZGLASITEV REZULTATOV, PODELITEV PLAKET IN POKALOV Organizacijski sekretar III. lesariade Dušan Trotovšek je po kratkem nagovoru tekmovalcem začel objavljati rezultate. Najprej so razglasili prvo, drugo in tretje mesto ekip po panogah. Lične plakete je predstavnikom ekip podelil Tone Kebe, predsednik komiteja. Ženskim e-kipam so podelili še šopek rož. Navdušeno ploskanje je dajalo Brestovi šahisti — spet solidni BREST - znova najboljši še v jeseni se je na skupnem sestanku predstavnikov vseh Brestovih ekip izoblikoval naslednji dogovor: čeprav obremenjeni z organizacijo lesariade, se moramo vestno pripravljati. Verjetno ne bomo zmagovalci, a uvrstiti se moramo med prvih pet ekip, saj se doma ne smemo osramotiti. Plod tega dogovora se je pokazal 17. junija: napovedovalec je kar naprej sporočal razveseljive rezultate in, ko so bili razglašeni končni izidi, je bilo seveda veselje nepopisno: BREST DRUGIČ ZAPORED NAJBOLJŠI! EKIPNA UVRSTITEV Točke 1. Brest, Cerknica 161 2. Elan, Begunje 146 3. Jelovica, Škofja Loka 121 4. Tovarna meril, Slovenj Gradec 119 5. Marles, Maribor 117 6. Meblo, Nova Gorica 114 7. Stol, Kamnik 111 8. Savinja, Celje 108 9. Novoles, Novo mesto 106 10. KLI, Logatec 98 11. LIK, Kočevje 77 12. LIP, Bled 77 Predstavniki treh najboljših ekip na zmagovalnem odru in rudarstva je dobil predstavnik Bresta v trajno last. Z zahvalo predstavnika Novolesa — prvega organiaztorja le- nici — morda. Gledati moramo, da bo do tedaj zrasel rod športnikov, ki bo prav tako častno zastopal svoj kolektiv kot sedanji. To pa nalaga vodstvu športnikov v Brestu, da neprestano povečuje svoje vrste, povečuje znanje in s tem ustvarja novo moč Bre-stovcev — množičnost telesne kulture naj tudi na Notranjskem najde vso podporo. Morda bo III. lesariada mejnik v tej preobrazbi. Da bi bila! TEžKA ODLOčTEV: DEŽJA NE BO — DEŽJA NI BILO „ Temni oblaki so še viseli nad i eJ]knico, ko se je bilo treba odbiti, kje bo zaključek III. lesa-jade. Organizacijski komite je o osemnajsti uri razglasil, da bo .^ključek pri osnovni šoli. Prav J Tln}ch dežja ni bilo. težava je bila edino v tem, da J". 19 spremenil načrt preskrbe, J J e bilo treba mize postaviti a asfaltno igrišče, daleč od pa-, Jonov s hrano in pijačo. V ne-pJ.minutah po odločitvi so priti ya4 in razpostavili mize in sto-1.500 oseb. hik°°r^ ^nanci s sestrami Potoč-se • S° Ritro zagreli množico, ki Je v veselem ritmu vrtela na vsaki razglasitvi zmagovalcev posebno vzdušje. Pri podelitvi pokala za fair-play je bilo malo žvižganja, menda ga Brestovci po oceni drugih ekip niso zaslužili — sodniki (in bili so nepristranski — republiški in zvezni) so pač tako ocenili. Strelci iz Elana so se posebej razveselili prehodnega pokala Strelske zveze Slovenije. V skupni uvrstitvi je Jelovica iz Škofje Loke zasedla tretje mesto, Elan iz Begunj pa drugo mesto. Prvo mesto je že drugič zapored dosegel BREST Cerknica. Trem prvoplasiranim je pokale izročil pokrovitelj iger inž. Jože Strle. Mladinke so jim izročile šopke. Kristalno vazo republiškega odbora sindikatov industrije sariade organizatorju III. lesariade in himno lesariade je bil tekmovalni del končan. DOBRI ZNANCI — PLES IN ŠE KAJ Veselje je trajalo še dolgo v noč. Okrog četrt čez polnoč so se Dobri znanci poslovili! Do tedaj pa se je plesalo in plesalo, pilo in pelo, pravi pir zmagovalcev in vseh drugih — ne glede na njihov uspeh. Zopet pravilo: važno je sodelovati. Vreme je bilo kar pravo, malce hladno, toda plesalcem kar pravšno. Zabava je bila prijetna, spontana, takšna-prava. Če je kaj nagajalo, je bila morda to preskrba, toda tudi to je šlo. NA SVIDENJE V MEBLU Podelitev priznanj najboljšim v kegljanju *at° — Brestovo moštvo v malem nogometu Sedaj je že gotovo, da bo IV. lesariada v Meblu v Novi Gorici. Dobro se bo treba pripraviti na to tekmovanje. Tudi tretjič zaporedoma moramo zmagati. To pa ne bo lahko, saj so nekateri že tesno za nami. To pa pomeni, da moramo nadaljevati s pripravami skozi vse leto, organizirati tekmovanja, trenirati — kajti le vaja naredi