Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (št. 127) z dne 3. VI. 1928 Štev. 23 Pogled na ljubljanski velesejem od glavnega v^oda Letošnji volcscjm, ki se vrši od 2—K. junija, po svoji zanimiivosti in pestrosti še prekaša vse dosedanje. 178 Pred kratkim so bile otvorjene na novem stadionu V Amsterđamu letošnje olimpijske igre. Ii katerim /c liili' športniki vsega sveta, a fria\iie tekme se zaeno v juliju. Naša slika nam kaže fjlavni viiod na stadion. John D. Rockefeller največji bogataš s\eta.ki ol)\ ladiije veliko večino svetovne petrolejske produkcije in trgovine, a ki uporablja svoja ogromna bogastva tudi za res izdatno podpiranje kulturnih in dobrodelnih ustanov po vsem SV('ttl. Čuda ameriške podjetnosti Kakor je miiogiiu se \ (iolirem spominu, je uničil pred dvema letoma •miraseli ciklon, ki je divjal v lloridi. eele pokrajine. Posebno prizadetr) 1,0 bilo mesto Miami, v katerem so 1'Mi in'kateri deli skoro popoliiojna porušeni. o!)re/je pa slraholnii devastirano. Idda kaj so /a bogate in podjetni' Ameiikanee taki dogodki! komaj dve leti sla minili, a Miami je danes večji in lepši nego kilaj prej. Zlasti na obre/ju. ki je iiajvi'č trpelo, stoje /opet grandio/ni hoteli in prekrasni iiasa bodo iznova nverili. da je to ena največjih in najvažnejših slovenskih gospoda rskih iustitneij. v Ivan Bonač veleindiistrijalee in picdsednik ljubljanskega velesejnia. Milan Dular belgijski konzul iii ravnatelj Ijnl)-Ijunskega velesejnia. "Pogled na vclesejm od glavnega v^oda ilvlfenje in vrvenje na ljub. velesejnau Pogled na Ljubljano, ki je postala ravno s svojimi sijajno uspelimi velesejmi kakršnih se ni posrečilo organizirali nobenemu drugemu niestu naše drža\<',eiio izmed najvažnejših gospodarskiii središč Jugoslav ije 180 Biser Slovenije in največje ter najmodernejše zdra-vilišče Jugoslavije je RogašRa Slatina Sit levi: Zatetfe pođ- vrGicev \ l!(j.i;aški .^Ialini. Glavno Kopališče (liidroleiapija, iiielKiiio-; ' terapija iii elektroterapija). Rojia.ško Slatino iiazivijejo po pra\i(i /e jugoslovanske ? Karlove \are«. saj ni znana le po svojih zdravilnih neiiikih. teniv<'é slovi tudi po svoji pii'kiasru legi in oko-li( i ter nudi x es koiniorl. Priporočljiva je Rogaška .Slatinii zlasti za zdravljenje laznih kata-ro\. sladkorne holezin. bolezni na jurili. henieroidoN. nastajanje kam m: \ mehnrjn itd. V zdravilišen je vrsta hotelov in [)enzijonov. od preprostih do luksuznih, naj modernejš.i kopališča itd. \sak interesent zahteva lahko prospekte. Na desni: "Donati vrciec, ki je i/.med \seh najmočnejši. Pogled na zdravilišče RogašRa Slatina 182 Krnjska industrijska družba Na levi; Tovarna elektrod na Dobravi Spodaj : Valjarna na Javorniku Kranjska industrijska družba, osnovana leta 1869.. s sedežem v Ljubljani, eno iiajvoejili industrijskih jiod-jetij V naši državi, ima svoje tvornice na Jesenicah, Javorniku in Dobravi na Gorenjskem, V teh obratih je zaposlenih preko 2000 oseb. 1'odjetje izdebije železo in jeklo v martinskih pečeh ter ga |)odeluje v obratih na Jeseiiieali in Javorniku v žek-zo v šibkah, vroče valjano tračno železo, pločevino, tračnice, valjano in vlečeno žico, hladno valjano tračno železo, žičuikc itd. Izdelujejo se tudi liti proizvodi iz sive in jeklene litine. Posebno so znani v naših krajih iz dobe po vojni jekleni zvonovi Kran.fske industrijske družbe. V tvornici na Dobravi se izdelujejo ofdjene elektrode za električne l)eči. Razen obratov v Sloveniji ima podjetje tudi znano žičaiMo na Bistrici v Rožu na Koroškem, Slike kažejo tvornice na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, V krogli: SavaKa do-llnapri Jesenicah, v kateri leže ])odjetja družbe-Spodaj: ielexarne na Jesenicah, 182 Kopališče Kotređež rudnika Zagorje Uudnišlci gasilsUi dom v Trbovljah Trboveljska premokopna družba je največje induslrijsko podjetje v iia.