g*oitnl«a plačana v gotovini.
St. 36.
Ljubljana, te 11. oktobra 1923.
Leto ).
Ljudski tednik.
Meocivlsra© glasilo sloveraslcepo. Ijodstvai.
SS?
izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 SMat aa celo leto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Uredništvo In upmvništvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rsss: Rokopisi se ne vračajo. ----------
Razdor v SLS.
V SLS obstoji že inokaj časa razdor, M se sicer ne kaže javno, ki pa ima skrivno tako globoko zarite korenine, da bo pokazal ob svojem času brez dvoma neizogibne 'Posledice.
Kar je nekoliko samostojno mislečih pristašev SLS, je z dosedanjo politiko svojih voditeljev nezadovoljnih, ker spoznavajo, da negativno delo ne more voditi do pozitivnih uspehov in da volilci ne smejo biti samo orodje za eksperimente slučajno po protekciji na površje došlih »voditeljev ljudstva.« Drug vzrok nezadovoljnosti je dejstvo, da vodstvo SLS še do danes ni pove-dalo, kaj pravzaprav hoče s svojim avtonomističnem bojem, da še do danes ni povedalo, kakšno avtonomijo si zamišlja kot svoj cilj. Volilci SLS še do danes ne vedo, ali so avtonomisti, federalisti, monarhisti, republikanci ali pa samo pajaci dr. Korošca, ki jih cuka na vrvici, kakor se mu zljubi.
Geslo o zahtevi avtonomije se je sicer vnelo, toda. po prvem navdušenju so začeli ljudje premišljati, kaj je to avtonomija, kakšna naj bo in na kak način se more doseči. Če vpije časopisje SLS, da bo vodilo neizprosen boj za avtonomijo, potem moramo reči, naj ga le vodi. ‘kipir se sicer dandanes drag, toda neizprosen boj papir in tinta še vedno preneseta. Ali drugo vprašuje je, ali prenesejo ta neizprosen '»oj tudi ljudje?
Kolikor poznamo mi voditelje «LS, postaja njihov neizprosen boj navadna komedija, ki se tem bolj veča, čim večje poraze in neuspe-ne doživljajo poslanci SLS. Vsak tak neizprosen boj, za kakršnega
nam dajejo sijajen zgled poslanci SLS in v katerem igra neizprosni bojevnik vlogo neprestano tepenega klovna v cirkusu, se konča sicer z ogromnim aplavzom, a v zasmeh ubogega klovna.
Volilci vidijo boje don Kichota e veternimi mlini, vprašujejo sc, kaj hočejo prav za prav voditelji SLS, ki vztrajno molče in igrajo napram lastnim voiilcem vlogo- ptiča. noja. Jalsno je, da mora tako postopanje strankinih voditeljev vzbuditi nezadovoljstvo končno tudi piri ljudeh, ki iso slepo navajeni slediti svojim organizatorjem že radi tega, ker imponira obseg organizacije.
Neodločnost SLS, njeno paktiranje z ekstremnimi opozicijonal-nimi in na drugi strani zopet z vladnimi strankami, njeni popolni neuspehi na gospodarsko - političnem polju vzbuja sum, ali so voditelji SLS sploh kdaj resno mislili z gesli, ki so jih vrgli svojčais na svoje volilne programe. Veliko več simpatije bi zbudili., ako bi odločno povedali, kaj hočejo. V tem slučaju bi se pač kak del pristašev odvrnil od njih, sedaj pa zbujajo na vseli straneh nezaupanje, ker nihče ne ve, kaj so in kaj hočejo. In kakor zbujajo s svojo nespretno taktiko nezaupanje pri ljudskih množicah, tako ga zbujajo tudi pri zaveznih in nasprotnih strankah, kadar imajo ž njimi kaj opravka.
In v tem tudi tiči glavni vzrok njihovih političnih neuspehov!
Veliko razočaranje je zbudil v vrstah SLS tudi Markov protokol. O njem smo že pisali. Pri ljudeh v SLS je zbudil toliko nezadovoljstvo, da bi v stranki sami prišlo že do izbruha, ako bi ise v SLS moglo uveljaviti mnenje tistih, M nimajo po družinskih in denarnih zvezah
ožjih stikov z vodstvom stranke. Markov protokol je za vedno pečat sramote za SLS, ki ni znala v teni Markovem protokolu ničesar drugega zahtevati, kakor korita za svoje ožje strankarske pristaše, ničesar pa ne zn ljudstvo. Kako globoko je padlo časopisje SLS, nam je dokaz ravno to, da najde samo eno opravičilo v napadih na radikalno vlado, ki tega protokola ni izpolnila. Pašiču pa je treba šteti skoro v čast, da je spravil ta protokol v žep, ko je videl, da gre našim SLS-arjern samo za korita, ne pa za koristi ljudstva.
V tem protokolu ni nobene besede o avtonomiji, o ljudski samoupravi, o ljudskih pravicah. Časo-pije SLS, ki sedaj neprestano vpije, da je Pašič kriv vsega, ker jim ni odobril Markovega protokola, pa seveda popolnoma pozablja povedati, zakaj nista pri podpisu tega protokola zastopnika SLS stavila zahteve po avtonomiji Slovenije, za katero se hoče baje neizprosno botri ti. Pašič je spoznal iz Markovega protokola, da sploh nima opraviti z resnimi ljudmi, pač pa z barantači, ki so jim avtonomistična gesla samo krinka za korist olovne in osebne politične namene. Spoznal je, da bo s temi ljudmi tudi na drug način lažje in cenejše opravil, pa jih je pognal v opozicijo. Saj je vedel iz Markovega protokola, da jih more kupiti, kadar hoče.
Kako so se voditelji SLS ponujali radikal, brez izahteve po avtonomiji Sloveniji, je najboljši dokaz, da iso delali z vsemi močmi za sestavo homogene radikalne vlade v upanju, da jim bodo radikalci prepustili ljubljansko pokrajinsko upravo in Slovenijo v osebno eksploatacijo. In sestavo iradikalne ho-
mogene vlade je slavilo časopisje SLS kot uspeh taktike Jugoslovanskega kluba!
In ni bilo voditeljem SLS takrat nič za avtonomijo Slovenije, kakor jim sedaj mi nič zanjo, ko se vežejo v parlamentu z centralističnimi demokrati in zemljoradniki, da ise bore sedaj proti isti vladi, ki so jo pred par meseci omogočili, ko so upali, da jih bo nagradila z mastnimi koriti.
Doma se časopisje SLS prereka z demoikratskimi listi in s Ruclje-vim »Kmetijskim listom«, v Bel-gradu pa paktira dr. Korošec z demokrati in zemljoradniki, med katerimi je tudi posl. Pucelj.
V	vsem delu SLS se kaže neprestano že tolikrat predbacivana dvojna morala njenih voditeljev, ki je vzrok, da nihče več ne verjame njihovim besedam in da zato tudi neprestano sprejemajo samo brce od povsod, kjer iščejo pomoči.
Im ni čuda, da zbujajo taki uspehi in tako postopanje nezadovoljstvo med pristaši SLS. Na eni strani vidijo popolno breznačelmost, na drugi popolno nesposobnost svojih voditeljev. Najhujše pa, kar zbuja to nezadovoljstvo, je to, da smatrajo voditelji SLS široke ljudske množice samo dobre za glasovanje pri volitvah, ne pa za sood ločevanj e pri vodstvu strankinih in političnih poslov.
V	SLS se pripravlja razdor, do katerega bo brezdvomno prišlo vsled breznačelne in nedosledne po-
• 11 tike ‘SLS. Voditelji SLS bodo morali jasno povedati, kaj hočejo in kaj nameravajo, in tedaj bo došlo do razčiščen j a v SLS, kar bo samo pozdravljati s stališča javne in politične morale.
Prenehati mora hinavstvo in brezvestno varovanje ljudskih množic. Ali vrše zastopniki ljudstva program, na katerem so bil izvoljeni, ali pa naj odstopijo in prepuste ljudstvu pravico, da jih sodi.
Konec mora biti varanja in hujskanja ljudstva s praznimi frazami, povedo naj, kaj hočejo in kaj znajo. Nesramno je, ako izrabljajo ljudsko zaupanje v svoje samopaš-ne namene in pozdravili bomo vsako gibanje, ki bo šlo za tem, da se osvobodi naše ljudstvo dvoličnosti voditeljev SLS. Vodimo jasne račune!
Majic in razširjajte „Ljučslii tedalfe"!
Ob triletnici poraza na Koroškem.
Včeraj so minula, tri leta, odkar •smo izgubili plebiscit. Z žalostjo v srcu se spominjamo usodnega dne, ko je bila odtrgana od skupnega slovenskega narodnega telesa slovenska Koroška, izibelka slovenstva.
Nebo napačno, ako ob tej priliki navedemo besede, ki jih je napisal povodom ponesrečenega plebiscita na Koroškem v svoji brošuri »Moj odgovor« dr. Ivan Šušteršič, ki pravi:
»Kako je bilo mogoče, izgubiti slovenski Korotan ? Za to je že bilo treba najmočnejšo esenco koncentrirane politične upravne nezmožnosti in nerodnosti. Patent na to esenco ima SLS zase in je žalibog ravno na Koroškem našla zanjo dober trg ...
Prva pogreška je bila tudi v tem oziru storjena na mirovni konferenci v Parizu. G. Pašič je v skupščini povedal, da M bili slovenski Korotan lahko dobili v Parizu brez plebiscita. To je tako evidentno, da te Pašičeve izjave niti treba ni bilo. Če so Čehi dobili 3 milijone Nemcev brez plebiscita, zakaj ne bi bili dobili Jugoslovani ravno tako gladko borih stotisoč Slovencev?! Kdo je kriv, da se je ta zadeva v Parizu tako temeljito zavozila? Pašič prav gotovo ne, ker zanj ni bilo niti najmanjšega razloga, odkloniti tako možnost. Ovira je zamogla priti le od bliže prizadete strani. Klerikal-na stranka j e brili rala s svojo odsotnostjo v Parizu in tedaj nosi stvarno odgovornost za to zamujeno priliko. Iz okoliščin se da pa sklepati, da je bila slovenska vlada naravnost vprašana od belgrajske vlade, kaj misli v tej .zadevi. In zelo verjetno je, da je slovenska vlada dala sledečo informacijo: O ugodnem izidu plebiscita v prvi coni ne more biti dvoma in zmaga v prvi coni nam obeta skoraj sigurnost zmage v drugi coni in — Celovec bo naš. Dobiti Celovec je bila parola — in izgubilo se je vse.
Pamet je velevala, vzeti v Parizu kar se je nudilo: Slovenski Korotan. Dolžnost vodilne slovenske stranke je pa bila, zahtevati, da se ta sprejme in ne loviti vrabca na strehi, ko je držala goloba v roki.
Če pa se je že določil plebiscit, potem je bila naloga pametne, umerjene, četudi močne uprave, da ne zruši ugodnega razpoloženja ljudstva, ki je 1. 1919 brez dvoma vladalo v plebiscitni coni. iSlorvcnska vlada je na podlagi takratnega razpo-
loženja v Korotanu pravilno poročala, da na ugodnem izidu plebiscita v prvi coni ni dvomiti. Računala je z neizpodbojnimi konkretnimi či-njenicami, ki so: slovenska, večina, premočni dinamični pritisk popolnega nemškega in avstrijskega zloma, okupacija tega ozemlja po jugoslovanskih četah in, kar je glavna stvar, zasiguranje slovenske uprave tega teritorija do plebiscita in pa gospodarska mizerija v Avstriji ter nerazmerno ugodnejši gospodarski položaj Jugoslavije — kar je prizadeto prebivalstvo imelo neposredno pred očmi. Samo z odločilno činjenico takratna slovenska vlada ni računala: s svojo lastno nezmožnostjo. In ta nam je »zafurala« slovenski Korotan...