mojstra. Kaj pa, če bodo igre že v aprilu 1973, kot nekaj mislijo v Meblu? Seveda, oni nimajo snega in dežja! Najbrž ne bo mogoče pristati na ta rok. LESARIADA — ČEZ DESET LET MORDA SPET V CERKNICI III. lesariada je za nami. Ena izmed preizkušenj za Brestovce in Cerknico več. Morda bo čez deset let lesariada spet v Cerk- PO OSVOJENIH* 1PLAKETAH Podjetje BREST MERILA SAVINJA ELAN JELOVICA MEBLO NOVOLES LIPA MARLES STOL LIP Slov. Konjice STIL LIK Kočevje 2 114 2 114 2—13 1—23 1—12 1 — — 1 -3—3 -112 -1—1 -1—1 -1—1 -1—1 -—11 13. Javor, Pivka 14. Lipa, Ajdovščina 15. LIP, Slovenske Konjice 16. Lesonit, Ilirska B. 17. Liko, Vrhnika 18. Glin, Nazarje 19. Oprema, Izola 20. LIP, Slovenj Gradec 21. Nova oprema Slovenj Gradec 22. Alples, Železniki 23. Stil, Koper 24. Inles, Ribnica 25. Slovenijales, Idrija 26. Zlit, Tržič 27. Km, Tov. poh., Klavže 28. Oles, Postojna 29. Kopitarna Sevnica 30. Hoja, Ljubljana 31. Tapo, Ljubljana 32. Stilles, Sevnica 33. Lesograd, Kozina Konec na 6. strani 67 65 63 60 54 50 43 42 38 38 34 33 21 20 18 17 14 10 6 5 2 III. LESARIADA 72 Tako razburljivih prizorov ni bilo malo NOGOMETAŠI — VEČ KOT ODLIČNO! Po rahlem razočaranju, ki so ga priredili lani, so se nogometaši letos imenitno odrezali. Zagrizeno so se pripravljali, na tekmovanju pa se borili do skrajnosti, prednjačili pa so tudi v tehniki. Zato so rušili oviro za o-viro in končno slavje je bilo nepopisno. Rezultati: 1. BREST, 2. LIPA Ajdovščina, 3. LIK Kočevje. DRUGA ZLATA — KEGLJAČI Morda ni nihče tako trepetal za prvo mesto kot kegljači. Tekmovali so že v petek — v drugem tekmovalnem paru in dosegli soliden rezultat — 1.160 kegljev, kar pa je bilo premalo za mirno spanje, saj je za njimi kegljala še cela vrsta odličnih ekip. Na koncu so se pošteno oddahnili: nihče jih ni prehitel. Rezultati: 1. BREST 1.160 kegljev, 2. MARLES Maribor 1.156 kegljev, 3. LIPA Ajdovščina 1.115 kegljev. STRELKE-ODLIČNE Prijetno presenečenje so pripravile tudi strelke, saj so pri-streljale odlično drugo mesto. Pri tem je odločila izenačenost, saj ni nobeni izmed njih izraziteje drhtela roka. Rezultati: 1. JELOVICA Škofja Loka 469 krogov, 2. BREST 425 krogov, 3. MARLES Maribor 399 krogov. ČETRTA PLAKETA ODBOJKARICE Velik uspeh je dosegla tudi ženska odbojkarska ekipa, saj je zmagala v svoji skupini in se u-vrstila v finale, kjer je klonila proti kasnejšemu zmagovalcu. Lepa nagrada za prizadevnost v pripravah! Rezultati: 1. SAVINJA Celje, 2. NOVOLES N. mesto, 3. BREST. Svet za kadre je 13. junija dokončno sklepal o razdelitvi kreditov za gradnjo stanovanj. Sto-osemnajstim prosilcem je razdelil skupno 2,26 milijona dinarjev. Obe številki sta tako zgovorni, da ju ni treba komentirati. Na videz velika sredstva so prav gotovo majhna, če jih primerjamo s številom delavcev, med katere bodo razdeljena. Problem v zvezi s tem je še bolj očiten, če vemo, da so poleg tega organi upravljanja zaradi pomanjkanja sredstev zavrnili prošnje kar enaindvajsetim delavcem, od tega tri za nove gradnje, sedem za dograditve in enajst za adaptacije. število prošenj za stanovanjske kredite iz leta v leto nenehno narašča. Kljub temu je letošnja številka (139 prošenj) osupljivo velika. Če si pobliže ogledamo, v kakšne namene nameravajo prosilci zaprošena sredstva porabiti, vidimo naslednje: — 57 delavcev je prvič prosilo kredit za dograditev novih stanovanjskih hiš, ki so jih pričeli graditi lani in letos. Od teh jih ima pet nove gradnje v začetni fazi (izkop in temelji), 10 v drugi (prva in druga plošča), ostali pa v tretji gradbeni fazi. — 41 delavcev je prosilo kredit za dograditev novih stanovanjskih hiš, ki so jih pričeli graditi pred dvema ali več leti. Vsi ti so pri podjetju v enem, dveh ali treh obrokih že dobili kredit v znesku od 1 do 4 milijonov starih dinarjev. Skoraj vsi imajo nove gradnje v zaključni fazi, nekateri pa v njih že stanujejo. ODBOJKARJI — SOLIDNO Moška odbojkarska ekipa je i-mela smolo že pri žrebanju, saj jo je muhasti žreb uvrstil v skupino z lanskim zmagovalcem — Novolesom. Zato ni mogla