ši državi. Istanov-Ijcna je I)ila leia 1873. ter poseduje premogovnike v I r-l)Ovljaii, Zagdrjii, Hrastniku, Koecvjii, Ilajlienhurgti, Laškem, eemeniarno v Trbovljah in apnenieo v Zagorju. l.eiiia prodtikcijti znaša 1,63().0()() Ion premoga. 4").000 ton porllainl-cemenla in 12.500 ton apna; zaposlenih je 136 uradnikov, 323 podura(lnikt)V" in 7.812 delaveev. Med drugim posveta družba tudi veliko pozornost ko- pališčem za delavce.' \ tekti tasa je družba zgradila \ svojih revirjih za uslužbenee 7 moderno zgrajenih kopališč z banjami in |>rliami ter namerava iste še pomnožiti. Kavno tako se skrbi za razne rešilne naprave in [)0-siaje. \ sak rudnik ima v re-Nirjih rešilne postaje, kalere so opremljene z najnovejšimi »Diiiger' rešilnimi tiparali. Rudniki imajo ttidi lastne požarne branibe. Zii katerih o])remo i. i. d. skrbi drtižba. Na levi : "Poslopje rešilne postaje v Trbovljah Rešilno moštvo v modemi „"Drdger" rešilni opremi Notranjščina rešilne postaje v Trbovljah 1S3 Kolinska tovarna hranil d.d. v Ljubljani je rekonstruirana in opionilji-nu z novinu stroji lei-izdriiije pravo cikorijo v sv otiorunicnili zal)ojčkili. rcdiino s srčkom ter fijrovo in žitno kavo. l'ri|)oročamo prNOvisInc domače kolinske kuDitw priiiiesi, ki jamčijo za pristnost in jakost. Kmetska posojilnica Ijublj. okolice v. /. /. ii. /. v Ljubljani, Dunajska cesta 18 je luijsliirejši slovenski (lennrni /iivod v LjnUljani (iistan. leta 1881.). 1'ri ustanovitvi so največ sodelovali slovenski mecen .\nton Knez in indi oba brata Vošiijak. Kadi svoje solidiiosti se je posojilnici! hitro razvijala, tako da je scdiij največji zadiii/ni kreditni zavod iiii.še države, liranilnili vlog izkazuje danes l()l).l)()l).IU)0 Din. .število zailrii/nikov pa znaša že skoro ^OIM). Kadi svoje solidiiosti in kiilantne obrestne mere je imel zavod v najtežjih časih odlično vlogo v zaščiti domačega gospodarstva, enako pa tudi na našem knltiiruem in socialnem polju, kajti vsako leto volira znatne vsote ^ iiarodno-kniturne namene. 1'osebiio pozornost je vzbudil pred kratkim dar lOD.OOI) Din za našo znanstveno akademijo in narodno galerijo. Wvovarna Union'' đ. đ. v Ljubljani Pivovarna in slađarna ter tovarna 3a špirit in kvas V Cjubljani Pivovarna je bila tistatiovlji'ua leta lsi()4. ili producira sedaj samo V ljubljanski tovarni do 15li.(M)i) lil prvovr>tnega belega in črnegii piva lituo, ki ga razpošilja i)o vsej državi V .sodčkih in steklenicah. V svoji po vojni zgrajeni tovarni izdeluje tudi izboren špirit in kvas, ki sta dosegla že velik sloves. Spodaj ; "Podružnica pivovarne » L>nion« v Mariboru (|irej Ciotz). 1S4 I. nagrada: Humek. PRAKTIČNI SADJAR : II. nagrada: (.ogolj. RKVIZOK. POMEX HESEDI: Vodoravno: 1. l.loviulni izra/. I), fioha, 7. knc/.oviiia v Kvropi, IMn. iiio-Sk« kiNlini ime. 1."). del jflediM-ii. lii. oro/.ji', IH. jiilraiiji I)is«'ri, lit. (»sclia i/, sv. iiisiiia. -1. /(.'iisko iiiif. ¦S.i. iiKihaini-clariskii ini.'. U. ŽL'ii.~kii inif. 'Ili. nie.>i'(*, :tl. iiHM-a, ;>;{. 1'rarKMiska rlaulca, ;14. luiiiii-eljsko skla>lIM-t', 1-2. iiiilijanski vzklik. po- možni ^lat^Tol, :t'.). preillii;;. 4t. (tnili'al. 41'a. t-asov^-iia kralica, 4:!. šn^vriik. 44. zaimek, 4.'i. svarilo, 48. (livjac'iiia (foii(!lieiio), ."it. košček, ."ii. pokra-.iina v Azi.ji, ,')4. moško krstno ime, TiT. karta pri tar<»kii. 124. ka/.-ilul zainii^k, jS a. srctlišr-t^ vrtenja. 64. spaccila sivar. .Vi. naval. .'iil. vibar. .'iS. iilas. .'lil. preliivalec dežele v Nemčiji. CU. del obleke, i;2. kazalni zaimek, 7tl. moško krstno ime, 72. čok. 74. zvezii, 7(1. iiovezaiio žilo. 77. effiptovsko božaiistvn, 70. ime monurolskeffa plemena. St. domača perni iiin.n, S2. medmel. K3. časovni prislov. 84. ka/alni zaimek, sil. mila. S7. zver. im. izr.iz nejevolje. !