80. številka. Ljubljana, v četrtek 9. aprila 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje m (praznike, ter velja po pošti prejemali za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h Za Ljubljano ■ posipanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za po) leta 11 K; za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrsto po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravni&tvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Rusija in Avstrija. i Slovanski jug že dlje časa ne razume ruske politike na Balkanu, a izrek ogrskega ministrskega predsednika Szella, da se je Rusija odpovedala svojemu zgodovinskemu prvenstvu na Balkanu, je v vseh slovanskih krogih napravil najmuč nejši utis. Ta utis je bil toliko večji, ker se je tudi že v avstrijskem parlamentu slišalo, da se je Rusija odpovedala svojemu prvenstvu pred drusrimi velesilami v Bolgarski. Tudi v Rusiji že čutijo, da ruska politika na Balkanu ne odgovarja več ruski tradiciji in življenskim interesom južnih Slovanov. To priča zanimivi članek, ki ga je priobčilo »No v o j e Vr e m j a« proti porazum-ljenju med Rusijo in Avstrijo glede j Balkana. Rečeni list očita ruski politiki, da zaradi miru in brez drugega vzroka dajo čedalje več tega iz rok, kar ji je od svetoštefanskega dogovora pustil berolinski traktat. V politiki — pravi »N. V.a — je lahko cdjenjavati, težko pa kaj pridobiti. Posledica dogovora z Avstrijo je bila — tako nadaljuje »N. V.« — da je Rusija izgubila mnogo svoje veljave na Balkanu. Drugače tudi ni moglo biti, ko je ruska politika proglasila, da je solidarna s politiko nemske-madjarske-katoliške Avstrije, ki je bila Slovanom vedno nasprotna. Obratno pa je narasel vpliv Avstro-Ogrske. Rusija je mislila, ko se je leta 1897. porazumela z Avstrijo, da s tem dokaz© Slovanom svojo nese-bičncst in da paralizira s tem avstrijsko • madjarski antagonizam, ki je z odkritim in tajnim bojem skušal onemogočiti vsak korak Rusije v prid Jugoelovanom. Rusija je ho- j tela iz protivnika, ki ga je imela v j Avstriji, napraviti prijatelja in po-moćnika, a se je zmotila. V balkanskih stvareh je Avstrija i z Rusijo sedaj solidarna, to pa ]e v \ Bvcjem lastnem interesu. Slovanom i to ni v korist, dasi se Slovani v j Avstro - Ogrski že dolgo potegujejo j za narodno ravnopravnost, je vendar j še niso tlosegii. Nemci vodijo aVBtro- j ogrsko politiko in nastopajo sovražno j proti vsakemu političnemu utrjenju j Siovanav, v tem ko Madj.^ri s stra- j hom gledajo, kako rase narodna za- ! vednost Slovanov. Povrh je Avstrija < po trozvezi glede Balkana zvezana I z daiekosežnimi načrti nemškega cesarja. Ali pa moremo biti pripravljeni na vsak slučaj, tudi na slučaj kakega posebnega podjetja nemškega cesarstva na vzhodu, ako brez dovoljenja Avstrije ne smemo na Balkanu storiti nobenega koraka? Zveza z Avstrijo tlači in ovira Rusijo. Ta zveza je kriva, da RuBija celih pet let ni mogla ničesar storiti za balkanske Slovane. Nasprotno deluje Avstrija vstrajno na to, da povečuje svoj vpliv na Balkanu in utrjuje svojo moč v onih dveh deželah, ki jih je po berclinskem traktatu dobila v začasno upravljanje, ne glede na to, da je prav tu nastal prvi plamen tistega rodoljubnega ognja, ki fie je potem razširil po slovanskem jugu in ne glede na to, da se je ravno Avstro - Ogrska najsilovitejše upirala osvobojenju Slovanov iz turškega jarma. Tudi Nemčija je v tem dosegla znamenite vspehe, vpliv v Carigradu in bagdadsko železnico, s katero si podvrže vso Malo Azijo, samo stanje Slovanov v Turčiji se ni spremenilo. Obljube, ki so bile dane Rusiji, se niso izpolnile, in Slovani na Turškem so danes v tistem položaju, v katerem jih je leta 1878 zapustila turška vojska. Tako zgoraj imenovani vele-vplivni ruski list. Komentara ni treba pisati, tem manj, ker nemško časopisje samo izpodbija dogovor med Avstrijo in Rusijo, zavzemajoč se za samostojno intervencijo Avstrije v Stari Srbiji in v Macedoniji; da Rusija take intervencije kot slovanska država ne dopusti, leži na dlani. Učiteljski shod. I. Govor gosp. E. Gangla. Slavni zbor! Še nikoli ni bilo kranjsko učiteljstvo združeno v tolikem številu in tako edino na znotraj in na zunaj, kakor je danes. In ni nam bilo treba Bog ve koliko dela in agitacije, da smo se sešli v toliki množini. Združile so nas naše do skrajnosti neugodne materialne razmere, ki so nas pritirale tako daleč, da nam pojema sapa in dane moremo ob takih razmerah nikamor več naprej. (Odobravanje.) Ponižnost — kakor tudi je lepa čednost — in potrpljenje — kakor tudi je cena stvar — našega učitelj-stva, sta prikipeli do viška. Ni ga več med nami, ki bi se ne upal glasno in brez najmanjše bojazni povzdigniti obsojajočega glasu, da se godi kranjskemu uČiteijstvu velika, vnebovpijoča krivica, ko ga puščajo poklicani faktorji v teh težkih časih stradati, njemu in njega familijam trpeti t i s t o p o m a n j k a n j e, k i p r i-tira lahko človeka do obup-nosti. (Odobravanje). Vso dobo, odkar deluje naše učiteljstvo v pomnožitev duševnega ka- J pitala prebivalstva naše kronovine, j ni imelo ni enega svetlega trenutka, i i ni ene vesele prilike, da bi se moglo j oddahniti in sesti za polno mizo z j izpočitimi močmi. Vseskozi od prvih, ! meglenih časov pa sem do današnjega j dneva, ko smo prišli glasno pro- j testirat proti takim kričečim raz m r ram, se vije nepregledna j vrsta samih žalostnih dni, ki so srkali moči naših teles in ubijali sile naših duhov. Popolnoma se mi zdi umljivo, če zatoži kdo izmed nas, da se mu zdi njegovo življenje izgubljeno, zanj brez veljave, sama in gola žrtev, ki je malodane kot krvava daritev položena nehvaležni domovini na oltar! (Viharno pritrjevanje.) S stoterimi dokazi lahko podprem trditev, da ga ni stanu pod solncem, ki bi bil žrtvoval že toliko fizične in psihične energije v to, da si pribori samo tisto materialno stališče, ki mu ga jamči zakon; le učiteljski stan ima vtem pogledu lahko neveselo zavest, da prvači med avstrijskimi prosjak i. Leto za letom že trka avstrijsko učiteljstvo sploh in kranjsko učiteljstvo posebe na železne duri vsemogočih avstrijskih blagajnic — ayvse dosedanje trkanje je bilo de« ležno malenkostnih vspehov. Spominjam vas samo na mnoga naša zborovanja, na mnoge naše ustmene in pismene prošnje, spominjam vas pa tudi mnogih obljub, ki so bile skoro edini sad vseh naših vdanih prošenj. Najvišja glava vse avstrijske šolske uprave, nam je dala Že pred leti za gotovilo, da bo uČiteijstvu pomagano. Vkljub temu zagotovilu se niso naše gmotne razmere pomaknile niti za las na bolje. Celo narobe! Ker so ostale enake, so zaradi tega danes mnogo slabše, nego so bile pred petimi ali šestimi leti, to pa zato, ker se je življenje sploh podražilo, ker je draginja zlasti po nekaterih krajih toliko narasla, da se naši dohodki popolnoma poizgnbe v njenih neusmi-l)enib zahtevah. Da so te zahteve v resnici take, da jih ne zmaga kranjsko učiteljstvo, je več kot resnično. Vzemimo samo učitelja, ki ima n. pr. 140 K mesečne plače — in ta je že eden izmed ti stih, ki so »sijajno« plačani! — Stanovanje ga stane mesečno — pa računajmo z najnižjimi števili—50 K, hrana 70 K, krojač in črevljar 30 K — in tako ima vsakega prvega 10 K primanjkljaja, s katerim naj izhaja on in njegova družina ves mesec. Kdor ne verjame, kolika umetnost je to, se lahko o tem nazorno prepriča. Naj zamenja s komerkoli izmed nas svoje dohodke za leto dni, potem bo z nami vred poln tistih občutkov in tiste grenke volje, ki nam danes polje po prsih, potem se mu zbudi vsaj srce, ki bo čutilo za nas, ki bo tudi v resnici hotelo, da se nam pomaga. Kakor je že izhajanje s takimi dohodki ob zdravih telesih velika umetnost, tako je to ob bolezni naravnost nemogoče. Navedel bi lahko slučaje, ki nam pričajo, kaka beda je hodila po učiteljevem stanovanju, ko mu je bolezen priklenila družinico na postelje, in ko ni bilo denarja ne za zdravnika in ne za zdravila. Junak je, kdor premaga to, a brez srca je, kdor neče pomagati poštenemu in zvestemu delavcu na polju ljudske izobrazbe. (Burno odobravanje). In to je tisto, slavni zbor: nič srca nimajo ljudje za nas! Nekaj kot prokletstvo je leglo na nas, ko smo prvič zagriznili v trdo skorjo svojega kruha, težko služenega, a vendar vkljub temu mnogokrat očitanega. Kranjsko učiteljstvo je imelo že mnogokrat priliko povdarj&ti, da ni kmalu najti večjega nesoglasja, nego je nesoglasje med našim delom in našim plačilom. To je naravnost satira na pošteni in vspešni trud, udarec v lice, zasmeh in sr8mGta! Od kranjskega uČiteljstva se zahtevajo bolj dandanes, nego kadarkoli prej, vse mogoče in nemogoče stvari, a da bi komu prišlo na misel, da bi nam prisodil za ta, mnogokrat naravnost neizvedljivi trud tudi primerno plačilo, je popolnoma izključeno Dela imajo zmeraj toliko za nas, da se nam pod njim šibe kolena, ali kruha ni pa ni dobiti, da bi nam ga dali. Na poslednje sploh nihče ne misli, ker ni src, ki bi čutila z nami, ki bi nam pritrdila, da nismo lilije na polju in ptice pod nebom, ki ne sejejo, a vendar žanjejo, nego da smo čisto navadni ljudje s čisto navadnimi te- lesnimi potrebami, ki nas ne hranijo samo naši ideali in naše delo, ampak ki nam je treba tudi kruha, in sicer tečnega kruha, če je komu do tega, da naš stan ne izumrje in da se ne bo naše šolstvo še nadalje onečaščalo, kakor se je to začelo goditi v zad-\ njih dneh in se bo godilo ob takih razmerah v prihodnjih dneh še v večji in sramotnejši meri! Dobro! Ako pojde z nami tako dalje, ako nas končno res pritira|o do resignacije, potem bo naposled tudi kranjskemu uČiteijstvu vse enako, ali gre tako ali gre drugače. Več kot \ tega uboštva nam ne morejo vzeti, j več kot tolikega dela nam ne morejo naložiti: oboje je dospelo Že do vrha — uboštvo in delo! V nekatere izmed nas se je že vsesala zia misel, da so ] prikovani na svoje uboštvo. Zato so se naše notranje sile že uprle večnemu, ponižnemu prosjačenju, zato nas danes silijo, da ne stopamo pred javnost s prošnjo, aa prihajamo pred njo z zahtevami, ki temeljijo v § 55. drž. šol. zakona. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje) In sedaj imam najlepšo priliko da v imenu tvojem, slavni zbor, izrečem občudovanje tisti nelogiki, ki je pravzaprav oni zlobni duh, ki nam pripravlja tantalove muke: tu je paragraf, ki nam zagotavlja stanu primerno eksistenčno brez postranskih opravr. tu je država, ki nam je dala ta paragraf, ki ima tudi vrhovno vod stvo in nadzorstvo nad nami, a takoj tu je ravno ista država, ki nam ne da zato, ker ji zvesto služimo, niti grižljaja kruha! In naj se zgodi, gospoda moja, da kdorkoli izmed nas samo malce drugače pogleda, nego stoji zapisano, takoj priskočijo z bičem, ki švigne po učiteljevem hrbtu. ' Usojam se udano pripomniti, da so j to razmere, ki izpremene tudi najpo-| hievnejše jagnje v volka, razmere, ki i jim ni enakih pod božjim solncem. j (Resnica je!) Verjemite mi, dragi tovariši in j cenjene tovarištce, da bi se dalo ob j tej priliki še mnogo povedati. A glas • o našem gmotnem stanju in o vzrokih ; njega krivičnosti je že tako razširjen, i da nam je treba dandanes samo j konštatovati, da ne moremo j ob takih razmerah več ž-veti, i daje popolnoma skrajni Čas, j da se spravi naše delo in nase plačilo v harmonično skladje. Sicer pa dobe za menoj še drugi go-; vorniki bosedo, ki bodo dodali mojim j besedam to, kar treba, da se iznova j razgrne pred našo javnostjo pristna j slika o bednem stanju kranjskega učiteljstva, da iznova preverimo poklicana oblastva, da je regulacija — in sicer temeljita in izdatna regulacija naših plač — neodložljiva in najnujnejša potreba. Zahteve kranjskega učiteljstva so izrečene in utemeljene v prošnjah, ki smo jih poslali visokemu deželnemu zboru kranjskemu leta 1899., dodatek leta 1900. in zadnjič 20. maja 1902. Današnji naš shod pa je naj-sijajnejši dokaz, da ni kranjsko učiteljstvo nikakor zadovoljno z njih rešitvijo, in sklepi današnjega shoda naj veljajo p o k 1 i c a n i m f a k t o r j e m kot izjava vsega kranjskega učiteljstva, da bo regulaoija njegovih plač šele tedaj pra- vično izvedena, ko se nam priznajo in nakažejo dohodki, ki bodo do pičice enaki dohodkom državnih uradnikov XI., X in IX. plačilnega razreda. (Dolgotrajno, burno odobravanje). Dokler pa ne dosežemo tega — to bodi rečeno na ves glas — ne bo mirovalo kranjsko učiteljstvo, temveč se bo poleg v e s t n e g a i z p o 1 n j e v a n j a svojih stanovskih dolžnosti borilo brez prestanka za svoje pravice, da bo t a k o s 1 e j k a k o r prej služilo domovini in dolž-j nostim, ki smo jih dolžni ugledu svojega stanu! (Viharni dobroklici.) II. Govor gdč. K. Drollove. Slavni zbor! Pred kakimi 30. leti so stopile na Kranjskem prve učiteljice v javno službo ljudske vzgoje. — V mestih in trgih so bila prva njih mesta, pozneje v večjih župnijah — danes pa najdemo učiteljico v najoddaljenejšem gorskem selu, na najtežavnejši kategoriji šol — na enorazrednicah. — Kaj hoče to reči? — To jasno priča o njeni vsposobljenosti, o njeni delavnosti in marljivosti, o njeni vestnosti. — Sposobna je torej učiteljica v svoji službi, in zakaj bi tudi ne bila? Vcsposobila se je na isti državni šoli kot nje moški kolega, vsposobila v vseh predmetih, položila iste izpite, pod istimi uveti nastopila javno službo — in zato se prvi Čas v istini ni delalo razlike med moško in žensko učno močjo — v njih pravnem recte gmotnem razmerju. Zakon, veljaven do leta 1898., ni poznal nižjih odstotkov za uči-J teljice — enakopravnost v temeljnih plačah je bila takrat vsaj na papirju in ni se tiskalo, da je učiteljičino delo manj vredno nego učiteljevo. j Pri zadnji regulaciji plač pa se j je zgodilo, česar bi nihče ne bil pričakoval — učiteljicam, doslej ravno-I pravnim z učitelji, se je odvzelo v I. I in II plačilnem razredu po 10°( temeljne plače! — Mari se jim je pri ; tem tudi zlajša o breme? Nikakor! j — Prej ko slej je dolžna učiteljica ; — kakor nje moški kolega, poučevati po 30 ur na teden, nadomeščati : obolele člane, poučevati celo dečke ■ v telovadbi in 12—14 letne dečke v I ponavl|a!m šoli. Reklo se je tedaj, da se je rav-i nalo po štajerskih razmerah. — Da, j v pravicah se je ravnalo, nikakor ne j pa v dolžnostih. — Res je, da na j Štajerskem dobi učiteljica nekoliko ; manj plače nego učitelj, a vedno je še tamošnja srednja plača enaka naši najboljši plači na Kranjskem. Ali koliko lažje so dolžnosti štajerske koleginje! Nad 25 tedenskih ur ni dolžna imeti in ročna dela poučuje le v slučaju, da nima 25 tedenskih ur! — Na mnogih šolah so pa itak nastavljene učiteljice ženskih ročnih del. Avancement učiteljioe na Kranjskem po 20—25 službenih letih je torej borih 60 K na leto — in to naj učiteljico bodri, da se bo trudila in težila to doseči? To razmerje je naravnost sramotno! — Dekla, službujoča 25 let enemu gospodarju, bo komaj s takim poboljškom zadovoljna! — Uči- *eljioe torej stavimo nujni predlog, da se temu kričečemu ne d o s t a t k u v pravnih razmerah učitelj ioodpomore ter odpravi neenakopravnost v temeljnih plačah! Druga nujna zadeva v našem pravnem razmerju je pouk v ženskih ročnih delih, ki ga še do danes izvršujemo brezplačno! Zakon pravi o tem: Učiteljice in podučiteljice v dekliških šolah morajo praviloma poučevati deklice tudi v ženskih ročnih delih, za kar je napraviti poseben šolski oddelek. Kjer je dekliška šola izročena moškim učiteljem, mora se za poučevanje v ženskih ročnih delih namestiti posebna učiteljica. Kjer ni samostalnih dekliških šol, tam je za dekleta, ki so obvezane v šolo hoditi, napraviti posebne delavne šole, ki so same zase ali pa združene z ljudsko šolo. — Iz tega paragrafa sledi, da so le učiteljice na dekli ških šolah obvezane poučevati ženska ročna dela, a tam, »kjer ni samostalnih dekliških šol« in to je povsod, kjer imamo po spolu mešane šole, bi bilo napraviti posebne delovne šole, ki so same zase ali pa združene z ljudsko šolo. — Učiteljice pa gotovo niso vezane še na po sebmh šolah, kakršne tu zahtava zakon, brezplačno poučevati! — Ako so pa ta pouk prevzele prve našo prednice tako nekako bona fide — in ga na enak način ne nadaljujemo v prepričanju, kako je potreben, zato naj se ga še ne smatra za našo dolžnost! — In ako se v najnovejšem času to breme vsiljuje z izgovorom, da je v učnem načrtu predpisan za deklice, odgovarjamo na to, da bi se z isto motivacijo dejal lahko v učni načrt za dečke — pouk v deških ročnih delih. Ne bom govorila o trudu, ki ga ta pouk provzroča učiteljici, ne o nadštevilu ur, ki ji s tem poukom naraste, ne o neprilikah, s katerimi se ima pri tem pouku boriti — nego iz prosto socijalnega stališča smem staviti pravilo, da je vsak o delo vredno svojega plačila! Pripomba: Včerajšnji shod so počastili tudi deželni poslanci gg.: Arko, Kosak inMejač, katerih med veliko množico nismo spoznali. _ Dreyfusova afera. Kdo izmed čitajočih pač ne po zna te afere! Strašila je mnogo let po celem svetu, na Francoskem pro-▼zročila je skoraj revolucijo ter končala z revizijo pred vojnim sodiščem v Renesu, kjer je bil Drevfus znova obsojen, kmalu na to pa pomilošČen. Od onega časa ni bilo več ničesar slišati o Drejfusu. Te dni pa je afero znova razvil v francoski zbornici podpredsednik Jaures. Dasi Jaur6s trdi, da mu je bilo pri tem le za razkritje popolne resnice, je vendar splošno znano, da gre tukaj za politično maščevanje. Socialistom in nacionalistom je Drey-fus le orožje, s katerim se skušata stranki pobiti. V tem znamenju prodira republikanski duh proti zahrbtnim gonjam klerikalizma. Dve dejstvi sta, ki sta služili Jauresu za odkrivanje Drevfusove afere. Vojni minister An dr 4 je nastopil s pismom, ki ga je pri reviziji Drevfusove obsodbe bil pisal general Pellieux ministrskemu predsedniku Bris so nu, katero pismo pa je tedanji klerikalni vojni miniser Ca vaignac samovoljno pridržal. V tem pismu se je Pellieux, ki je vodil revizijo, pritoževal, da ga silijo njegovi predstojniki delovati na pod lagi ponarejenih spisov. Drugi dokaz je zdravnik D u mas, ki priča, da mu je sodnik v Drevfusovi aferi, major Mer le zaupal, da je bil zanj pri obsodbi merodajen bordero, ki naj bi bil iz rok nemškega cesarja, o katerem spisu pa so že tačas bili v generalnem štabu uverjeni, da ga je ponaredil najbrže Eszterhazv Tega pa sodniku niso povedali, te muč ga še skušali trdno uveriti, da je res iz rok nemškega cesarja. Za Cavaignaca je še posebno obte- iilno dejstvo, da je kot vojni mini ster odgovarjal na neko interpelacijo ter trdil, da ima vlada popolno zanesljive dokaze o Drevfusovi krivdi, da je dal obsoditi Zolo ter zapreti generala Picquarta in podpolkovnika Henrva. Ko se je zadnji v ječi usmrtil ter je nastal proti vojnemu ministru vihar, je ta demisijo-niral, češ, da je uverjen o Drevfusovi krivdi. Vse to je delal, ko je že imel pismo Pellieuxovo. iz katerega je vendar videl, da se dela pri gene ralnemu štabu s