it. 37 V Gorici^ v soboto dne 2. aprila 1910. TočaJM. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vso loto . . 15 K /3 »5 • * •» «9 Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne L priloge: Ob hovem4etu »Kažipot po Goriškem in GradiščanskenT in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parmkov in poštnih zvez4. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek !< Dr. K- Lavrič, Urodnlfitvo " se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravntftvo se nahaja v Gosposki ulid št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. . Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TeUfon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. Dopolnita ttlioztesta lolto na Krasi Kedaj bo volitev? Dopolilna volitev za deželni zbor i/, kmečkih občin na Krasu bo dne 1 0. aprila t. 1. Kventuelna ožja volitev se bo vršila M. t. m. ... V četrtek je bilo tu polno kraških nun-cev, ki so prišli po nasvete in po cvenkv Gorico. Naredili so bojni načrt, ki je podprt s tisočaki. Denar naj bi utrdil na Krasti »katoliško misel« in dal zmago brezdomovin-skim klerikalcem. ~- Kraševci, odvrnite od sebe Vas sramoteče namene klerikalcev pa volite svojega kandidata /.a poslanca! Koga treba voliti? Pač ne klerikalnega kandidatu. Kras ima že dva klerikalna kandidata. Kako slabo so storili volilci, da so ju izvolili, se je pokazalo letos v deželnozborskem zasedanju. Oba sta privezana na zvezo izdajalskega Gregorčiča z našim najhujšim nasprotnikom dr. Pajerjem. Tudi če bi hotela kaj storiti za Kras, ne moreta, ker je tu vrneš zveza, ki to brani. Z a P ii r 1 a ii c v s e, za SI o v e n c e nič ali pa p r a v m a I o, k j e r ž e n e m o r e biti d r u g a č e tako merilo velja dandanašnji v deželni hiši! Kraševci potrebujejo dobrega zastopnika, ki bo imel proste roke ter bo lahko zastopal interese Kraševccv v goriškem deželnem zboru po svoji najboljši moči. Zavedni Kraški volilci naj se torej odločijo za takega mojega moža in naj ga izvolijo za poslanca dne 10. t. ni. Važnost dopolnilne volitve na Krasu. Dopolnilne volitve bodo ne le za kmečke občine na Krasu, ampak tudi za trge in veleposestvo. Kraševci volijo p r v i. Oni so poklicani začeti pot. da pride v deželni zbor 5 dobrih poslancev, mož na svojem mestu. Ni dvoma, da bo dopolnilna volitev na Krasu vplivala na druge volitve. In pa u-poštevati je to okolnost. kako bi klerikalci triumfirali, ako bi zmagali s svojim kandidatom pri tej dopolnilni volitvi! Pri dopolnilnih volitvah iz Kraških kmečkih občin, iz trgov in iz veleposestva je voliti 5 poslance v. Če bo izvoljenih 5 celih mož, sposobnih in energičnih, bo to zastopstvo velike važnosti v deželnem zboru. Kraški volilci, vpoštevajte to ter volite po svoji vesti in prepričanju! Klerikalni kandidat Klerikalci so našli kandidata v Rodi-ku. Bivši župan JosipBabičje njihov kandidat. Šli so na gorenji Kras po kandidata, češ, od tam mora biti, potem potegnemo za seboj gorenji Kras in zmaga klerikalne stranke je gotova! Klerikalci postopajo prav prefrigano in nadejajo se, da bi utegnila ta prefriganost prinesti klerikalni stranki tako težko pričakovan mandat na Krasu! No, pa smo vendar še tega mnenja, da se urežejo, ter da po nepotrebnem zabijejo tisočake v to dopolnilno volitev! Volilci! Vsi na volišče! Vsi možje volilci, ki čutijo protik!- :¦ kalno, naj gredo volil kot en mož! Nobenega izgovora, nobenega premišljevanja in obotavljanja, marveč na volišče, iti volit, to je naloga volilcev dnč 10. t. m. Ni dvoma, da klerikalci spravijo na volišče vse svoje do zadnjega moža. Duhovski pritisk in denar bosta igrala glavno ulogo na klerikalni strani pri dopolnilni volitvi. Klerikalci praznili rok pred Kraševci. Poglavie o senu. Še ni dolgo, ko so imeli polna usta samohvale, kako da klerikalni poslanci dobro zastopajo Kras, ali pok a z a t i ii i m a j o n i č e s a r. Pokazali bi kaj strašno radi. Ker ne morejo, iščejo po stari navadi svoji krivdo na drugem! Če se kje kaj doseže brez klerikalcev, pripisujejo uspeh samim sebi — če ni uspehov in so oni krivci, da iih ni, je kriv neuspehov pa kdo drugi. Ze najdejo jed-nega ali drugega — Slovenski klerikalci in laški liberalci, ki gospodarijo v deželni hiši, nimajo srca za naše slovensko ljudstvo. To so pokazali sedaj zopet enkrat, ko je Šlo za nabavo sena za Kraševce. Gregorčičeva »Gorica« je povedala, da je vlada ponudila 13.000 K za akcijo glede nabave krme v tekočem letu deželnemu .»dboru. Deželni odbor je odgovoril, da ne more sprejeti take akcije glede na to, da bi se potrebovalo okoli 250.000 K le za pokritje diference med kupno in oddajaluo ceno (??•?). Lani jeseni je bilo tako. Odgovora ni bilo, pravi >,Goriea«. Če ga res ni bilo. no, potem pa je bila dolžnost deželnega odbora, da urgira odgovor in dolžnost je bila dr. Gregorčiča in Fona, ki sta tudi deželna poslanca, da se pobrigata, da se pride do take rešitve vprašanja o nabavi sena, da zadovolji naše ljudstvo. Ali tega niso ho-telji storiti reševatelji naroda, marveč zvrnili so krivdo kar nakrat na državnega poslanca Štreklja. Sedaj je on kriv po mnenju prebrisanih klerikalnih glav, da Kraševci ne dobijo sena! Kaj pa je storil poslanec Štrekelj? Lani meseca junija je v sporazumu in nalogu svojih volilcev utavil v državnem zboru predlog, naj se nakup in razdelitev sena ne izvrši po deželnem odboru, marveč po okrajnih glavarstvih, ki se sporazumejo z župani, da ne bo dobivalo kmečko prebivalstvo plesnivega in pokvarjenega sena. Tako je zahteval glas j prizadetih kmetovalcev na Krasu. Znane so pritožbe, kako seno je prihajalo na Kras, slabo, drago; v Furlanijo so ga pošiljali tudi brezplačno, goriški fijakarji pa so se hvalili, da so dobili dobro seno. — Korak je bil čisto