Treba je bilo prav izredne, uprav vzorne nerodnosti m kratkovidnosti slovenske vlade, da se je v dveh letih njene uprave popolnoma uničila tako ugodna situacija v plebiscitnem teritoriju in preobrnila v nasprotje.
Ne varajmo se o tem, kar v slovenskem Korotanu oznanjujejo vrabci z vseh streli: dveletna slovenska uprava je postala grobokop slovenskega Korotana .Odgovornost za to upravo zadene tistega, ki je imel v roki slovensko vlado v Ljubljani. Ta vlada je pa bila v navedenem času, zlasti pa v obeh odločilnih dobah v rokah SLS. Pravim, v obeh odločilnih dobah: spočetka, ko ise je slovenska uprava uvedla in organizirala in pa v plebiscitu neposredno preidoči dobi. Kratka vmesna dr. Žerjavova doba pride komaj v poštev. Pristaši mlade SLS so organizirali slovenski Korotan in so ga imeli do dneva plebiscita v svojih rokah. Pa še več. Na čelu slovenske vlade je .stal v obeh odločilnih dobah koroški specialist, za časa rajnke Avstrije dolgoletni voditelj koroških Slovencev, ki se v tistih časih ni mogel zadosti iznositi nad menoj, da mu nisem iztrgal (s čim?) slovenskega Korotana iz nemškonacionn 1-nih krempljev in položil kot pečenega piščanca na njegov krožnik. Tisti koroški specialist, ki je glasno protestiral, če sem mu hotel glede vodstva komškega slovenstva kaj svetovati, češ da tega ne razumem, da so na Koroškem vse druge razmere in da je samo njegova politika prava itd.
Zgodovinska ironija je vrgla dr. Brejcu v naročje slovenski Korotan. Tu ga imaš in drži ga! Usoda in dr. Korošec sta mu dala v roke vso oblast v slovenskem Korotanu. Uprava, uradništvo, žandar ji in vojaštvo, državna blagajna in ljudska prehra-
na, šola in tisk — z eno besedo vse, kar v javnem življenju kaj šteje, kar daje upliv in moč brihtnemu vodniku, vse je bilo združeno v njegovih rokah. Treba je bilo vsa ta sredstva le modro porabiti ... Dan plebiscita je imel biti dan priznanja, častni dam za nekdanjega tako požrtvovalnega voditelja koroških Slovencev. Ljudstvo je imelo svobodno izreči svojo sodbo.
In izreklo jo je.
Pod isardonskim posmehom cele Evrope je slovenski Korotan, po svoji lastni samoodločbi, šel v nemško Avstrijo!«
Tako je! Ob izgubi slovenske Koroške se potrkajmo na svoja prša, gospodje SLS! Vaša popolna nesposobnost je bila kriva, da smo zgubili koroške Slovence in nihče drugi. Tu se ne morete izgovarjati n. pr. na osrednjo vlado v Belgradu, ki vam je prepustila na zahtevo denar, silo in vse, kar iste hoteli. In naravnost nesramno demagoštvo je, če piše včerajšni »Slovenec«, da nam je bila na Koroškem zadana rana po privoljenju Belgrada. Belgrad nam je dal takrat na razpolago vse, kar ste hoteli, in v tedanji belgrajski vladi so sedeli zastopniki SLS z dr. Korošcem na čelu.
Otresajo se danes voditelji SLS grehov, ki iso jih zakrivi M, toda nikdar ne bodo izbrisali s svojega čela pečata sramote, da so imeli takrat ko isimo izgubili koroški plebiscit, vso moč na pokrajinski vladi v svojih vokali in velik vpliv v osrednji vladi.
Kakor sc ima slovensko ljudstvo pokoriti za ta greh SLS, tako se 'hna tudi pokoriti za neštete druge, ki so se zgodili pod zaščito in vodstvom voditeljev SLS.
.Danes premišljujemo in kujemo načrte,.kaj bi se dalo storiti za slovenski Korotan, ki se mu ne odrekamo, dasi je usoda odločila v našo škodo. Zavedamo se, da bo po nabavnih zakonih združevanja sorodnih narodov in plemen prinesel zgodovinski razvoj tudi zedinjenje koroških -Slovencev s svojimi brati v Jugoslaviji. Vemo, da bo tudi po-jnvnan koroški plebiscit od 10. ok-mbra 1920., toda zavedati ise mora-'jho, da ne smemo nikdar več dovo-pti, da bi v velikih trenutkih vodih 8e kdaj usodo slovenskega naroda niali ljudje!
Prispevajte v naše sklade!
Politični pregled.
Narodna skupščina je sprejela pretekli teden predlog, da se povišajo poslanske dnevnice od 180 na 300 dinarjev. Narodna skupščina je sprejela ta sklep istočasno, ko rešuje zakon o taksah. Istočasno, ko se nalagajo prebivalstvu nova bremena, si narodni poslanci zvišujejo prejemke.
V razpravi o zakonu o taksah je finančni minister dr. Stojadinovič izjavil, da se s tem zakonom izenači finančno zakonodajstvo za vso državo. Pristojbine so danes razmeroma nižje kakor pred vojno. Naš proračun za prihodnje leto znaša 10 milijard in 324 milijonov dinarjev. Vladi je uspelo, da vzpostavi ravnotežje v proračunu, to pa na ta način, da dobi 500 milijonov dinarjev iz neposrednih davkov, 300 milijonov dinarjev iz monopolskih taks, 200 milijonov od zvišanja železniških cen, 100 milijonov pa iz povišanja taks, skupno 1 milijardo 100 milijonov dinarjev.
Pretekli teden je bila v skupščini na dnevnem redu interpelacija posl. Puclja, pri katerem so orožniki kot odgovornem uredniku „Kmetijskega lista“ na podlagi privatne obtožbe izvršili hišno preiskavo. Interpelant je ugotovil, da sta bila s tem kršena čl. 17 in zlasti čl. 88. ustave, ki garantira poslancem imuniteto. Minister pravde je izjavil, da je Pridjeva pritožba upravičena, v kolikor se tiče čl. 17. ustave (pisemska tajnost). Zato je odredil, da se krivci kaznuje-je. Posl. Pucelj se ni zadovoljil z ministrovim odgovorom in je naglašal, da je kršen tudi člen 88. ustave. Končno je minister pravde izjavil, da je bila v resnici žaljena imuniteta poslanca, ter da bo izdal sodiščem odredbo, da se taki slučaji ne smejo več dogajati.
Interpelacija posl. Nikole Srete-noviča na finančnega ministra je navajala, da je bila sestra džemijetske-ga posl. Kenana Zije aretirana zaradi tihotapstva in obsojena na 10 tisoč Din globe. Medtem so se vršila pogajanja džemijeta z vlado in carinska direkcija je kazen odpustila. Finančni minister je izjavil, da ni šlo za tihotapstvo, temveč za netočne napovedi. Poslanec Sretenovič je zahteval, naj se vladi izreče nezaupanje, a je bil njegov predlog odklonjen.
Na seji od 5. t. m. je pri razpravi zakona o taksah izjavil zemljoradnik Voja Lazič, da zemljoradniški klub odklanja vsako odgovornost za sprejem tega zakona, nakar so zemljo-
radnik! v znak protesta zapustili skupščinsko dvorano.
Na sobotni seji je zahteval demokratski poslanec Manojlo Sokič, naj se v zapisniku ugotovi, da so na seji prejšnjega dneva zemljoradniki zapustili zbornico .Tajnik je sprejel ta popravek, nakar je predsednik izjavil, da je zapisnik sprejet. Toda demokrat Pera Markovič je zahteval, naj skupščina glasuje o zapisniku in naj se prej ugotovi kvorum. Predsednik je na njegovo zahtevo odredil pozivanje poslancev. Zapisnik je bil nato sprejet s pripombami g. Sokiča.
Sporazumno so se konstituirali odbori za konvencijo z Avstrijo in za ustavitev agrarnih pravd v Dalmaciji.
Skupščina je nato nadaljevala razpravo zakona o taksah. Demokrat Miloš Savčič je poudarjal, da je finančna politika sedanje vlade škodljiva pridobitnim slojem. Dokazoval je, da bodo vse takse, ki se nanašajo n. pr. na delniška društva, plačali naposled v ogromni večini mali konzumenti. Nastopil je proti taksam na hranilne vloge in proti obdavčenju vlog. Finančni minnister dr. Stojadinovič je poudarjal, da je tečaj dinarja v Curihu, ko je on prišel na vlado, bil 5.40, a danes je 6.40. V svojem govoru je polemiziral s predlogom predgovornika za uvedbo zlate valute. Meni, da bi bilo to napačno, ker bi se v tem slučaju morala uvesti najmanj relacija 1 : 16. To bi značilo za večno onemogočiti popravo dinarja.
V ponedeljek je bil narodni skupščini predložen zakonski predlog o ustrojstvu sodišč, ki je bil odkazan zakonodajnemu odboru. Ministrski predsednik Pašič je predložil zakonski predlog o narodnem priznanju kralju Petru I. in o narodnem priznanju zaslug za domovino. Po predlogu za narodno priznanje kralju Petru se v znak narodne hvaležnosti za velike zasluge za osvobojeje in zedinjenje našega naroda v nacijonalno državo postavi kralju Petru I. v Belgradu spomenik. Za izvršitev tega zakona bo skrbel minister ver z odborom, ki se bo ustanovil z „zakonom o narodnem priznanju zaslug za domovino“, a izdatki za nostavitev tega spomenika bodo obremenili kredit, ki se bo predvidel z istim zakonom.
Zakonski predlog o narodnem priznanju zaslug za domovino pa določa, da se v znak narod, priznanja in spoštovanja nap ram manom bojevnikov, ki so slavno padli v balkanskih in v veliki svetovni vojni za os-vobojenje in zedinjenje našega tro-imenega naroda, vsako leto postavi v proračun najmanj 10 milijonov di-
nar jev, da se ovekoveči narodna hvaležnost napram borcem, ki so s svojim življenjem odkupili svobodo in zedinjenje našega troimenega naroda.
Postavil se bo dostojen „spominski hram osvoboditeljem“, ki bo ovekovečil spomin padlih vojnikov in služil pokolenjem kot vzgled požrtvovalnosti za narodno svobodo in neodvisnost. Vojaška pokopališča se bodo čuvala in vzdrževala v smislu zakona z dne 22. februarja 1902 „o ureditvi naših vojniških pokopališč“, dokler se „spominski hram osvoboditeljev“ ne postavi, kamor se bodo prenesle kosti padlih vojakov, a na zidovih hrama se bodo napisala njih imena. Narodna skupščina bo v znak narodnega priznanja odredila enkrat za vselej denarno nagrado še živim vojakom in državljanom, ki so se odlikovali med vojno, a otrokom in starim roditeljem umrlih vojnikov se bo odredila dosmrtna podpora.
Zaslužni sinovi našega naroda, ki so umrli, izpolnujoč vojaško ali državljansko dolžnost, se bodo prenesli čimprej na državne stroške v novo grobnico ter se jim postavi dostojen nadrobni spomenik. Med temi so v prvi vrsti: vojvoda Radomir Putnik, Andra Nikolič, bivši predsednik narodne skupščine, vojvoda Živojin Mišič, Stojan Novakovič, bivši narodni poslanec in ministrski predsednik, dr. Laza Paču, bivši finančni minister, dr. Milenko Vesnič, bivši narodni poslanec in ministrski predsednik, prota Milan Djurič, bivši narodni poslanec itd.