sleparijami in de presalijami. Bila je to zelo viharna seja v francoski zbornici. Vendar je zbornica z veliko veČino odklonila Jau-resovo namero, da bi se afera za vlekla na politično torišče. Preveč so še v živem spominu burni časi, ki so divjali po celem Francoskem zaradi te afere. To pa ne bo branilo, da se afera ne obnovi, toda le strogo sodnim potom pri kasacijskem dvoru Vojni minister Andre bo najbrže generalnemu prokuratorju naročil, da izroči Drevfusove akte kasacij-skemu dvoru, ki bo o zadevi brez nadaljne preiskave in brez prič ob ravnaval ter Drevfusa oprostil in rehabilitiral. Nadškof Stadler odstopi? Pod tem naslovom je prineslo spletsko »Jedinstvo« članek, ki je baje popolnoma verjeten. Dobil je brzojav o tej stvari in tri pisma iz Du naja, Zagreba in Rima. List vsled tega trdi, da je vest o odstopu dr. Stadlerja brezdvomna. To se zgodi v treh ali štirih mesecih. Največ je k temu pripomogel složni in odločni nastop bosanskih Hrvatov. S tem odločnim nastopom so morali računati tudi nasprotniki Hrvatov. Zelo ostro pisan Članek o celi aferi se je odposlal v italijanskem prevodu papežu v Rim in papeževemu nunciju na Dunaj. Razun drugih prvakov ga je podpisal tudi dr. Breščenski zelo veren katoličan, ki je pri papežu persona gratissima in njegov podpis v tem slučaju pomeni mnogo. Znano je, da je dr. Breščenski v verskih rečeh celo naravnost skrupolozen, ali kot Hrvat ni mogel v svoji duši reči, da je delovanje dr. Stadlerja koristno. Ko je nuncij dobil to iz Zagreba, se je odločil glede Stadlerja na promoveatur ut moveatur, odločil se je k temu, ker je razumel, da bi preziranje postalo usodno da je potrpljenje Hrvatov dovolj izrabljeno in da ni smeti tirati stvari do skrajnosti. Ob enem se naznanja, da pride dr. Stadler v Rim, kjer bo predsednik prizivnoga odbora za raziskavanje sv. pisma. Tedaj >avil se bo le z mrtvimi črkami, nič več pa ne z nasilnim misijonaren jem Ako se to uresniči, navdalo bo tudi drugje katoličane z upom, da se vendar iznebe svojih pretiranih fanatičnih dušnih pastirjev, da|so tudi škofje — mobilni. 'In strah pred tem dejstvom bo morda katereg-a škofa še streznil. _ Politične vesti. — Spremembe pri višjih generalih. Splošno se trdi, da bo generalni armadni nadzornik princ L. W i n d i s c h g r a, t z odstopil, na nje govo mesto pa pride znani general Galgoczv. Tudi general kavalerije in šef deželne vlade za Bosno in Hercegovino, baron Appel gre v pokoj. Istotako odstopi poveljnik 8. voja v Pragi, Fabini in flcm. M. S c h m i d t, namestnik brambovskega vrhovnega poveljnika. Brambovski minister grof W e 1 s e r 8 h e i m b ne odstopi, dokler ne bo brarnbovska predioga rešena. Nasledoval pa mu bo flmlt. Schonaich. — Dogodki na Balkanu. Srb skemu poslaniku se je naročilo, naj opozori turško vlado na grožnje Albancev, da je nevarnost, da napadejo srbsko mejo. Turška je zastražiia vse evropske železnice, tako da je promet brez nevarnosti. Govori se, da se proglasi nad okraji Monastir, Ohrida Ušktib, Prilep in Kruševa obsedno stanje. — Bolgarska je poklicala re- zervo 13. polka pod orožje ter za« straŽila mejo s konjeništvom. — Konference Szella in F e-jervarvja s cesarjem so se baje tikale brambne predloge. Ker je Fe jer var j ogrski zbornici obljubil za jesen vladno izjavo glede dveletnega vojaškega službovanja, razpravljalo se je tudi o tem vprašanju, ki ima veliko politično važnost za re-š tev parlamentarnih zapletenj na Ojjrskem. — Glede r^f >rme v >jaškega pravdnega reda se je obrnila dunaj ska odvetniška zbornica na vojno ministrstvo, naj se pokličejo zastop niki odvetniškega stanu v odsek za preizkušnjo in odobritev tozadevnega načrta. — Trgovinske in carinske pogodbe Vsled posredovanja goriške trgovske in in obrtne zbornice so prišli v G >rio> odposlanci trgovinskega ministrstva poizvedovat o željah prebivalstva glede trgovinskih in carinskih pogodeb. Posl. Lenassi je dal pojasnila o razmerah mlinar ske, svilorejske industrije in poljedelstva. Dopisi. Iz To m i al j a. (Beneficijat Knifio — vinski brat.) Nedavno tega obiskal je tomišeljskega benefi-cijata Knifica neki gospod; našel ga je seveda v konsumu, kjer se ta navadno čez dan drži. Svojega gosta podvoril je z najboljšo zadruško kapljico — neko vrsto brozge. Gost pohvalil je to vino, toda pil ga ni, samo ustnice je omakal in tako markiral pitje, doćim ga je gosp. Joža pridno srkal. Zvečer spremil je ta svojega gosta do bližnje vasi, kjer sta potem krenila na kozarec dobre rebule. Družba, ki je obstojala iz naših znancev in dveh drugih posestnikov, postajala je čedalje veselejša, ker so se pollitri spremenili v litre in tudi g. Joža si ga je, ker je bilo neki zastonj, pošteno privoščil. — Začelo se je petje, ki je privabilo fante-ponočnjake, ki so iz Tomištja tu sem prišli va-sovat. Dva sta nato zapustila veselo družbo, ostal pa je še g. Joža z nekim Martinom. Ker so bili fantje iz domače njegove vasi, prisedel je k njihovi mizi in ondi začel govoriti o nekdanjem njegovem prijateljstvu. — Vidiš ti, Peter in ti, Jakob, ali bi ne bilo lepo, če bi mi bili še prijatelji, rekel je, ali pri volitvah se je pokazalo, da sta vajina očeta moja nasprotnika, ker sta volila same brezverce. Nato se je zvalil po sobi, kakor je dolg in širok. S pomočjo Martina se je zopet postavil na noge, se vsedel in nadalje govoril o svojem zmedenem prijateljstvu. Da ni bilo gostilničarke in Martina, ki je prijel svojega dušnega pastirja pod pazduho in ga odpeljal doma, bil bi g. Joža do poznega jutra ostal v fantovski družbi in prepeval veselo pesmico: »Jaz sem pa vinski brat, pijem ga rad *. Katoliški uzori. (Dalie.) Papeži so vedno z veliko vnemo zagovarjali in tudi z orožjem branili svoj nauk, da imajo božje pooblastilo vladati in odločevati tudi v zgol po svetnih zadevah Tako je trdil papež Inocencij III : Bog je dal Petru vlado ne le nad cerkvijo nego nad vesolj stvom. V nekem pismu francoskim plemenitašem pa je 1. 1213 pisal isti papež, da je v papežu združeno najvišje duhovsko dostojanstvo z neomejeno kraljevsko oblastjo. Papež Gregor IX. je pisal L 1233. carigraj skemu patrijarhu, da je Kristus dal cerkvi dva meča, materijalni in duševni meč; duševni meč ima cerkev sama v rokah, materijalni meč pa je zaupala vo|ščaku (kralju), da ga vpo rablja kakor mu cerkev zaukaže. Na istem stališču je stal papež Inocencij IV. V svojem odgovoru na okrož nico, ki jo je cesar Friderik II. poslal vsem vladarjem, je pisal: Kristus ni ustanovil samo duhovsko nego tudi kraljevsko oblast in je sv. Petru izročil vodstvo tuzemske države, kakor ključe do nebeške države, kar je zadostno izraženo v tem, da ima papež veČ ključev v grbu. Takisto je papež Ivan XII. učil, da je Bng sv. Petru in njegovim naslednikom dal vse pravice čez nebo in čez zemljo. Papež Bonifacij VIII. je v svoji buli i ausculta fili iz 1. 1301. proglasil za norce in brezverce vse tiste, ki ne verujejo, da je papež vladar vsega sveta. S stališča, da ima kot papež božje dostojanstvo, je mogel po pravici trditi, da ni sramotno, se pred njim ponižati, nego ravno tako častno, kakor če se kdo poniža pred Bogom. Angleškemu kralju Ivanu je pisal: Častno je se ponižati pred pooblaščencem kralja vseh kraljev, gospodom vseh gospodov. Ko bi dandanes kak papež tako govoril, bi obudil največ pozornosti v uredništvih humorističnih listov. Da, časih so v Rimu vladali papeži, ki so sami sebe in svoje duhovnike smatrali za bogove. Tak papež je bil Hadrijan IV. Ta človek je v svojem na blazne rimske ce sarje spominjajočem, uorav bogokletnem napuhu pisal 1. 1155. jeruzalemskemu kralju: Po volji božje milosti smo postavljeni na vzvišeno čuvaj nico apostolskega stola da svoje opazujoče oko obračamo na vse dele sveta in da skrbno zboljšamo vse, kar vidimo, da je proti pravici in določenem redu. V nekem pismu cesarju Frideriku I., ki je pri neki priliki postavil svoje ime pred pap^ ževo ime, pa jo pisal Hadrijan: »Sto ril si nekaj izrednega, da ne rečem predrznega, da si v svojem pismu postavil svoje ime pred naše ime. In kaj naj rečem o zvestobi, ki si jo obljubil sv Petru in nam, ko zahte vaš od škofov, ki so vendar bogovi in sinovi najvišjega, fevdno prisego in jih siliš, da svoje blagoslovljene roke polože v tvojo roko.« Bogovi in sinovi najvišjega! Ali ni to najblaznejši napuh, ki si ga more kdo misliti? Sicer pa trde še dandanes najumazanejši zakotni kaplanČki. da imajo večjo moč in večjo veljavo, kakor Mati božja in kakor vsi angelji, da so torej tudi nekaki bogovi. »Za poč't« Tudi Ivan Salisburv, znamenit cerkven mož, je, sklicuje se na 82. psaim, trdil, da so duhovniki bogovi, Inocencij III. pa je papeža v nekem veleslovesnem govoru proglasil za bitje, ki stoji sredi med Bogom in človekom, ki pa ni človek, ki je manjši kakor sam Boer, a večji kakor vsak človek. Tudi Roger Baco, angleški frančiškan, ki ga je njegov red imel dolgo let zaprtega, češ, da je svobodomiseln, je pisal, da je papež človeški Bog, t. j. daje Bog v človeškem telesu. V 1. 1328. umrli Avguštin Triumfus pa je rekel, da je smešno in frivolno od papeža, apelirati na Boga, češ, božja in papeževa sodba sta eno in isto, kar je le mogoče, če je pa pež Bog. Sv. pismo poroča, da je Jehova rekel proroku Jeremiji: »Postavil sem te danes čez narode in kraljestva, da izdiraš in podiraš, uničuieš in razmetavaš, gradiš in sadiš« Ravno tako obsežno oblast so si prilastili papeži in so hoteli po svoji poljub-nosti odstavljati in nastavljati cesarje in kralje, povzdigovati in uničevati narode. In delali so tudi v resnici tako. Papež Gregor VII. je odstavil cesarja Henrika IV., papež Bonifacij VIII, je 1. 