umesten, ali vlada ga ni upoštevala, marveč se je obrnila zopet na deželni odbor ter mu ponudila denar za nabavo sena. Zato je bila sveta dolžnost deželnega odbora pobrigati se za nabavo sena ter storiti vse potrebno pri vladi, da se doseže potrebna podpora. »Gorica« pa pra«i, da deželni odbor ni storil nič in di-čna slovenska poslanca Fon in Gregorčič tudi nič. Čas je bi! tudi v deželnem zboru se pobrigati pošteno za to stvar — pa tudi ni bilo nič. Torej vedno nič: d a n e s n i č, j u t ri nič, nikoli nič! Vsakemu je iz navedenega jasno, da je kriv tega, da Kraševci ne dobijo sena. v glavnem deželni oCIm: Kraški kmetje naj se zahvalijo za to dež. odboru in p-i Vrlini zastopnikom — Gregorčiču, Fo-iu, Zlobcu in Stepaneiču! Klerikalci imajo slabo vest, zato so začeli krivdo glede sena odvračati po svoji stari navadi na drugega, to pot na Štreklja, ki pa ni prav nič kriv. On je storil svojo dolžnost, klerikalci in deželni odbor pa je niso! Taka je resnica. Še seno! V letošnjem zasedanju dežeinega zbora je stavil Kosmač predlog glede" preskrbe s krmo za slov. politične okraje. Takrat je bil čas govoriti o senu obširneje, povedati, kako je bilo lani ter kako je potrebno, da se pomaga Kraševcem tudi letos. — Ali kaj se je zgodilo? Oglasil se je Pettarin pa rekel, da naj se raztegne predlog na celo deželo. In zgodilo se je tako. Predlog pa počiva v miru v prašnih deželnih pisarnah. Nihče se ni protivil Pettariuovemu predlogu ¦- ali zveza Kraških županov je sodila prav o tem predlogu ter ga tudi obsodila! Sedaj pa naj bi Kraševci v zahvalo za tako lepo skrb za Kras poslali v deželni zbor še enega klerikalnega poslanca! Dokler sta zastopala Kras dva napredna poslanca Šterekelj in dr. Treo. je redno odmevalo raznih kraških potreb po deželnem zboru. Znano je, kako se je potegoval n. pr. Štrekelj za brezobrestna posojila in kako so nagajali klerikalci. — Znano je, kako lepe predloge je stavil dr. Treo tako n. pr. o kraških pašniki h. Če govori deželni zbor kedaj tuintam o teh rečeh, je to le posledica dela naprednih poslancev. Letos so bili sami med seboj sveti katoliški možje v deželnem zboru. Kar se je sploh culo o Krasu, je le posledica prejšnjega dela; o kobilicah so govorili na novo. Ali ta akcija je pravzaprav le malenkostna. Če bi bila Furlanija tako nesrečna, potem vidite, bi bila velika pomoč tu! Sedaj čakajo, da se kobilice zredijo, potem jih začnejo loviti .... Omenimo naj tu posebno, da je bil sprejet v deželnem zboru 15. nov. 1905. dr. Treotov predlog za p r e s k r b i t e v Krasa s p i t n o v o d o. Pozneje je bil določen v deželnem zboru tudi potrebni znesek za načrt. Ali vse spi..... deželni odbor nima časa, da bi se pečal s Krasom, on dela načrte za furlanske železnice in osuševanja močvirij v Furlanski nižini, kar stane milijone. V letošnjem zasedanju se nikdo ni zmenil za to, vse spi — in vendar so bili v deželnem zboru sami »pravi reševatelji n a š e g a 1 j u d s t v a«. Kraševci! Potreba je 5 celih mož v deželnem zboru za pravo delovanje za ljudstvo ter za tako potrebno kontrolo. — Pa tudi zato, da se bo gledalo na to, da se izvede in izvrši vse, kar se sklene. Na K r a n j s k em se je deželni odbor pobrigal za preskrbitev Krasa z vodo. —• Vlada je dovolila velike svote — goriški deželni odbor pa ni preskrbel še nič. Predlog za preskrbitev leži v kotu požar bljen, nikdo se ne zmeni več zanj. Seveda ne, ker vladajo v deželni hiši laški liberalci in ker jim pokorno služijo slovenski kerikalci .... Kraški volilci! Razmlšljujte o tem, potem'morate priti do prepričanja, da je nujno potrebno, da izvolite .za poslanca moža, ki se bo boril proti delovanju znane zveze, katera tako neizmerno škoduje našemu ljudstvu. Pet celih mož mora iz dopolnilnih volitev v deželni zbor! Vi, Kraševci, začnite! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Danes smo se tu mnogo prepirali o dopisu v »Soči« od četrtka. Ali končno smo se morali le zjediniti v tem, da solkanski mizarji nismo v 10 letih zgubili niti enega vinarja pri vseh tistih milijonih kron izdelkov, katere smo oddali Mizarski zadrugi in jih je naprej prodajala ona namesto nas. Poprej smo svoje blago hodili ponujat laškim in židovskim trgovcem v Trst, Pulj, na Reko in v Dalmacijo. Ker si.io blago morali prodati, smo morali tudi v cenah popuščati. Trgovci so nesramno zlorabljali in izkoriščali naš položaj. Prišla je Mizarska zadruga in izkoriščanje je prenehalo. Čeprav smo dobivali za svoje izdelke le pošten zaslužek, kakor je pisala »Gorica«, vendar smo ga dobivali brez slehernega truda — in sicer v polnem številu. Poučeni smo, da podobne zadruge drugod plačujejo največ le do dveh tretjin cenilne vrednosti. Vse poznejše poprave, zgube na vrednosti itd. so šle drugod na račun mizarjev, — pri nas pa je šlo vse tQ na račun zadruge. In tako nismo zgubili vsa leta prav nič. Marsikdaj se je zgodilo, da je kdo prodajal tudi sam, ali doletela ga je marsikaka zguba. Ako bi solkanski mizarji imeli količkaj smisla za zadrugo, bi danes govorili in sklepali tako: »Računimo, da smo te- ' kom let pridobili le 5 odstotkov vsled takojšnjega plačila oddanega blaga in radi tega, 'ter nas ni doletela nikaka zguba, — pa ; .ožimo zdaj te odstotke za novo zadružno glavnico — in Mizarska zadruga je rešena vseh težav. Izvolimo si pametno* vodstvo — in mirna Bosna!