Klub samoupravljalcev Ljubljana-Šiška v akciji
Iz prakse za prakso
(vb) V dokumentih kongresov Zveze sindi-katov (zveznega in republiškega) so zapisani s področja varstva pri delu pomembni sklepi, ki poudarjajo vlogo in pomen varnih, zdravih in humanih delovnih razmer delavcev v zdru-ženem delu.
Sprejeti sklepi obvezujejo vse osnovne or-ganizacije zveze sindikatov, da nenehno be-dijo nad uresničevanjem teh sklepov in s tera prispevajo k odpravi številnih hudih in škod-ljivih posledic tako za delavce, kot za širšo družbeno skupnost.
Bistvo teh sklepov, ki segajo na področje varslva pri delu, je v tem, da morajo biti de-lavci v združenem delu nosilci vseh pravic, obveznosti in urejanja odnosov, ki nastajajo na vseh ravneh v združenem delu in družbi kot celoti. To pa pomeni, da so delavci nosil-ci varstva pri delu oziroma vseh pravic in obveznosti uresničevanja in izvajanja varstva pri delu.
Za zagotovitev teh pogojev pa mora stati vsem delavcem tesno ob strani prav sindikal-na organizacija in to tako, da zagotovi obrav-navo problematike varstva pri delu na vseh ravneb. združenega dela (v samoupravnih in upravnih organih), predvsem pa išče vzroke, ugotavlja posledice in skuša odpravljati ne-sreče pri delu ter poklicna obolenja.
Ker pa omenjeni sklepi ne pridejo vedno do no&ilcev teh pravic tj. do sindikata, je ob-činski sindikalni svet Ljubljana-Šiška želel naj-ti način, kako seznaniti s področjem varstva sindikalne delavce, predvsem v delovnih or-ganizacijah oziroma TOZD materialne proiz-vodnje, kjer obstajajo največje nevarnosti za delovne nezgode in poklicna obolenja.
V   ta namen j€ bila v program  dela KLU-BA SAMOUPRAVLJALCEV pri občinskem sve-tu zveze sindikatov Ljubljana-Siška vključena tudi  tema  »Naloga  zveze   sindikatov  na  pod-ročju varstva pri delu«. To temo so že obrav-navali v TOZD oziroraa DO materialne proiz-vodnje z  območja Medvod  (Donit, Color,  Ae-ro,  Celuloza)   ter  Vižmarij   (Tekstilna,   Predil-nica itd.).  Sedaj   razpravljajo  o  tem  v  drugih DO (Litostroj, Megrad, PAP, Lek, Viator, Avto-montaža, Unitas itd.).
Razpravam o tej temi prisostvujejo pred-sedniki IO OOZS, predsedniki delavskih sve-tov, predsedniki strokovnih služb varstva pri delu, predsedniki odborov oziroma komisij za varstvo pri delu (kjer že obstajajo) ter člani IO Kluba samoupravljalcev. Prisotni analizira-jo uveljavljanje zakonskih določil, samouprav-nih splošnih aktov s tega področja, obstojno-sti zaradi poškodb pri delu in drugo proble-matiko.
Predvsem se združujejo pri naslednjih vpra-šanjih:
—  odprava   nočnega   dela   žensk,    varstvo otrok, prevoz z dela in na delo, topli obroki,
—  boj proti alkoholizmu in omejevanje ka-jenja,
—  proučevanje  vzrokov  odsotnosti  in  izo-stajanja z dela,
—  prilagajanje    delovnega    časa potrebam delavcev  in  njegova  boljša  izkoriščenost,
—  ustanovitev  odbora  za  varstvo  pri  delu in za varstvo delovnih invalidov pri delavskih svetih,
—  zajetje varstva pri  delu v planskih  do-kumentih,
—  spremljanje OO ZS, sprejem samouprav-nih  splošnih  aktov  in  posebna  pozornost  do-ločbam varstva pri  delu v njih,
—  vsestranska   vzgoja   in   izobraževanje   o varstvu pri delu VSEH delavcev v združenein delu.
V   razpravah   po   posameznih   delovnih   or-ganizacijah se je pojavilo tudi mnenje,  da je
v programih usmerjenega izobraževanja pre-malo zajeto področje varstva pri delu ali pa sploh ni zajeto. Saj resnično ni vsak »nepo-sredni vodja del« primeren za usposabljanje mladega delavca za varno opravljanje del in opravil. Vemo pa, da neizkušen delavec ne more varno opravljati del s tistim znanjem, ki si ga je pridobil npr. po treh mesecih teo-retične izobrazbe v šoli.
Torej ima tudi na tem področju sindikat še veliko dela, saj je ta del usmerjenega izobra-ževanja predvsem delo sindikalne organizacije, ki je dolžna dajati pobudo in predloge za re-ševanje posameznih problemov.
»Nič mimo sindikata« s področja varstva pri delu pa ne pomeni, naj bi sindikat nepo-sredno opravljal te naloge. Vsak samoupravni organ ima svoje naloge in jih mora opravljaii 7. vso odgovornostjo. Sindikat nikomur no jemlje nalog. Kot množična družbenopolitična organizacija je organizator samoupravljanja in obenem načinov, kako naj delavci uresni-čujejo svoje pravice in dolžnosti, med dru-gim tudi na področju varstva pri delu.
Ob razgovorih je bila izražena želja, naj ta oblika izmenjave mnenj in izkušenj, ki jo je organiziral KLUB SAMOUPRAVLJALCEV Ljubljana-Siška, še naprej poteka. Pri tem pa gre vsa pohvala OS ZS Ljubljana-Šiška za po-budo, kajti varnostna vzgoja »iz prakse v prakso« je nujna.