1302. grozil francoskemu kralju Filipu, da ga spodi s prestola kakor hlapca itd. itd. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 9. aprila. — Osebne vesti. Zdravnik gosp. dr. Ferdo Kunej se je naselil kot praktični zdravnik na Zidanem mostu. — Sodni pristav v Tolminu, g. dr. Karol Snider, je prideljen pravosodnemu ministrstvu v službo vanje. — Zanimiva vest. Čuje se, da bodo imeli štajerski klerikalci tekom prihodnjih dnij na Pragerskem shod, kjer ustanove svojo posebno klerikalno stranko ter narode konec dosedanji slogi. Vzrok je menda ta, da so se celjski Slovenci oglasili proti dr. Šusteršiču. Bomo videli, kaj se skuha. — Narod ljubijo. Tisti »Slovenec«, ki odobrava tesno zvezo go riških slovenskih klerikalcev z Lahi, vsled katere zveze je postal dr. Gregorčič državni poslanec, diičim bi bil brez laških glasov propadel in bi bila »slovenskn« klerikalna stranka na Goriškem ubita; tisti »Slovenec« ki se z vnemo zavzema za to, da se koroški Slovenci potope v nemški klerikalni stranki, — ne da sklenejo ž njimi kako alijanco, kakor je med dvema različnima strankama mogoča, ampak da se odpovedo svoji samostalnosti kot stranka in svojemu narodnemu pro gramu ter izginejo v nemški stranki, — tisti »Slovenec« je prej nekaj tedni na Kranjskem postal silno naroden. Svoje narodno mišljenje je razkril v trenotku, ko je spoznal da teče klerikalcem voda v grlo. Sinoči je celo razglasil, da klerikalci ljubijo slovenski narod. I, kajpak, da ga ljubijo. Kakor ljubi kmet svojo molzno kravo, kakor ljubi uš kožuh, tako ljubijo klerikalci slo venski narod in tako ga bodo ljubili, dokler ne bo popolnoma izsesa-i Že Goethe je vedel, da ima cerkev kaj dober želodec: »Hat schon ganze Lander auf^efressen und doch ni* sich uberessen.« — Kranjski deželni zbor. Govoreč o tem, da sesedaj ne skliče deželni zbor kranjski, piše »Soča«: »Slovenec«, patentiran lažnivec in ob-rekovalec ter glasilo ljubljanskega škofa, je igral pri vsej tej reči že iz početka tako vlogo, da se je dalo sklepati že naprej, da zvali vso svojo krivdo na ramena narodno napredne stranke. In sedaj bruha svete jeze in srda ter hiti lagati, kako so klerikalci nedolžni in da so krivi le liberalci, da ne bo sklican kranjski dež. zbor. Niti pripovedovati noče natančneje, kako so se vršila pogajanja, in noče povedati pravega vzroka, zakaj da ni prišlo do sklicanja deželnega zbora, marveč kar kratkomalo trdi, da je vsa krivda na tem na napredni strani. To je že stara taktika klerikalcev, in geslo: »Rečem ti, da mi ne porečeša, jim je vodilna zvezda v takem nele-pem bojevanju. Postavili so se pa tudi na jako komodno stališče, da namreč manjšina nima nikake odgovornosti, ako ne bo mogoče rešiti vseh tistih nujnih gospodarskih reči. »Slovenec« kliče celo, naj odstopi večina ter menda kar prepusti svoje sedeže klerikalnim gospodom! Ako večina ne more v deželnem zboru delati v blagor ljudstva vsled blazne obstrukcije ŠusteršiČeve manjšine, kdo pa naj bo delal, ali manjšina? Saj večina še lože obstruira proti manjšini! Kako blazne zahteve so se torej rodile v posvečenih glavah »Sloven čevih« urednikov! Poleg jeze nad naprednjaki leti »Slovencu« iz tonzure strela tudi na vlado, od katere za htevajo, da mora kar slepo storiti to, kar oni hočejo, ter popolnoma preži rati večino v deželnem zboru. Strašno mogočne se delajo zopet, v resnici pa jih je strah, in da bi se ga izne-biii, začnejo zopet s shodi, na katerih bodo farbali in lagali, da se bo kadilo do neba . . . Gotovo, da ne ostane na miru pri tem narodno na predna stranka, marveč da stopijo njeni odposlanci po potrebi med ljudstvo, da mu razodenejo, kje tiči laž in kje resnica, kdo hoče kmetu dobro in kdo ga ima za norca. Marsikomu so se po takem potu že odprle očj sedaj se bliža zopet čas, da bo videlo klerikalne sleparje v vsej njihovi nagoti. Ljudstvo na Kranjskem je postavljeno po teh dogodkih pred novo preskušnjo, po kateri se morajo pomro žiti vrste narodno-napredne stranke. Gospodstva laži mora biti tudi enkrat konec! — Nerazumljiv predlog. Župnik Šinkovec je zapustil Jesenice in se preselil v Skotjo loko. Na Jesr nicah je sest let naprednjake neusmi ljeno bičal in jih preganjal z vso hudobnostjo, ki jo premore samo katol ski duhovnik, dasi so jeseniški napi dnjaki tako krotki, da bolj ne mo biti. Tik pred Sinkovčevim odhodom ; Jesenic so bile tam volitve. Šinkovec je pri ti priliki delal ua to, da H dosegel kompromis med narodno-i:» predno in mej klerikalno stranko in agitira] je vztrajno zaj zmago kompro misne liste. To je resnica, katero ne taji. Ali ta kompromis vendar le ud opravičuje predloga, da naj so Kapnik Šinkovec voli častnim obča a oaj jeseniškim. In tak predlog JC bil si. v zadnji občinski seji. (Josp. žup;> za to pot stvar odklonil in je rekel, postavi predlog na dnevni red prihodu. K seje. Postopal je torej popolnoma rektno. Kako se je mogel tak predi staviti, nam ne gre v glavo. 1 >rti^^ sluge nima g. Šinkovec za Jesenic kakor da je pri zadnjih volitvah agi« Dalje v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 80. dne 9. aprila 1903 al zn kompromisno listo. To je pa toril v interesu klerikalne stranke. Oc i ue sil sklenil kompromisa in -agitiral uaprednjaki vred za kompromisne gndidate, bi bila zmagala tovarniška franka. Klerikalci so si mogli ohraniti eljavo samo potom kompromisa z na-hrednjaki. Združili so se torej s temi j egoističnih nagibov. Napredujaki so sklenili kompromis za obrambo n a -od nega značaja Jesenic, klerikalci ki so ga sklenili, da ne pridejo ob ves vpliv v občini in ker se boje protestantskega gibanja na Savi. V očigled tein neoporečnim dejstvom ne moremo v volilnem dolu g. Šinkovca videti nobene posebne zaluge. Zasluga, da so ostale Jesenice narodne, je Slovencev mi Jesenicah v s eh skupaj, ne pa koga posamičnika in zato bi bila izvolitev g. Šinkovca častnim občanom neumes tcu poklon klerikalui stranki. — Profesorji bogoslovja se love za tiskovnimi po« greški. Znano nam je davno, da so ljubljanski profesorji bogoslovja s svojim škofom vred v svoji lastni stroki, v (.crkveni zgodovini jako slabo podkovani. Kavno toliko znajo, da leme-iiatarjem kaj razlagajo, več pa ne. Ko smo lansko leto priobčili članke rRimski klezikalizeni" ter ..Obrambna sred stva proti klerikalizmu,** tedaj se cvilili in jadikovali na vse načine, ali odgovarjati s e ni h 5 e ni upal. Zabavljali so, polemike pa niso začeli, ker n i s o zmožni za to in ker se sploh ničesar ne da ovreči, kar je bilo pisano v teh člankih. Škof je pač najel nekega jezuvita, da je v stolni cerkvi nekaj klobasal v odgovor na nase Članke, a tudi ta se je zavedal, da ni ničesar ovrgel in zato vzlic opetovanim našim pozivom ni dal dotične svoje prepovedi v javnost. Vedel je pač, da bi bili njegov ..odgovor** razmesarili tako, da bi se bila vsa Slovenija veselila. Letošnji naši članki „Katol i § ki uzori** so nadaljevanje zgoraj omenjenih člankov. Tudi ti člauki pečejo klerikalce, kakor živ ogenj. Neki kanonik seje o njih izrazil: Ce ..Narod" s tem ne neha, nas popolnoma uniči. Tudi glede teh člankov ni pričakovati, da bi se klerikalna gospoda lotila literarne polemike. Odgovarjali ne bodo, ker ti profesorji bogoslovja niso zmožni spuščati se v take razprave in tudi ker vedo, da sploh ni mogoče kaj ovreči. Zato pa so se včeraj obesili na tiskovno pomoto. Članki se bavijo s cerkvenimi zadevami srednjega veka in govore o dogodkih srednjega veka. Na nekem mestu pa je bilo mesto -v 11. stoletju" tiskano „v II. stoletju.** Kdor je čital članke, je na prvi pogled spoznal, da je to malenkostna tiskovna hiba, saj se je v dotičnem odstavku govorilo izključno o dogodkih 11 stoletja. „Sloven-čevi- profesorji teologije pa sučejo to stvar, kakor da misli člankar, da so se vse te reči zgodile v 2. stoletju. Profesorji in doktorji teologije se ne upajo našim č 1 a n-koinkaj ugovarjati in se obešajo na malenkostne tiskovne pomote. Kdor je kdaj čital kako korekturo, ve, kako lahko se zgodi taka zamenjava, kako lahko se prezre, da je mesto 11. stavljeno II. Nam je ,.Slovenčevou vpitje v veliko zadoščenje, saj je vidno iz njega, da v naših člankih niso iztaknili ničesar druzega, čemur bi mogli ugovarjati, kakor jako priprosto tiskovno pomoto. Če misli „Slovence", da s svojim praznoglavnim zabavljanjem odvrne ljudi od čitanja na-ih člankov, je v veliki zmoti. Ljudje •se kar trgajo za naš list i n č i-tajote članke z zanimanjem, saj se v njih r a z k r i n k u j e največje s Te-parstvo na svetu, namreč rimski klerikalizem in ultramon tanizem. Ker je to dobro in koristno delo, bomo svoje članke nadaljevali in prepričani smo, da r e v o 1 u c i j o n i-r a m o Ž njimi slovenski narod, kolikor se da to potom časopisja doseči. Ljubljanskim profesorjem bogoslovja pa priporočamo, naj še dalje love tiskovne pomote in s tem dokumentujejo svojo inferiornost. — Družbi sv. Cirila in Metoda je bl8gajničarica ženske loga ske podiužnice, gospica Mirni Tol-Ja z zijeva osebno izročila dohodek tamošnje veselice 200 kron s prošnjo, naj so za društveno pokroviteljico vpiše učiteljica gdč. Evgenija Pohani jeva. Njenemu dozdevanju, da nam logaške domorud kinje in on-dotni domorodci še pred veliko skupščino izroČe tudi šesto pokrovitelj-nino, pritrjamo tudi mi. Gorka vnema za narodno stvar je