« Odkar Mizarska zadruga ne sprejema več naših izdelkov, se že občutno kažejo slabe posledice, t. j. cene izdelkom so padle. Bojimo se; da pridemo zopet do onih težavnih razmer, ki nas so tlačile pred zadrugo. Ali bodi s kupčijo s pohištvom kakorkoli, eno je gotovo, da nujno rabimo tovarno Mizarske zadruge, ta velika tovarna je vrejena prav dobro, da hitro in izvrstno izvršuje vsa surova obdelovanja lesa: prirezavanje, žaganje, oblanje, struženje, izdelovanje okraskov, vrtanje itd. Tovarna more v tem oziru zadovoljevati vse mizarje. A kar je glavno: pri razmeroma nizkem plačilu za taka dela more in mora tovarna prav dobro izhajati, tudi če računamo, da bi bila v njej investovana glavnica 300.000 K m ne le nekaj nad 200.000, kakor je v bilanci. In ta tovarna, namenjena nam, katero tudi nujno rabimo, ne sme priti v lake tuje roke!! Premišljujmo, kako bi jo ohranili! Kakor se je pokazalo, z zadružno obliko ni nič! Ali bi ne mogli vsi mizarji vkup ustanoviti delniško družbo, ki bi prevzela tovarno za primerno ceno. Glejmo Kolinsko tovarno za cikorijo: Tu. so le trgovci delničarji — in oni pridno prodajajo Je to cikorjo! Mi solkanski mizarji bi torej v svoji tovarni izdelovali surove izdelke ali posamične dele, enako stavbin-ske izdelke (okna, vrata, pode, strope itd.) plačevali bi za vse to tovarni primerno odškodnino, ---. ali plačevali bi le sami sebi. •— Ako" pride kak tujec, bomo plačevati več in — ne sebi. Morda si bomo s tem celo pletli bič,,ki nas bo kdaj še te-pel. — Danes iii časa za brezkoristno prepiranje: ta je kriv, oni je kriv, vsi smo krivi, da je prišlo do tega, — marveč pre-mišliujmo, kako se izvrši likvidacija zadruge brez^prevelike škode, in kako bi si ustvarili na njenem mestu nekaj boljšega. Iz Šempasa — (f Ivan Špacapan) V Šempasu smo nesli na Velikonočno nedeljo k zadnjemu počitku ostanke posestnika Ivana Špacapana, ki je izdihnil svojo blago dušo na veliki petek. Pokojnik sicer ni bil široko znan, ali spoštovan je bil od vseh svojih ožjih znancev in sovaščanov. Ranjki je bil iz znane rodovine Špacapa-nov, rojen na Veliki Otavi, izmed deveterih bratov je bil četrti; sedem jih že krije hladna zemlja, dva še živita. Pokojnik je bil bela vrana med možaki enake starosti glede izobrazbe. Navedemo naj, da je podedoval že po svojem očetu, kateri je bil prvi naročnik »Novic«, že kot deček veselje do čitanja. Kdor veliko čita, o njem se lahko reče, tudi veliko zna, tak je bil pokojni. Po svojem očetu je podedoval kar cele kupe knjig in kot miadenič strastno čital, tudi varovati je znal knjige tako, da so njega sinovi dobili lepe zbirke starih slovenskih knjig. Bil je ranjki uzor kristjana, bil pa vedno naprednega mišljenja; ostro je obsojal postopanje naše duhovščine, ter večkrat se izrazil, da duhovniki sami so krivi, da vera peša, ker ne delajo kot je Kristus učil. Ko je ranjki čital napad od strani »Slovenca« na družbo sv, Cirila in Metoda, je izrekel resnične in pomenljive besede: Ravno tako se godi družbi sv. C. in M. od strani naše duhovščine, kot se je godilo pred tisoč leti svetnikoma od strani nemških škofov in duhovnov. Pokojni Ivan, dasi reven kmetic, je volil družbi sv. C. in M. 20 K. Kajne, krasen izgled. Dočakal je pokojni starost 73 let. Pokopan je bil na željo v Oze-ljanu tik matere in očeta svojega. Pogreb se je vršil ob še precejšni udeležbi dasi je bil naznanjen uro pozneje, kot se je vršil. Počivaj v miru blaga duša. lahka ti bodi 'žemljica, rodnaNgruda, kojo si tako neizrečeno ljubil! Moll-ov Seidlitz-prašek je asa na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena crig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Mollo-va Franc, žganje in sol za ribanje ireota. — BolcCIne olajšujoče in otrepčgjoče ata-roznano sredstvo proti trganja in prehlsjenju vsake vrste. Orle:, steklenica K.190 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavne lekarna k. MOLL, g. in ar. dvorni Mloimk, Dunaj, Tucnlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolctti A. Gironcoli. mnogo donaša, ni treba še posebej pov-darjati. Vrhu tega skrbi italijanska vlada za izvoz svojih pridelkov na povsem praktičen način, ker ministerstvo za gospodarstvo hi kupčijo ima za svoje agenture poseben zalog, iz katerega izplačuje letne podpore in sicer po evropskih mestih po 4000 lir, v izvenevropskih pa po 5000 lir. Te podpore so uvedene še le s kraljevim dekretom z dne 25. dec. 1909. Taki agentje seveda ne smejo kupčevatiz ničemur na svoj račun. Imamo tudi pri nas v Avstriji tako-zvano c. kr. komisijo za izvoz, vstanovljena še le kar, ki je podrejena kupčijskemu ministerstvn na Dunaju, ali bati se je, da ta komisija bo raspolagala pač tu pa tam z dobrimi nasveti, o določenih podporah pa vseh 12 paragrafov njenega statuta ne govori nič. To pa ravno ni zdravo, ker trgovino podpirati na zunaj se mora največ z denarjem, potem pride na vrsto moralna podpora z dobrimi sveti. . Da ne bomo iskali še drugih potrdil o vedno bolj rastoči kupčiji in trgovini italijanski, naj bode tu navedeno, kar piše o gospodarskem položaju v Italiji uradni »Handelsmuseum« v svoji 6. številki tek. leta, ki pravi: »Primerjale italijansko kupčijsko bilanco v letih 1905. in 1908. dobimo za za-dnjeimenovano dobo t. j. 1908. plus skoraj ene miljarde. Ta plus spada skoraj v celoti na uvoz, katerega je tvoril po večini žele z n i č n i m a t e r i j a I vsled podržavljeni a železnic. Tudi ž e I e z n i č n i promet bodisi z osobnim kakor blagovnim prometom izkazuje več, ker pripostavljaje dohodke za 1. 1905/6 proti onim I. 1908/9 z lirami .183'/2 milijonov k 451 milijonom, se pokaže za zadnjo dobo plus 67l/u mil. lir. Se vgodnejši pa je z b r o d a r s t v o m. Imeniten pojav rastočega blagostanja v deželi izpričujejo rastoči prihranki, kateri so kazali koncem leta 1907. svoto 5.153,197.756 lir ter so narasli do konec leta 1908. na 5.728,379.918 lir, toraj v enem samem letu več 575 milj. lir. Veliko vlogo pri prihrankih tvorijo vplačila izseljen-*' cev, kateri sami so dosegli v zadnjih 4 letih svoto do 800 milj. lir, pri čemer pa niti niso uštete svete, ki prihajajo po pošti ali katere prinesejo oni osebno domu. Res je sicer tudi, da vštric tem zadnjim prihrankom stoji velika škoda v tem, ker z izseljevanjem odtegujejo se deželi najboljše delavne moči.