doseči več kot drugo mesto v skupini, zaradi izrazite premoči v točkah proti ostalim ekipam v skupini pa je bila v končni razvrstitvi peta. Rezultati: 1. MEBLO Nova Gorica, 2. NOVOLES Novo mesto, 3. ELAN Begunje, 5. BREST. KEGLJAVKE — TUDI PRIJETNO PRESENETILE Čeprav so imele slabe možnosti za vadbo, so prijetno presenetile tudi kegljavke in z borbeno igro prinesle v skupno zalogo točk znaten delež. Tako kot ostale Brestove ekipe so se tudi one odlikovale z discipliniranim nastopom. Rezultati: 1. SAVINJA Celje 998 kegljev, 2. STIL Koper 979 kegljev, 3. TOVARNA MERIL Slovenj Gradec 943 kegljev, 5. BREST 884 kegljev. ŠE ENO PETO MESTO — ŠAHISTKE Nekoliko bojazni je bilo ob nastopu šahistk, saj so bile povsem brez izkušenj, nekatere pa so se šele pred meseci naučile veščin šaha. Pa se je kar dobro izteklo in bera točk je bila po njihovi zaslugi spet večja. Pa še smolo so imele: za las se jim je izmuznilo celo drugo mesto. Rezultati: 1. TOVARNA MERIL Slovenj Gradec 26,5 točk,2. NOVOLES Novo mesto 19,5 točk, 3. SAVINJA Celje 19 točk, 5. BREST 18,5 točk. ŠAHISTI — ŠESTI Zelo huda je bila konkurenca med šahisti, saj bi težko našli kakšnega brez kategorije. Naši so odlično pričeli, nato pa jih je nekaj spodrsljajev uvrstilo na še — 41 delavcev je prosilo kredit za adaptacijo starejših stanovanjskih hiš. Od teh jih je osem enkrat že dobilo kredit v znesku od 0,5 do 2,5 milijonov S din. Iz podatkov je videti, da stanovanjska komisija, ki je prošnje najprej reševala, ni imela lahkega dela. Za tolikšno število prosilcev je imela na voljo samo 176 milijonov S din. To so bila vsa sredstva, ki jih je podjetje v skladu z zakonskimi določili zbralo v ta namen. Razumljivo je, da njena končna odločitev, sprejeta, v takih pogojih, prosilcev ni mogla zadovoljiti. Svoje nezadovoljstvo so izrazili s številnimi pritožbami na organ, ki o stanovanjskih kreditih dokončno odloča, na svet za kadre. Osnovna tema pritožb je bila: več sredstev! nekaj od njih pa je obravnavalo tudi pravičnost razdelitve razpoložljivega denarja. Takšne pripombe bi bile lahko zelo koristne, če ne bi posamezni delavci gledali na to vprašanje skozi svoja očala. Nekateri so zahtevali več kredita za socialno šibkejše, drugi za tiste, ki jih podjetje bolj potrebuje, tretji so hoteli več denarja za delavce, ki so v podjetju dalj časa in tako naprej. Vsi, ki so se pritožili, so imeli po svoje prav. Res je, da je treba podpreti socialno šibke, vsaj s stanovanjskimi posojili zadržati pri nas strokovnjake, pomagati tistim, ki so z dolgoletnim delom v podjetju največ pripomogli k njegovemu razvoju. Nerodno je le to, da je ob tako nasprotujočih si mnenjih težko določiti prednostno kategorijo prosilcev in da se končno vse vedno zelo solidno šesto mesto med enaindvajsetimi ekipami. Rezultati: 1. TOVARNA MERIL Slovenj Gradec 73,5 točk, 2. STOL Kamnik 69,5 točk, 3. ELAN Begunje 66,5 točk, 6. BREST 53 točk. STRELCI RAHLO RAZOČARALI Nekoliko več smo pričakovali od naših strelcev, saj so se vse leto zelo marljivo pripravljali. Toda konkurenca je bila izredno huda, v odločilnih trenutkih pa je posameznikom nekoliko zadrhtela roka in popustila koncentracija. Sicer pa tudi deseto mesto še zdaleč ni neuspeh. Rezultati: 1. ELAN Begunje 1.217 krogov, 2. LIP Slov. Konjice 1.210 krogov, 3. JELOVICA Škofja Loka 1.174 krogov, 10. BREST 1.128 krogov. BALINARJI — SMOLA Resnično je škoda, da je hud naliv preprečil tekmovanje balinarjem. Sicer je težko reči, kako Anton Borštnik dela v montažnem oddelku Tovarne pohištva Cerknica že od leta 1955. Čeprav bo naslednje leto star že šestdeset let, ne razmišlja še o odhodu v pokoj. Navadil se je na delo v tovarni in mu ni pretežko vsak dan točno prihajati v tovarno ter pridno delati na delovnem mestu. V tovarni je pričel delati leta 1953 kot skladiščni delavec pred sušilnico. Ko pa je leta 1955 zbolel, je bil premeščen v montažni oddelek. Rodil se je v kmečki družini, kjer je bilo šestero otrok, od ka- skupaj spet konča pri vsoti denarja, določenega v ta namen. Da bi lahko