namreč vsega doseči v stanu: najbolja spričba temu nam je uprav ta sedaj vročena peta pokroviteljnina iz kraja, ki se nikakor ne more prištevati velikim slovenskim naselbinam. — Torej vrle Logačanke in Logačanje: še šesto pokroviteljnino pred veliko skupščino v rodoljubni naši Litiji! — Volitve v občinski odbor okolice celjske so končane s sijajnim vspehom. Udeležba bila je izredno velika. V tretjem razredu prišlo je volilcev 270, ki so volili od 8. v jutro do 7. ure zvečer. Vsi soglasno narodne kandidate. V drugem razredu glasovalo je 30 volilcev, in v prvem 14 (od 24) volilcev, tudi vsi soglasno narodno. Pred 3 leti prišlo je k volitvi le 149 volil cov, letos pa, ker se je čulo, da baje hočejo zopet enkrat nemškutarji in Celjani poskusiti svojo srečo, bila je udeležba izredno živahna. Volilci okolice celjske hoteli so pokazati s svojimi glasovi, da so upi nemška-tarjev in Celjanov, da bi kedaj zopet dobili krmilo v roke, jalovi. — No nemškutarji so kmalo sprevideli, da ni nič, ter so se poskrili, kakor ščurki v luknje. — Iz Rajhenburga se nam poroča: Ni še dolgo, kar je bil v našem trgu misijon. O uspehih, — kaj so ti gospodje dosegli, — se prav nič ne ve, kajti: nevoščljivost', sovraštva in lažnjivega obrekovanja menda v tem trgu ne bode nikoli konec. Treba pač je, da bi gospod Cerjak v kratkem času »specialiste« še sem pozval, ki bi znali to rajhenburško bolezen vendar enkrat ugonobiti. — Glasbene Matice —oratorij „§¥« Frančišek". Kakor je bilo že večkrat naznanjeno, priredi letos naše dično glasbeno društvo svoj običajni velikonočni oratorijski koncert v posebno lepi in idealni obliki. Izvajal se bo oratorij, kateri je bil našemu cesarju posvečen in katerega je zložil v Rimu živeči skladatelj pater Hartman v stolni cerkvi ljubljanski. Duhovščina je Matici cerkev za izvajanje resnega cerkvenega oratorija dovolila, oratorij se bo torej izvajal na mestu, kamor po svoji resni vsebini in religi-joznosti spada in kjer bo po svoji lepoti in s svojim slogom glasbe najlepše in najmogočnejše na poslušalce vplival. Zanimanje za to lepo Matičino namero in prireditev je v Ljubljani in na deželi resnično veliko. Vsi resno, lepo bodisi cerkveno ali posvetno glasbo ljubeči Slovenci naj pridejo v dneh 22. in 23. aprila v Ljubljano poslušat matičino velezanimivo predavanje. S k ladja te lj bo sam v Ljubljani svoje delo dirigiral, in bo jako zanimivo čuti delo popolnoma v intencijah skladateljevih izvedeno. Moški zbor naše Matice ima v tem oratoriju važno in v duhu cerkvene glasbe jako lepo stavljeno nalogo, izvajati ima krasne čvetoroglasne psalme, deloma z orkestrom, še več pa a capella ali pa samo s harfo spremljane. Naš najdičnejši slovenski moški zbor, ki se je v stremljenji po absolutni popolnosti izvajanja v zadnjih koncertih vedno višje vzpenjal, bo nastopil močan od 50 —60 pevcev. Tak moški zbor čuti po naših razmerah v največji cerkvi z prav dobro akustiko bo nekaj posebnega, kar v Ljubljani še ni bilo. Ženski zbor matičin ima v oratoriju v dveh zborih večjo ulogo, nastopilo bo 80 pevk in iz šolskega zbora matičinega bo pri skupnih dveh točkah pelo tudi še nad 30 moških glasov, skupaj bo pri oratoriju udeleženih 160 — 170 pevcev in pevk! Skušnje z vsemi zbori vodi z največjo vnemo in požrtvovalnostjo koncertni vodja g. M. Hubad, kakor v tekočem tednu že tudi vojaški orkester pripravlja. S solisti dogovori še niso docela dokončani, ker morajo vsi solisti si zanesljivo izposlovati dopuste od svojih direkcij, da se po deli niti vni objavi imen solistov ne bo bati zadržkov in eventualne odpovedi posameznega solista iz repertoarnih ozirov. — Priznati se mora, da so odločilni matičini krogi z izvajanjem oratorija v tem velikem okviru, obsegu in v taki obliki sprožili originalno misel, ki je pri nas še nepoznana bila in je lepa. Slovensko občinstvo naj z navdušenjem matičino kulturno delovanje podpira. Ker bo Matica imela velike stroške z izvršitvijo svoje lepe namere, naj jo z velikim obiskom in agitacijo za udeležbo kon- certov ne le v Ljubljani temuč tudi na deželi vsi podpirajo ! — Podružnica Ljubljana društva ,Postbeamtenvereinc na Dunaju. V vrtnem salonu hotela „pri Malica" se je vršil v soboto, dne 4. t. m., ustanovni shod podružnice Ljubljana društva „Postbeamtenverein" na Dunaju, na katerem se je zbralo nad 40 ljubljanskih in drugih kranjskih poštnih uradnikov. Shod je otvoril in pozdravil član lokalnega odbora otieial Czernick, napil cesarju ter predstavil goste in zastopnike: predsednika osrednjega društva na Dunaju, kontrolorja Oertla, višjega komisarja Hummla kot zastopnika tržaškega poštnega ravnateljstva, načelnika tukajšnjega glavnega poštnega urada ravnatelja Sorlija ter odposlance drugih poštnih uradov. Predsednikom shoda je bil na to izvoljen višji poštni kontrolor Tomažič. Ko sta pozdravila shod še društveni predsednik Oertl za osrednje vodstvo in višji komisar Ilunimcl za poštno ravnateljstvo, so se vršile volitve v odbor. Izvoljeni so gospodje: Czernich, Jenko, Maver, Podgornik, Semrov in Vidmar, a za pregledovalca računov Uutorac in Ilold. Društveni predsednik Oertl je na to obširno poročal o društvenih rečeh, za kar je shod izrekel zahvalo njemu, a zaupanje društvenemu vodstvu. V ponedeljek potem je bila prva odborova seja, na kateri se je odbor takole ustanovil: predsednik kontrolor Vidmar, podpredsednik otieial Podgornik, tajnik asistent Semrov, njega namestnik oti-cial Czernich, blagajnik olicial Maver, namestnik kontrolor Jenko. — Gledalisčna predstava v Trbovljah. Na velikonočni ponedeljek prirede člani slovenskega gledališča iz Ljubljane v dvorani g. M. Bolničarja v Trbovljah predstavo »Oče ni oči m«. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dežel nem sodišču: 1) Anton Kokec, dninar iz Zgor. Ribč je 9. sušca 1. 1. v gostilni Martina Gerdena v Mamolu sod. okr. LUija temu vzel denarnico z 20 K in mošnjiček z vsebino za najmanj 15 K drobiža; pa tudi svojemu bratu je v Gradcu pri Litiji vzel 5 K iz zaklenjenega kovčega. Kokec je znan tat, on je bil že zaradi enakega duhodelstva na večmesečno ječo obsojen. V tem slučaju prisojeno mu je bilo 13 mesecev težke ječe. — 2) Janez Kalan, posestnika sin v Spodnjih Bitnjah, je dne 3 svečana v JegliČevi gostilni v Kranju v prepiru zaradi plače za-pitka sunil Franceta Cofa tako, da se je ta zadel z roko s tako silo v mizo, da mu je, ker je pristopil močan krvni razliv v podkožje in mečje, zapestnica desne roke močno otekla. Sodišče ni smatralo obdolženčevega tega čina kot hudodelstvo, pač pa kot prestopek zoper telesno varnost in ga vsled tega obsodilo na 10 dni zapora poostrenega z dvema trdima ležiščema. — 3) Jakob Urankar, delavec na Vrhpolju, je na glasu kot surov, pijančevanju udan in delomr-žen fant. Dne 12 sušca t. 1. je zahteval v Podhruški od Jakoba Breznika, da mu naj plača žganja s pri pombo: »hudič, še nocoj boš crknil, če ne boš dal« — nato je vrgel Breznika opetovano na tla in se mu je pri padcu roka izpahnila. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. — 4) £e opetovano kaznovani Juro Rogel, pekovski pomočnik brez stalnega bivališča je izmaknil dne 12. grudna m. 1. Košeninovemu hlapcu v Ljub Ijani obleke in perila v vrednosti 31 K, dne 22 istega meseca pa na Viču posestniku Francetu Solina obleko vredno 24 K. Obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe in izreklo se je obenem, da se po prestani kazni p stavi R gel pod policijsko nadzorstvo. — 5) France Skul, posestnika sin iz Adamovega je dne 16 avgusta m. 1. vozii 12 romarjev iz Brezja proti domu. Blizu železni ske postaje »Škofeljca« je on vklub temu, da se je bližal od Smirja tovorni vlak, in da je strojevodja dal svarilno znamenje pognal voz čez železnični tir, in se je stroj zadel v zadnji del voza tako, da se je prevrnil in sta bila pri padcu Jera Za krajsek in Agata Meržek težko, trije drugi pa lahko poškodovani. Sudišče je obsodilo Franceta Skula na 2 me secA strogega zapora. — Tatvine. Frančiški Zaver šekovi iz Javorja pri Dobrunjah je bila danes dopoludne v stolni cerkvi med umivanjem nog iz žepa ukra dena denarnica z vsebino 2 K 64 vin. Heleni Blažičevi, kuharici iz Jesenic pa črna denarnica s 30 K. — Name Barskem trgu je bila zasačena neka kmetska, okrog 35 let Btara ženska, katera je kradla meso. Ko jo je mesarica M. K. prijela, je kmetica po begnila, popustivši na stojnici meso in cekar, v katerem se je našlo več drobnarij, katere so pre) ko ne tudi ukradene. — Tatvina na „Figovče-vem" dvorišču. Konj in voz, ka tera sta bila včeraj dopoludne posest niku Andreju Podgorseku na »Figov- cevem« dvorišču ukradena, sta dobljena. Frana Kržiča, posestnikovega sina iz Vodic, kateri se je z vozom odpeljal, je neki Podgorškov sorodnik, kateri je konja in voz poznal, ustavil, mu oboje odvzel ter ga ovadil žandarmeriji. — Povozil je danes dopoludne hlapec Miha Sustaršič v Rožnih uli cah posestnico N. S. Konj ji je stopil na levo nogo in jo poškodoval. — Na včerajšnji mesečni semenj je bilo prignanih 865 konj in volov, 170 krav in 89 telet, sku 1115 glav. Kupčija je biLa za ple-meno kakor za pitano živino jako živahna, za konje pa srednja. Kupci so došli iz Morave in s Tirolskega in so nakupili kakih 200 glav pitanih volov. _ * Najnovejše novice. Proti-klerikalne demonstracije. V Brestu je bil neki samostanski duhovnik oproščen mnogih nenravnih deliktov. Nad tri tisoč delavcev je vsled tega priredilo demonstracije po mestu Duhovniško semenišče so