« S tem popisom lahko zapustimo Italijo pa stopimo na ogled k našemu nemškemu sosedu na sever. Ma) o pspoMi polil uri nas in lupi. h. Ozrimo se danes malce v sosedno Italijo, poglejmo tamkajšnje kupčijsko vrvenje, intenzivni trud italijanske vlade, pomoči na vseh koncih in krajih domači trgovini, pa pridemo do prepričanja, da v tem pogledu ni podcenjevati italijanskega kraljestva. Mnoge od vlade podpirane parobrod-ne družbe delujejo izborno, izvoz italijanskega sadja, zelenjav in sočivja je veli-kansk, železna, sladkorna, tekstilna in ma-nifakcijska industrija se je razvila v silno konkurenčno moč, kolonijalna kupčija se je razširila na tak način, da to že čutijo vse nje sosede, posebno pa imajo v vseh imenovanih strokah naši avstrijski trgovci, žal, že preveč neprijetnih izkušenj in prav težko stališče proti tej konkurenci. Da vsled svojega dolgega morskega obrežja in všled praktično urejenega ribjega lova tudi ta gospodarska panoga Italiji i^ Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Medane. — Na Velikonočni pondel-jek popoldne je priredila večja medanska družba običajen izlet na Krminsko Goro. Med občnim zadovoljstvom radi krasnega razgleda na vse strani, se je dvignil g. Henrik Perin in po navdušenem nagovoru nabral za slovensko Šolo v Krminti 21 K 80 vin. Stali smo vrh gore in občudovali lepe kraje: vinorodna, rajska Brda na severu, pod nami proti jugu pa razprostrto Furlansko in Italijansko nižino. Stali smo tu na jezikovni meji in zrli naravnost doli na našo važno postojanko Krmin, kjer se v tujem morju utapljajoča slovenska deca zopet dviga na dan in išče rešitve na otoku: »Slovenska šola v Knninu«. In čutili smo se srečne, močne, prodirajoče... Iz krepkih čistih grl prikipela in zadonela je: »Lepa naša domovina___« Domače vesti. f Sodnik Josip Simčič. Na drugem mestu poročamo o strašni nesreči pri Miljah pri Trstu. Žrtev nesreče je tudi naš rojak sodnik Josip Simčič. Službeno je bil v Dolini, popoludne se je vračal na svoje mesto v Koper ter po potu umrl v vlaku, katerega je preobrnila burja. — Pokojni Simčič, star okoli 33 let, je doma iz Imenjega v Kojščanski župani-ji, sin revnih kmečkih starišev. Srednje šole je skončal v Gorici z odliko, potem * šel študirat jus. Živel je tačas tako, kakor pač žive ubogi dijaki; vstrajal je ter pre- ! i, stal izpite, kot avskuitant je služboval le rnalo v Gorici, večinoma je bil v Trstu in v Istri. Simčič je bil visok, simpatičen človek, zbog svoje,odkritosrčnosti in dobrohotnosti splošno priljubljen. Ko so zvedeli v Kopru za njegovo tragično smrt, je bilo vse gjnjeno. Pogreb pokojnika se je vršil danes popoludne v Kopru. Trije shodi. ¦—.. Jutri bo volilni shod v D u to v l j a h v prostorih gostilne Tavčarjeve, in sicer pop. takoj po blagoslovu. V ponedeljek bosta shoda v G o r j an-skem pri Štreklju invZgoniku v Grudnovi gostilni, v obeh krajih popolduo po blagoslovu. Slovensko gledališče v Gorici. Otvoritvena predstava se vrši drevi 2. aprila ob 8l/i zvečer: »M o r a 1 a g o s p e D u I-s k e«, komedija v treh dejanjih. V n e d e I j o 3. aprila se igra veleza-bavna burka »O d č. J o s e 11 e —- m o j a žena.« Na praznik, v p o n d e l i e k 4. aprila se seznani naše občinstvo z dvema modernima francoskima pisateljema veseloigre književne vrednosti in vendar polne gledališkega življenja, psiholoških fines in efektnih dramatskih prizorov, z R o b. Flersom in A. G. Caillavetom. Veseloigra »Ljubezen bdi« je njuna najboljša veseloigra, ki je dosegla v Parizu izreden uspeh in ki je na dvornem gledališču dunajskem toli ugajala, da se je igrala več mesecev dan na dan. Vsi dunajski dnevniki so prinesli dolge felj-tone o tej veseloigri ter so govorili o novem tipu veseloigre. Na goriškem odru bo ta satirična veseloigra s svojo velezabavno vsebino in s celo vrsto izvrstnih modernih značajev zanimala tem bolj, ker nastopijo v njej vse naše igralke. V velikih ulogah: gdč. W i n t e r o v a (Jaeciueline), gdč. K a u-d I e r j e v a (Luciennc), ga. B u k š e k o-v a (Markiza), in gdč. T h a I e r j e v a (Zofija): v manjših ulogah.* ga. 11 i č i č e-v a, gdč. D a n i l o v a in ga. N u č i č ev a. Moške velike uloge igrajo: gosp. Nučič (Andre), g. B o h u s I a v (Vcrnet), g. D a-n i I 6 (Carteret) in g. P o v h e (abbč). Sodeluje vse ostalo osobje. Veseloigra »Ljubezen bdi« prav duhovito šiba pariško lažirnoralnost in ne-moralnost ter ovzdušje aristokratskih salonov, kjer je zakonska nezvestoba moda, ki ne žali, ako se greši z okusom, eleganco in distingviranostjo: tej s humorom in satiro slikani moderni neinoralnosti pa tvorijo protiutež moralni ljubimci iz narodnih vrst, tako, da je tendenca veseloigre vseskozi plemenita in idealna. Prihodnja predstava bo v četrte k 7. aprila: »Izgubljene i«. Slovensko gledališče v Tolminu. Kakor je bilo že naznanjeno, se vrši gostovanje članov slov. dežel, gledališča ljubljanskega v T o I m i n u. v dvorani slavnega »Rokodelskega b r al n e-ga društva« v torek 5. aprila: »Morala gospe Dulske« in v sredo 6. aprila: »Gdč. J ose t te — moja že-n a«. Slavno tolminsko občinstvo, kakor tudi tolminske okoličane, ki se zanimajo za gledališče, uljudno opozarjamo na to izredno prireditev ljubljanskih gostov, da ne zamude ugodne prilike in napolnijo obakrat dvorano do zadnjega kotička. Poslovilno gostovanje naših umetnikov se bo vršilo v pondeljek II, aprila. Začetek predstav ob 8. uri zvečer. Cene na sedeže: I. vrste 2 K 50 v. II. vrste 1 K 60 v, III. vrste 1 K. Stojišča a 70 v. Predprodaja vstopnic v »Rok. br. društvu«. C. kr. študijska knjižnica. — Naznanja se slav. občinstvu, da je državna biblioteka v Gorici — gimnazijsko poslopje — od sedaj naprej odprta: pondeljek, torek, četrtek in petek od 1 0—1 2 dopold. sredo in soboto od 3—5 popold. ,—- Ker je biblioteka javna, državna naprava in izposo;evanje brezplačno se tem potom si. občinstvo opo-f zarja na to ugodnost, katere marsikatero • drugo mesto nima. | Dr. Marani se ie odpovedal državno-zborskemu mandatu. Njegov naslednik bo najbrže — dr. P e 11 a r t n.