Crcdniitro - nprtvai Ljubljana. Kopitarjeva 6. Telefon 4001 ■ 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za Inozemstvo 51*50 Ur, Cek. reč. r Ljubljana 10.450 ia naročnino In 10.349 za inserate Izključna pooblaičenka za domaČe in Inozemske oglase: Unione Pubbliclti Italiana S. A, Milano Cena L 0.80 AVGUST - 1943 14 SOBOTA L.onceasionatia osclu.iv« pei la pubbllclta dl proventcnza italiana ed estera: Unione PubbllciU Italiana S A. Milano Violenti attacchi nevnici in Sicilia 13 velivoli avversari distrutti Comando Supremo Bollettino di Guerra Nr. 1175: L'attacco nemico sviiuppato eon iargo impiego di unitk corazzatc e appogglato da masse aeree in collaborazione eon forze navali ha costretto le truppe italo germaniche ad un ulteriore arretramento ad Oriente del Massiccio dell'E t n a. Milano e Torino sono state qnesta notte bombardato da repartl del]'Aviazione britanica; ingenti risul-tano ] danni specialmente nei centri delle due cita. Le artiglierie della difesa distruggevano 4 velivoli. Pormazioni dl bombardieri hanno rin-novato oggi 1'incureiono su Roma e sugli aeroporti perilerici; in corso di accertamento i danni. Dal carciatori tialiani e tedcschi ve-nivano abbattuti ieri 9 apparecchi sutrisola Ventotene e nelie vici-nanze di N a p o 1 i. Generale Ambrosžj. Siloviti sovražni napadi na Siciliji 13 nasprotnih letal sestreljenih Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo It. 1175i Sovražni napad, izveden z veliko uporabo oklepnih edinic tn s podporo letalskih množic je ob sodelovanju s pomorskimi silami prisilil italijansko-nemške oddelke k nadaljnjemu umiku vzhodno od masiva Etne. Oddelki angleškega letalstva so to noč bombardirali Milano in Torino. Velika škoda (e zlasti v središčih obeh mest. Obrambno topništvo je sestrelilo 4 letala. Oddelki bombnikov so danes obnovili napad na Rim in na okoliška letališča; ikoda se ugotavlja. Italijanski in nemški lovci so včeraj setrelili 9 letal nad otokom Ventotene in v okolici N a p o 1 i i a. General Ambrosio. Vladar in Vladarica obiskala Terni Rim, IS. avgusta, as. NJ. Vel. Kralj In Cesar ter Kraljica in Cesarica sta takoj po predvčerajšnjem letalskem napadu prihitela v Tem! In si ogledala prizadete kraje. Poklonila sta tamkajšnjemu pretektu vsoto 200.000 lir, da Jih razdeli med temljske družine, ki so bile prizadete po letalskem napadu. Randazzo pogumno vztraja Rim, 13. avg. Ze 12 dni se anglo-ameriške sile zaletujejo v postojanke, katere drže italijansko-nemške Čete v severovzhodni Siciliji. Na »srednjem odseku v dolini okoli Etne in na verigi Carogne nasprotnik neprestano skuša že več dni zlomiti odpor branilcev ter vdreti v Randazzo in naprej proti Messini, končnemu cilju sicilskega podjetja. 2e skoraj dva tedna se italijanske in nemške čete junaško in žilavo bore proti Številnim angloameriškim divizijam: imenom krajev, znanih po srditih bojih, so pridružujejo druga imena. San Fratelio, Bronte, Adrano, Acireale so bili hranjeni prav tako junaško kakor preje Troina, Regalbulo, Centoripe in Catania pred kombiniranimi napadi iz kopnega in zraka in branilci so se spuščali v divje borbe, nudili dokaze svetlega junaštva ter so zadajali sovražniku krvave izgube. Randazzo, o katerem so že pred dnevi poročali, da je v dosegi sovražnih topov, še vztraja, kakor so pogumno vztrajala druga manjša središča. To je epska borba, ki zasluži, da se pridruži italijanskemu in nemškemu narodu kot svetel zgled vere in discipline, kt jo nudijo njeni vojaki v tem odločilnem vrinem trenutku. (»II Piccolo«) Branilci Sicilije se zagrizeno bore Berlin, 13. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela, da so bili na sicilsksm bojišču včeraj hujši boji le na severnem obalskem odseku. Skupina angloameriških sil, ki je štela en polk, se je skušala izkrcati zahodno od Capo d'Or-lando, toda tudi ta nastop se je v celoti .ponesrečil. Nemška hitra letala so v sodelovanju s topništvom napadala sovražne cilje s tolikšno silo, da 6e je le nekaj sto ljudi in manjše število tankov lahko izkrcalo. Te sile so bile v kratkem času obkoljene in uničene. Skoraj v istem času je general Patton napadel nemške zaščitne oddelke ob isti obali. Med zagrizenimi boji se je bil napadalcem posrečil krajevni vdor, ki pa je bil kmalu v protinapadih izravnan. Nočni napad angloameriških čet v področju Bronche 60 odbile italijansko-nemške čete. Izkoristile so bile težavno ozemlje, obkolile sovražnika in mu zadale krvave izgube. Sovražniku 6e torej ni posrečilo razbiti italijansko-nemških čet ter jih prepodili iz ugodnih gorskih postojank s topništvom in letalstvom. Italijansko in nemško orožje je v protinapadih onemogočilo sovražniku vsako približevanje. Podoben neuspeh so doživeli Amerikanci, ko so hoteli obkoliti branilce na vzhodnem delu obroča okoli Etne. Sovjeti obnovili napade ob Kuhanju Drugi težki boji so bili pri Bjelgorodu, Orlu, Vjazmi in Ladoškem jezeru — Sovražnik je zgubil včeraj 380 tankov in 91 letal — 6 sovražnih ladij potopljenih Hitlerjev glavni stan, 13. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Medtem ko je sovražnik na kubanj -s k e m mostišču brez uspeha obnovil zapndno od Krimskaje svoje z oklepnimi in letalskimi silami podprte napade, je prišlo ob Mius u in srednjem D o n c u samo do manjšega krajevnega bojnega delovanja. Južno/apadno ob Bjelgoroda so boljševiki tudi včeraj zopet napadli z močnimi pehotnimi in oklepnimi oddelki. V težkih obrnmbnih bojih, doloma pa v protinapadih so bili njihovi neprestani napadi odbiti. Več sovražnih bojnih skupin je bilo uničenih in veliko število oklepnih vozil sestreljenih. Tudi severozapadno od Orla ter južno in južnoznpadno od V jaz me so ostali sovražni napadi brez uspeha. Južno od L a d o š k e g a j c z e r a je sovražnik z novimi četami obnovil svojo napade. Poleg težkih krvavih izgub so izgubili včeraj Sovjeti 380 oklepnih vozil. Letnlstvo je razbremenjevalo predvsem na prostoru pri Bjelgorodu vojujoce so čete s uničujočimi udarci proti sovjetskim oklepnim oddelkom, zbirališčem pehote in topniškim postojankam. V letalskih bitkah je bilo včeraj pri štirih lastnih izgubah sestreljenih 91 letal. Na Siciliji ni prišlo do večjega bojnega delovanja. Nemško vojno letalstvo je z razdiralnimi in zažigalnimi Itom-bami napadlo močno zasedena sovražna letališča in povzročilo razdejnnia med razporejenimi letali in na letaliških napravah. Na morju pri C a t a n i j i so poškodovala letala podnevi z bombami sovražni rušilec. Pri obrambi letalskih n.v padov na italijansko kopnino so sestrelili včeraj nemški lovci 7 letal. 12. avgusta dopoldne so prodrli sovražni letalski oddelki pod zaščito oblakov nad zapadno ozemlje Nemčije in metali razdiralne in zažigalne bombe na več krajev, posebno na Bonn. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 37 sovražnih letal, v prvi vrsti štirimotornih ameriških bombnikov. Preteklo noč je priletelo nekaj sovražnih letal nad ozemlje Nemčije. Povzročila so majhno škodo. Nočni iovci so sestrelili 5 letal. V noči na 13. avgnst so napadla nemška letala posamezne kraje v južni Angliji. Podmornice so potopile v hudih bojih v Atlantiku in Sredozemlju 6 ladij s 43.000 tonami in poškodovale s torpednim zadetkom eno nadaljnjo ladjo. Berlin, 3. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja: Tudi tretja obrambna bitka na Ladoškem jezeru, trajajoča od 22. julija do 2. avgusta, so je končala z uspehom nemškega orožja .ze od junija se jo videlo, da nameravajo Sovjeti v smeri proti severovzhodu in zahodu razbiti nemške črte južno od Ladoškega jezera. Uporabljali so velike koli- Na vzhodu se nemška vojska krepko drli Angleži žele, da bi se izčrpali sovjetska in nemška armada, Stalin pa jih skuša prehiteti Berlin, 13. avg. Krvava bitka za Bjelgorod dobiva vedno večji obseg. Včerajšnje nemško vojno poročilo pravi, da se velika obrambna bitka nadaljuje, druga poročila pa pravijo, da 6e je sovražni pritisk še povečal, toda nemške divizije se krepko upirajo nadmočnim silam. Sovjeti doslej še niso dosegli nikakega strateškega uspeha. Zasedba tega ali onega kraja nima resnih posledic. Taktika prožne obrambe se je dobro izkazala tudi v zadnjih 24 urah, ko ie sovražnik poslal eveže divizije v boj. Položaj je kočljiv, vendar pa je vsaka zaskrbljenost odveč. Boljševiki imajo v resnici skoraj neizčrpne rezerVe.»Drugače ni mogoče razumeti tolikšnega razsipavanja z vojaštvom ln vojnimi sredstvi Stalin je prepričan, da bo množica zdrobila nemški odpor. Prepričan je, da bo zloglasni valjar s svojo silo prebil obrambni zid evropske trdnjave. Tega prepričanja je bil tudi lansko zimo, pa se je varal. IČervona Ukrajina«, vojni ladji »TaškenU in >Mo skvac, nadalje je bilo potopljenih 11 rti-šilcev in 14 podmornic. Po teh izgubah ima sovjetska čmomoruka mornarica le še bojno ladjo »Pariškaja komuna«, 1 tor-pedovko, 8 rušilcev, kakih 40 podmornic, večje število stražnih ladij, motornih tor-pedovk, protipodmorniških sredstev in raznih drugih manjših edinic. Skoraj nemogoče je, da bi ee to pomorske sile zaradi stalne nevarnosti na nebu in na morju, kateri so izpostavljene od zahoda, severa in vzhoda, brez tveganja spustile v večje ali manjše bojne nastope. Nemčija razpolaga z nad 390 divizijami Lizbona, 13. avgusta, os. Londonski tednik >Tke Sbere« piše, da Je življenje zaveznikov 80 vedno trdo. Dokler bo Nemčija razpolagala z nad 300 dobro opremljenimi divizijami, ki so po večini oborožene s tanki vrste »P S«, čas še nI primeren, da bi se kdo voselll — piše omenjeni tednik. Angleže bi ie lahko izučile skušnje, ki so si Jih pridobili na Siciliji. Ce se Nomoi tako bore r.a svojo zaveznlko Italijane, kako se bodo šele borili za obrambo svoje lastno domovine! Nemci eo Se vedno — nadaljuje omenjeni tednik — za zavoznike najteže dosegljivi cilj. Karodno-socialistlčna Nemčija jo država, ki bo umrla na bojnem polju in ki jo ne bo nikdar mogočo prepričati, da ce bo mogla zmagati. Narod- nega socializma odprava fašizma nI oma-jalu, ln uomško civilno prebivalstvo je pokazalo. da zna prav tako kakor Angleži prenašati letalsko napade. Co