V torek je narodna skupščina nadaljevala debato o izpremembah in dopolnitvah k zakonu o taksah. Posl. Pucelj je izjavil, da ne more glasovati za zakonski predlog, ker je nesocialen. Naglašal je, da nosijo vso krivdo podpisniki Markovega protokola, ako se sedanja vlada umetno drži na krmilu. Izjavil je svojo solidarnost z zemljoradniki in zapustil v znak protesta skupščino. Posl. Pera Markovič je kritiziral takse na pritožbe proti volitvam ter sodne, šolske in cerkvene takse ter ironiziral določbo, da se more dobiti oproščenje od takse šele po predhodnem zaslišanju generalne direkcije posrednih davkov. Izjavil je, da bo demokratski klub glasoval proti zakonu. Posl. Hans Moser je izjavil, da bo nemški klub glasoval za zakon. Po sklepnem govoru poročevalca večine posl. Kočiča je sledilo glasovanje. Zakon je bil v načelu sprejet s 104 proti 64 glasovom. Zemljoradniki so se absentirali.
Reško vprašanje. Listi poročajo, da se v kratkem sestaneta ministrska predsednika Mussolini in Pašič. Belgrajska „Tribuna“ sodi, da bo osebni razgovor med obema vodilnima državnikoma Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev mnogo doprinesel do tega, da se razbistri zamotani položaj med obema sosednjima državama. Oba izkušena državnika sta opetovano dokazala svoje zmožnosti in trdno voljo, da se ves spor reši mirno in v varovanju obojestranskih interesov. Oba stremita za tem, da se ohrani v Evropi mir, ki je sedaj bolj potreben kot kdaj poprej. — Reški poročevalec lista „Times“ je nedavno poslal svojemu listu nekaj simpatičnih poročil povodom italijansko-jugoslovanskega spora in pravi, da dve misli vodita italijansko politiko, kar se tiče Reke: prva je nevarnost Reke kot tekmovalke tržaškemu pristanišču, druga pa je značaj Reke za razvoj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki tekmuje z Italijo na Jadranu. Zato ne želi Italija okrepitve Jugoslavije. Jugoslovanski narod je sposoben za življenje in Jugoslavija je dežela ogromnih naravnih bogastev, ki t>o postala močna država z razvojem svoje trgovine. Toda razvoj jugoslovanske trgovine ni mogoč brez dostopa države do morja. Reka kot svobodna luka bi zadostila potrebam kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaradi tega ne želi Italija samostojnosti Reke. Svobodno pristanišče Reke ne bi koristilo le državam osrednje Evrope, ampak tudi deželam, ki z njimi trgujejo. Tudi angleški interesi zahtevajo svobodo za reško luko. Bilo bi proti britanskim interesom, da bi se trgovina mlade jugoslovanske države, ki ima veliko bodočnost, udu-šila iz političnih razlogov. Istra, čije prebivalstvo je v pretežni večini jugoslovansko, je hitro izgubila svoj gospodarski razvoj, čim je prišla pod italijansko upravo. Pulj je sedaj mrtev, in Reka bi delila isto usodo, ako pride pod Italijo.
Bolgarska in Jugoslavija. V petek se je v Sofiji sestala jugoslovansko-bolgarska komisija za izpolnitev niške pogodbe. Predsednik bolgarske vlade Cankov je otvoril prvo sejo z govorom, v katerem je dejal, da se čuti srečnega, ker more v Sofiji pozdraviti delegacijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naloga bol-garsko-jugoslovanske komisije je sanirati položaj, katerega je povzročila vojna med bratskima narodoma. Zbližanje, začeto v Nišu, je dejal Cankov, je treba dovršiti v Sofiji, kjer se mora utrditi s čvrsto podlago. Radi ideje balkanskega slovanstva je
upati, da se sporazum stopnjema doseže. Sporazum mora zadovoljiti koristi in čuvati dostojanstvo obeh držav, Bolgarije in Jugoslavije.
Po revoluciji v Bolgariji. Poslednje vesti iz Bolgarske poročajo, da so bili poraženi zadnji vojni oddelki vstašev. Več oddelkov vladnih čet se je že vrnilo v Sofijo, kjer so jih vladni pristaši sprejeli z ovacijami. Vlada vzpostavlja po pokrajinah red, zlasti v krajih, kjer so bili vstaši gospodarji in od koder so med revolucijo pobegnili uradniki. Železniški promet je skoraj popolnoma urejen in je na glavnih progah že normalen. V Sofiji se življenje zopet oživlja, obstoji pa še prepoved svobodnega gibanja ponoči. — Sofijska vlada je zahtevala potom svojega poslanika od jugoslovanske vlade, naj se izročita bolgarska komunista Dimitrijev in Kolarov, ki sta pobegnila na jugoslovansko ozemlje. Naša vlada smatra oba za politična begunca, ki jima ne more ovirati svobodnega gibanja. Pazila bo samo, da ne bosta vršila nobene propagande. Kakor sodijo, bosta Dimitrijev in Kolarov odpotovala v inozemstvo. Bolgarska vlada je preklicala obsedno stanje na vsem državnem teritoriju, razen v okrajih Sofija, Plovdiv, Vidin, Stara Zagora in Varna.
Nova nemška vlada. V Nemčiji se je po daljših pogajanjih sestavila nova koalicijska vlada, v kateri so zastopane vse stranke razun komunistične levice in skrajne desnice. Izvršene so bile le nekatere osebne spremembe in se je med drugimi umaknil tudi dosedanji socijalistični finančni minister dr. Hilferding. Novi kabinet je sestavljen nastopno: državni kancler in zunanji minister dr. Stresemann; minister za obnovo Schmidt; notranji minister Sollmann; finančni minister dr. Luther; minister za gospodarstvo Koeth; delovni minister dr. Braun; pravosodni minister dr. Radbruch; minister za državno hrambo dr. Gesslcr; poštni minister dr. Hoefle; prometni minister Oeser; minister za zased, ozemlja Fuchs; ministrstvo za prehrano še ni zasedeno. Vlada je predložila državnemu zboru pooblastilni zakon po katerem se vlada pooblašča, da sme za bližnjo bodočnost potom na-redb izdajati zakonske določbe gospodarske in socialne vsebine, v kolikor to nujno zahteva ureditev go-spodarsko-soeialnih razmer v državi. Vlada pri tem ni vezana na obstoječe zakone in tudi ne na določbe državne ustave. Mora pa naredbe nemudoma predložiti državnemu svetu in državnemu zboru, ki imata pravico vsako naredbo potom navadne ve-
čine razveljaviti. Najkasneje s 31. marcem 1924. izgube vse te izjemne uredbe svojo pravomoćnost. Pooblastilni zakon se ne nanaša na zadeve, ki se tičejo delovnega časa in prejemkov malih rentnerjev. Te so slej-koprej pridržane redni zakonodaji. Državni svet je vladni predlog pooblastilnega zakona po kratki debati sprejel s potrebno dvetretjinsko večino.
Revolucija na Turškem. Predlog Kemalpaše, da se Turčija proglasi za republiko, je izzval med mohamedanskim prebivalstvom velik odpor. V Mali Aziji se širi organizacija pristašev kalifa in sultana, ki napoveduje Kemalpaši brezobziren boj. Po zadnjih vesteh je prišlo že do krvavih s-n^nfjdov ter se je pri Trapezuntu vršila srdita bitka med vladnimi četami in pristaši starega režima.
INOZEMSKE VESTI.
* Vprašanje slovenskih šol v Italiji. Odprava slovenskih šol v Primorju je razburila duhove. Seveda se tudi v Italiji dobe ljudje, ki obsojajo protislovansko gonjo italijanskih šovinistov, a njihov glas ostane seveda glas vpijočega v puščavi. Tako je v veronskem listu „Corriere del Mattino“ priobčil dr. Saladini članek, ki se bavi z slovenskim šolskim vprašanjem in pravi, da uči stoletno izkustvo, da poznavanje tujih lezikov ni samo izdaten pripomoček v strašni borbi življenja, marveč tudi mogočno orožje v sporih med narodi. Ugotavlja, da so narodne manjšine v drugorodni državi obvezane v veliko spoštovanje državnega jezika, vendar bi morali današnji razvneti na-cijonalisti razumeti, da to dolžno spoštovanje ne bi smelo iti tako daleč, da bi se manjšine odrekale svojega iastnega jezika in svoje šole. Učenje lastnega jezika je zaklad in sveta imovina tolike vrednosti, da ima vsaka manjšina, tudi še tako neznatna po številu prebivalstva, pravico, da se uči ta jezik, da ga goji in govori v javnih šolah, v javnosti, pri učenju jezika asimilacijskega naroda. Poizkusi za asimilacijo drugega naroda — četudi jo dopuščajo zgodovinske in naravne pravice nadvladja enega naroda nad drugim — ne pomenijo, da se ima ta poslednji absorbirati, uničiti ter da se mu mora kratiti raba njegovega jezika. Zgodovina uči, kako so starim Rimljanom stari Grki nari-njali svojo kulturo in kako so z učenjem svojega jezika naravnost preplavili latinske pokrajine, in kako tudi v sodobnosti Anglo-Saksoncem — kljub vsem zatiranjem 'n Pritiskanju — ni uspelo v Indiji, da bi Povsem vsilili svoj jezik. Zato bi moral — nadaljuje dr. Saladin — biti pouk v javnih šolah v priključenih pokrajinah povsem slovenski s slovenskimi učitelji, a italijanski jezik naj bi se poučeval v posebnih, dodatnih nrah! Še le pozneje, ko se obe plemeni bolj
zedinita, se bo moglo dovoliti več Sasa za italijanski jezik, ki pač mora biti uradni jezik spisov in vladnih odredb. Kako hočete, pravi dalje, da bi razum malčkov, ki ves dan poslušajo govorico v svojem zvočnem slovanskem jeziku, razumeli najelementarnejšo nomenklaturo v jeziku, ki je njihovim očetom in njim samim popolnoma nepoznan? Taka zahteva je v resnici brez vsakega človečanskega duha! Niti mnogojezična Avstrija se ni ponižala do takega nezmisla. Ne more z navadno malo slovnico in s kratkim italijanskim slovarjem izbrisati spominov, nežnih popevk čustvenih tradicij slovanskih pesmi, ki so jih čuli že v zibeli in v naročju dojilke. — To je res pameten glas z italijanske strani, kakršnega se redkokdaj čuje. Ne verjamemo pa v uspeh!
* Jugoslovanski poslanci v italijanskem parlamentu: Josip Lavrenčič, dr. Karol Podgornik, dr. Ulikse Stanger, Virgilij Šček, dr. Josip VVilfan, so objavili izjavo, v kateri protestirajo proti načrtu rimske vlade, vpeljati v slovenske ljudske šole italijanščino kot učni jezik, ker je s tem ukrepom italijanska vlada položila roko na najelementarnej-še in najsvetejše pravice našega ljudstva, izvršila napad na naravno pravo, ki ga civilizirano človeštvo priznava vsem narodom in vsem plemenom na svetu. Da se mora vršiti poduk in vzgoja mladine izključno v materinem jeziku, je načelo, ki je postalo last kulturne zavesti vsega sveta in ki je sprejeto med temeljna določila mednarod. prava. v posebnih pogodbah za zaščito manjšin. Te pogodbe, ki so se naložile državam s sodelovanjem Italije, slovesno proglašajo pravico narodnih manjšin, vključenih v meje drugorodnih držav, da se mora vršiti poduk njihovih otrok v materinem jeziku. Zastopniki petdesetih držav, ki so podpisali listino o Zvezi narodov, so se slovesno obvezali, da bodo ščitili in branili to naravno pravico narodnih manjšin solidarno in z vsemi svojimi organiziranimi Silami. Da je bila kraljevina Italija oproščena, se še posebej obvezati, da bo spoštovala pravice svojih narodnih manjšin, ne pomeni, da sme danes poteptati načela, zajamčena od Zveze narodov, koje članica je. Kraljevina Italija je bila oproščena posebnih pisanih obveznosti do svojih narodnih manjšin le zato, ker je njena vlada zagotavljala, da bo Italija kot kulturna država sama od sebe in brez pravne sankcije spoštovala življenske pravice drugo-rodcev s svojo narodno častjo in s svojim slovesom kulturne države. Končno pravi izjava, da protikulturni zakon o poitalijančenju slovanskih ljudskih šol ni še objavljen v uradnem listu, a so ga šolska oblastva v Julijski Krajini začela že na vsej črti izvajati. To postopanje je protizakonito in zato so vsi ukrepi šolskih oblastev neveljavni. Toda tudi ko bi zakon izšel v uradnem listu, bi ga nikdar ne mogli priznati. Noben narod, ki ima v sebi še nekaj ponosa, ne more priznati zakona, ki je naperjen proti njegovi duševni eksistenci. Tak zakon je nemoralen in zato neobvezen.