pritožbe kolikor toliko zadovoljivo rešili, smo morali poiskati dodatna sredstva. To ni bilo lahko, saj je znano, da podjetje lahko razporeja sredstva v sklad skupne porabe samo ob koncu poslovnega leta. Kljub temu nam je le uspelo dobiti še 50 milijonov S din. Del teh sredstev je svet za kadre razdelil med 11 prosilcev, ki jim je prej stanovanjska komisija kredit odklonila, ostalo pa med 28 članov kolektiva, ki bi po prvem predlogu dobili premalo. Stanovanjska problematika je na našem področju zelo pereča. Če jo bomo hoteli v prihodnjih letih kolikor toliko zadovoljivo rešiti, bomo morali izdvajati več sredstev, kot jih moramo po zakonskih določilih. Ne smemo pozabiti, da smo letos dobili vsi sredstva le za individualno stanovanjsko gradnjo, ob tem pa zanemarili nakup stanovanj za tiste, ki si gradnje stanovanjske hiše ne morejo privoščiti. Na skromnost delavcev se ne bi smeli več dolgo zanašati. Več kot čudno je, da si nekateri lahko s kreditom pri podjetju v znesku od 3 do 4 milijonov S din, ki jih ponavadi dobi v dveh ali celo treh obrokih, zgradijo lastno hišo oziroma, da toliko časa potrpijo v popolnoma neprimernih stanovanjih. Res pa je, da bi se morali pri reševanju tega problema bolj angažirati tudi druge gospodarske organizacije na področju občine. Druga težava je pomanjkanje ustreznega pravilnika. Razdelje- bi se uvrstili, vendar je lahko razumeti njihovo razočaranje, saj so mnoge ure njihovih priprav dobesedno splavale po vodi. — o — V sklepni oceni lahko zapišemo, da je letošnje zmagoslavje še bolj imenitno kot lansko. Konkurenca je bila letos neprimerno terih so le trije ostali živi. On sam je peti privekal na svet. Po končani osnovni šoli se je šel u-čit za čevljarja. Po izučitvi je čevljaril v raznih krajih. Zaslužek je bil boren, vendar se je nekako dalo živeti. Leta 1934 je bil aktiven vojak na bolgarski meji. Ravno takrat je bil atentat na kralja Aleksandra. Spominja se, kako so morali vojaki biti v bojni pripravljenosti. Kasneje pa so morali znova priseči novemu vladarju. Leta 1944 se je poročil. V Dolenji vasi je kupil hišo in jo obnovil. Ima tri otroke, ki so že vsi zaposleni. Od takrat se je v tovarni veliko spremenilo. »Spominjam se, kako nas je včasih zeblo pri delu. Prostori niso bili o-grevani. Pa tudi ostali pogoji so bili veliko slabši, kot so danes. Montažno orodje je bilo zelo preprosto. Več del je bilo popolnoma ročnih. Sedaj pa je vse avtomatizirano«. vanje kreditov in stanovanj je še vedno popolnoma prepuščeno presoji članov stanovanjske komisije in članov sveta za kadre. V takih pogojih je včasih težko popolnoma izločiti subjektivnost pri odločanju. Razen tega se z zamenjavo članov v teh organih upravljanja stalno spreminjajo hujša, saj je najmanj deset ekip resno računalo na prvo mesto. Odločila je spet izredna izenačenost vseh Brestovih ekip, predvsem pa borbenost in želja, da bi dostojno zastopali naše podjetje. Zato velja posebno priznanje slehernemu, ki si je po svojih močeh prizadeval za Brestove barve. D. Trotovšek in B. Levec Anton Borštnik Tovariš Borštnik je veliko sodeloval v organih upravljanja in se rad vključuje tudi v drugo dejavnost poslovne enote izven delovnega mesta. Tone ves čas, od kar je na Brestu, ni nikoli razmišljal o tem, da bi si kje drugje poiskal delo. Zadovoljen je z delom in se vedno podredi ukrepom, ki so nujni za odstranitev težav. J. Klančar tudi kriteriji za dodeljevanje po-sojila in stanovanj. To pa tistim, ki grade ali čakajo na stanovanje, ne daje nobenega poroštva, kdaj in v kakšnih pogojih lahko računajo na pomoč podjetja. Pra' vilnik, ki bo to urejal, je treba torej vsekakor sprejeti še letos-V. Žnidaršič Letošnji stanovanjski krediti razdeljeni NASI LJUDJE Individualne gradnje rastejo kot gobe po dežju. Letos spet — premalo sredstev in veliko prosilcev O delu krajevnih skupnosti Skupščina občine Cerknica je za delovanje krajevnih skupnosti v letu 1972 namenila 11,7 milijona starih dinarjev. V občini pa deluje sedem krajevnih skupnosti. Za delitev sredstev je bil