to ne bi bilo rosnično, bi teža bomb, kolikor jih je padlo zadnjih Sest mesecev na nemška mosta in v prlmorl s čemer jo bliskovita vojna proti Angliji samo konica igle, žo opravilu svojo delo. Nemčija ima So vedno v rokah vso vire surovin v Evropi. So vedno je sposobna propročitl vse našo napadalno poskuse in ima v svojem tulcu šo vedno dovolj puščic. Dobra propaganda, da bodo zavezniki ljubeznivo postopali s premagano Nemčijo, Je zaradi tega dragocenejša ko milijon bomb nnjvečjegu kalibra In dragocenejša ko ducat Stalingrndov. Kako London opravičuje Stalinovo odsotnost Bera, 13. avg. Anglosaške agencije so tudi včeraj objavile več poročil o sestanku Roosevelt-Churchill, v katerih težko prikrivano nezadovoljstvo in razočaranje nad Stalinovo odsotnostjo. Stalin je bil odsoten v Casablanci, v Washingtonu in ludi sedaj v Kanadi. Kdor le malo razume, ta ve, da dela Stalin svojo politiko, kakor dela tudi svojo vojno in noče popustiti zahodnim zaveznikom pri svojih načrtih za novo ureditev Evrope. V Londonu si skušajo pomagati z Izgovorom, da 6e bodo na tem sestanku obravnavala v glavnem vojaška vprašanja, ne pa tista, ki so zadnje čase zanimala angleško javnost. Dejstvo, da Churchilla ne spremlja Eden, ampak voditelji glavnih stanov, jasno kaže, da je treba ta sestanek smatrati za nadaljevanje prejšnjih konferenc v Casablanci in Wa-shingtonu. V Londonu mislijo, da je treba spremeniti zavezniško strategijo ter jo prilagoditi novim nepričakovanim okoliščinam v Sredozemlju in na drugih bojiščih. Optimisti celo pričakujejo, da je ta sestanek znak za »drugo bojišče« preko Rokava, ki bi edino zadovoljilo Ruse. Nihče pa ne more tajiti, da je vedno težje ločiti vojaške nastope od političnih vprašanj zlasti v Sredozemlju. Italija predstavlja političen in vojaški problem. Isto velja za balkanske države. In zato bosta Churchill in Roosevelt morala obravnavati tudi nekatera bistveno politična vprašanja. Eno takih vprašanj je prizna- nje odbora svobodnih Francozov, tcalror tudi vprašanje sumničenj med anglosaškimi silami in Sovjeti. Ko se bo „hurchill vrnil v London, bo verjetno angleška vlada skušala dobiti tesnejši stik s .{remijem. Po vsakem anglosaškem sestanku, kjer je bil Stalin odsoten, so se v Londonu in Wnshingtonu tolažili z zatrdili, da je bil Stalin obveščen o sprejetih sklepih in da bodo ne.-">j:'.asja odpravljena trd« pozneje se je vse zopet vrnilo na staro pot, oziroma v običajno »ovraž-nost, ki je tako značilna za razmerje med Anglosasi in Sovjeti. (»II Piccolo«.) Zanimiva sovjetska uradna izjava Rim, 13. avg. as. Moskovski radio je danes zjutraj objavil naslednjo izjavo: Poročevalska agencija »Tass« zanikujc poročilo, da bi se Stalin ali kakršen koli drugi zastopnik sovjetske vlade udeležil bodočega sestanka med Rooseveltom in Churchillom. Angleški listi so objavili poročilo. češ dn sovjetski vojaški pribočniki prisostvujejo sestanku kot opazovalci. Agencija »Tass« izjavlja, da je poročilo posledica nesporazuma. Sovjetska vlada ni dobila vabila za udeležbo na ta sestanek. Kakor jasno izhaja iz značaja konference, udeležba kakega sovjetskega zastopnika pri posvetu ni bila in oi zahte- Okrožnica notranjega ministra prefektom Rim, 13. avgusta, as. Notranji minister Jo vsem prefektom poslal naslednjo brzojavko: »Pošiljam prisrčen pozdrav prefektom ln Jih vabim k zvestemu ln odločnemu sodelovanju I Treba je nastopiti zoper protinarodno sile ln z največjo odločnostjo zatrotl vsako manifestacijo. Treba je v vseh panogah uprave obnoviti silo zakona ln moralnega reda. Treba jo skrbno nadzorovati razkrajalne elemente, Prebivalstvo jo tneba usmerjati k novemu italijanskemu življenju, ki se izraža v vdanosti do kralja in domovino. 0 čem bosta govorila Roosevelt in Churchill Bern, 13. avgusta, as. Novice iz Londona pravijo, da se bosta Roosevelt in Churchill med razgovori bavlla tudi z vprašanjem ladijskega prostora in z možnostjo, da bi se ustanovilo zavezniško vrhovno poveljstvo za drugo bojišče. Ameriška izjava o morebitnem koncu vojne Rern, 11. avgusta, as. Iz AVashingtona poročajo, da je mornariški minister Knox v nagovoru na mornariške kadeto Izjavil, da nI umostno misliti, da bi so vojna. znala končat! takoj, peč pa je Ireba računati, da so vojna letos Se ne bo nehala, kajti silno težki nastopi, med kate- rim! Je tudi postavitev mostišča na cv: ropskl celini, so šele na obzorju. Španski glas o bojih na aiciiiji Madrid, 13. avg. as. Izredna žllavost bojev na Siciliji jo predmot razprav v vsem španskem tisku, ki naglnša, da je napredovanje Angloamerikancov navzlic njihovi premoči počasno in drago, ker ga znvlačujo pogumen odpor junaških italijanskih in nemških čet. Listi naglašnjo tudi izguhe, ki jih jo zadalo Italijansko-nemško letalstvo sovražnim vojnim ln trgovskim ladjam. Bern, 13. avgusta, s. V glavnem stanu ameriškega vrhovnega poveljnika Elsenhowerja pravijo, da postaja boj na Siciliji vedno hujši ln Jo treba ozemljo osvajati po podeli, tako Jo zagrizen nasprotnikov odpor. Stalinovo poročilo za sestanek v Kanadi Buenos Alres, 13. avgusta, as. Zdaj je že gotovo, da se razgovora med Churchillom in Rooseveltom no bo udeležil 110 Stalin ne kak drug zastopnik Sovjetske Rusije. Vsekakor pa bodo Sovjeti pa diplomatski poti predložili podrobno poročilo o vojaškem položaju na vzhodnem bojišču ter mu pridružili razlago Stalinovega stališča glede bodočega vojnega vodstva. Domnevajo, da bosta Churchill In Roosevelt to listino dala v pretrea načelnikom zavezniških vp*>—poveljstev. te novice Koledar Sobota, 14. velikega srpana: Evzeblj, »poznavalec; Atanazlja, vdova; Marcel, škof in mučoneo. Nedelja, 15. velikega srpana: 9. pobin-koštna; Marijino vnebovzetje; Jedert, do-vioa in opatica. Zgodovinski paberki 14. velikega srpana: 1. 