*	Novi tržaški škof. Prihodnjo nedeljo bo goriški nadškof dr. Sedej posvetil novoimenovanega tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja.
*	Volitve v Avstriji. V nekaj dneh se bodo vršile v Avstriji državno- in deželno-zborne volitve. Koroški Slovenci se za volitve pridno pripravljajo in živahno gibljejo. „Koroški Slovenec“, ki se tiska na Dunaju, poroča, da so za avstrijski državni zbor določeni naslednji trije slovenski kandidati: Dr. Franc Petek, zdravnik v Velikovcu; Ivan Stare, župnik v Hodišah in Ivan Vošpernik, posestnik v Podravljah. Za koroški deželni zbor je pa naslednjih 10 kandidatov: dr. Fran Petek; Vinko Poljanec, župnik v Škoci-janu; Anton Gastl, posestnik v Šebnu pri Maloščah; Ferdinad Krajger, posestnik v Štebnu pri Šmihelu; Ivan Vošpernik, posestnik v Podravljah; Franc Kriegel, posestnik v Zahomcu; Anton Gril, posestnik na Plazni-vi; Jožef Križnik, posestnikov sin v Šmar-jeti v Rožu; Valentin Rutar, posestnik v Št. Petru na Vašinjah in Ant. VVarmuth, posestnik v Brdi na Žili.
*	Brezposelnost na Angleškem. Iz Londona poročajo, da je število brezposelnih znašalo 24. septembra 1,232.000, t. j. 3.847 več kakor teden poprej in 253.878 manj kakor 1. januarja 1923. Izmed brezposelnih je 918.700 moških, 44,300 dečkov, 228.100 žensk in 40.900 deklic.
*	Šaljapin v Pragi. Kakor poročajo praški listi, nastopi v tekoči sezoni znani ruski pevec Šaljapin kot gost na dveh večerih v Pragi. Za vsak večer dobi ogromni honorar v znesku 100.000 čK.
POLITIČNE VESTI.
-r Ukinjenje medicinske in filozofske fakultete v Ljubljani. Za
vseučilišče v Ljubljani smo se Slovenci cpod Avstrijo zaman borili desetletja. Po ustanovitvi Jugoslavije smo dobili v Ljubljani vse fakultete, četudi deloma okrnjene. Človek bi pričakoval nadaljnjega izpopolnjevanja našega vseučilišča, najvišje naše prosvetne ustanove, odkar pa vodi slovensko politiko SLS grozi nevarnost, da izgubimo po par letih celo bogoslovno in tudi medicinsko fakulteto. Dne 9. t. m. je bil članom finančnega odbora razdeljen redni državni proračun za leto 1923 in 1924. Redni izdatki znašajo 6.330,270.275 Din 50 par, redni dohodki pa 8.737,694.905 Din. Izredni izdatki znašajo 4,310,729.274 Din 40 par, izredni dohodki 1.606,305.095 Din. Pri ogromnih Izdatkih pa ni več imesta za stroške ljubljanske medicinske in bogoslovne fakultete, člen 83. predloženega finančnega za-'korna za leto 1923/24 se namreč glasi: »Minister za prosveto se poobla-
šča, da ukine pravoslavno 'teološko fakulteto v Zagrebu in katoliško teološko fakulteto in medicinsko fakulteto v Ljubljani.« Tako se nam godi, ko zagovarjajo in branijo slovenske koristi v Belgradu poslanci SLS! Če hoče vlada štediti, naj šteli tam, kjer je to potrebno in mogoče, ne pa pri prosvetnih ustanovah. Dolžnost poslancev pa bi bila, la povedo to osrednji vladi na pri-meren način, da ne bomo vsled njihove nesposobnosti izgubili še tistih par dobrot, ki nam jih je 'svobodna Jugoslavija prinesla. Bomo videli, ali bodo naši poslanci tudi po razpravi o rednem državnem proračune prinesli domov same brce, kakor so jih po sprejetih proračunskih Ivanajstinah in zakonu o taksah. Upanja imamo malo, da bi dobili kaj drugega, a v interesu našega slovenskega naroda bi želeli, da bi imeli več uspeha kakor doslej. Če bi udarci obsedeli na njihovih plečih, bi bili mi morebiti zadnji, ki bi protestirali, toda težo bremen nosi slovensko ljudstvo in zato nas brce, ki jih dobiva dr. Koroščeva kompanija ne morejo veseliti, kakor bi sicer želeli. Zato moramo zahtevati od njih, četudi dvomimo nad njihovo sposobnostjo, da vrše v polni meri svojo dolžnost, za kar so bili izvoljeni. Če bosta medicinska in bogoslovna fakulteta v Ljubljani odpravljeni, bo zgodovina beležila, da se je to zgodilo takrat, ko je imela SLS v Sloveniji skoro vse poslanske mandate v svojih rokah. In zgodovina bo SLS obsodila .
+ Poslanci SLS proti povišanim poslanskim dnevnicam. V narodni skupščini so poslanci SLS najožji zavezniki bosanskih muslimanov pod vodstvom dir. Spahe, v zadnjem času pa se tudi prijazno in domače -p ogled a vaj o z demokratskim klubom ter je imel dr. Korošec že ponovne sestanke z načelnikom demokratskega kluba Ljubo Davidovi-čem radi določitve skupnega postopanja opozicije. In res večinoma tudi demokrati, Jugoslovanski klub in muslimani v sedanjem zasedanju narodne skupščine enotno' nastopajo. Dosti to sicer ne pomaga, ker ima tudi vlada svoje Turke iz južne Srbije, da jo podpirajo. Zadnjič pa, ko je šlo za povišanje poslanskih dnevnic, opozicija ni bila edina. Demokrati, ki imajo večino mandatov iz Srbije, in muslimani iz Bosne, med katerimi zna tudi komaj vsak deseti čitati časnike, so glasovali za povišanje dnevnic. So pač vedeli, da njihovi volilci tega ne bodo zvedeli. Za slovenske poslance je pa bilo to bolj kočljivo. V Sloveniji zna brati že
vsak pastir, četudi dostikrat samo »Domoljuba«, in bi ljudje navsezadnje le zvedeli, kako so si poslanci zvišali dnevnice od 180 na 300 dinarjev na dan. Zato pa so rekli naši poslanci svojim zaveznikom demokratom in Turkom iz Bosne: »Vam je vse eno, vi glasujte za, pri nas pa so bolj prebrisani volilci, zato pa bomo mi glasovali proti, kar pa ne bi) ne nam in ne vam v škodo, ker bo povišanje itak sprejeto s pomočjo vaših glasov, pa bo volk sit in koza cela«. In tako se je tudi zgodilo. Poslanci Jugoslovanskega kluba so \ narodni skupščini glasovali in protestirali proti povišanim dnevnicam, dasi so prej v administrativnem odboru molčali, in vlekli bodo kakor drugi poslanci tudi oni povišane dnevnice. Sedaj smo radovedni, kdaj bodo izmozgavani državni blagajni vrnili diferenco med 180 in 300 dinarji, to je celih 120 dinarjev na dan, proti kateri so glasovali. Kadar bodo to storili, bomo priznali, da še niso izgubili čuta poštenosti. Takrat bomo zabeležili tudi prvi uspeh poslancev SLS v delu in skrbi za narod!
-F Dr. Korošec se je vrnil v Belgrad, kakor poroča »Slovenec«. Pravijo, da bodo sedaj v kratkem odpravljeni davki, ker se je dr. Korošec odločil za najstrožjo opozicijo proti vsem davkom. Baje obstoji v Jugoslovanskem klubu močna struja, ki hoče vrniti poslanske dnevnice, da bi bil državni proračun manj obremenjen. Če računamo, da ima Jugoslovanski klub 26 poslancev, od -katerih vsakdo dobi na dan po 300 dinarjev, potem dobe poslanci tega kluba vsak dan 7800 dinarjev ali 31.200 kron. To znese na leto 2,847.000 dinarjev ali 11,388.000 K, kar bi že nekaj odleglo, če bi se morebiti ta denar porabil za bogoslovno ali medicinsko fakulteto v Ljubljani ali pa za tiste reveže, ki jim davčni vijak iztisne zadnjo kapljico krvi in znoja. Zato od povratka dr. Korošca v Belgrad veliko pričakujemo. Kmalu bo boljše, ne obupajmo nad politiko voditeljev SLS!
+ Ali bo, ali ne bo? Listi poročajo, da je imel dr. Korošec o priliki zadružnega kongresa v Celju tu di sestanek z odposlancem Radičeve stranke, ki je skušal pridobiti dr. Korošca, da bi z vsemi svojimi poslanci 'zapustil parlament in prešel v abstinenco. Dokazoval mu je, da bi 'Samo ta korak mogel privesti do preokreta v državni politiki. Dr. Korošec ni dal obveznega odgovora, češ da bo o taktiki Jugoslovanskega kluba sklepal zaupniški zbor, ki se bo vršil dne 4. novembra. Po našem
mnenju je čisto vseeno, ali ostane dr. Korošec v Belgradu ali ne. Menimo, da bi ne bilo posebne škode, ako bi ga tam ne bilo. Koliko manj jeze in nezadovoljnosti bi bilo, ako bi ne bilo treba volilcem SLS zasledovati vsak dan n e,sposobnost svojih posl. v parlamentu! Radovedni pa smo, ali bo zbor zaupnikov SLS mogel sklepati po lastnem prevdar-ku ali pa bo sklepal po navodilih svojih priganjačev! Bržkone bo tako sklenil, kakor bo predlagal dr. Korošec. In s tem bo tudi rešeno vprašanje taktike Jugoslovanskega kluba, ki je že prej odločil, da ostane v Belgradu, ko so bile poslanske dnevnice manjše kakor pa so danes. Vprašanja, ali bo dr. Korošec s tovariši še nadalje ostal v Belgradu ali ne, sploh ni, ker je gotovo, da dr. Korošec ostane in sicer v najstrožji opoziciji toliko časa, dokler se zanj ne bo zmenil Nikola Pašič. Kadar ga bo povabil stari stric z brado, bo vstopil v vlado in takrat bo zopet sklican zbor zaup. SLS, ki bo določil taktiko, kakor bo predlagal dr. Korošec, ter mu izrekel popolno zaupnico brez vsakih omejitev. In bo šla slovenska politika naprej kakor doslej in tudi davkarije bodo delale kakor doslej.