-Tako bo imel | kot državni poslanec dopust, v deželnem odboru dobi namestnika. Tako se hoče otrese Pajer vsestranskega očitanja, da je Petrarfn predstojnik in podložnik v eni osebi! Kolonsko vprašanje. — Včeraj sO zopet reševali kolonsko vprašanje. Seja se je vršila dopoludne in popoludne. Zastopnik Furlanskih kolonov Pinat je predlagal, naj se sploh opusti pretrešavanje predloženega zakonskega načrta, ker s tem se ne odpravi oderuštva, marveč pušča odprto pot za izkoriščanje. Trdil je, da bi tak zakon le škodoval dobrim odnošajem med koloni in gospodarji ter da so po veČini taki odnošaji, radi nekaterih izjem bi trpeli ti odnošaji. Glavar je sprejel to na znanje ter rekel, da sporoči to na pristojno mesto. — Povdarjalo se je potem, da se po tem potu ne rnisli sploh odpraviti pretresovanje kolonskega vprašanja, ali sarno predloženi načrt da ni za nič. Fai-dutti je govoril na široko ter zagovarjal načrt, da naj se započeto delo nadaljuje, da se doseže vsaj nekaj. »Zadržan«. — »Prlsmojenec« pravi, da je bil gospod poslanec Stepančič zadržan priti na volilni shod v Komen, na katerem so klerikalci postavili svojega kandidata za dežc'ni zbor. Zadržan! Za občni zbor Legine podružnice pa ni bil zadržan. ~~ Klerikalci so radi za d r ž a n i, kadar imajo, kar so hoteli imeti!! — Pa tudi najbrže se malce boji stopiti na slovenski Kras z laške »Lege«! »Zora« se imenuje glasilo »katoliškega« dijaštva. Zvezek 6. ima dopis iz Gorice, ki je surov izliv takega le »katoliškega« dijaka. Izprijenec zabavlja in hruli na levo in desno, o 20. sept. 1908. pa piše, da g.čne kandidatinje: »vsakega 2 0. s e p t e m b r a se skupno za narod jočejo v z n a k žalovanja 2 0. sept. 19 0 8.« Kdor se tako norčuje s tako pomembnim dnem, kdor kaj takega napiše, je propalica, baraba: ali t a k e-I e ljudi vzgajajo klerikalni »prijatelji« mladine! Zaničevanje takemu individuju. ki nosi po krivem ime dijak; sramota zanj, ki pljuje na grob nedolžne žrtve, dijaka Adamiča! - Statiši. varujte svoje otroke pred znanimi klerikalnimi »prijatelji mladine*! Vse polno sumljivih individujev iz Italije prihaja dan na dan v primorske dežele. Blizu Červinjana je bil uslužben neki 36 letni Nieolo Fael iz Kordinjana v provinciji Trcviso. Radi goljufije in sleparije je Ivi obsojen pred poroto v Vidmu na IS let in 9 mesecev ječe. Laška vlada ga je iskala ter končno našla; aretirali so ga ter prepeljali v goriške zapore, odkoder ga izroee Italiji. Huda burja v četrtek je preobrnila in poškodovala voz kmetu Ivanu Rijavcu, ki je prišel iz Črnič v Gorico. Padel je ter si zlomil levo nogo. Prenesli so ga v goriško bolnišnico. Lestev mu je spodmaknil.....lernej Podobnik z Vrha je bi! Šel v vas k Mariji Pirihovi. Po lestvi je zlezel do okna. Oče nje je vse to opazoval ter mu spodmaknil lestev. Podobnik je padel ter si zlomil nogo. Potem ga je še ošteval oče. Pirih je obsojen radi tega na 6 mesecev ječe s postom vsak mesec. Pobegnil je od 47. pešpolka v Gorici Ivan Sotnmer ter se šel solnčit v Italijo. Zgubljeno. — Nekdo je zgubil notes, v kojem ima važne beležke. Pošten najditelj je naprošen, da istega odda v našem upravništvu ali na policiji. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur® in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. §ol{olsl{i tfesti)ik- I. zlet Primorske Sokolske Žtroe leta 1910. — Eden naših poročevalcev se je pogovarjal včeraj z nekim Sokoivi;. -odbornikom o zletu. Na razna tozadevna vprašanja mu je odgovoril sledeče: »Kakor je bilo v cenjeni »Soči« že večkrat objavljeno, se bo vršil zlet 26. junija. Na katerem prostoru se bode vršil, je co začasno še tajnost. Podrobnega pro^rar.ia nismo še izdelali, podam vam ga torej le v obširnejših obrisih. Na predvečer zleta t. j. 25. junija bode komerz z govorom, petjem, godbo, itd. Jutro 26. junija posvečeno bode telovadni tekmi, pri kojej se bodo borili naši vrli mladeniči za prvenstvo v telovadbi. Bode jih mnogo: pridejo iz Ajdovščine, Gorice, Mirna, Trsta itd. Drugi del jutra porabimo za po-skušnje. Glavno sokolsko slavje bo popoludne. Najprvo nastopijo Sokoli. S strumnimi koraki prikorakajo na telovadišče ter bodo izvajali vrlo lepe in težke proste Brevi, v nedeljo in pondeljek" vsi v Trgovski flom! sr <-*¦ na -< — y— I I i ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ «1 0 TT C« Ti* "O L L "O O. J9 O* =" H. = ^D < 3 3" 3 vaje. PraŠate koliko jih bode? Nad 300 jih bode, lepa četa, kaj ne? Toda dalje. Ne zginejo še telovadci izpred naših oči, se že prikaže nov oddelek. To bodo naše brhke žene, dekleta in gojenke. Izvajala bodo vaje z v narodnih barvah okrašenimi .vretenci. Pa naše malčke, te šele bos»te videli. Sicer ne bodo delali tako velikih Politični pregled. Velelzdajniški proces. —- Danes in včeraj je razpravljal stol sedmorice v Zagrebu o ničnostnih pritožbah v veleiz-daJniSkcm procesu. Pričakuje se, da bodo vsi ©btoženei oproščeni. Italija ima nov kabinet. Ministerski korakov, kakor njih predniki; Bode med I Predsednik je Lutfzatti, ki slovi kot naj-rtjirmnudititfil^^ pozna domaČe in tuje uarodnogospodarslce razmere. " O preosnovi vlade meni krakovski >^Czas«, da je preosnova odložena ter da po Binkoštih šele se začno z nova poskusi za delarriožnost češkega deželnega zbora, potem bo šele mogoča