potreben sestanek njihovih predstavnikov. Sestanek je bil 16. junija, na njem pa so bili vsi predsedniki. Reči moram, da je bil sestanek izredno zanimiv in tudi potreben. Škoda je le, da taki sestanki niso bili pogostejši že do sedaj; za prihodnje bi bilo potrebno, da bi bili vsaj na tri mesece. Vprašanja, s katerimi se srečujejo krajevne skupnosti, so namreč tako pestra in raznolika in za občino tako pomembna, da se kaže potreba po vsklajevanju, izmenjavi mnenj in izkušenj pri reševanju posameznih vprašanj. Čeprav morda nisem poklican ocenjevati delo krajevnih skupnosti, ocena ne bo pretirana, če naj povem svoje mnenje, da krajevne skupnosti dobro delajo. To delo se kaže tudi v sporazumu o delitvi sredstev za posamezne krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti, ki so bliže gospodar- skim središčem, so z razumevanjem prisluhnile težavam tistih, ki so od teh središč odmaknjene. Mislim, da je to edino pravilno. Tako je bilo 11,7 milijona dinarjev razdeljenih takole: KS Cerknica 800.000 din KS Rakek 800.000 din KS Stari trg 800.000 din KS Cajnarje 2,500.000 din KS Begunje 1,800.000 din KS Grahovo 2,000.000 din KS Nova vas 3,000.000 din Poleg tega je bilo na sestanku enotno ugotovljeno naslednje: 1. Nujno je treba razmejiti in natančno določiti naloge krajevnih skupnosti. Doslej to namreč ni bilo enotno. Nekatere krajevne skupnosti posegajo na področja, ki morda niti ne sodijo v okvir njihovega dela, druge pa niti tistih zadev ne rešujejo, ki so izključno v njihovi pristojnosti. Torej bo treba z nekim predpisom natančno določiti, kaj ureja krajevna skupnost, kaj komunalno podjetje, kaj občina in kaj ostali dejavniki. 2. Drugo resno vprašnje je način financiranja. Treba bo uredi- Dofoodošti - mladi! DRUGIČ V ZGODOVINI — MATURA V CERKNICI. OD DVAJ SETIH ŠESTNAJST USPEŠNIH. KAKO BO S PERSPEKTIVO? Pred dnevi so se v učilnicah stare osnovne šole končali štiri dni trajajoči zaključni izpiti dijakov četrtega letnika Brestovih oddelkov tehniške šole lesnoindustrijske smeri. Uspeh je pomenli za nekatere, ki smo spremljali ta letnik skozi vse njegove vzpone in padce, nekoliko hladen tuš, še posebno, ker smo bili nekaj tednov pred tem veseli in ponosni nad popolnoma uspešno zaključenim letnikom. Nekako samoumevno smo pričakovali enak, se pravi stoodstoten uspeh tudi pri maturi. No, tudi 80 Vo je dober rezultat, še posebno dober, če ga primerjamo s tistim razredom na matični šoli v Ljubljani, katerega cela polovica sploh ni končala razreda, da o maturi ne govorimo. Prevzeti se vendarle ne kaže: učitelji, ki poučujejo na teh oddelkih, imajo v pomanjkljivostih, opaženih na tej maturi, kar bogato bero naukov za prihodnje ukrepanje. Iz vsega je treba omeniti vsaj dvoje: da srednja šola razen nekaterim izjemno častnim posameznikom ni uspela povezati razdrobljenih delov znanja v potrebno celoto in da je ustno in pismeno izražanje teh mladih tehnikov že pred tako ozko javnostjo kot je maturitetna komisija, nezadovoljivo, skoraj zaskrbljujoče nerodno. Tega ne omenjam le iz svoje ljubiteljske vneme za bogato slovenščino, pač pa zategadelj, ker si predstavljam te fante in dekleta čez leto ali dve v položaju inštruktorjev, predstavljam si jih kot sobesednike v delovnih skupinah in si jih predstavljam kot samoupravljavce. Zelo dobro je namreč,včasih kar nujno, da tisto, kar človek misli ali kar ve, zna tudi povedati ali napisati. Takšne predstave pač obletajo človeka, ko lista po maturitetnih pismenih izdelkih ali ko maturant v potu svojega obraza išče v svojih globinah izraz, ki bo povedal vsaj približno tisto, kar misli, da mora, če ne že tistega, kar želi izvedeti nebodigatreba — izpraševalec. Samo toliko grenčice v to morje veselja po vendarle uspešno končani maturi! Ni dvoma: Brest je s to maturo zabil drugi gol v naporni igri za svoje kadre! Počasi gre, toda gre: Neverjetno mnogo je dela, preden lahko enemu samemu letniku tehnikov pripneš tisti rdeči zreli nagelj! Koliko izbiranja, tekanja po osmih razredih osnovnih šol, prepričevanja, testiranja; koliko