+ Zopet novi davki. Novi finančni zakon za 1. 1923./24., ki je bil te dni predložen poslancem v Belgradu prinaša tudi nove davke. Med drugimi se uvedejo za 15 do 20 odstotkov zvišani davki na dohodke ter poseben davek na nove položajne plače uradnikov v znesku 1 do 3 od stot. Tudi se navajajo nove carinske odredbe. Da bomo nove povišane davke tudi dobili, je jasno. Ni naša vlada neumna in je tudi dobro vedela, zakaj je zvišala poslancem dnevnice od 180 dinarjev na 300 dinarjev.
+ »Jutro« in »Slovenec« se prepirata že precej dni, kdo je kriv, da velja kuluk -tudi za Slovenijo. V Ljubljani se gospodje prepirajo, v Belgradu isi pa roke podajajo! Tisti navidezni prepiri so samo. zato, da se nasuje nekoliko peska ljudem v oči. Če bi ga metali na ceste, pa bi ne bilo kuluka!
'+ Zasluge posl. Škulja se množe. »Slovenec« poroča, da je ministrstvo za pošte pristalo na ustanovitev novega poštnega urada v iStmgali pri Dohrepoljah, Da je ustanovitev nove pošte pri ministrstvu uspela, je uspeh vztrajnega dela poslanca Škulja, pravi »Slovenec«. Mi Strugam od srca privoščimo poštni urad. Vprašamo pa »Slovenca«, ali je tudi zasluga posl. Škulja, da je poštno- ministrstvo ukini-
Jo dvanajist drugih poštnih uradov v Sloveniji? Slabo dela posl. Škulj, ako je njegov uspeh ta, da izgubimo dvanajst pošnih uradov, dobimo pa samo enega novega. Tak uspeh je še slabši, kakor pa oni pri koruzi, pri kateri je Škulj imel le to zaslugo, da je prosil zanjo, ko je bila že poslana v Slovenijo.
+ Kdaj postane dr. Korošec zopet minister? Kadar ga bo Nikola Pa-šič zopet potrepljal po rami. Čekaj brate...!
T Radičevi poslanci še ne gredo v Belgrad. Nekateri bi radi videli, da bi Radičevi poslanci prišli v Belgrad, pa so začeli širiti podobne vesti. Listi hrvatskega bloka pa izjavljajo, da so neresnične vesti, ki govore o tem, da bi del radičevih poslancev imel namen oditi v Belgrad in vstopiti v narodno skupščino. — To so pač samo pobožne želje dr. Korošca in njegovih opozicijskih prijateljev, ki se v Belgradu nahajajo v veliki stiski in bi radi videli, da bi jim pomagal Radič, ali pa da bi se vsaj vlada nekoliko prestrašila vesti o prihodu Radičevih poslancev v Belgrad ter odnehala napram opoziciji.
+ Ustanovitev „Jugoslovanske napredne stranke“. V nedeljo je imel akcijski odbor za ustanovitev „Jugo-slov. napredne stranke“ sejo v Zagrebu. Te seje so se udeležili Milan Marjanovič, Rudolf Giunio, dr. Dinko Trinajstič, dr. Ante Pavelič, Juraj Kučič in dr. Živko Petričič. Na konferenci se je sklenilo, da se bo vršil ustanovni zbor stranke koncem tega leta in sicer v Belgradu. — Nova stranka naj bi bila po zatrdilu njenih ustanoviteljev takozvana stranka „srednje linije“, ki naj bi prinesla sporazum med Hrvati in Srbi.
.+ Sestanek male antante v Belgradu. »Češke iSlovo«, ki stoji blizu zunanjemu ministru dr. Benešu, javlja, da se vrši letošnjo zimo nov sestanek državnikov male antante, tokrat v Belgradu, in da bo naša vlada vse pripravila za konferenco. Romunijo ho zastopal zunanji minister Duca, Češkoslovaško pa minister za zunanje posle dr. Beneš.
DNEVNE VESTI.
— Krst prestolonaslednika se bo vi'šil namesto 20. oktobra, v nedeljo 21. oktobra. Ta izprememba je nastopila zaradi tega, ker se mora po usta-dne 20. oktobra sestati narodna skupščina k rednemu zasedanju in tako skupščinsko predsedstvo ne bi moglo Prisostvovati krstu. Tudi poroka princa ■ “avla se bo vršila tega dne. V nedeljo zvečer je prispela v Belgrad grška
kraljica Elizabeta, sestra naše kraljice, ki bo prisostvovala krstu našega prestolonaslednika.
— Voda za krst prestolonaslednika.
Komandanti pašamnih divizijskih oblasti so dobili povelje, da naj pošljejo v Belgrad čašo vode rz one reke, katere ime nosi dotična oblast. To vodo porabijo za krščenje prestolonaslednika. Prestolonaslednik bo torej krščen z vodo iz Jadranskega morja, Donave, Save, Drave, Vardarja, Bregalnice in iz drugih rek, katerih imena nosijo po-edine oblasti.
— Otvoritev češke šole v Ljubljani. V
nedeljo je bi! na slovesen način otvorjen v ljubljanski „Mladiki“ prvi razred češke šole, namenjene za otroke češkoslovaških državljanov. V prvi razred se je letos vpisalo 30 otrok obojega spola, ki so bili doslej odvisni le od. domače vzgoje.
— Nov občinski red za naša avtonomna mesta. Listi poročajo iz Bel-grada, da namerava vlada spremeniti občinski red in občinski volilni red za Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Reforma bi se izvršila v smislu in sporedno z zakonom o razdelitvi državne oblasti. Minister notranjih del Vujičič je izdelal zakonski načrt, ki postavlja samoupravo imenovanih treh mest na docela nov temelj in ki se prisližuje pruskemu zakonu, veljavnemu za večja mesta. Po tem načrtu dobi vsako navedenih treh mest svojega velikega župana, ki ga imenuje vlada in ki bo stal nad izvoljenim županom. Veliki župan bo imel kontrolo nad občinskim gospodarstvom in tudi vplivno besedo pri imenovanju uradnikov.
— Urednik mariborske „Straže“ zopet tepen. „Marburger Zeitung“ poroča, da je bil v torek opolnoči duhovnik Goleč, urednik „Straže“ v Mariboru zopet napaden na Ruški cesti od trčil moških. Neznanci so baje navalili nanj s psovkami: „Prokleta svinja!“ in ga pretepali. Goleč je začel klicati na pomoč, nakar je prihitel stražnik, ki je enega napadalca aretiral. G. Goleč je pri napadu zgubil uro in očala.
— Zamenjava avstro-ogrskih bankovcev naših državljanov v Zadru. V st. mar-gheritski konvenciji se je kraljevina Italija zavezala, da bo zamenjala avstro-ogrske novčanice, ki se nahajajo v posesti naših državljanov, nastanjenih v Zadru in ki ob priliki zamenjave 1. 1921. niso bile zamenjane. Sporazum se nanaša samo na naše državljane. Zato je italijanska vlada odredila, da bo morala vsaka oseba, ki bo v roku, ki se bo skoraj določil med našo in italijansko vlado zahtevala zamenjavo, dokazati državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bodo stranke radi zamenjave denarja potovale svojčas v Zader, naj dokumente vzamejo s seboj. Ako so se ali pa se bodo obrnile radi zamene na naš konzulat v Zadru, naj dokumente pošljejo konzulatu.
— Pregled obmejnih planin. Komisija, ki je določena za pregled planin, nahajajočih se na ital. meji, bo v kratkem začela z delovanjem. Poročilo1, ki ga bo komisija naredila, bo predloženo pristojnim ministrstvom in nato ga bo odobril ministrski svet.
— Novi lOOdmarski bankovci. Kakor javljajo iz Belgrada, se tiskajo v tiskarni francoske banke novi lOOdinarski bankovci. Stare srbske in sedanje v obtoku se nahajajoče mora Narodna banka po bančnem zakonu izmenjati.
— Kmetijska družba za Slovenijo. Kmetijska, družba za Slovenijo ima na ozemlju bivše Kranjske 210 podružnic s 7608 člani. Na j večje število članov imajo podružnice v ljubljanskem in radovljiškem okraju, kjer imajo 1010, oziroma 1120 članov.
— Zvišanje pristojbin za poštne zavoje. Z ministrsko odredbo se s 15. t. m. zvišajo pristojbine za poštne zavoje in sicer do 3 kg na 8 Din, do 5 kg na 16 Din, de 10 kg na 25 Din, do 15 kg na 40 Din, do 25 kg na 50 Din.
— Velik vlom v Gorjah. V Zgornjih Gorjah je bilo vlomljeno v pisarno lesne trgovine Vinka Jana, Tat je odnesel več moške in ženske obleke, 2 lovski puški, eno trocevko. in eno repe-tirko, obe opremljeni z daljnogledom, moško žepno uro z verižico, dalje 20 srebrnih kron, 10 lir, Obligacijo drž. posojila iz a 10.500 Din, v skupni vrednosti 30.000 Din. O vlomilcih nimajo še nobene sledi.
— Aeroplan brez motorja. G. Ste-van Hosu in tehnik Vladimir Fišman v Sisku sta te dni dovršila aeroplan brez motorja, ki se je pri prvem poletu dvignil 70 metrov visoko in ostal 7 minut v zraku. To je prvi naš aeroplan brez motorja, ki res tudi leti.
— Pohojena greda. — Roman Bende. V samozaložbi avtorja izide ta mesec zbirka pesmi pod naslovom: »Pohojena greda«. Prednaročila se sprejemajo v vseh knjigarnah in pri avtorju v Gornji Radgoni. Za prednaročila je cena zelo obsežne knjige le Din 20.—
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko. ker so isti "riznano najboljši in najcenejši. Glavna žalova na debelo in drobno Ljubljana Bremst. 20, .ter Aleksandrova cesta št. 1.
>BUDDHß< i	----13
-Tj'*
.BUD»
TRADE MARK *	~i
_
Jugoslovanski zadružni kongres v Celju.
Ob 40-letnicd Zadružne zveze v Celju se je «tvoril v petek, dne 5. t.
m.	kongres Glavnega zadružnega saveza iz Belgrada, za katerega je vladalo med zadružniki precej zanimanja.
Prvi dan je zboroval upravni odbor o raznih tekočih internih zadevah pod predsedstvom dr. Božiča, predsednika celjske Zadružne zveze, ker je dospel predsednik GZS dr. Korošec šele v soboto v Celje. Od zunanjih gostov so prišli na kongres iz Švice zastopnik francoske konsumne organizacije dr. Faquet, iz Češkoslovaške zastopnik češkega kmetijskega zadružništva dr. Brnika, iz Monakovega zastopnik bavarskega kmetijskega zadružništva komercialni svetnik Löweneck, ravnatelja Neumayer in Gagel, zastopnik avstrijskega konsumnega zadružništva Polil iz Gradca, Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani je zastopal na kongresu tajnik dr. Mohorič. Navzoči so bili: načelnik dr. Velja Stojkovič kot zastopnik ministrstva za kmetijstvo, minister
n.	r., dr. Fr. Poljak, ravnatelj Gospodarskega društva v Zagrebu, kot zastopnik hrvatskoga zadružništva nar. poslanec Predavač, predsednik Glavnega saveza srbskih krnetij-
V skih zadrug v Belgradu Mihajlo Avramovic in drugi.
V	.soboto ob 10. uri je otvori! predsednik dr. Korošec kongres, katerega se je udeležilo okrog 80 za-drugarjev. Po oficijelnih pozdravih so sledili referati strokovnjakov. Preda vab so dr. Basaj o tipih •slovenskega zadružništva, Miloš Stib-•ler o Zadružnem zakonu, dr. Cisak (Zagreb) o zadružnem zavarovanju, dr. Kojič o zdravstvenih zadrugah in dr. Prohaska o> davčni reformi in zadružništvu.