1532. so Turki začeli naskakovntl Kl- sek. Spomladi 1. 1532 Be jo dvignil sultan Sulejman z veliko vojsko iz Carigrada z namenom, da se spoprime z riinsko-nomšklm cesarjem Karlom V. Pri Osijeku je vojska prebredla Savo, nato pa udarila naravnost proti Dunaju, pot jo vodila preko ozemlja prekmurskih Slovoncev, ki so tedaj občutili vso grozo turškega nasllstva. Turki so brez vsakega odpora pridrll do malega utrjenega mesta Kisek ob štajerski meji. Poveljnik mesta je bil kranjski deželni glavar Nikolaj Jurišič. veron pristoš habsburškega Ferdinanda. Ko so se približali Turki, se Je botel Jurišič s svojo malo četico umakniti h glavni vojski pri Dunaju. Ker pa se je mnogo kmetov z žonaml 'n otroci zateklo v grad, se je odločil, da brani mesto ln ljudstvo pred Turki. Iz pri-beglih kmetov ln meščanov je sostavil posadko okoli 700 mož. Turki bo razpostavili po bližnjih gričih in goricah topove in začeli mesto obsipavati s kroglami. Po treh dneh so začeli napadati ln graditi podkope, toda braniteljl so vse napade odbili. Posebno hud je bil 12. napad 28. avgusta, ko *o že 4 turške zastavo zaplapolale na mostnem obzidju. Po odbitem napadu jo pisal Jurišič svojemu vladarju: »Od naših 700 oboroženih kmetov je že polovica poginila, smodnika, ki sem ga kupil za 300 goldinar- Cerkev sv. Jožefa. Jutri, na praznik jev. imam lo še on cent. Samo milost božja I *«U>fi«MJSTSSSl kUr^J&.Vl X-raa čuva, bodi ona milostljiva moji duši.« vesne zadnje obljube g. fr. I. Goršek iz D. J. Turki so poskusili poslodnjič, Jnničarjl so 1 Med mašo Be izvaja: 1. Slovenska maša na besno napadali, posadka jo izgubila «0 mož ft—SMl dr'" F^VČ in sam poveljnik je krvavel iz dveh ran, ! movec. 3. Danes odprto Je sveto nebo. zložil »kozi v«e odprtine so drli Turki v mosto. i Nt. Premrl. 4. Tvoji smo. srce Kraljovo, T.^ni r,o „>,„ nimnnni i— i i- zložil dr. Frane, Klmovee. 5. Marijn, obrani Tedaj pa zaženo obupani starci, ženske ln , dom in rod> z]oži, premrl. 6. K blago- ftfrftci V mosln al ro^nn l/rit Tnrl-I an , .-U,.,,. \T .... 1.__...____» .. .. I n ,x 11 > i * f__ -r — Mestni gospodarski urad zaradi snu-ženja prostorov v ponedeljek, 16., torek, 17.. ln sredo, 18. t. m., ne bo posloval za stranke, pač pa bo snino v najnujnejših prime- I rih sprejemal stranke to dni samo od 9—10. — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vsukdo, ki želi obiskovati v šolskem lotu 1943-44 prvi ali drugI razred, so inora prljuviti čimprej, najkasneje pn do konoa avgusta t. I. Natančnejša navodila so razvidna iz objave nu razglasili do-6ki. — Ravnateljstvo. — Ravnateljstvo IV. moško realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega jezika, da so začeli delovati vsi tečaji za Italijanski jezik. — 1. septembra ho Izšla »Svetova« prva knjiga »Denar«. O zgodovini denarja, od najstarejših pa do današnjih dni, vas bo seznanil priznani domači strokovnjak univ. prof. dr. VI. Murko. Knjiga bo imela čez 300 sliki Naročite so nn »Svet«. Naročnino 20 lir mesečno. Knjigo v nadrobni prodaji bodo po 35 Hrt »Svet bo vsakomur dober prijatelji — Potkov rlhjl trg. Na Pognčarjovom trgu pri semenišču jo več barjanskih žen prodajalo žabjo krake po navadnih cenah, ltllo jo naprodaj tudi nekaj sladkovodnih rih, v prvi vrsti bolie in mren. Cene kot druge tedne. Nn Vodnikovem trgu oh zidu Ljudsko knjigarno so šo vsak dan nnprodai borovnico, katerih sezona v splošnem še nI končana. Nabiralko tega gozdnega sadeža Se dobe prav dobre in zdrave borovnice. Hitro jih prodajo. — Izbrisana lilpotečna posojila. V letošnjem aprilu je bilo pri 40 nopromlčninnli, ležečih v mestu in okolici, izbrisanih več starih in novih hipotečnih posojil. V 4 primerih je bilo izbrisanih več posojil novejšega datuma v znesku 106.600 lir. Nn.i-več posojil pa je bilo izknjlženih v bivši dinarski valuti. Bilo io izbrisanih posojil v skupnem znosku 4,357.896 bivših din. Največje Izbrisano posojilo ie znašalo 1,285.790 dinarjev. Izbrisano jo bilo tudi neko hipo-tečno posojilo v znosku 700.00 Kč. Cerkvena glasba otroci v mestu straSen krik. Turki so so prestrašeni jell umikati, misleč, da prihajajo nove četo. Po odbitem naskoku je Jurišič po nasvetu velikega vezirja izobesil tnrško zastavo, nakar je sultan z vojsko odrinil domov. V plačilo za junaško obrambo je podaril Ferdinand Klsc-k Jurišiču v vrajno