preosnova. dobili Šele prve hlačke. Zatem pa bodo nastopali vedno novi oddelki, • telovadba na orodju, skupine, itd. ob noči pa še, goreči kiji. ' :• : še en odgovor -Jferrr ostal dolžan, namreč kaj bode z večerom? Torej čujte! Na jednem koncu bode stalo veliko plesišče, na drugem pa veliki oder. Tu godba in ples, tam petje in vrisk. Paviljoni, načrte zanje nam dela priznan slovenski u-inetnik, bodo razvrščeni po ceiem prostoru. V tem paviljonu bodete dobili dobro slovansko pivo. tam izborim naša vina, v drugem paviljonu bodo točile naše vrle Slovenke likerje. Ako boste lačen, zadostuje, da stopite k paviljonu za jestvine in dobite vse, kar si vam bode vaše srce poželelo. Črno kavo boste srebali iuliko v turški kavarni. Da tudi brat Hrvat pripelje svoje jančke s seboj in jih bo tam pe-kei na ražnju, o tem bodite uverjerii. Za danes dovolj, o priliki pa se še o čem pomeniva. Do tedaj ostanite mi zdravi!« iz BSIj. Na ustanovnem občnem zboru telovadnega društva »Sokol« v Miljah so bili izvoljeni: br. Andrej Peric /a starosto, br. Janko Peric podslarosto; br. Anton Blažica za načelnika. Odborniki: br. Blažica Roman, Nemic Valentin, Savnig Gustav, Komel Anton, Saunig iv„ Lukežič Jožef. Namestniki: Nemic Tomaž, Zoni Ivan. Preglednika: Šavnik Anton, Nemic Josip od Yv. zveza narodnih društev. Narodno izobraževalno društvo na Ajševici priredi jutri ob 4. pop. pri g. Ko-tnelti zabavni večer. Vsporcd: I.) Živela Slovenija, orkester, 2.) Hrvat, orkester in pevski zbor, 5.) Pozdrav, 6.) Bvvali Ce-hove, pevski zbor, 7.) Prodana nevesta, orkester, H.) Ples. Vstopnina k veselici 30 \. sedeži 10 v. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno društvo v Črničah vabi k veselici, katero priredi dne 3. aprila t. 1. v prostorih g. Karoline Slamič. Vspored: !. »Venec nar. pesmi«, poje domači mešan zbor. 2. Deklamacija: Klic z narodne meje. 3. »Colničku«, poje domači rnešan zbor. 4. >Naše gore«, poje domači mešan zhor. 5. »Kateri bo?« Igra v dveh dejanjih. I-grajo domači diletantje. - - Po končanem vsporedu društveni ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Med posameznimi točkami in pri plesu svira oddelek sokolske godbe v/. Prvačine. Vstopnina k veselici s sedežem I K, stojišča po 40 vin. Vstop k plesu imajo le udje in vabljeni gostje. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Trfliuki ifcftii li iBspriarsbe vtsti Razpis natečaja. — Razpisujeta se 2 štipendija po 250 kron za obiskovanje mlekarske šole na Vrhniki (Kranjsko). Tečaj se otvori 15. t. m. in bo trajal 5 mesecev. Kdor se hoče potegovati za rečena 2 štipendija, se mora zavezati, da bode najmanj prvih 10 let nepretrgoma služil v tukajšnji deželi kot mlekar, sirarski mojster ali potovalni učitelj v tej stroki. Pravilno opremljene prošnje je brez odloga predložiti deželnemu odboru. Deželni odbor. Sladkor se je zopet podražil, in sicer za 70 v pri kvintalfc. Živinski trg. — V četrtek je bilo na trgu v Gorici 500 glav goveje živine, 240 prešičev, 4 konji. Krompir. — Izredno mnogo krompirja ?.a seme je bilo v četrtek na trgu v Gorici. Prodajali so ga po 5 do 6 K kvintal. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Brda« na Do-bravem vabi vse gg. člane k prvemu rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v nedeljo dne 3; t. m. popoludne na Dobrovem. Dnevni red po pravilih. Razne vesti. Burja preobrnila železniški vlak. Trije mrtvi, 18 ranjenih. Zgodila se je strašna nesreča. Pri Miljah tik Trsta je v četrtek burja preobrnila železniški vlak. Vlak je odšel proti Bujam ob3.10pop. točno ob določeni uri iz Trsta. V vlaku je bi!o 180 oseb. Za slučaj burje je predpisano, da mora biti pripet na koncu vlaka voz, naložen z gramozom, oziroma kamenjem, da tako težina stroja in zadnjega voza ovira preobrnitev vlaka. Tako je bilo tudi to pot. Do postajališča Monte Castiglione in Žavelj je šlo vse gladko. 100 metrov pred postajo Milje pa je vlak prišel na nekem ovinku v vrtinec, ki je vzdignil v zrak prtljažni voz, ki se je nahajal za strojem. Takoj za tem je skočil iz tira tudi stroj. V hipu so ležali tudi vsi drugi vozovi v jarku. Med potniki je nastal prestrašen krik, a takoj za tem stokanje ranjencev. Od železniškega osobja ni bil nihče ranjen. Od potnikov so trije mrtvi. Ranjenih je bilo 18, deloma težko, deloma lahko, ki so se pustili obvezati. Poleg teh je lahko ranjenih še več drugih, ki si pa niso pustili obvezati ran. Mrtvece so pustili v Miljah, dočmi so ranjeni in ostali potniki nadaljevali vožnjo proti Kopru, na vlaku, ki je prišel s Kopra nasproti. Uvedena je bila takoj pomožna akcija. Dva pomožna vlaka, od teh eden iz Trsta, drugi iz Kopra, so odšli na mesto nesreče. Ranjenci so bili spravljeni kljub slabemu vremenu hitro na varno. — Na mesto nesreče so došli hitro c. kr. namestnik princ Hohenlohe, c. kr. policijski ravnatelj dvorni svetnik Manussi, rešilno akcijo je vodil podravnatelj drž. žel. dr. Auredniček. Mrtvi so: Sodnik Simčič, o katerem govorimo med domačimi vestmi, potem Ivan Piuka, 40 let star, trgovec z Buj. Ž njim je bila tudi njegova žena, ki je tudi nevarno ranjena in leži v bolnišnici v Kopru. Rihard Psenner. 20 let star uradnik parobrodne družbe »Ragusea« stanujoč v Miljah. Ta je zapustil ženo in dva mala otroka. Težko ranjeni so: I. Anton Zornada, 39 let star, redar. 2. Ivan Graber, 34 let star iz Roča, težak, oženjen, oče treh otrok. 3. Ivan Kolčne, godec, star 38 let iz Trsta. 4. Antonija Pit.ka žena goriimeno-vanega Ivana. 5. Terezija Toskan žena Antona iz Dekani. 