•Skupni obed in večerja sta se vršila v hotelu Evropi. Tekom obeda je pozdravil dr. Božič došle zadru-garje. Generalni ravnatelj monakov-skega saveza se je toplo' zahvalil za sprejem in izrazil željo, da bi nemško in jugoslovansko zadružništvo prišlo zopet do dobrih poslovnih in prijateljskih zvez. Mihajlo Avramovic se je v svojem govoru spominjal zaslug Mihaela Vošnjaka in dr. Kreka za slovensko zadružništvo. Popoldne se je vršil občni zbor glavnega zadružnega saveza,
V	soboto popoldne so nemški zadrugar ji odšli v Žalec, kjer so si ogledali bmeljske zadružne naprave.
V	nedeljo dopoldne se je vršilo
slavnostno zborovanje Zadružne zveze v Celju, na katerem je pozdravil predsednik Božič zastopnike zadružništva. Spominjal se je ustanovitelja Mihe Vošnjaka in 'drugih zadružnih delavcev tekom razvoja Zadružne zveze. Med pismenimi čestitkami je omeniti dopis ministra za kmetijstvo Miletiča ter osemdesetletnega zadrugar j a Lapajneta iz Krškega. K jubileju je poleg drugih čestital tudi Mihajlo Avramovic, ki je povdarjal zlasti etično, moralno in socijalno delo zadružništva za malega človeka. Ravnatelj Lesničar je v svojem slavnostnem govoru povdarjal velike zasluge Mihaela Vošnjaka, kulturno-narodno in gospodarsko nalogo slovenskega zadružništva ter propagandno in revizijsko delo Zadr. zveze v Celju. Tekom popoldneva se je večina gostov odpeljala.
Ob priliki 40-letnice je izdala Zadružna zveza v Celju posebno spomenico.
Pregled gospodarskih razmer v kraljevini SHS.
IV.
Razen žita igrajo vsi ostali sadeži manj važno vlogo. Krompir, ki nudi hrano najširšim plastem ljudstva vse srednje Evrope, pridelujemo v prvi vrsti v Sloveniji. Tu zavzema s krompirjem zasajeno zemljišče 13.7 odst. (na Kranjskem še več 15.2 odst.) obdelanega zemljišča; a čim južnejše gremo, tem manj najdemo krompirja: na Hrvaškem zavzema 5.4 odst. obdelanega zemljišča, v Dalmaciji 3.6, v Bosni 1.2 in v Srbiji le 0.9. Temu primerno predstavlja tudi krompir proti jugu vedno manjih del ljudske prehrane in ga vporabljajo, še tisto malo, kar ga pridelujejo, za pitanje domačih živali, zlasti pa svinj. Letni pridelek krompirja znaša v tisočih meterskih stotih: na Hrvaškem in v Slavoniji 5.754, v Sloveniji 3.654, v Vojvodini 1.824, v Bosni in Hercegovini 810, v Srbiji 378 in v Dalmaciji 302.
Konoplje in lan zavzemata 46.622 ha pdsejane površine, v iSloveniji le 1.641 ha, v Srbiji 14.860. Skupno zavzemajo industrijske rastline, kamor prištevamo še sladkorno peso, tobak i. dr.: v Srbiji 26.282 ha, na Hrvaškem 22.835, v Bosni in Hercegovini 9.787, v Vojvodini 25.399, v Sloveniji 3.093, v Dalmaciji 1.229 in v Črni gori 198 ha. Skupno 88.827 ha (po podatkih za 1. 1920/21).
Že iz dejstva, da se nahajata konoplje in lan po celi državi, lahko
sklepamo, kako razširjena je bila nekoč domača industrija. Po večjem delu naše domovine znajo ‘kmetice še danes presti in tkati in v starih časih so izdelovale naše matere same domače platno, ki ni bilo sicer tako fino, kakor novodobni tovarniški izdelki, a zato mnogo bolj trpežno, celo tako trpežno, da je perilo iz domačega platna prehajalo od rodu do roda in se njegovi trpežnosti še danes čudi marsikatera pridna in varčna gospodinja. Tovarna je izdelovala hitreje in ceneje, kmet sam pa je v vedno večji meri rabil vse domačine za delo na polju. Tako je pričdla hirati domača industrija vedno bolj in danes je že skoraj popolnoma uničena. Doba kolovratu je minula in je že »romantična« preteklost. Vendar pa bi lahko nekaj iz preteklosti rešili in se učili. Ugodne klimatske razmere za gojenje konoplja in lanu in spretnost naših rok, podedovana, od neštetih pokolenj, bi lahko tvorile podlago za uspešen razvoj tekstilne industrije, ki je pri nas še vse premalo razvita in maramo radi tega kupovati tekstilno robo v inozemstvu. Seveda bi se morala tudi v tem slučaju ravnati industrija po tem, kar ji nudi domače poljedelstvo', a kmet bi moral upoštevati potrebe domače industrije. Le skupno in vzajemno delovanje industrijalca in kmetovalca •bi lahko oživelo' bogato tekstilno industrijo in stara slava domačih kolovratov bi se prerodila in bi oživela v domačih tovarnah, akoravno počiva to »romantično« orodje naših starih mater večinoma že na — podstrešju.
Za našo tekstilno industrijo je zelo važno, da pridelujemo v južni •Srbiji tudi bombaž, ki sicer ni prvovrsten a čigar kakovost bi se dala še dvigniti, če bi proučevali vse potrebne. okoliščine in dvignili gojenje bombaža na ono stopnjo, ki odgovarja današnjemu stanju poljedelstva.
Tudi za gojenje sladkorne pese imamo v naši državi vse predpogoje. Zemlja in klimatske razmere so take, da hi jo lahko gojili povsod z uspehom. D o zdaj jo gojijo le ponekod: v Bosni v Tuzlanskem okraju," v Banatu, v Bački in v Baranji ter deloma tudi v Srbiji. H sladkorno peso nasejana površina znaša: v Srbiji 2.043 ha, na Hrvaškem 3.304, v Bosni in Hercegovini 238, v Vojvodini 11.279, v Sloveniji 86, v Dalmaciji (po uradnih podatkih za leto 1920221), iskupno torej 16.961 ha z žetvijo (1. 1920/21) 2,045.772 met. stotov. Sladkorna pesa uspeva le na •dobro gnojeni zemlji in sejati jo smemo na istem mestu le vsako četrto
leto. Vrhu tega daje kmetovalcu mnogo več dela, kakor n. pr. koruza ali drugi pridelki in že vsled navedenega je jasno, da se splača gojenje sladkorne pese v velikih množinah — torej na velikem posestvu. Z izvedbo agrarne reforme, ki je velika posestva parcelirala, se je tudi zmanjšal, po zatrdilu strokovnjakov, pridelek sladkorne repe. Sladkorna pesa se potrebuje za izdelovanje sladkorja. V naši državi imamo 8 tovarn, ki izdelujejo slad kor. A7 normalnih razmerah bi lahko izdelale te tovarne 8000 vagonov sladkorja, kar bi zadoščalo domači potrebi, a leta 1921/22 so pridelala samo 4000 vagonov, torej le polovico tega, kar potrebuje naša država. AAse ostalo srno morali dobaviti iz inozemstva, predvsem iz Češkoslovaške.
Za naše državno gospodarstvo je silne važnosti pridelovanje tobaka, ki je razširjeno v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Srbiji in Črni gori. Ni dvoma, da bi se dalo gojenje tobaka pri nas še zelo razširiti, ne samo kar se tiče množine, temveč tudi glede kakovosti. Dosedaj še nimamo v državi potrebnega zavoda, kjer bi se znanstveno proučevala tobačna kultura, radi tega tudi ne znamo s posameznimi vrstami pravilno ravnati in vsled tega trpi kakovost tobačnega pridelka. Država sama bi bila na teh vprašanjih najbolj inte-resirana, ker je pridelovanje tobaka državni monopol, ki zavzema poleg davkov in carine v državnem proračunu važno postavko1. V velikih množinah ga tudi izvažamo' v druge države. Najboljši tobak dobivamo iz srednje in jugozapadne Hercegovine. Pridelujejo ga v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, Srbiji in Črni gori. S tobakom zasejana površina znaša v ha: v .severni Srbiji 1.899 (na j več ji nasadi se nahajajo okrog K ruševca in Niša), v južni Srbiji 4.914 (največji nasadi okrog Bit olj a in Kumanova), na Hrvaškem 303 (okrog Aorovitice), v Bosni in Hercegovini 3.244 (sam mostarski okraj 2.087), Banat in Bačka 3.164, v Baranji pa tobaka sploh ne gojijo, Dalmacija 625, Črna gora 142 in .Slovenija 21 ha. Skupni pridelek je znašal 1, 1920/21 78.066 met. .stotov, na 1 ha približno 6.24 met. stotov.
(Dalje sledi.)
Hoe pisalni stroj
znamke »U N D E R W O D« se pro da. Naslov pove uprava lista.
Oopisl.
d Sv. Trojica na Notranjskem.
Tudi v zadnji gorski župniji je svetovna vojna grozota zahtevala svojih žrtev; pobrali so nam drage, dolgoletne zveste prijatelje — zvonove v vojne namene; vsaj tako so takrat rekli. Pa menda so imeli dobiček le Židje. — Tudi zvonovom od sveta tako' oddaljeni župniji pri sv. Trojici niso prizanesli. Sneli, razbili so jih ter odpeljali. Od onega ga časa .se nam je zdelo, kakor bi bila župna cerkev — oropana svojih najboljših prijateljev, ki so nas klicali vsak dan k molitvi in službi božji. Na moč smo jih pogrešali. Zato pa smo se ojunačili ter zbrali potrebno vsoto ter naročili jeklena zvonova na Jesenicah. Tovarna nam je ugodila ter v kratkem času izvršila večja zvonova gis in h. Po posredovanju g. Rad. Jeločnika je želez n i-niška uprava transit točno izvršila in tako sta bila zvonova točno ob določeni uri na postaji Rakek. Nekateri trdijo, da sedanje ubrano zvonenje, Četudi sta nova zvonova jeklena, ne zaostaja za onim prejšnjih bronastih. Posebna zahvala gre g. žup. Janku Šiška in obema ključarjema ter sploh vsem onim žup-Ijanom, ki so prispevali k stroškom.
Dopis iz Amerike.
Tekma Jack Dempsey-Louis Firpo.
Dne 14. septembra se je vršila tekmovalna borba med Amerikancem Jack Demp'seyem in argentin-cem Lois Firpo. — Te tekmovalne borbe so postale jako popularne in ves svet se zanima za nje. A^ resnici pa so žalostno znamenje, kako globoko smo se vrnili nazaj v poganstvo. A7 srednjem veku smo imeli tekme med pesniki ali pevci, zdaj imamo tekme med izvežbanimi pretepači in metači.
Pri vsaki taki tekmi je določenih ne več kot 15 naskokov, katerih vsak traja le tri .minute. Ko poteče zadnja sekunda tretje minute, da »gong« ali zvon znamenje in spopadalca morata za .minuto ali dve prenehati. Pri zadnji tekmi, ki .sc je vršila 4. julija v malem trgu Shelby v Montani, se je Dempsey boril z Gdbbonsom in ga premagal le v 15 naskoku po sodbi nepristranskih sodnikov a na tla ga ni pobil. Pri tekmi na Polo prostorih blizu New Yorks je bil argenti-nec Firpo premagan že v drugem naskoku, a kritiki trdijo, da je bila to ena najzanimivejših pugilistdenih (borba s pestmi) borb.