posest. Jtfla je nova knjiga „Slovenčtve knjižnice" »SONCE V SENCI« je spisal Nino Sal&ijnescki! Deianje romana se godi tudi ob Adriatskem morju. Oslepelo dekle postane priznana pianistka in je »'svojimi uspelimi koncerti svojim staršem v oporo. - Pisatelj na pretresljiv način pokaže vso tragiko mladega oslepelega dekleta, ki doživlja težke dušne boje pa v svoji telesni slepoti vendar najde življeo-ski cilj za katerim stopa s soncem v duši — v srečo svojih dragih I Knjiga bo gotovo ugajala vsakemu! Dobite jo r knjigarnah in tralikahl stovu: V zakramentu, zložil Al. Mnv. 7. Po maši: Marija, kako si ti lepa zložil p. U. Sattner. Vse točko spremlja orkester. Cerkev v Križankah. Nn nraznik Marijinega vnebovzetja ob pol II slovesna sveta mašo, pri kateri se Izvaja- Missa domini-cailB II., zložil Jos. Gruber. Oradualo: Prop-ter vorltatem, zložil P. Grioshacher. Ofert. Assumpta est Maria, zložil A. Prihovsky. Po maši: Danes odprto jo sveto nebo. Naznanila — Vreme po četrtkovem nenrju. Po opoldanskem viharju v četrtek se je ozračje, ki je bilo vso dopoldne močno nasičeno soparice, zelo ohladilo. Dnevna temperatura je zelo padla. Maksimum jo znaial +23.6 stopinj Celzija. Jutro v petek je bilo hladno. Bilo je nekoliko oblačno brez megle. Jutranji temperaturni minimum +13.8. Barometer se je dvignil na 765.6 mm. — ('lane krlžansko moške kongreg&clje obveščamo, da ima družba jutri, na praznik Marijinega vnebovzetja, corkveno opravilo ob 6.30 v križankah — sv. maša s skupnim obhajilom, popoldne ob 5 se pa udeleži pobožnosti na Rakovniku. — Kongregacija gospodlčen Ivi kongregacija učiteljic pri sv. Jožefu imata skupno sv. obhajilo v nedeljo, 15. t. m., v ponedeljek, 16. t. m., pa reden shod. Pridite! — Seznami davčnih osnov akcidenčnih tiskarn, fotografov, sobnih fllikarjov. pleskarjev, črkoslikarjev. pražarn, slaščičarn, medičarjev in izdelovalcev kanditov so razgrnjeni do 27 avgusta v mestnem odprav-ništvu. torej v III. nadstropju magistrat-ne hiše za vodnjakom. — Srednješolci, srednješolke, akademiki, akademlčarke! Počitniški tečaji za stroje pisjo In stenografijo »e pričenjajo ta teden. Znanje dveh najvažnejših praktičnih predmetov 1e trnjoe vrednosti. — Učnina je zmerna. Informacije daje in sprejema prijave dnevno še ves tn teden: Trgovsko nčl-tlšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. RADIO. Sobota, 14. avgusta: 7.30 Pcaml in napevl — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50 Pol ure za vojaka — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Nnpevi in romance — 13 Nnpovcd časa. poročila v Itaiijonščinl — 13.10 Poročilo vrhovnega povcljatva v slovenščini — 13.12 Nove plošče Cotra — 14 Poročila v ita- t lijauščinl — 14.10 Koncert rndijskego orko- j stra vodi dirigent D. M. ftijanec, operotnn glnsba: Leliar: Paganlni, fantazija, Benatz-ky: Vojvodinjn, fantazija — 15 Poročila v j slovenščini — 17 Napovod časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert tria »Emona« — 17.45 Pisana glaBba — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valčki — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.10 Lirična prireditev družbe EIAlt, Pucclnl: Tosca — 22.45 Poročila v Italijnnščini — 23 Orkester vodi dirigent Angolini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne-dr. Kmet, Clrll-Metodova 43; mr. Trnkoczy dod.. Mestni trg 4, in uir, Ustar, Solcnbur-gova 7. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUZIH) bo vršil od soboto od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mostni zdravnik dr. Ivan Logar, Ljubljana, Ceata 29. oktobra 7. Poizvedovanja Zgubila sem v četrtek popoldne od Sv. Petra ceste do Viča ključ od hišnih vrat ler prosim poštenogn najditolja, naj ga odda v upravi »Slovonca«. Pregled hišnih zaklonišč Po naročilu Odbora zt protiletalsko zaščito bodo inženirji ln tehniki mestne občino prihodnjo dni pričeli s kontrolnimi pregledi zaklonišč. Najprej bode pregledali zaklonišča v notranjem delu mestu. Vsi nregledo-valei bodo imeli posobua pooblastila, potr-jonn od županstva in Odboru za protiletalsko zaščito. Pregledov naj se udeležujejo tudi hišni gospodarji in od njih predlagani hišni starešine. Pri tem spet opozarjamo na naslednje: •Glavna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi napadi« morajo biti nabita na vidnem mestu v veži vsake hise. Zaklonišča je treba i>opoinoma urediti In neprestano vzdrževati v uporabnem stanju. Hišni gospodar ali upravitelj mora sam ali pa po za to določeni osebi Bkrbetl, da bo zaklonišče pri vsakem letalskem alarmu takoj odprto, razsvetljeno, prav tako pa pri-pruvljenn tudi voda in orodje za prvo pomoč, kolikor že ni pripravljeno. Kjer so zaklonišča že pripravljena, je treba takoj napraviti in namestiti predpisane napisne table in naslikati predpisane puščico, kakršne zahteva odstavek D splošnih navodil. Prodaja mesa na odrezek 710 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 14. avgusta t. L, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »710« živilskih izkaznio, Izdanih za meseo avgust