6. Ana Hrvatin hči Josipa iz Loparja h. Št. 37. Med lahko ranjenimi je tudi Vladko Vabntič, zapisnikar pokojnega sodnika Simčiča. Sunek je moral biti naravnost strašen, ker voz je bil postavljen popolnoma na glavo in razbit je tako, da ni ostalo drugo, ko pod, pod katerim se nahajajo cele luže krvi in človeških možgan. Pogled naravnost strašen in srce pretresujoč! Pravo čudo je, da je ostal v vozu sploh kdo živ! Stroj je premaknjen samo s tira, a je ostal na progi. Tudi prvi voz (službeni) je ostal na progi. Tretji voz je postavljen skoro na glavo. Kdo je kriv te nesreče? Glavna krivda je pač v tem, da se je sploh zgradilo tako-le ozkotirno malo železnico, ki je igrača burji! To pa bi bila morala upoštevati tudi uprava in v četrtek bi sploh ne bili smeli spustiti tega vlaka v tek. Ob taki izredni burji bi bili na pristojnih mestih lahko mislili, da je nevarnost največja, da se pripeti kaka nesreča. Zopet umor v Nizzi. — Pred kratkim je bil umorjen astronom CharJois, sedaj je bil umorjen pa stotnik Chupin iz Alžira. Baje je zahajal v neko zloglasno hišo, v kateri je »eulenburgoval«. Našli so ga na cesti ob zidu, ko se je zgrudil na tla. Smrt za šoferja. — V Londonu je tekel avtomobil po široki cesti. Bati.se je bilo, da se zgodi kaka nesreča. Šofer pa je slonel sklonjen naprej in kapa mu je zlezla čez čeio:-Neki gospod je bil tako pogumen, da se je zagnal na avtomobil ter se mu je posrečilo, vstaviti ga. Videl pa je, da je šofer mrtev. Kap ga je bila zadela na srce. Otrok živ v krsti. — V neki vasi pri Gijonu v Španiji je lomil krč neko 6 letno deklico. Poklicali so zdravnika, ki je rekel, da je dekle mrtvo. Nesli so jo v mrtvašnico. Drugo jutro pa so našli krsto odprto, deklico pa zraven ležečo, še živo ali vsled prestanega strahu vso onemoglo. Dekletce je umrlo na to v naročju materinem. Zdravnik je moral bežati iz vasi, ker so ga hoteli ubiti. Avstrijski dezerter. — Oblasti v Vidmu se je predstavil 23 letni Mihael Kri-stofič s Kranjskega, rekoč, da je pobegnil od vojakov iz Pulja. 20.000 učiteljev potrebujejo na Ruskem. — Rusija potrebuje 20.000 učiteljev za ljudske šole. Na Ruskem uvedejo sedaj splošno šolsko obveznost. Vsa ona mesta in vasi, ki še do sedaj niso imela šol, grade potrebna šolska poslopja. Hoteli v Dalmaciji. — Nekateri angleški kapitalisti se bavijo z načrtom: postaviti v Dalmaciji na raznih krajih primerne udobne hotele. 320 novih svetnikov. — Berlinski list »Post« je dobil iz Rima poročilo, da bode papež proglasil 320 grešnih Zemljanov za svetnike. Od teh 320 kandidatov za svetli iStvo odpade na Evropo 281 in sicer na Avstrijo 5 in na Ogersko 1. Če se pomisli, da prinaša vsaka taka prog!; tev sveti stolici krog 370 tisoč frankov, ki se morajo trositi za razne pristojbine, odloke, priprave, razglase, preiskave, razgovore itd., bode v kratkem v Vatikanu zopet prometa 118,770.000 frankov. To je draga promocija in svetniško stopnjo lahko dosežejo samo bogataši. »Papežev katoliški letopis« pravi: »Res da so to precejšnje vsote; pa kaj je ves denar proti nebeški gloriji, ki obdaja na svetniško čast pov-zdignjenega božjega služabnika?« Zrakoplovci v Biarritzu. — Prvi se je pri vzletalnih poskusih 29. pr. m. spustil v zrak zrakoplovec Caters s svojim bi-planom Farman, ali po nekaj minutah se je zaletel, zadel v neko reč ter padel; poškodoval se ni, ali letalni stroj je razbit. Na to je šel v zrak Bleriot, vzlet se mu je povsem posrečil. Leblanc je spočetka lepo plul po zraku, ali potem je padel v morje; iz katerega so ga rešili. — Navzoče^ je bilo mnogo občinstva, ki pa ni bilo nič zadovoljno z zrakoplavci. Godrnjanja in zabavljanja -ni bilo ne konca ne kraja. Haliejevo repatico vidijo zdaj zvezdo-znanci s svojimi daljnogledi svetiti kot malo zvezdico osme vrste. Neki nemški zvezdoznanec prav!, da je videl repatico že 15. m. m. s prostim očesom kot zvezdo pete vrste." Sedaj se bo videla repatica eno ali dve uri pred solnčnim . vzhodom, seveda spočetka le v slabotni svetlobi, ker se repatica šele približuje solncu in zemlji. V noči med 18. in 19. majem pojde naša zemlja kakor zna»io, skozi rep te re-patice, in bo rabila za svoj prehod okoli dve uri. Stavke v Avstriji. — Glasom statistike je avstrijska industrija v letih 1899— 1908 izgubila okrog 12 in pol miliona delavnih* dni. Splošno se opaža, da se Število stavk manjša, da pa rastejo stavke na obsežnosti, ker pomenja, da so si delavci začeli bsti s vesti velike odgovornosti. Statistika pa tudi za delavstvo glede uspehov ni posebno spodbudna. Komaj pri 20% stavk se je dosegio popoten, pri 40% le delen uspeli. Hiše Iz stekla. — V Pittsburgu v Ameriki bodo skoro ljudje videli čuden pojav. Neki graditelj napravi hišo iz stekla. Izjavil je, da čez 10 let sploh ne bo kazalo zidati drugačnih hiš, ker te bodo najbolj trpežne, lepe in v zdravstvenem oziru ne-dosežne. Stale bodo pa tudi veliko manj. Od kleti do strehe bode samo steklo in še pokrite bodo s steklom. Stene bodo seveda neprozorne, ker se steklo lahko napra- vi v kaki barvi. Tapetnikov,'Hslikarjev in) dr. obrtnikov pri moderni hiši ne- bode treba. Graditelj Pease pravi, da se nove hiše v desetih letih gotovo udomačijo. Pijančeoanje. Za po-kulnjc i praiek ZENSSTO - fcmplafao. Nagnenje k pijnnCeranju 3c trajno odpravi — fcnžnj* te strasti go je osvobodijo proti svoji ~ '*' lastni' vo- lji. IPraSek Zenento se primeša jedi ali pijači Primerno ea vsako sta-jost in __ ______ vsak spol. zajamčeno 'neškodijiv^Kdor ima v <&$$*$. roma med znanci osebe, ki so ndane pijanfievanTu naj narofi takoj 1 praSek za poskJsSjo " ' ZENENTO se pošlje v pismu ,>ri,ož* J6MS^%&-«*«*.-» Poudre Zenento Co. ?G. Wai>dom» Street, LONDON 255 (Englaisd). Pisma j« fnuikimH z znamko za 25 vin; dopisnice 10 vin. ' Solicitatorja ueščega deželnih jezikop In Izurjenega o izvršilnih In zemljeknjižnlh za^uaft sprejme odvetniška pisarna Dr. Fr. BRNSld-a in Dr. Mat. PRETNER-ja v Trstu, Via tfuora M. 13. II, PJača po dogovoru. Nastop prVega maja. Lokal primeren za trgovino se odda v najem takoj v prometnem delu mesta Šolska ulica it 3. (Via Scuole). Natančneje se izve v trgovini Hedžet & Korittiik. V Rašteljn št. 14 se bode prodajalo od 4. t. m. naprej po jako znižanih cenah porcelan, steklo, in kuhinjska opraua. Ivah Kravos na Kornu ii. II. GSRiCft na Komu ir. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa - težko vožnjo; dalje ima v zalogi različno konjske po tre b- šči n e, polovalrfe potrebščine kakor:. kov-čege, torbice, denarnice, listnice • itd. — Izvršuje in sprejma v §3j|HI3S popravo različne kolesetfne in ^^§§^ ¦ " ¦¦¦¦¦¦- kčije. : =.-¦¦..-¦ Popravila se izvršujejo ločno. Cene zmerne. m Žandarju ukradel je lump salarnenski par čevljev «0H0» tam na meji slovenski; žandar pa tatu ni nikdar več ujel, ker tat je v predobrih pač čevljih letel. 8dlikovana pekari.ja in sladčičarna Indrej lajf = Gorica T Kališde Frana Josipa štev. 2 ¦ Podružnica v nI. Innicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno pecivo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila'izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na piodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. V:e po zmernih e:nah. Priporočamo našim rodbinam 99 J. Medved, Borita Tekališče, Josipa Verdi št. 32. Gofso J os. Verdi št. 37 I. nadstropje. • vi • » m zobotehnični atelje Dr. Ivan Eržen ordinira od I. ure zjutraj do 5. pap. Varstvena znamka: „S!dro' fciniment. Ca ptici comp. Nadomestek a* |Anker-Pain-Expeiler je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti preblajenja itd. Za ceno 80 vin.,, K 1-40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-dron", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RiCHTER JEVA LEKARNA pri „xlatezn leva" v fragi A ko so hocoš poučiti o Menili pistojH ali kupi siv tiskarni Iv. Pr. Lam p re t a ali v nekaterih knjigarnah brošurico z zgornjim naslovom, ki stane 30 viu, s poštnino 40 v. 2000 kron nagrade dobi kdor dokaže, da moja izbora 300 komadov za kron 5*25 ni iifH.-ti nakup. ! fina pozlai-na um, Spiviose Cavalier anker-reni.. s knvinastim <-ifciiiik"-dinjstvn potrebnih predmetov - vso /.» K :v>:>. -RazpoSilja «» po povzetju : - PISANO POLJE = 8°, 114 strani. Broširano K 180, vezano K 2S0. Golar namiiudi s to knjigo zbirko pesmi, polnih ubranosti in toplega prirodnega čuta. ki jih bodo gotovo povsod radi čitaii. Ovitek in velike začetne črke je narisal M. Gaspari. V Ljubljani, meseca marca 1910. [g. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, zatožna knjigarna. flgro-Blerkur v Ljubljani. (JiHKli)i prostor! iJaiKz (fviUvošn ulica šitil. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče \n kleti v Ljubljani in Trstu. Agro- Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- ' vanje blaga ..... POZOR! Umetna gnojila,galica,žveplo,krmila^ semena,stroji in orodja. POKOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vin«! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. Itd. J Agro-Ierknr preskrbi sploh vsano blago. — Agro-Merkur kupaje nt pridelke | " ia izdelke. ,;:., Cene naju jf odnejše! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke I Gospodom go-stilDičarjem in drugim se uljudno naznanja, da je izšel nov slovenski cenik gramofonov in plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4, PREVIDNOST skrbne gospodinje temelji na tem, da pri nakupu ZKathreiner OKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče fKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika dineippa kot varstvena znamka in ime SKathreiner. Le ti znaki jamčijo za pristnost 3(athreinerja. O Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijski1, rojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnic*. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem ima v kleleh zadružnih kmetov v Dobravljah, Skiil,j:ili, Kamnjah. Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izbomep vipavskega vina. Priporoča se cenj. goslilniearjein in drugim konsumciilom. Dobiva se od 50 lit. naprej po jako zmernih cenah. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja; Dntt knjižnica Seznam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. llGinmap S M. Bamberg knjigarna o Ljubljani. Premeri & Jančar Ljubljana Dumjska cesta št 20. j Lastni izdelki oljnatih bar?, lakov, firnežev in steklarskega kieja. i Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar tigovina oljnatih barv na drobno in debe'o. Zaloga uina tvrdke Ivan Fontanotti m Kopra odlikovan z zlato svetinjo iu z zaslužnim križcem na razstavi v Parizu Gorica — Via Teatro 3 — Gorica. Teran prue urste, refošk, belo uino in muškal use lastnega pridelka. Cene zmerne, postrežbi« na dom. Najcenejši in najboljši nakup iLMT v modni trgovini "~WHM ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via fenole 6 Za gospode: Srajce Ovratniki Zavratnice Manšett Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice eokolenke epice Dežniki Pasovi Podveze Gumbi Turistovske oprave Žepni robci Gamaše Klobuki Za dame: Srajce Hlače Spodnja krita Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum L_ Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem na deieli pošljem blago na izbero. Avstrijska posebnost r. reda so svetovnozuani M&šner-jevi šumeči bomboni '. nmlinovca. j;igoak ;: varstveno /.naiok je vtisHJ ua tudi na vsakem lioi ralia na leto /naša okoli »i kosov. I.ii-sin. dišava /, Klairoii, sladetea. Uoiichees a 1'etH'rniJiiz. ¦- \Um\n čokolada itriporoca': . Znamka ilionu. I'o- milijonov tWfa. — ¦krt akcijska ilružha tovaren za izdelovanje orijont sladkorja i; čokolade kraljevih ' Z Ali 0 GB: prej A Maršner. Prag, Ferdinandova tfida, Vaclovako namili (vis-a-vis Primas) Danaj VI, TheobaMgasse N.o.4.