Da bolj spoznamo kulturo sedanjega časa, je treba povdariti, da so prišli to borbo gledat ljudje iz Avstralije in Južne Amerike, katere je le pot že stala stotine dolarjev. Gledalcev je bilo 85.000 in dohodkov 1, 255.000 dolarjev in to za borbo, ki je trajala le 5 minut. Od te ogromne vsote je dobil Dempsey 480.000 dolarjev ali pa po naše nekako 192 milijonov K, Firpo pa 160.000 dol. ali 64 milijonov kron. Te ogromne vsote so zaslužene v štirih minutah. Seveda pa traja vežbanje za te borbe ali pretepe po mesece, vsak tekmec se mora podvreči precej strogi dieti glede jedi, gibanja, spanja itd. a ko hoče biti zmagovelec. Ko ise je Dempsey vežbal v Great Fallku .za tekmo z Gibbons o,m, je pisavcc teh vrstic imel opetovano priliko občevati in se razgovarjati z njim ter opazovati vežbanja. Dempsey je imel seboj celo vrsto borcev, katere je moral seveda drago plačati in z njimi se je boril sleherni dan. A7sako jutro je tekal (tekel v pravem pomenu besede) po deset do dvajset kilometrov daleč, da si trenira pljuča, vsak popoldne se je boril s tremi i zmed borcev in po več minut je s silno naglico obdeloval nekako kakor ovčji meh veliko, na vrv obešeno žogo.
Akoravno je poročevalcu iz prijaznosti za tekmo ponudil prosto vstopnico, ki se je kupovala po trideset dolarjev za borbo v Shelbey, za borbo v New Yorku pa mnogo višje, se temu vabilu nisem odzval, ker nimam zmisla za tako- surovo 'tekmovanje. Čital pa sem v časopisih in opažal že pri navadnih vajah, da je ljudstvo nepopisljivo navdušeno, da naravnost divje. — Tedaj ko je rimsko ljudstvo najbolj divje vpilo po »panem et cireenses«, je bila sekira najbolj namerjena na drevo rimske kulture in države. Ali niso te borbe v svoji rafinirani in trenirani surovosti znamenje časa. Tisoči in -milijoni stradajo v Evropi, tukaj pa se zapravljajo milijoni dolarjev za pretepe, ki trajajo le nekaj minut. Motil pa bi se, ako bi hotel vreči kamen le na bogataše, ne .za take borbe imajo delavci, in kar je najbolj opasno znamenje — ženske in ženske uslužbenke po 50 do sto dolarjev denarja, katerega zapravijo za pot, prenočišče (saj so plačevali v Shelby po 20 dolarjev za posteljo) in vstopnino. Ko se je Baltasar razkošno gostoval, se je prikazala roka na steni in pisala Alane, Tekel. Ali niso take razkošne borbe in surovi patentirani pretepi glasni Mane, Tekel... razposajeni človeški družbi in zlasti zabavoželjni Ameriki, da drvi v pogin dn -prepad?
GOSPODARSTVO.
g Nakup plemeuskili bikov sive pasme. Ministrstvo za poljedelstvo in vode namerava za Južno Srbijo nakupiti približno 30 bikov enobarvne sive pasimo v starosti od 1 do 2 let. Ti biki se bodo •nakupil,i v prvi vrsti od dolenjskih živinorejskih zadrug. V to svrho se bo priredil plemenski sejem v okrožju teh zadrug, na katerem bo posebna komisija vršila nakup. Kraj in čas sejma bo komisija javila brzojavno. Predvidena je sreda oktobra. Lastniki naj bike z navedbo starosti in približne teže takoj z dopisnico prijavijo živinorejski zadrugi v Strugah pri Dobrem polju ali pokrajinski upravi v Ljubljani, odkoder se jim bo javil čas in kraj sejma, K prodaji je prinesti s seboj živinski potni list in po možnosti izvleček iz matične knjige. Nakup so vrši proti plačilu ob prevzemu.
g Delež Jugoslavije na zlati zalogi avstro-ogrske banke. V Belgrad so v soboto po Donavi pripeljali pet in pol milijona zlatih kron iz naloge avstro-ogrske banke. Doslej je naša država prejela skupaj 29 in pol milijona zlatih kron. Dobiti jih ima še pet milijonov. Te zlate krone se bodo porabile za okre-' pitev kovinske podloge naše Narodne banke.
g Trgovinska pogodba z Mažarsko.
V Belgradu se delajo priprave za sklenitev trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Mažarsko.
g Likvidacija zagrebške podružnice Balkanske banke. V zadnji seji likvidačnega odbora sc je ugotovila višina pasiv z 60 mil. Din. Nekateri ravnatelji odklanjajo jamstvo. Zastopnik beogradske interesne skupine dr. Markovič je izjavil, da smatra za nalogo državnega pravdništva, da takoj uvede proti članom ravnateljstva kazensko preiskavo.
g Izvoz naših svinj v Prago. Po statistiki, ki jo je izdala občinska klavnica v Pragi. je uvozila Praga v celem prošlem letu 57.544 svinj. Največ je uvozila svinj Hum linija (44 odst.), potem Jugoslavija (23 odst.), a domačih je bilo 18 odstotkov.
g Uvoz mažarskega vina. Po uradnih poročilih ogrske vlade je Ogrska izvozila v prvom polletju 1923. na Čeli oslovaško 14.927 hi vina, v mašo državo 5591 hi, v Švico pa 6025 hi. Naši vinogradniki ne vedo kam z vinom, tujci pa itak nasičeni trg šc preplavljajo s svojim blagom.
g Razdelitev a.-o. trgovinske mornarice. Min. predsednik Mussolini in poslanik kraljevine SHS Antonijevič sta 5. t. m. podpisala dodatni zapisnik na podlagi sporazuma, sklenjenega 7. nov. 1920 v Parizu, ki ureja razdelitev bivše avstro-ogrske trgovske mornarice.
g Uvoz in izvoz poslednjih let. Po uradni statistiki je znašal naš izvoz 1. 1921 skupaj po vrednosti 9874 milijonov kron, od česar odpade na industrijske proizvode 7400 milikmov kron, na kmetijske pa 2474 kron. L. 1922 je znašal izvoz 12.284 kron, od česar odpade na industrijske proizvode 10.820 mi-liionrv kron. Najvažnejši industrijski proizvodi so bili: les, rneso, mlinski izdelki, predelana živila, razna olja, repa, zemlja in kamen, cement, rude, premog, lignit, kemijski in lekarniški preparati, destilati, izdelki iz bombaža, predivo, kože, rastlinski izdelki, papir, grozdje in njegovi produkti, svinec, cink, baker, električni predmeti itd. Od kmetijskih so bili najvažnejši proizvodi: pšenica, moka, koruza, koruzna moka, kokoni, vino itd. Pozornost vzbuja, da je znašal 1. 1921 izvoz cerealij 3.445.200.000 kron, medtem ko je znašal 1. 1922 samo 1160 milijonov. Ta padec se pojasnjuje z znano prepovedjo izvoza v preteklem letu. L. 1919 se je izvozilo predmetov v vrednosti 3.156 milijonov kron, medtem ko sc je uvozilo za 11.928 milijonov kron. L. 1920 se je izvozilo za 5.280 milijonov kron, a uvozilo se je za 13.860 milijonov kron, 1. 1921 sc je uvozilo za 9.890 milionov kron, a uvozilo se je za 8.488 milijonov kron, 1. 1922 se je izvozilo za 12.284 milijonov kron, a uvozilo za 25.768 milijonov kron. Ta poslednja številka je zato tako visoka, ker je vračunana tudi \ rednost onih predmetov, ki so bili uvoženi na račun reparacij.
g Okusen in cenen kompot. Kuhaj v treh litrih vode 2M kg sladkorja in za 20 p vanilije približno 5 minut. Med tem pobiraj s sladkorja pene. Nato priden! 3 kg olupljenih, na osminke zrezanih hrušk, 3 kg olupljenih, prav tako zrezanih jabolk in malo pozneje 3 kg češpelj, ki jih olupiš. Lahko pa deneš tudi neolupljene, s peškami ali brez pc-šek ter razpolovljene. Sadje večkrat premešaj zlasti potem, ko so že češplje notri, ker se češplje rade pripalijo. Ko je vse dovolj mehko, a ne razkuhano, primešaj za 10 p sa-licila in napolni s tem, nekoliko ohlajeni kompotov kozarec; vrhu vsakega daj nato na okroglo zrezan kos pergamentnega papirja, ki ga tudi posuj prav malo s salicilnim praškom. Kozarce zaveži kakor običajno ter jih hrani na suhem, hladnem prostoru. Namesto kompota lahko narediš iz tega sadja tudi mezgo. Treba sadje le tako dolgo kuhati, da se popolnoma razkuha in postane mezga dovolj gosta. Paziti pa je treba, da se ne prismodi. Zgoraj naznačena množina sadja da približno 10 kg mezge, ki je izvrsten pridatek k cmokom, praženjem a'1 tudi samo k kruhu.
S Stanje papirnatega denarja. Po
izkazu Narodne banke z dne 2. oktobra smo imeli za 5.928,500.000 Din papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza sc je stanje pomnožilo za 89 milijonov 300.000 Din'.
g Vrednost denarja. V Curihu velja 100 dinarjev 6 švic. frankov 55 centov. Na zagrebški borzi velja 1 dolar 84 do 85 dinarjev, 1000 avstr, kron 1.21 do 1.22 dinarjev, 1 češkoslov krona 2.53 dinarjev, 1 franc, frank 4.95 do 5.00 dinarjev, 1 napoleondor 345 dinarjev, 1 rom. lej 0.41 do 0.42 dinarjev, 1 švic. frank 15.50 dinarjev, 1 ital. lira 3.84 do 3.86 dinarjev.
RAZNE.
r Ameriške vesti, Newyork dobi novo telefonsko centralo. Kak velikan' bo to, pričajo sledeči podatki: Poslopje, v katerem bo nameščena centrala, je 19 nadstropij visoko ter je stala samo zgradba poslopja 11 in pol milijona dolarjev. Centrala bo urejena za 120.000 telefonskih naročnikov. Za napeljavo v centrali so porabili 164.000 km žice. Koncem lanskega leta je bilo v Zedinjenih državah v uporabi 14 milijonov telefonov. To znači, da ima skoraj vsak človek svoj telefon, dočim odpade pri nas komaj na 200 prebivalcev eden. Vzgled vzorne pošte je nedvomno newyorska pošta. Tamošnji ravnatelj je naslovil na vse trgovske in gospodarske kroge prošnjo, naj po večkrat na dan oddajajo pošto, da jo zamore takoj odpre-miti in da ne zaostaja. V večernih urah, med 5. in 8. uro zvečer — odda ja jo v Newyorku v poštne nabiralnike dnevno nad 1 milijon pisem, ki se še istega dne odpremijo. O, ko bi hotele naše pošte posnemati ameriške! Koliko pritožb bi utihnilo... Amerika je tudi dežela avtomobilov. Ne le, da se jih v Ameriki največ izdela, jih je tam tudi največ v prometu. Samo v Zedinjenih' državah je v n porabi sedaj krog 15 milijonov osebnih in tovornih avtomobilov. Samo Newyork jih ima čez pol milijona. V prodajalnah je na zalogi sedaj okroglo 400.000 najlepših in najboljših avtomobilov vseh vrst. Ker ima tam že skoraj vsak 8. človek lastni avtomobil, je trgovina z avtomobili trenutno zelo slaba. Zato pa se obeta po-draženje bencina, ki ga ima Amerika za lastno porabo premalo in ga mora že uvažati. Silno veliko pa beležijo tam avtomobilskih nesreč. Ni ga dneva, ko bi jih v večjih mestih ne bilo vsaj 100, dostikrat pa še več.
r Čudno praznovanje na Japonskem. Na Japonskem vlada še mnogo praznoverja. Tako se med drugim vsak pazi, da ne sede na še topli sedež, kjer je sedel prej kdo drugi. Tam so namreč prepričani, da bi prešle vse skrbi o n nevolje, ki jih ima oni, ki je prej sedel na stolu, na tistega, ki bi se vsedel še na topli stol. Zato vsak Japonec najprej brcne stol z nogo, da na ta način uniči čarovnijo ,in še le potem sede.