od Mestnoca, poglavarstva v Ljubljani, 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri zjutraj. Preskrba z ogljem za avtomobile Visoki komisariat zn ljubljansko pokrajino iio nasvetu poveljstvu gozdne milice javlja, da se od 1. septembru preekrbn z ogljem za motorna vozila o strani lastnikov vozil, ki so na pogon z ogljem, ne bo vršila več na podlagi dosedanjih bonov. Lastniki vozil bodo lahko dobili množino oglja, ki ga bodo potrebovali, naravnost od dobaviteljov ali trgovcev. Cene za drva na debelo Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino odreja glede na cene za drva pri prodaji na debelo: Stalne ceno za drva, določene po odredbi z dne 26. juniju 1942, št. 133, eo se zvišale pri trgovcih na debelo za 7% za drva, ki niso dobljena v lastnih gozdovih. Drva, ki so pridobljena v lastnih gozdovih in prodnnu po trgovcih na debelo, ostanejo v veljavi po starih cenah. Cenik morn biti lzstavljon na vidnem i mestu v prodajalni. 1 Kršitelji te odredbe bodo kaznovani na podlagi določil o cenah z dno 26. 1. 1942, št. 8. Službeni list št. 8-42. 16. »Seveda ga nima, ker ni to jabolko. Pomaranča je. Kar obdrži jo, jaz jih imam še dovolj,« ji jo je silil v roko. »Si iz gradu?« je boječe vprašala. »Ti si pa v mlinu doma,« ji je namesto odgovora dejal. »Da, Mičca sem,« mu je pohlevno pritrdila in stiskala zlati sadež med dlani. Nad Ljubljana strašna neurje s točo Ljubljana, 13. avgusta. O včerajšnjem neurju smo že kratko poročali. Naj dodamo še nekaj podrobnosti. Bilo je ob 11.50. Nad mestom je završalo. Silen vihar je bil predhodnik nevihti. Po ulicah se je dvigal prab. Ljudje so tekali in hiteli v zavetja. Ob omenjenem času je prihrumel od Rožnika sem zelo nizko velikanski, slvkastobell oblak. Pravijo, da Be je nad Rožnikom vrtel nekako 50 m visoko. Iz tega oblaka se je prav na središču mesta vsula kot lešniki debela toča, ki jo je nato spremljal močan naliv. Suha loča je kmalu pobelila ceste in ulice, ponekod jo bila plffst za prst debela. Stružna nevihta je trajala do 1*2.10, nakar se je delno zjasnilo ln je sonce posijalo. Pozneje je sledil drugi naliv od 16.50 tja do 18.30. Nato pa jo šo nekaj časa lahno deževalo. V času neurja ln drugega naliva je padlo 25.5 mm dežja. Toča je zavzela z nalivom razmeroma ozek pas. Širok jo bil ta pas od Šiške približno do Rudnikn. Od Viča tja do Most. Izven tega območja so Imeli zelo malo dežja. Tako nam poročajo z Brezovice, da so tam ln v okolici imeli majhen naliv opoldno in pozneje nekaj dežja. Dež jih ni niti oviral pri poljskih delih. Tudi na Barju ni bilo nič hudega. Nekaj dežja jo bilo v Črni vaBi in drugod. Silen vihar pn je napravil škodo v Ljubljani. Podiral je drevesa, tako je podrl vihar vitko jagnjet oh Miklošičevem spomeniku v parku pred sodno palačo in prelomil visok jambor za zastave. V Regallyjevcm gaju jo izruval nekaj smrek in jih prelomil. Vihar jo s streh metal opeko. Bilo pa je razbitih tudi mnogo šip na oknih, ki bo bila odprta. Na pročelni strani Stadiona ob glavni cesti je vihar odkril streho v dolžino 20 metrov. V Mestnem logu, odnosno v njega bližini je kosil otnvo posestnik Dovč z Jožice. S svojim sinom in konjem se je pred nevihto zatekel v odprto šupo. Silen vihar je šupo podrl. Oče in sin sta se rešila. Tra-movje pa je pokopalo ln močno poškodovalo konja. Vzel ga je konjski mesar. Znatna je škoda po vrtovih in njivah. Toča je ponekod sklestlla fižol, paradižnike, buče, kumare in peso. Tudi solata in proso sta mnogo trpela. Ponekod je uničena zgodnja ajda. Največ toče je pač padlo v tivolskih nasadih. V mestni vrtnariji zatrjujejo stari in izkušeni vrtnarji, da že 40 let ne pomnijo tako strašno hude ure. Toča je z drevja sklestila mnogo listovja ln vejovja. Ceste v tivolskem parku so bile popolnoma pokrite z zelenim listjem. Na Krekovem trgu jo vihar prelomil pri neki kanadski topoli debelo spodnjo vejo. Nametal pa je tudi mnogo listja. Po vrtovih je toča skleBtila mnogo drevja. Vihar je stresal na tla mnogo jabolk in hrušk. Na drevju ostala jabolka pa je toča zelo poškodovala. Po nekaterih vrtovih bo pozneje po nevihti nabrali kar na mernike jabolk, ki so sedaj dobra le, da iz njih napravijo mezgo ali pa jih posuše. Danes v petek je bilo hladno, nelikoko oblačno. Strahote neurja v Vevčah Vevče, 13. avgusta. Vevče so včeraj opoldne preživele strahoto neurja in točo, ki je padalu nekaj minut, neurje pa je trajalo pol ure. Toča je po njivah sklestila lepo obetajočo visoko koruzo, uničila je vso zgodnjo ajdo, kar bo tudi marljivim čebelicam v veliko škodo, Bkle-stila je flžolove nasade, proso in krmilno peso. Po sadovnjakih je velika škoda. Jabol- Z Gorenjskega Taborišče za zborovodjo jo priredila koroška pevBka zveza v Gozdu Martuljku. To je že četrti tečaj te vrsto in ga vodi profesor Fordinand Grossmann, pomaga pa mu študijski svetnik Itoibenspiess. Predavala sta tudi profesor dr. Marckhl z dunajske glnsbcne visoke šole in Oskar Fitz. namestnik vodje glasbene zbornice na Dunaju. Tečaj se je končal s koncertom, ki jo pruv lepo