(2. koža. ;i:{. del no;re. 120. kf»nj \- srbski n.-irodni pesmi. !i7. predloi:. Its. pis.-ič. ;i!i. jrreoak. till, rek.i v SSibiriji, 1(12. filozof. 1114. pripoimiček lovcem, Kl.'i. risalili! sredstvo, lui;, število. Ills, did ¦.obe, l(l!l. latinska črka, till, vcepljeiije, 111. del ladje tfonelično), 113. prilrdiln.a beseda, ll.'i. neznanka v malemaliki. lili. Slcviiik, 1111. trrška črka. Sergej Miinzloff: Car Berendej. (Povest iz sibirskega pragozda.) II. POGLAVJE. — N — da... je zategnjeno pritrdil Ivan Mi-trič: — Pač bolje drži ga. ko lovi ga! To je že res, da pri tem trpimo in stradamo bolj. kakor |)a je vsa kupčija vredna. Veseli smo, če ne zmrznemo. Kolikokrat preži tam na človeka smrt! — Ali je dolga ta pot;* — Kaka dva tedna se vleče ... — Kje pa se u.stavljate ponoči? Pa menda ne spite kar na snegu? — Ponekod so zgradili naši Minusinei zimovišča ob reki... — je odgovoril Semjon Vasiljič: — majhne bajte. Stojijo sicer prazne. Če pritavamo tja, preden je noč, takoj zanetimo ogenj na ognjišču, se grejemo ,, , spimo tudi zraven na ležišču ... — No, in kako se vračate, kadar vozite svoje blago? Ali se lahko potuje po vodi navzdol? — Ne! Tudi nazaj hitimo, da se vračamo po sa-nincu. Samo. če kdo pride predaleč noter, pa se prične nenadno taliti, — no, če tako nanese, — potem — kaj se hoče — si mora tak trgovec stesati splav in z njim plove po Jeniseju navzdol. — Zakaj pa se plovbe tako bojite? Mar je Je-nisej hudo nevaren? — Preveč je deroč, dokler teče skozi gorovje: še trojka konj ne bi splava dohitevala, če bi mogla teči vzdolž vode. Tudi pragi so vmes. Bog se usmili, kaj se godi ob teh pragovih! Človekti se kar lasje jezijo! Voda ti tam vre kakor v kotlu, v.sa je penasta, vrtinci brizgajo do neba. Polovica splavov se razbije^na tem skalovju v trske! — Nu, nu.., — je ušlo Vedeneju Saviču in je zmajal z glavo. — To se pravi: onstran morja je cena za telico samo dvojača, a za prevoz se dolar plača ... — Prav tako je! Obrežje je prestrmo in vse razklano. Še pešpoti ni. Tam ne bi prišli z vozom nikamor. Zopet .so si privoščili po čašici in zopei prigriznili, ker je ta trenutek prinesel fant vroče šanjge'\ Kramarja sta posialn rdeča in zapolena kakor okna v kopalnici. Vedenej Savie je ])osial menda za spoznanje bledejši, a sedel je slejkoprej mirno in resno: žganje mu ni stopilo nikoli v glavo. Zato |)a je razvezalo jezik črnobradcti. Vedenej Savie je zopet ružpredel iiogovor o Viibilinu: rad bi zvedel, kako in kje ga lahko najde, todii Semjon ^asiljič mu je nenadno posvetil vse bolj globoko. — Kaj hočemo mi! — je zaklieal in je lopnil s pestjo po mizi. — mi smo majhnii para. ktipeljni in vsa naša kupčija ni i)iškavega oreha vrt>dna! Če )a hoče kdo kmalu obogati'ti. naj stori knkor Va-iiiin: in ruva bogastvo kar z jiiesom vred! Vedenej Savič je nastavil ušesa. — Kako pti lo. da ruva z mesom vred? — je vprašal. — Kako? — Semjon Vasiljič mu je mežiknil z motnim očestmi: — To pomeni, da jemlje kar zastonj., pač nič ne plača! — Kdo pa mu bo kaj dal zastonj? — Čemu pa ima gorjačc in puške? — Semjon Vasiljič se mu je nagnil skoro do ušesa: — Kjudje so tam hudo pohlevni... lahko stori, kar hoče. Saj nimajo tam nobene oblasti; kdo mu naj ugovarja .. . — No, ropar pa menda vendar ni? — je podvomil Vedenej Savič. — Da ni? Glej ga! Seveda je. Pred kakimi petimi leti je bil še morilec povrh... — Saj ni vredno. Semjon Vasiljič. da bi se spominjali teh stvari, jmstite no.. . je posegtd vmes njegov tovariš Ivan Mitrič. Dotlej je bil tiho: naslonil je glavo na roke in vtaknil prste v svoje dolge, plave lase. — No, kaj te grize?! — ga je osorno zavrnil Semjon Vasiljič: — mar ne pripovedujem čiste resnice?! — Vsaka resnica še ni koristna ... (Dalje prill.) " Na smetani pečene pogače. -¦•!;•«' BaUroiiaK Jugoalovaaake ttaicarne v Cfublfaai