potov na matično šolo v Ljubljano; koliko te- žav ob nabiranju in verificiranju predavateljev; koliko živcev pred konferencami in koliko na njih; koliko utrudljivih popoldnevov predavateljev, koliko potrpljenja tehnologov in mojstrov v tovarnah ob praktičnem pouku in na praksi... Koliko birokracije! In vendar: za dvajset maturantskih nageljnov se vse to pozabi! Še posebno, ker smo prepričani, da smo s tem dvajsetim mladim domačinom omogočili solidno izobrazbo, da smo za to izobrazbo obogatili svoj kolektiv, da je takšno pridobivanje strokovnih delavcev najbolj zanesljivo in — gledano skozi ta očala — tudi najbolj poceni. Kaj nam je torej ob takšni ugotovitvi programirati za naslednja leta? Nič drugega kot: NADALJEVATI! Morda le še tole: šolo še tesneje povezati z BRESTOM, s kolektivom in z vodstvom podjetja, s samoupravnimi in političnimi organizacijami. Tako bi utegnili v naslednjih generacijah morda odpraviti že del očitkov, ki smo jih navrgli letošnjim maturantom. To smemo želeti dijakom mlajših letnikov, ko čestitamo maturantom k uspešno prestani preizkušnji in jim izražamo dobrodošlico v Brestovem kolektivu. J. Praprotnik ti stalen priliv sredstev za tiste naloge, ki jih morajo opravljati krajevne skupnosti, nimajo pa u-streznih sredstev. Mislim, da bi morala skupščina občine Cerknica pri tem napraviti korak naprej, ker sedanji način financiranja ni v redu. 3. Na upravi občine bi morali nastaviti referenta, ki bi skrbel za delo krajevnih skupnosti in to delo usklajeval. Računati je treba namreč, da je kadrovski sestav posameznih svetov krajevnih skupnosti dokaj različen. Nekateri so iznajdljivejši, preudar-nejši, aktivnejši, drugi manj. Zato bi bila taka pomoč potrebna. 4. Razmisliti bi bilo treba, ali je sedanjih sedem krajevnih skupnosti dovolj. Ali dovolj obvladujejo problematiko posameznih naselij? Na sestanku so menili, naj bi njihovo število povečali in da bi morala skoraj vsaka imeti neko podobno telo, kot je zdaj Krajevna skupnost. Sicer naj o tem razmišljajo pristojni forumi, menim pa, da bo vrsto rešitev najbrže nakazanih v drugem delu razprav o ustavnih spremembah. Na koncu moram vseeno poudariti, da je, tako kot povsod, mnogo odvisno od ljudi, ki delo ali organizacijo vodijo. Če so aktivni in če se angažirajo, se lahko marsikaj napravi, četudi ni sredstev. Lahko pa sredstva so, pa kljub temu ni ničesar storjenega. Zato ne bo odveč, če ponovim že tolikokrat izrečen pregovor: pomagaj si sam in ti bodo pomagali tudi drugi. T. KEBE Pred krajevnimi skupnostmi so velike naloge SPORED FILMOV ZA JULIJ 1. julija ob 17. in 20. uri — ameriški film KNJIGA O DŽUNGLI, čudovit film Wal-ta DISNEVA za stare in mlade. 2. julija ob 16. in 20. uri — ameriški film ČLOVEK IZ OKLAHOME. Razburljiva kavbojka. V glavni vlogi Rich HORN. 3. julija ob 20. uri — ameriški film KAKTUSOV SVET. Zabavna komedija, ki prikazuje zakonsko nezvestobo. Za vlogo v tem filmu je Goldie HAWN dobila Oscarja. 3. julija ob 16. uri ter 4. julija ob 16. in 20. uri — ameriški film LOVE STORY — LJUBEZENSKA ZGODBA. Romantična zgodba o bolnem dekletu in sinu bogataša. V glavnih vlogah Aly McGRAW in Ryan 0’NEAL, ki ga pozna- Novice iz poslovnih enot PROIZVODNJA V TP CERKNICA ŠE NARAŠČA Že v prejšnjih dveh številkah našega glasila sem pisal, da obseg proizvodnje v Tovarni pohištva Cerknica narašča. Tudi v maju je bil v primeri z aprilom zopet večji. Planirali smo do zdaj največji obseg 10,2 milijona dinarjev, dosegli pa smo 10,9 milijona dinarjev. Naj te podatke primerjamo z lanskimi: V milijon N din 1971 1972 Indeks Januar 4,826 8,056 167 Februar 6,051 8,657 143 Marec 5,098 9.626 189 April 3,288 10,259 312 Maj 6,360 10,937 172 25,623 47,535 186 Proizvodnja je letos kar za 86 %> večja kot lani v enakem obdobju. Tudi plan za mesec junij je znova višji kot je bil v maju. Računam, da ga bomo dosegli. Če bomo to dosegli, potem bomo ob polletju dosegli kar 58°/o letnega plana. Treba pa se bo prizadevati tudi na prodajnem področju, da bomo poletno mrtvo sezono laže prebrodili. T. KEBE