uspel. Mladina v prometni službi. V Celovcu «o se žo letošnjo pomlad vežbali na tramvaju mladi sprevodniki in sprevodnice v uniformi Hitlerjeve mladine. Sedaj pa žo rodno opravljajo službo. Koroška mladina je sploh letošnjo leto zelo zaposlena, zlasti pri spravljanju letine, v raznih obratih in pri družinah s številnimi otroki. Najmlajši pa morajo nabirati gobe, borovnice, jagodo in zdruvilno rustlino. S Spod. Štajerskega Taborišče državne delovne službe imajo sedaj v Slovenski Bistrici. V taborišču je 48 deklet, ki so vse enako oblečene ln se vežba.io v gospodinjstvu. Posvečajo ee tudi športu, seveda ne manjka zabave. Mlad gams se je zatekel s Kozjega v Dolinškovo drovesnico v Ksmnici pri Mariboru. Najbrž je prišel s Koroškega. Gamsa so ujeli in ga spravili v visoko ograjeni sadovnjak posestnika Kormanu. Izročili ga bodo okrožnemu lovskemu mojstru, da ga bo spustil v gozd. V Mariboru so umrli: 66 letna zasebnica Marija Ileo roj. Lončarič. 44 letna zasebnica Karolinu Mučič roj. Altrichter. i Iz Hrvaške Stanje leknrnlštva v NDII. Po zadnjih statističnih podatkih obstoja na področju NDII okoli 300 lekarn. Največ lekarn ima Zngrcb, za njim pn Sarajevo, Osijok, Zemun, Varaždin in Vlnkovci. Od leta 1882., ko so nu zagrebškem vseučilišču odprli prvi farmacevtski tečaj pa do danes, je na zagrebški univerzi diplomiralo iz farmaoije okoli 2000 furmneevtov. Zagrebško savsko kopališče mora biti po zadnji odredbi zagrebško občine vsak ponedeljek in petek do pol ene dopoldne na razpolago Bamo za pripadniko hrvaško in zavezniške vojske. Iz športa Jeseniški atlet Klinar je dosegel na pokrajinskem prvenstvu v Solnogradu prvo mesto v teku na 400 m in drugo v suvanju krogle. Z uBpehom sta tekmovala tudi Celjan 1'leteršek ln Mariborčan Guisnik. Nogometno predstavništvo hrvaških oboroženih sil je premagalo v Ružombergu slovaško enajstorico z 2:0. Poleg drugih odlič-nikov je bil na tekmi tudi predsednik Tiso. Arne Andersson se jo spet približal Haeggovemu svetovnemu rekordu v teku na 1500 m. Dasi je bilo prav slabo vreme, jo postavil Andersson v Stockholmu izvrstno znamko 3:47.8 min. in se tako za 2 sekundi približal Hneggovomu rekordu. Vsekakor bo v taboru lahkoutletov zelo žlvuhno, ko bo prišlo do srečanja med obema. V Helsinkih so te dni odprli nov športni muzej, ki jo v sklopu zgradb olimpijskega stadiona. Tu bo razstavili 2200 predmetov, pomembnih za športno preteklost. Največja je razstava smuške opreme, ki obsega 1300 parov smučI. Med njimi je tudi 12 parov iz predzgodovinske dobe. Izkopali bo jih na barju in cenijo, da gre za tri do štiri tisoč let stare smuči. Razume se, da so spravili v muzej tudi Nurmijove tekalne čevlje in Thunbergove drsalke. Vremenska napoved. 14. avgusta (sobota): vpad novega obilnega deževja z nevihtami. vorjetno da bo del dneva sončen. 15. avgustu (nedelja); večinoma jasno, podnevi vroče. ka so po nevihti na kupe ležala pod drevesi. S streh je vihar metal opeko. Podiral jo drevje. Hudo je prizadet kleparski mojster Babnik, ki Ima svojo hišo in delavnico v bližini postaje Polje. Silen vihar mu je dvignil s hiše in delavnico streho z vsem ostrešjem ter vso vrgel kakih 10 m proč. Ostalo je Babniku samo zidovje. Skoda je povsod ogromna. "L KINO SLOGA. POLNO ZABAVE I OBILO SMEHA ! Najdovršenejšt komični trio Ltlla Silvi, Berglo Tofano, Andrea Checchi v filmu »Zastor dol« Naj zabavnejša satira podeželskega odra. PREDSTAVE ob 14, 16 tn 18. url. TEL KINO UNION Smešno In zabavno) Neverjetno zmešnjavo v zakonskem življenju odličnega civilnega letalca jo povzročila reklama za roman Kdo poljublja Magdaleno V glavni vlogi: Magda Schneider in Albert Mnttorstoek. PREDSTAVE ob 16.30 in ob 18.301 iel KINO MATICA ^ Ljubavno-pustolovska zgodba močnega dejanja s glasbenimi ln pevskimi — Najzanimivejša sodobna vložki vsebina I »Grešna žena« Simpatični Igralci: Otello Toso, Gustav Dlessl, Vlveca Llndfora Predstave ob 16.30 ln 19. url. MALI OGLASI STALNO SLUŽBO strežnice dobi takoj pridno ln pošteno dekle. Vsa oskrba. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6577. (b SLUŽKINJO pošteno In pridno, ki zna tudi kuhati, sprejmem k tričlanski rodbini. — Naslov v upravi »Slov.« pod 6548. DEKLE Iščem za takoj k dvočlanski družini. Kodeljevo, PovSe-tova ulica St. 72. NAGRADA I Na moji parni žagi so bila v času od sobote, 7. avgusta do ponedeljka zjutraj, 9. avgusta, pokradena široka gonilna jermena. Kdor ml javi tatu, dobi lepo nagrado. Šuštar Fr., Dolenjska cesta 12. (o KUPIM GOZD Imam dobrega kupca, ki dobro ln takoj plača, seka pa po končani vojni. Informacije dajo A. Kajfež, Florljanska ul. 4, LJubljana. 3000 LIR nagrado plačam tistemu, ki mt preskrbi 2—3 sobno stanovanje. Periferija Izključena. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nagrada za stanovanje« št. 6581. PEIGH) IN LISA J vam zanesljivo odstrani »Alba« krema. • Drogerlja Kane. Židovska 1. MUHE ln vso drugo golazen pokončujte t Ing. PrezelJ, Wol-fova 3. (1 PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka tn prazne steklenica kupujem po najvišji ceni. B. Gu-štln. Vodnikov trg št. a. MRČES (uSt, stenice, bolho ttd.) zanesljivo uničite s Toxln praškom. Drogerlja Kane. židovska 1. VEC SPALNIC v Imitaciji orehove korenine prodam. Krže, mizarstvo — Vrhnika. Ogleda se v skladišču : Ljubljana, Bleivvelsova St. 47, poleg kavarne Majcen. Umrl nam jo dne 12. t. m. naš ljubljeni soprog, predobri oče in tast, gospod Pavel Balog zvan. Vis. kom. ln pevovodja Pokopali gu bomo v soboto, dno 14 avgusta 1943, ob 5 popoldne z Zal — kapele «v. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 13. avgusta 1943. Žalujoči: Marija, soproga. Mlnka por. Korbič, Pavla, hčeri, Tone Korbič, zot ter sorodstvo. Vinko Beličič Zakaj si je Petrušič nenadno zaželel te pesmi? Ali je hotel izliti prepolno srce v slavospev in prošnjo Mariji? Ali ni morebiti hotel z mojstrsko melodijo pozdraviti tiste, ki mu je živela v mislih in čustvih kot bodoča žena — Mojca Milielakova? Pesmi je bilo konec. Petrušič se je nasmehoma ozrl na Majdo, a se v trenutku zresnil. »Kaj vam je, Majda? Zakaj jo-kate?« Majda je stala s povešenimi rokami pred notami in zrla v tla, po licih pa so ji tekle solze. »Povejte, kaj vam je!« Petrušič je stopil bliže in jo začudeno gledal. t »Majda, zakaj ste sc zjokali?« je vprašal. .,-«,,. Dekle nt me odgovorilo. Vzelo je note ter ihte odšlo iz sobe. Koliko solz v kratki uri! je pomislil. Najprej Borja — no, on je imel vzrok. Toda Majda? Res živimo v solzni dolini! je vzdihnil. | Zamišljeno je sedel. Pred njim je ležalo belo pismo — obljuba lepoga, ljubega večera. Oči so 6o mu ustavile ob kupih knjig, ki so ga klicale s polic, s srede mize. Debele knjige, drobni zvezki, zemljevidi, posamični papirji... svet preteklosti, priče minljivosti in ne-stalnosti človeškega dela, nemi glas davnih rodov, posmeh vsem njihovim prizadevanjem. In vendar: življenje teče dalje, včeraj, danes in jutri valovi v vsej svoji spremenljivosti in slikovitosti, ruši in gradi ko reka... brez konca in kraja. Petrušič je pogledal na žepno uro: tri četrt na pet. Vrglo ga je pokonci. Oh, kaj sanjarim! so je pokaral in si segel 7. desnico v lase. vzel je s police obsežno zgodovinsko delo in se zatonil vanj, naslonjen na mizo. .Sedel je ter si izpisal nekaj imen in letnic. zdaj ps Zunaj je bilo vlažno in neprijetno. Februarska zima je zoprno zebla. V zraku sta se borila burja in jug. Na uličnem voglu je Petrušič srečal bogoslovce, ki so se v črnih parih vračali s sprehoda. Med njimi je zagledal tudi nekdanjega sošolca Marka Žlebnika. Mimogrede sta se pozdravila. »Kako gre? Te zdeluje?« »Me,« se je nasmehnil Janko. »Pa mora biti tako. In ti? Si se za danes dovolj nadihal?« »Bo. Človek se čisto navadi na ta red.« »Da, da, red! Ko bi jas imel vsak dan enouren sprehodi Tako pa — no, pozdravljen!« »Zbogom, Janko!« Spotoma je Petrušič razmišljal. Kaj se bom pritoževal! Ni mi najhuje! Borja — res, len je in razvajen, toda zabit ni in to je največja sreča. Zakaj če bi bil trdoglav, potem bi moral jaz zduj pobegniti iz hiše. Zdaj — v zadnjih mesecih svojih študijev! Srečaval in prehiteval je ljudi, ki so udobno, brezskrbno hodili po mo-| krili pločnikih in sc ustavljali ob iz j ložbah. Tramvaji so zvonili, avtomobili hupali in škropili na vse strani. Pred kinom se je drenjala množica, skušala iz reklamnih slik uganiti vsebino filma in stiskala vstopnice. Petrušič je prišel na univerzo. Pohitel je po širokem, snažnem stopnišču, skozi steklena vrata, mimo predavalnic do historičnega seminarja, ki je bil na koncu dolgega hodnika. V dvorani je bilo kakih deset slušateljev, ki so tiho študirali vsak iz svoie knjige. Mize so bile obložene z debelimi deli iz zgodovinske vede, ob stenah so se vrstile omare — same knjige, same knjige. Petrušič ie sedel k tovarišu, ki je bil pod električno lučjo zatopljen v veliko zgodovinsko karto. »Nekaj imam,« mu je šepnil. »Bova pregledala, kakšne so razlike.« fz žepa je potegnil papirje in jih položil na mizo. Zagledala sta se vanje, nato pa v zemljevid. »Ah, seveda!« je tiho vzkliknil oni. »Preklicani Momnisen!« Imela sta zanimivo zgodovinsko vprašanje, ki sta se ga lotila z vso ostrino svojega duha in ga tudi rešila, še preden je utihnila v mestu zndnja zdravamarija. II Zelena lončena peč v kmečki sobi Miheiakove vile ie bila gorka, da bi Mojco nadlegoval spanec, ako ne bi bila tako budnega srca. V kotu jo stala dolga javorova miza, ob obeh stenah sta bili klopi z vdelanimi živordečimi srčki na naslonu, na dveh straneh mize pa težki hrastovi stoli. Pod stropom je visela zastrta luč in tiho osvetljevala naprej nagnjeno razpelo na steni, za katerim je bila zataknjena oljkova vejica. Mojca je sedela pri knjigi in brala Stenska ura je tiktakala, kakor bi utripalo srce. Soba je bila tiha in dehteča ko topel poletni gozd. Slišati je bilo le, kako za zaprtimi okni piha veter. Mojci je bilo, kot bi jo draga, neznana roka pobožala po obrazu. Brala je počasi in polglasno besedo za besedo: Oj črni trn, oj črni trn ob gorski stezi strmi, ti prvi nosiš cvet srebrn med drevi in med grmi?