Somišljeniki, prispevajte v tiskovni sklad!
r Nenavadna tožba. Znana češka primadona Ema Bestinova je tožila neko pariško tvrdko, od katere je dobivala razna sredstva za negovanje lepote, za odškodnino, ker je vsled nekega mazila za lase, ki ga je dobila od tvrdke, v kratkem času izgubila svoje krasne lase. Kot glavno pričo navaja svojega impresarija, ki naj potrdi, da so pripomogli k njenemu uspehu poleg krasnega glasu v znatni meri tudi njeni bujni lasje. Zato zahteva 10.000 čK odškodnine. Proces vzbuja v Pragi veliko zanimanje.
r Katera je naj večja zvezda? Do-zdaj je bila smatrana za največjo zvezdo rdečkasta zvezda Beteigeuze v ozvezdju Orion. Njen premer znaša 480 milijonov km. Po najnovejših raziskovanjih pa je Antares v ozvezdju Štira, jasno rdeče žareča zvezda, še večja. Njen premer znaša 750 milijonov km. V primeri z našim solncem je ta zvezda ogromen kolos. Ako bi dali Beteigeuze na mesto solnca, bi segala še dalj nego je razdalja zemlje od solnca, skoro do Marsa, ki je .istotako dvakrat tako daleč od solnca kakor zemlja. Antares bi v enakem slučaju segal celo do Jupitrove ceste.
iv Srednjeveški način usmrčenja.
Pred dnevi so izvršili pred španskim vojnim sodiščem čudno in strašno smrtno kazen, ki spominja na srednji vek. Trije častniki so bili obtoženi radi vloma v banko in radi umora. Dva sta bila obsojena na smrt Ker se oficirjev, ki zakrivijo roparski umor, ne sme ustreliti, po državljanskem zakonu pa se jih ne sme obesiti, sta bila obsojena na smrt z — zadavi jen jem. Ta način smrti imenujejo na Španskem »garotte«. Ju-stifikaciji je pristostvovala ogromna množica naroda, ki je sledila agoniji nesrečnikov z enakim interesom kakor bikoborbam.
r Koliko ljudi lahko prehran j a zemlja? Suha zemlja zavzema 130 milijonov kvadratnih kilometrov, toda od te ogromne površine je dobre za obdelavo samo 50 milijonov. Od teh 50 milijonov Pa raste na približno polovici trava, bombaž, gozdovi in podobno. A komaj 300 milijonov hektarjev zemlje je na razpolago za pridelavo hrane. V Nemčiji pride na vsako osebo 0.3 hektarja zemlje za Obdelavo, d očim bi bilo potrebno za svako osebo 0.5. V Ameriki Pride na vsakega prebivalca nekako 1 hektar. Na podlagi teh številk bi smelo Prebivalstvo zemlje kvečjemu narasti »a 2500 milijonov. Ker je že danes na zemlji 1800 milijnov prebivalcev, je razvidno, da se lahko kmalu doseže mera. Z .intenzivnim dbdelovanjem zemlje bi se lahko prehranjevalo še enkrat toliko ljudi, zlasti še, če bi se ljudje bolj Poprijeli rastlinske hrane.
LISTEK.
M. Hartman:
Gozdna vojna.
(Dalje.)
Po daljši hoji je zopet obstal v kotu za pečjo, pritisnil utrujen čelo na mrzlo opeko, nato se naslonil s hrbtom nanjo, kakor da bi se hotel ogreti, zakaj ves se je tresel od mrzlice. Večkrat je prijel za pero, pripravil papir, pričel pisati, potem pa je vse skupaj potisnil na stran, skočil kvišku in pričel znova svojo pot po izbi. Potegnil je nekaj knjig iz omare, jih odprl ter strmel vanje brez misli, nato jih zaprl in vrgel v kot in odhitel na vrt, preganjan od strahu. Tu je čul vesele glasove iz pristave, solnce je žarko svetilo, ptiči so veselo žvrgoleli, česar ni mogel prenesti in je odhitel nazaj v hišo po stopnjicah na podstrešje. Onemogel in utrujen se je vsedel na staro prašno skrinjo. Glava mu je bila popolnoma pusta in prazna. Ne da bi vedel, kaj dela, je dvignil pokrov skrinje, globoko se sklonil in zrl v njeno prašno dno, končno pa uprl svoje oči v kot, kakor da bi opazoval tamkaj pajka, ki ga sploh ni videl. Kmečki advokat je postal malosrčen in nenadoma star in onemogel. Votel glas mu je neprestano govoril: Zaradi pogodbe, zaradi denarja si tako daleč prignal, si umoril oba sina, ti si kriv! Mrzel pot je stal na čelu, medtem ko mu je kri valila vroče in močno utripaje po starih žilah. Zmajal je z glavo, ki mu je postala težka in v kateri mu je vrvelo in šumelo, pogledal je v soln-čno luč, iztegnil telo ter odšel mirnega koraka doli v sobo. Očividno se je streznil in prišel do sklepa. Iz omare je vzel svojo dolgo suknjo s srebrnimi gumbi ter jo oblekel, potegnil si na glavo zeleno baržunasto čepico, preko nje pa posadil velik ši-rokokrajni klobuk, prijel za dolgo, z resami opremljeno palico in odšel skozi vrt in okoli vasi proti gozdu, skozi dušniške predstraže, resno, častitljivo in dostojanstveno, da se ga niso upali ustaviti, — k Petru Bure-šu.
In v resnici, ko je korakal skozi gozd, nanovo okrepčan po težkih urah globoke žalosti, ki je še trepetala v njem in zbujala na bledem licu lahno rdečico, je izgledal častitljivo, da je zbujal spoštovanje. Ni bil to pretkani in prebrisani kmečki advokat, ki zna izrabiti svojo okolico za svoje namene, ni bil to špekulant in trgovec, temveč oče, ki je šel tja, da
bi rešil svojega sina, pripravljen za vsako žrtev, tudi najtežjo, da se poniža in pogaja s človekom, ki stoji izven zakona, s pustolovcem brez imetja, z divjim lovcem, na katerega je gledal z zaničevanjem. Bil je pripravljen, da mu objame kolena in ga naprosi, naj prizanese velikodušno in milostno življenju njegovega sina, dediča njegovega imena. Bil je oče, ki je šel tja, da reši oni ponos, ki ga pozna samo kmet in plemič in ki je nepoznan srednjim stanovom, ponos trdne posesti, doma na lastni grudi in zemlji, ki kaže na stoletja nazaj in ki zre odločno in polno upanja v bodoča stoletja. Stari Mika je šel tja, da reši svojega dediča, navdan s požrtvovalnostjo, ponosom in ljubeznijo. — Tako je bil videti lep in dostojanstven, zakaj ves ponos in vsa boljša in blažja čustva, ki jih je nosil sedaj s seboj, so se izražala pri vsakem koraku, v vsakem pogledu in vsakem pogledu in vsakem gibljaju starega moža.
Dušničani, mimo katerih je korakal, so nehote pozdravljali starega Miko, ne da bi ga ustavili. Umljivo je, da se puste Občovanci vladati od njega, so si dejali, ko so gledali za njim. S tem so se opravičevali sami pred seboj, ker so čutili, da se jim pojavlja neko spoštovanje pred sovražnikom. Celo Peter Bureš se je dvignil s kamna pri njegovem prihodu in mu šel naproti. Stari Mika je stopil na stran k kopici starega kamenja, obraščenega z malinjem. Vsedel se je v senco in pomignil Petru, naj se mu pridruži.
Tudi Petra Bureša je za trenutek obvladala žalujoča dostojanstvenost in zamišljena resnost starega Mike ter je nehote ubogal. Več minut sta sedela molče in zamišljena drug poleg drugega. Peter je gledal v kamenje in kuščarje, ki so se plazili ob njegovih nogah, Mika pa, ki je držal palico naravnost predse in naslanjal brado na njeno srebrno glavico, je motril poteze svojega nasprotnika. Vendar pa je trajal vpliv, ki ga je napravil starec na divjega lovca, samo kratek čas. Hitro se je domislil Peter Bureš, da sedaj ni pravi čas za preveliko spoštovanje sivih las in resnega obraza svojega sovražnika, ki je očividno prišel zato, da bi se z njim. pogajal. Vprašal se je: Ali ni to kmečki advokat, ki sedi pred teboj? Prijatelj in varovanec oblasti? Pisec in kupec zapletenih pravd? Prevejanec, ki se ga je treba varovati na vsakem konjskem sejmu? Skopuh, ki zbira v nogavicah stare tolarje? Kakor da bi se hotel zavarovati pred premočjo starega kmečkega advokata, je po-
iskal iz najbolj ledenega kotička svoje ra srca najbolj hladen in zaničljiv smehljaj in ga izrazil s svojim obrazom, ki je pokazal v nepričakovanem trenutku slabosti spoštovanje. Stari Mika je to videl, vendar pa ga ni motilo. Z trdim, pridržanim glasom, v katerem je samo še lahno trepetal notranji boj zadnjih ur, je pričel Peter govoriti:
„Peter Bureš, ti si ujel mojega Zdenka, ko je hotel v nedolžnem namenu odvesti svojo sestro.“
„Tako je,“ je odvrnil kratko Peter.
„Kaj nameravaš storiti z Zdenkom?“
„Kaj bom storil ž njim in Lidu-ško, vašo hčerjo, je od vas odvisno, župan Mika.“
„Ti vendar ne boš tako nor, da boš ravnal ž njima po svojih vojnih postavah?“
„Seveda bom tako nor. Ubogi dečko Hinek, ki ste ga vi sramotno zlorabili in za čegar dušo mi je žal, vam je pokazal, da mislim resno s svojimi vojnimi postavami in še resnejše mislim z edinim sinom in dedičem svojega sovražnika.“
„Peter Bureš“, je nadaljeval stari Mika mirno, „ti veš, da te imam v rokah. Ti veš, da mi je znano, da si prejel bavarski denar in bavarsko orožje in ga še dobivaš.“
„Vem, in tudi vem, da me imate v svojih rokah, da pustite lahko korakati proti meni nekaj stotin vojakov in da me pustite obesiti kakor psa, — zato je tudi dobro, da imam tudi vas v svojih rokah in prisegam vam pri vsem, na kar verujete, da bom takoj, kakor hitro boste najmanje namignili v Prago, tudi jaz pomigal in vaš sin bo visel na bližnjem drevesu.“
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednikat. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Kupijo se
brzojavni drogi, bukov in hrastov
les z navedbo cene in mere. Ponudbe na upravo lista.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
jiaaBeagaB*naa*e#BeHi#iBseBe8B88aaaBH2aHs&s8a3B8BaHsa-3c«*£flEBiiEii8&aeBfieBBHe»«8iiea*eBBe&
EKSPORT „JUGOEKSM“
IMPORT
trgovska družba
Vekoslav Pelc in drugovi v Ljubljani, Vegova ulica 8
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom, E deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mievskimi izdelki' lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
SeeiieEeaeiieeesiieaBeeBeeaeiiiBesBeaaieeaBiBaisiBBausseeBmeaaaesEBaaBBBaeHeeieeaBeeei
Äzbetas© - cemente! škriij znamke „HKÄJä®:
dobavlja tovarna „KAMENIT“ na Laškem.
PjE»ox»a.&Hni In otoislsti Tbneaplaono Z