umetali demonstranlje s kamenjem. — Štrajk voznikov je napočil v Gorici. — Anarhista Ceruttija, ki je hotel pred dvemi leti oprostiti Lucchonija iz ječe, je policija v Lyonu zasačila. — V Budimpešti štrajkajo uslužbenci cestne železnice. — Topničarji streljali na delavce. V Nižjem Novgorodu so se v neki tovarni uprli delavci. Prišli so topničarji, ki so streljali v množico ter ubili 30 delavcev, nad 100 pa jih ranili. — Ladja se razletela. Francoska ladja »Bambora«, ki je vozila 34 ton smodnika ter imela na krovu 35 mož, se je raz letela sredi morja. — Princezi nja Lujiza pride baje porodit v grad Braudeis na Labi. — Knez L ob kovvitz, češki deželni maršal, je na cesti padel ter si zvinil nogo. — Tragedija v vojašnici. V Bero-iinu je ustrelil v vojašnici poročnik pl. C ranac h svojo ljubico, 191etno modistinjo, in sebe. — Kaplan zbežal. Iz Cervignana je izginil ondotni kaplan, ki ima na vesti razne nenravne grehe. — Opusti-tevvojaških transportnih hiš namerava izvesti vojno ministrstvo. — Naborni lokal seje porušil v Stanislavi. Nad sto nabornih mla deničev je padlo v globočino, pri čemer je bilo mnogo težko ranjenih. * Ruski konzul Ščerbina. V popolnitev včerajšnje notice je še zabeležiti, da je konzul Ščerbina redom iz Černigova. L 1889. je dovršil šolo vzhodnih jezikov v Moskvi in vstopil v ministrstvo notranjih del. Že L 1891. je prišel k poslaništvu v Carigrad, L 1891. je postal podkonzul v Skadru, 1. 1902. pa konzul v Mi-trovici. * Kristjanska in židovska velikanoč se obhajata letos skupno v istih dneh. To se že ni zgodilo od leta 1825. ter se bo do ieta 2000 zgodilo le štirikrat, in sicer ?eta 1923 (1. april), 1927 (17. april); 1954 (18 april) in 1981 \19 april) * V Mantovi v Italiji je umrl predsednik ondotne trgovske in obrtne zbornice Franchetti. Zapustil je tri milijone frankov. Ker nima sorodnikov dobi dva milijona mestna občina, en milijon pa se po zapustnikovi določbi porabi za podporo mantovan skih miadeničev, ki se posvetijo zna nosti, umetnosti ali obrtnosti. Pri drugih narodih niso redki taki slu čaji lokalnega patriotizma in smisla za občni blagor . . . * Samostani izgnanih kar« tajzarjev. V francoski zbornici je predlagal socialistični poslanec Lem-bat, naj se prelevijo zapuščeni kar tuzijanski samostani v sanatorije za bolne in" oslabele delavce, kar lahko stori drŽava z malimi stroški. Tako bi vsaj nekaj ljudskega blagoslova prišlo v samostansko zidovje. * Samomorilec na smrt obsojen. V Old Bailevu na Angleškem je neki onemogli težak pil s svojo ženo vred strup, da se usmrtita. Žena je umrla, mož pa je okreval. Porotniki so obsodili moža na smrt, dasi je zatrjeval, da ga je žena pre govorila k samomoru. Mož je vsklik-nil: »O, to nič ne de, umreti sem itak hotel.« * Iz Calais v Dover v 45 minutah vozi od 4. aprila t. 1. novi par-nik „Tke Quenu angležkega društva South Easthern and Chatam Company. Paruik še vozi zdaj samo za poskušnjo in bo začel koncem maja redno voziti. ' Čudno predpotopno žival so izkopali pod š&oiijsko palačo v TemeŠvaru. &e dobro obranjena lobanja kaže zdavno izumrlo žival nenavadne velikosti. Pripadala je vrsti živali, ki se hranijo z rastlin stvom, vendar je imela v spodnji Čeljusti dva dolga zoba, kakršne vidimo pri divjih prascih. Na glavi pa je nosila dolgo rogovje, podobno je lenjemu * Koliko veljajo Humber-tovi. Justični minister je predložil francoski budgetni komisiji račun o 110 849. Toliko seje porabilo namreč lanskega leta za iskanje in srečno za-sleditev sleparske družbe Humbert. O i tedaj pa rastejo stroški za pre-hranitev in tožbeni stroški, tako da se računa na izdatke v skupnem znesku 200000 frankov. Toliko bo trpela država, upniki pa seveda še mnogo, mnogo več. * Samomor dvojčkov. Dr. A. B. MoKee, splošno znani zdravnik v Madison Countvju, ter njegov brat, dvojčka, sta se v torek ponoči usmrtila. Oba mrtveca so našli skupaj ležati v hlevu dr. McKeeja. Dvojni samomor provzročil je veliko senzacijo, ker je zdravnik v soboto poprej neko mlado bolnico kriminalno napadel. Radi tega so ga aretirali. Ko so g* zopet oprostili, sta se oba brata usmrtila. * Japonsko šolstvo. Japan je le polovico tolik kot Avstrija, a ima skoraj ednako število prebivalcev. Tudi šolstvo je dobro razvito in skoraj ravno tako staro kot avstrijsko. V vsaki občini je vsaj edna ljudska šola. Vseh ljudskih šol je 26.860. Nadalje sta dve univerzi, konzervartorij dve umetniški šoli, ena višja dekliška šola, 157 višjih in 22 strokovnih šol s 87 853 učnimi osebami in 4,168.717 učenci. Stroški za ljudske in mestne šole znašajo letnih 90 milijonov kron. Plače učiteljstva so razdeljene krajevno ter dobiva ljudski učitelj od 33 do 80 K mesečne plače. * Premeščen gozd. Znani milijonar Blair si je postavil pri Far Hills krasno vilo iz marmorja za 10 milijonov. Ker pa ni bilo zraven vile sence, pisal je podjetniku \Vil-kinsu v Indiapoiis, naj mu prepelje 7 hektarov obsegajoči stari gozd iz 9 kilometrov oddaljenega kraja. In \Vilkins je naročilo izpolnil že v enem mesecu. Napravili so provizorno železnico med obema krajema ter izkopali s koreninami in zemljo največje hraste ter jih ob vili znova zasajali. Celo podjetje je veljalo samo 1 milijon kron. * Dolgo življenje. Napačno je misliti, da so v prejšnjih stoletjih ljudje dalje živeli kot dandanes. Ravno narobe. V Ženevi imajo 500 let stare mrtvaške zapiske, iz katerih je razvidno, da je bila leta 1560 povprečna življen-ska doba %22ll% let, leta 1*^33 pa je že bila 401 ., let. Izmed 100 novorojencev je umrlo v prvem letu v 16. stoletju 26, v 17. stoletju 24, v lč. stoletju 20 in v 19. stoletju le 12. Na Badenskem je padlo od leta 1840—88 število umrlih od 2^ na 24, na Hesenskem pa od 25 na 21. Posebno velika razlika se opaža v velikih mestih, kjer je vladala v srednjem veku velika nesnaga, a dandanes je skrbljeno za dobro vodo, dobro kanalizacijo in sploh snago. V Londonu je umrlo za časa kraljice Kli-zabete (1533—1603) izmed 1000 ljudi na leto 42, leta 1846 še samo 25 in leta 1^91 le 19. V Berolinu je umrlo pred kanalizacijo 29 oseb od sto, po kanalizaciji pa le 24. Najbolj so ljudje umirali v prejšnjih stoletjih po mestih, kjer so pokopavali mrliče pod cerkvami ali pa na pokopališčih sredi mesta. * Kakor je splošno znano, dajejo „Mauttinerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—32) Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. aprila. Ministrski predsednik S zeli je sinoči odpotD-val v Budimpešto, domobranski minister F e j e r v a r y pa je ostal še tu. Sklepi včerajšnjih konferenc ostanejo seveda tajni, vendar se zatrjuje, da vlada čisto nič ne odneha. Dunaj 9. aprila. Viljem Strel, uslužbenec ljubljanske zvonarne Alb. Samasse, jo dobil srebrni zaslužni križec. Praga 9. aprila „Narodni Listy" prijavljajo dopis iz Mitro-vice, v katerem je rečeno, da so Arnavti, ki so napadli Mitrovico, večinoma katoliške vere in da katoliški misijonarji in redovniki Ar-navte najbolj hujskajo proti reformam, ker bi te bile v korist pravoslavnemu ljudstvu. Praga 9. aprila. Danes sneži tu neprestano kakor v največji zimi. Tudi po deželi je zapadel sneg Beligrad 9. aprila. Vest, da je konzul Ščerbina umrl, ni resnična , toda nevarnost je kar največja Današnji bulletin dr. Subotiča javlja, da ima Ščerbina vročice 40° in da so pluča jako nevarno poškodovana. Beligrad 9. aprila. Ker za hteva sedaj uveljavljeni tiskovni zakon od vsakega lista 5000 di narjev kavcije, od urednikov pa „dokaz sposobnosti" preneha vse polno tukajšnjih listov, v prvi vrsti dnevnikov, katerih je 16. Sofija 9. aprila. Sarafov je Turkom ušel in je na potu v Sofijo, kamor so poklicani vsi voditelji macedonskih ustašev. Carigrad i>. aprila. Ruski in avstrijski poslanik sta vlado opo zcrila. da je blizu Mitrovico 2brana cela armada Arnavtov, ki name rava mesto ponoči naskočiti. Novi York 9. aprila. Poročila iz Kolumbije naznanjajo, da je vulkan blizu Galerazambe ležečo vas Toito dne 22. m. m. popol noma uničil GO ljudi je bilo ranjenih in ubitih. Gospodarstvo. Govedoreja na Kranjskem. (Konec.) 111. Na Kranjskem je sedaj 101.222, krav, 45.