NOVI DELAVCI V TP MARTINJAK Poslovni svet Tovarne pohištva Martinjak je ob koncu maja sklenil, da bo treba v to poslovno e-noto sprejeti novo delovno silo. V juniju smo sprejeli 13 novih delavcev, predvsem iz neposredne bližine tovarne. Potrebe po novih delavcih so se pojavile predvsem zaradi planskih obveznosti in nepopolno zasedene popoldanske izmene. Z novimi delavci in s pravilnim tedenskim menjavanjem izmen bodo potrebe delno izpolnjene. Še vedno pa so potrebe po moški delovni sili in sicer v strojni obdelavi lesa. Ker tako delovne sile na tem področju primanjkuje, bomo poskušali zapolniti vrzel z žensko delovno silo. Za novo sprejete delavce bo poslovna enota skupaj s centralno službo organizrala enodnevni seminar, da bi se seznanili z našo interno zakonodajo in s samoupravljanjem v podjetju. I. škrabec mo kot Rodneya iz televizijske nadaljevanke Mestece Peyton. 6. julija ob 20. uri — mehiški film POSTELJA. Uspela ljubezenska komedija. V glavni vlogi Mauricio GAR-CHES. 8. julija ob 20. uri in 9. julija ob 16. uri — ameriški film ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT. Kriminalka o zloglasni mafiji. 9. julija ob 20. uri — ameriški film PADALCI PRIHAJAJO. Film prikazuje življenje ameriških padalcev in njihove pustolovščine. V glavni vlogi Burt LANCASTER. 10. julija ob 20. uri — ameriški film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO. Napet pustolovski film. V glavni vlogi Rod TAVLOR. 13. julija ob 20. uri — francoski film MAMILO. Film prikazuje prekupčevalce z mamili. V glavni vlogi Jean GABIN. 15. julija ob 20. uri — jugoslovanski film BABJE POLETJE. Zabavna komedija, ki se dogaja na Jadranu. V glavnih vlogah Boris DVORNIK in Milja VUJANOVIČ. 16. julija ob 16. in 20. uri — ameriški film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV. Zabavna kavbojka, ki prikazuje postolovščine sedmih bratov. V glavni vlogi David BAILEY. 17. julija ob 17. in 20. uri — ameriški film OTOK ZAKLADOV. Film je posnet po znameniti knjigi, ki opisuje življenje gusarjev. V glavni vlogi Wallace BARV. 20. julija ob 20. uri — francoski film VOJSKA V SENCI. Film prikazuje odpor Parižanov v drugi svetovni vojni proti okupatorju. V glavni vlogi Lino VENTURA. 22. julija ob 20. uri in 23. julija ob 16. uri — italijanski film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE. Boj kapetana Dekstra z roparji, ki hočejo ukrasti ogromno vsoto dolarjev. V glavni vlogi Robert WOODS. 23. julija ob 20. uri — ameriški film TATVINA TAJNIH SLIK. Napeta kriminalka z razburljivim koncem. 24. julija ob 20. uri — ameriški film JEZDEC MAŠČEVALEC. Spet napeta kavbojka. V glavni vlogi James CABURN. 27. julija ob 20. uri —■ italijanski film POT SLAVE. Znani pevec Claudio VILLA nam predstavlja izreden glasbeni film. 28. julija ob 20. uri — ameriški film LJUBEZEN ISIDORE DUNCAN. Film prikazuje razgibano življenje slavne plesalke. V glavnih vlogah Vanessa REDGRAVE in Lado LESKOVAR. 30. julija ob 16. bi 20. uri — ameriški film TORA! TORA! TORA! Napad na Pearl Har-bour in začetek vojne na Pacifiku. 31. julija ob 20. uri — francoski film POT V KATMANDU. Film prikazuje življenje mladih hipijev. V glavni vlogi Jane BIRKIN. JUBILEJ Gasilsko društvo v Begunjah nicoje svečano proslavilo petdeseto obletnico. Na to svečanost so povabili vsa gasilska društva občine Na proslavi je bil tudi prevzem motorne brizgalne. Ta brizgalna je ena izmed najsodobnejših. Sredi Begunj so si gasilci zgradili vodni požarni rezervar. Za ta rezervar je dalo gostinsko trgovsko podjetje Škocjan Rakek 2.000 din, krajevna skupnost Begunje 3.000 din, vse drugo pa je članstvo društva napravilo s prostovoljnim delom. Za 50-letnico so članstvu razdelili 27 diplom za dolgoletno delo v gasilstvu. Posebne pohvale so dobili tovarna Jelka Begunje, Troha Frančiška in Mrak Janez. Društvo je lahko ponosno na velike uspehe pri svojem delu. Za 50-letnico ima novo motorno brizgalno, vodni rezervar, lep društveni prapor in nove svečane uniforme. L. Hren VESLAŠKA ujubi-jm %ANKA JEZERO V ZDA . (SLAPOV, NIAGRRi) JADRAN. OTOK hhŠh »kut) ČECEK IGRALKA melsem konec POLOTO-KR TEUCEK MuZA ljubez. i>ESfj;fr- LITER TOVARNA V CELJU SAŠKE DENARNA ENOTA Šolske. ToABE M OSNOV-KOC,. KLUB GChcRdl C. ON CANKAR ivRN Židovsko m. Em e MILANSKA OPIRA 2EST0V- NUi (KR ju H) i z d e lo valeč kuhinj iz mar i bora ŠEŠui_ KRALJ NIK RA -TE METER ZNAMKA K07METI. K AR J NED UofROM SESTAVNI del Riu.. Vijoč L ETN E ?bjdelEa L Al JE OB US ESU VOSTR VEZANE Plošče JEZERO MR SEV. SZ IT PEVKA PA-VOME TONE fim&i TOVARNA ZDRAVIL TUR V. KRST. Z v 2 ITN i K RoCELo,f Pol/skr DENARNA ENOtR me&r- volt Poe, o v kolescu ir AR Z 2 O60 C,L. MESTo ČRNE BOTANIK LINNE PANČEVO KRAJ PRi KcPRU gr. dog VETROV PKEtivRLH e. fivsTeiji OSMRT- NICE) i. Ime G ORR Š VIC.1 UMET• , UsrvRRJ/U svetlob. sveder VISOKA rOR/UKf) karta DR7AVA Pol HIMALAJO Ki sin d/plomr. ugovor ST. žiten KiRLj NEK/DSR' Dft N 2R TEM 0V2EMH m TRST ravnica LUAR V Lidiji PESNITEV w N E M. P ES. (E A N sr MOKiTZ) Kujii-NicR v LjUBLjAK velIke SHRAM&L za Što SPLET C LRS) Stopnmrs ■ SLR P UPADANJE MORSKE Gladi'ne KAMNIK GORA MR ir. M c-ji TOVARNA športne opreme IGRALKA ecKDERG KANJ Tki DIVAČI L OŠ f) Ali JV A tič Domače Z. IME (Antonija) GIBANJE PO ZRAKU otok v Irskem H 0 K/O Bivši PB.Politi k SLOV-OlRS&Euh (oiekshn.) V V N ERCEGOV. TEHNIČNI NB2IV ZA KiSlim POSAN ITF) TBfiVtC usmeAJe- ncst' derivat metana liŠRri AVfrOGR. NOVEC UUTINR Celovški uiue> DesenIška rvstobl. TErvisAČ pletena IZOČRKR FR.Uo- MEDlOGILt OTOK crAovnIcl Ki RK E jezin TU ČRNCEV BAN RM. MERA ZA MLEKO ENOTEN, SCELR AstanTin Fotore- porter VOL OČEM O DL INF) N AMEBA, NAKLEP PLOD ’.DAn Air KOLEDAR. SKLAD zmagovalec 1. lesa r i a de TEKOČA začimba KANON ODPB.TR NA V S TBNi angl ■. politik OGRAJA Geološka DoB>A v HEZOZOm DUŠA UmVlEEA ŽELEZNIKi SESTAVIL Krčiš LESNO PODJETJE IZ IZOLE p> ZIDNA prevleke del kolesa uma Jv , švedski Fi ziu (ALFRED) PRVA ČRKA A2&UU.E KiLo- liTER Dom n Če VPREŽNE Hvali' AMPER DRAG kamen Rusni NAK A vosi. PRiTOK pr/ne CK ■ Toke A Ji'. OTROK zmagovalec moške odbojke na 3. I e s a r iad i /Ritij w Cfi prireditelj 1. I esariade ► kem. SIM&OL ZA teluB OBRAT PRODAJE REKA V, TRANiij/ BREZ- ČUTEN ANDSKE ?&>- , TRDILNU/i kopersko lesno podjetje Simbol za ŽVEPLO POKRAJIN* ■ v ... /TAJ.I/1 TONA > AVTOM. OZNAKA SARAJEVA c$ o •N» e >Q •N* k KAJNOV BRAT 02fK PREHOD ČEZ potok. ?CD0SE umije t Orient* uinjsui Filozof CTSE) OKRAJŠAVA ZN uOiRHeje' RAZPIS Ob lesariadi-križanka, posvečena temu tekmovanju. Vanjo je vpletenih 12 nazivov podjetij, ki so sodelovala na tej manifestaciji. In še nagrade: 1. nagrada 100 din, 2. nagrada 80 din in 5 nagrad po 30 din. Rešitve pošljite v splošni sektor najkasneje do 22. julija. Želimo vam dosti zabave in sreče ob žrebanju. Konec dober-vse dobro Tekmovalna sezona je končana. Igralci so dobili zaslužen počitek do 1. avgusta. O uspehu, ki smo ga dosegli pri članski in mladinski vrsti, je posebej razpravljal upravni odbor in sprejel naslednje zaključke: Pomladiti je treba člansko vrsto z mladinci, mladinsko vrsto pa s pionirji; pionirje je treba vključiti v ligaško tekmovanje. Sistematično in vztrajno delo ter dobro strokovno vodstvo — trenutno imamo tri trenerje — nam daje zagotovilo, da bomo v prihodnjem obdobju dosegli še večje uspehe. 1. Krim 20 15 2 3 54:21 32 2. Medvode 19 12 5 2 56:21 29 3. Črnuče 20 11 4 5 54:33 26 4. Enotnost 20 7 7 6 35:36 19(- -2) 5. Cerknica 20 6 6 8 49:34 18 6. Logatec 20 6 6 8 39:51 18 7. Induplati 20 6 5 9 29:48 17 8. Borovnica 20 8 2 10 44:52 16(— -2) 9. Mengeš 20 6 2 12 35:51 14 10. Kočevje 19 5 3 11 26:56 13 11. Ribnica 20 2 5 13 25:47 9 LESTVICA—MLADINCI 1. Ljubljana 12 10 1 1 50:6 21 2. Olimpija 12 10 0 2 49:8 20 3. Cerknica 12 4 5 3 16:33 13 4. Apnar 12 4 4 4 21:20 12 5. Krim 12 4 2 6 16:31 10 6. Mengeš 12 2 1 9 17:35 5 7. Medvode 12 1 1 10 11:47 3 Brestov obzornik, glasilo ko-lektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJGER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK Miha ŠEPEC, Ivan ŠKRABEC, Janez in Zdravko ZABUKOVEC-Tiska železniška tiskarna v Ljubljani.