^80 od 1 — o let starih volov, čez 3 leta starih 30.56^, jnnie 28.971, bikov 2.895 in 44.203 telet pod 1 letom. Videli smo, da je napredovalo število krav pa telet pod enim letom, mej tem ko opažamo pri vsih d nizih, manjše ali večje nazadovanje. Dejali smo, da je govedoreja pri nas srednje dobra in ker je temu tako, moramo jo vzdigniti do izbornosti. Pri sedanjih neugodnih kmetijskih razmerah donaša brez dvoma umna živinoreja najboljše dohodke. Naravna lega večine Kranjske je tudi jako sposobna za govedorejo na zelo široki podlagi. Zanjo pa niso le gorenjske planine kakor nalašč ustvarjene, marveč tudi Notranjska, kjer je zemljo obdelovati sploh težje; pašniki in travniki se vendarle lahko imenitno negujejo. Isto velja tudi za kraje, kjer stalne povodnji ali močvirja delajo škodo poljskim nasadom. Pašniki in travniki so vendar predpogoj za uspevanje živine. Tudi geogratska lega Kranjske je za govedorejo jako ugodna, ker se nam ni nikdar bati, da bi preveč govedi producirali ko vedno bolj in bolj iščejo živino za mleko, za pleme in tudi za meso. Ce pomislimo n. pr. da preskrbi j uje z mlekom, sirom in maslom 100 Ijudij komaj 30 krav takoj uvidimo, da se pri nas produkcija krav vsaj za tretjino lahko pomnoži, isele tedaj bi imeli zadosti omenjenega živeža ; kajti danes pride na 100 ljudi le samo 19 krav. Upoštevati pa moramo tudi, da nam omogoči povečanje predukcije tudi izvoz, pred vsem v Primorje, Istro in Dalmacijo, v katerih deželah je govedoreja skrajno žalostna. Na Primorskem na priliko pride na 100 ljudij le 9 in v Dalmaciji le G krav. Povsod drugod, imenoma v Švici, na Angležkem, Nemškem osobito pajna Danskem znajo živinorejci kar najboljše izkoristi posestva in tudi najbolj zani-kerno krmo spremeniti v dobro meso. A reja zahteva inteligence! In da bi le malo poučili našega kmeta pa mu vzbudili le toliko zaupanja v samega sebe kot se mnogo vzbuja v čudeže, bi lahko živinoreja tudi pri nas krasno uspevala; saj ista ravno tamkaj najbolj cvete, kjer neki posestnik sam ali z družino vzreja živino nekako po očetovsko. Če je le k o 1 i Č k a j razuma, uspeh je tu; saj mu ne manjka ljubezni do živali, za katero res z vnemo in rad žrtvuje dosti časa. Umevno pa je, da se sam kmet ne bode nikdar rešil. Se manj ga bodo postavili na lastne noge propadli konsumi, ki so z vsemi nameni poprej e ustanovljeni kot z onim: povzdigniti ljudstvo gospodarsko. Našemu kmetu treba produktivnih, živinorejskih zadrug zasnovanih iz potrebe na dobri podlagi! S t ro ko vnj aško pošteno, nesebično vodstvo pa lahko garantira za krasen uspeh! Moderni Čas zahteva pred vsem d el j en j a d el a in so tudi v živinoreji! Špecijalizujmo živinorejo! t.j. poprimimo se na široki podlagi onega gospodarstva v govedoreji in živinoreji sploh, katero se nam bolj in opustimo ono, ki se malo ali nič ne izplača! Le s specijalizovan-jem porabimo vse sile najboljše in z nobeno ne delamo potratljivo. Ako pa znamo to, smemo se po vsej pravici imenovati kulturen narod; saj pravi Liebig: „Le p ros vi t len narod zna gospodariti s silami; znanost mu nudi sredstva, da more z najmanjšo silo doseči največji učinek in z danimi sredstvi največjo moč. Če kako silo brez potrebno uporabljamo, Če katero potratljivo bodisi v kmetijstvu, v industriji ali znanosti smo surovi in premalo kulturni!41 I Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurai duuaj. borzo 9 aprila 1003. Naložbeni papirji. 4'2°A> majeva renta . . . 12% srebrna renta . . . avstr. kronaka renta . Vl0 zlata *•/• ogrska kronaka ,, 470 „ Klata „ 4% posojilo dežele Kranjske 11 / > posojilo mesta Spije ta 4V/o ». » Zadra iVt°/o bo8.-herc. žel. pos. 1902 4 Če6ka dož. bauka k. o 4°/„ „ „ .. 2. O. 4Vi°/o zaat. pis gal. d. hip. b. 4Vi* o pest. kom. k. o. z 10% pr..... 4*/i°/o zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice 4V*°/o zaat. pis. ogr. hip. b. !*/,•/, obL ogr. lokAlne železnice d. dr. . . . 11 o Dentr 10070 100 60 101 20 12180 9950 121*90 99 76 100—1 100 — 101 10! Blago 100 90 100 70 101*40 122 — 9970 1221q 102 99'60j 100-50 9960 100 40 10110: 10210 107 «J 108 80 It It češke iad. banko 4d/0 prior. Trst-Porec lok. žei. la'a ,t dolenjskih železnic 3° „ ,, juž. žel. kup. »/i Vi 4Vt° o av. pos. za žel. p. o. Srečke ođ leta 1864 . . . 101 — 101 — 100 1B 100 — 100- 98 99 50f 310 60 101- 176* -184 — 247 — 167 — 271 — 271 — 257 — 84 25 118 — 19 10 434 — 84 25 7560 70 — 65 — 27 -70 -75 - 102 — 10130 101 15 101 — ior— 99'— 100-60 31250 102 — 186 — 185 60 2o2 — 159 — 275 — 276 — 261 — 9125 117 — 2010 438 — 88 26 77*60 75 — 66 — 28 — 74 — 79 — 47-686 50 1600 -673 — 718 — 252 — 698 -380 50 1620 — 48 — 68760 16(6 — 674 — 719 -253 — 702 — 38150 1623 — 476'— 395 — 351 — 165 - i 157-50 11-37 1908 2348 24 02 117 17 9545 25375 it 50 /f tt 50 „ m .50 . 7 67 8 69 6 09 6 15 6 07 u n n 1864 . . tizsko . . . . . zemlj. kred. 1. emisije ♦t f 1** ti ogrske hip. banke . H srbske ft fra. 100"— „ turske..... Basilika srečke . . Kreditno . ... [nomoške „ . . . Krakovske „ ... Ljubljansko „ ... avstr. rud. kriSa , ... Ogr. „ „ b . . . Etadolfove a ... Sal c barske „ Dunajske kom. n . . . , 442—j 446 Delnice. Južno železnice .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske , „ živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpicske montan .... PraSke želez. ind. dr. . . Etima-Muranyi.....|[ 47v— Trboveljske prem. družbe . I 390 — Avstr. orožne tovr. dražbe I 349 — Ceakc sladkorne družbe Valnte C. fcr. cekin...... ] 1132 20 iranki....... j 19 06! 20 marke....... I 2340} 3overeign8...... | 23P4! Marke........ | 116 97 Laski bankovci, .... 95'30 Etublji........ j] 263 — | Žitne cene v Budimpešti. dne 9. aprila 1903. T«rm!n. zenica za april . . . za 50 kg iž tI april ... „ 50 . loruza M maj . . )vea „ april . . E Tek ti«. 5 vinarjev viSje. „Slovenski Narod4 se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: L. B aznik. Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. A. Koch, Cesarja Jožefa trg (Mahr-ova hiša) I. Kos (J Schvveiger), Kolodvorske ulice št 26. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Trst: Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. tt illtt'fin'4n zeliščni ioi', att? tet p§'iljuMj4*M sok za MtašetJ, 1 steklenica K 250, postni zavoj 6. steklenic 10 K, poštnine prosto na vsako avstrijsko poštno postajo razpošilja Franc Wilhelm? lekarnar, c. in kr dvorni založnik v Neun-kirchen-u, Nižje Avstrijsko. Za enak pristnosti je na Skatljicah vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkvi). Dobiva se po vseh lekarneh, kjer pa ne, direktna po&iljatev. Zahvala. Podpisano županstvo se tem potom iskreno zahvaljuje si. društvom: „Sv Ciril in Metod" v Ljubljani, „Narodni sklad" in nŠolski dom" v Gorici za blago naklonjenost in denarne prispevke, s katerimi so zagotovila obstanek otroškega vrtca v Devinu. Poleg tega iskreno zahvalo tudi prebl gg. Tomo Zupan-u in Iv. Hribar-j u v Ljubljani. ^upuuiitvo ot)Ćlue l>«!s>-iit dne 7. aprila 191*3. Župan : Predsednik odseka: Jo/, fiert t<\ Jo*. Ho»'č Zahvala. Povodom mojega imenovanja nadučiteljem v Starem Trgu pri JLoju prejel sem od svojih ljubih Sorodnikov, znancev in dragih kolegov ter cenjenih ko leg in j toliko čestitk, — celo /j tujine —, da Se bojim, katerega omed teh pri Zahvali opustiti. Zato izrekam tem potom vsem, osobito istim, ki mi to odlikovanje res 0 srca privoščijo, svojo in svoje soproge presrčno zahvalo. Stari Trg pri Lo$u, dne 7. aprila t903. Jah\ob Zebre <991) nadučitelj. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 4 aprila: Fran Kltun. gostač, 74 let, ostarelot Dne 2 aprila: Anten Trobec, delavec, 50 let, jetika. —Amalija Fale, krojačeva hči, 5 let, Angina. — Manja Bogataj, sprevod ni ki j v j. hci, 11 let, Sepsis Meteorologično poročilo. 8 9 9. zv. 7.aj. 2. pop 726 3 725 3 725 9 4 4 !sl jzahod' oblačno 5 0 ar. jvzhodl oblačno 8 4 |sr.8Vzhod: oblačno normale Srednja včerajšnja temperatura nale: 8 3°. Mokrina v 24 urah : 70 47*. mm.* j *) Po cenitvi; kajti neznan zl.kovec je ključavnico ograje odtrgal in dežjemer v jarek vrgel, tako da je vsa voda odtekla. JI t'r. ta. Plbrout/. naznauja v imenu svojem in vseh sorodnikov pretužno vest s?ojim prija-t-ljem in znancem, da je Vsega-mogočni poklical nepozabno in preblago soprogo, oziroma mater, sestro in taščo, gospo (1002) Marijo Pibroutz roj. Pire danes, dne 8 aprila, popoludne ob četrt na 4. uro po dolgotrajni bolezni, previđeno b svetotajstvi za umirajoče, v 58. letu starosti k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage ranjke bode v petek, dne 10. aprila, ob pol 6 uri popoldae iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 25, v lastno rakev na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale pri f^rni cerkvi. Preblago in predobro mater priporočamo v molitev ia spomin. Ljubljana, dne 8 aprila 1903. Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro itd , gOBpo Jelico Demšar roj Sušteršič danes, dne 8. aprila 1903, po dolgi mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti, v starosti 23 let, poklicati v boljše Življenje. Pogreb predrage pokojne bode v petek, 10. aprila, ob 10. uri v Črnomlju. Sveto maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Prerano umrlo priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Črnomlju, 8. aprila 1903. Mtnn M»*'iiišavo. Ipat- l>aje dobro apauje. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—71) Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodntkon, prijateljem in znancem žalostno veat, da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta ia strica, gospoda Franceta Podboj posestnika, mesarja in gostilničarja po mučni bolezni, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu njegove dobe, poklicati v boljše življenje. Truplo predragega se bode v petek, dne 11. t. m , ob 2. uri popoldne blagoslovilo t farni cerkvi v Ribnici in se potem na pokopališču v Hrovači puložilo k zadnjemu počitku. Pokojnika priporočamo v bTag spomin in molitev. (1003) Sv. mase posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvah. Ribnica, dne 8. aprila 1903. Marija Podboj roj a*elr, soproga — Irane in VlarfUlav, sinova — VI m i* i j h Kuiaite to). Podboj, Amalij*, I m» in Alojzija, hčere. — Anton, Janez, ŠteTan, Andrej, Alojzij in Jože Podboj, bratje — Joalp Zuiaree, c. kr. sodni pristav, zet. — Uarlra in Pawel Žma- tee, vnuka. Posebna naznanila se ne bodo izdajala. „Glavna slovenska hranilnica in posojilnica*' registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani vabi svoje člane na III. redni občni zbor za upravno leto 1902 kateri se vrši dne 16. aprila 1903, ob 2. uri popoludne v uradnici na Kongresnem trgu štev. 15. DNEVNI RED: (060) 1. Odobrenje računskega zaključka za leto 1902. 2. Razdelitev Čistega dobička. 3. Volitev upravnega sveta in nadzorstva 4. Raznoterosti. Ravnateljstvo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkujoč i m i se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. tt zajemna zavarovalna "banka tt Prag:l. Rezervni fondi: 25,000.000 K Izplačane odškodnine In kapitali je: 75,000.000 EL Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s %»e«l4oal alo%aii«Uo - naroJnu uprmo. (20— 4 ) V m pq)MuJU d«Je: Generalni zaetop w Ljubljani9 čegar pisarne so v lastnej banenej hiši w fsoapodaklli alioali *t«v. 13. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in naj k u lan to eje Uživa najboljši sloves, koder poaluje Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatno podpore v narodno in obCnokorietne namene. 6347 V svojo tehnično pisarno sprejmem takoj) spretnega risarja Plača po dogovoru tiHO—3) Pp»n Žužek .... . višji inženir. Vsakdo čitaj in naroči! Gosje perje samo 60 kr. . napolnjenje zgornjih pernic, blazin in spodnjih pernic razpošiljam popolnoma novo, sivo gosje perje, z roku skubijeno, kilo samo za 60 kr. in isto boljše kakovosti samo za 70 kr. V poskusnem DOštaem zavoju s 5 kilo proti povzetju . ^tK-asa9 trgovina z gosjim per-jera, na Kmichovu pri Pra§*l ^^O). Zamena dovoljena. (986) JVajlepše veleposestvo na Spodnjem Štajerskem je na prodaj. Cena 70.000 K. Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se tudi samo polovica s krčmo, prodajalno, vinogradi, njivami, hostami in travniki. Ponudbe pod „A. B." na uprav- nistvo ..Slov. Naroda." (990-1) Luksus-kartonaže presenetljivi novi v zore i. Eonbonijere za konditorije, krosojarje. iKo-čevarje), šatule za vsakovrstne efekte za dame (necessaire), kasete za lišp in rokavice iz volnenega žameta, atlasa (tudi z g Ido) za galanteriste, kakor tudi vsakovrstne boljše kasete razpošilja^ tovarim lulteiis- kurlon:» it* Jakob Pollak, Praga ustanovljena leta 1833., odlikovana v Pragi 1S9L, Kraljevem gradcu 1894, v Bruselju, v FariEU in na mnogih večjih razstavah. — Razpošiljate v v v»e dežele. v992 Zl rka vzorcev se razpošilja od K 10 — do K 20 — po povzetju poštnine presto. Zahtevajt9 ilustrovane cenike žarnic (Gliihlichtlampen). Najbolja in najceneja razsvetljava. I J35 2) Johannes jleuer Dunaj, IV. Muhlgasse 3. Vabilo na deveti redni občni zbor Posojilnice u ilirsko bistriški okraj reglstrovana zadrugo z neomejeno zavezo kateri se bode vršil dne 19. aprila t I. popoldne ob 3. url v uradnici v Trnovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. '2. Poročilo in nasveti nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. . Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklep-Oen, vršil se bode 1 uro pozneje drugi občni zbor, kateri bo sklepal brezpogojno. V TRNOVEM, dne S. aprila 1903. JfaSelstvo. I Zenitna | ponudba! % Jrfcj v najboljši dobi, Irgo-j| vec, se jcii v zvrho ženitvc |£ **f seznaniti z gospico ali vdovo |^ ; brej otro^ v starosti do 38 W 5 let in s premoženjem. Jfcr je šala izkU^eena, po-Jj šiljajo naj se resne ponudbe 71 S polnim imenom in s sHk°> c J katera se vrne, na uprav-71 ništvo „Sl°venskz9a Naroda" £ pod: „.\dria". (983-1) |^ Predzadnji teden! Glavni dobitek kron 40.000kron Srečke za grejalnice (Vlfarmestuben) po 1 krono priporoča (810—9) J. C. Mayr v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku 18»/.. Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. želeanice v Beljaku. veljaven od dna 1. oktobra 1902. leta. Odkod iz Ljnoljaa© juž. kol. Praga e»z Trbiž. Ob 19. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausoee, Solnograd, Čez Klein-Reitting v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, PonLabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. vTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga i* Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonabovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijire vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeil ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabia. - Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabia, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) Naznanilo. hoče poceni in dobro blago, H naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj. Posebno priporočam novosti v stenskih urah. z novim stolpovim bitjem. Šivalni stroji Singer in vse druge vrste pripravne za domačo rabo, po zelo iilzk.Hi eeiiali. Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilen obisk se najtoplejše priporočam urar, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg eksportna tvrdka na debelo in na drobno, čian Švicarskih tovarn , Union" > založnik c. kr. dolenjskih železnic. (42—25) mL • * «jf»*)^ Zahvala in priporočilo. Podpisana zabvaljujeva se tem potom v ljutomerska, dolenjska, goriška in istrska vina. "*H|S> Za kuhinjo bode kakor dosedaj tudi v bodoče najbolje skrbljeno. Na kosilo ali večerjo mogoče se je abonirati. Z odličnim spoštovanjem (9ii-3) /In t oni ja in Ualentin jVtrak. V graščini Tariški grad (Ruckenstein oddaljeni 1/i ure od trga Sevnica, vrši se dne 15« aprila t. I- prostovoljna dražba in sicer se bodo prodajala (971—1) zemljišča ter hrastov in smrekov les od 30 cm debelosti naprej podjako ugodnimi kupnimi pogoji kateri se bodo na dan dražbe naznanili. E krono darne: i bluza za pranje aH 3 modni predpasniki ali i predpasnik iz glota Dve kroni i bluza iz batista ali i spodnje krilo ali i dober moderc Tri krone i vrhno krilo ali salonski čevlji ali i pelerina Štiri krone i volnena bluza ali i dober dežnik ali i belo spodnje krilo 08 - m 6 -S - . s ft 6 N H* m Pet kron i pomladni žaket ali i volneno krilo ali i črn ovratnik w Sest kron i svilena bluza ali mohair krilo ali dobri čevlji na vlak OSBITI kron i spalna suknja ali čevlji na vezavo ali i fin moderc kron i double ovratnik ali i sukneno oblačilo ali i double paletot kron Najnovejši črni ali double sako -S 6 s 5 m l m bi > v U a "S kron i moderni kostum ali i vezen žaket s svileno podlogo kron i paletot črn ali modno siv Trideset kron i elegantni kostum ali i potni plašč o k s 8 (872—4) Vse garderobe za dame, dekleta in otroke do najfinejših vrst so vedno v zalogi. Pri naročilih po meri se cene ne zvišajo. W*F~ Strogo stalne cene. Konfekcijska trgovina Sigmund Stransky Praga, Hibenierjeva ulica št. 1003-11. Izbrane pošiljatve tudi na deželo. Ceniki In uzorci 5c ne razpošiljajo. Pri naročilih se sklicujte na ta časopis. = * ■K J(&fi z?a dame I ♦ | I | i pco£ovo9ja. (984—2) (SenUafa: f Jana, ©ICeot^i i'z^ oieu. 5. i I i K fija-ffie: I | ^acj/tet, cMa ca £tcD. 17. I I ■__ - ;_ I Najnovejše in najboljše v • :; 1 r., , od za gospode iss dečke Izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn prip .roča v najbogatejši izberi in najnovejfie oblike (947-21 naprej trgovina s perilnim, pletenim in modnim blagom C. J. HAMANN priv. dvornih klob. tovarn iškote Ciril-Metod- prada|N (900-1) Gregor Zamejic dobre in možne, od 600—700 litrov, proda po nizki ceni 1004-1 Fraz Ciscio, Vegove ulice št 10. i Dragotin Fuc tapetar* zaloga ohi štva mizarske zadruge v Št. Vidu = pil Xj3-o.til3«L3ai = [Ljubljana • GradiAče *t. 5. ^ V prijaznem trgu Cirknica na Notranjs*tm je oddati s 1. junijem dobra idočo 998—1) fgO Ino z velikimi prostori, več sobami za prenočišče tujcev; poleg gostilne se nahaja lep senčnat vrt, sadni vrt, kegljišče, hlev in prostorna ledenica z ledom. Kdor želi vzeti v najem, naj se oglasi pismeno ali osebno pri gosp. Anton de Schiava v Cirknici. Mannesmann-ove cevi varilne in plinove cevi vsake obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku-_________ ~~ renčnih cenah -- Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v JJomotavi, na Češkem* (437-9) Zastopniki v vseh večjih mestih. Podpisana vljudno naznanjava, da bodeva vsled preobilice vina točila od 9. aprila naprej vsaki dan od 8. do 9. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne pristna 19B5 Istr i j an.s ko belo . . . „ črno . . . Dolenjsko...... Rebula........ Štajersko staro ... Dino se toči naravnost iz kleti; manj kakor pol litra se ne prodaja. Priporocaje se slav. občinstvu bilježiva z velespoštovanjem r^arcl in 3c5ipina pcčiuauniK« 979 2 Hotfcl „LLOYD"e ii ii ii ii Izvirna novost! \ Ravnokar je izšel • v roman Človek in pol spisal Ivo Šorli. Cena 2 K SO h, po pošti 2 K 60 h. Založil Lavoslav Schvventner knjigotržec v Ljubljani. 105) Izvirna novost! te si svojo korist!! Obiščite veliko prodajo blaga Za praznike ceneno pristno vino! Ravnokar mi ie došla večja mno /m* pristnega Istnijanca. ll«di ugodnega nakupa in pomanjkanja prostor«, točilo se bode, dokler bo k^i zaloga, čez ulico po 24, 28 kp. in višje v Btarotn&ni gostilni pri Kamničanu Karlcu5^a cc5ta 5t. 4. Priporoča se (982-2) Helena Tome. rikancu' (poprej Detter) (939—k>) trg št. 1 18L HI \Villielmov zeliščni so mnogo let ts priljnbljea 1 steklenica K 250 poštni eolli = 6 steklenic K 10*— Iranko a (2721—6 na vsako poštno postajo pošilja Franc VVilhelm, lekarnar c. kr. dvorni zalagatelj v Neunklrchen, Spodnjo Avstrijsko. Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se pošlje direktno kjer se dobi razun finega modnega sukno, batista, volnenih preprog, raznega platna za postelje, blaga za matraee in solneni-kov, tudi okoli 50 tucatov obrobljenih platnenih brisalk po 11 kr. komad; okoli 100 tucatov platnenih servijet, tucat po 48 kr., okoli 2000 metrov raznega pralnega blaga a 15 kr. S lise to se dobiva le še do preklica! Ig • »C Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarneu. 54