18. fttevilka. Ljubljana, soboto 23. januarja. VIII. leto, 1875
SLOVENSKI NAROD
""f;^: 1** , :"«;,"-JkvK,l' »"'kili. ..... f'a :.--'..(uia*i    U   y«lro-oyer8ko uežele .a ottlo leto 16 *„id., /.a pol leta 8 *old.
«a otsirt iOta 4 gol«. — Za L|uhljano bro* pošiljanja ua dom za Mto leto 13 tfold., aa CetTt lata 3 Kold. 30 kr., is. en mesec-. I Kold  10 kr    Za nosiliariie na
i°V2ll';lC|.U,l* , S Slfe."! "fT5 30 kr,ZaIf,f;i - ?a tuJe !•*•'• 20 F0l(Ll za P«1 l«* 10 *»Id- - Z» K«>«P»««« učitelje na ljudskih šolah
ta      dijake relja znižana cena it- ileeri 2a LJubljano m četrt leta 2 gold. 51) kr., po posti prej. man Ml Satrt lota 3 -ld. — Za oznanila M plačuje od čudri-atopno petit-Vrat« 6 hr., eo ne omanilo enkrat tibka, 5 hr. tu ee dvakrat in 4 kr. čo ae (vi- ali večkrat tiska Uotesi nai o» izvole frankirati. — Rokopisi Bfl       vraćajo. — Uredništvo je v Ljub'ani na celovški couti v Tavčarjevi hiši' llotol Evropa" Opravniatvo, rja «ta-rro nai -e U.ngimtliin porijljat' naročnin-   reklamacije, ...-•.„ j'a,   . j     ,] .rn>tr,vi vik- roči,  jo v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hi«
V državnem zboru
smo zopet 20. t. m., precej prvi dan, ko se je zopet *ešel izvedeli nov, beg zna kolikrat nže dan dokaz, da nam Slovanom nij megoče od ustavoverne strauke nikdar upati poravnanja in pomirjenja. Ti ljudje nečejo nobenega dogovora, nobenib koncesij ne dajejo : oni hočejo Humo, da bi se jim Slovani slepo podvrgli.
Hrano je bilo namreč pismo čeških poslancev v katerem razjasnujejo zakaj menijo, da ne smejo v državni zbor vstopiti. Vutal je Moravec dr. Pražak in nasvetoval naj se to j)ismo izroči posebnemu odseku v pre adarek, ker je vendar važno in se zavoljo poravnanja in pomirjenja ne sine po uumem površnem branji kar zavreči, llazcu Pra-žaka je isto govoril Lieubacher, ki je prosil naj se vendar ti ugovori pretresejo. Oba zastonj. Ustavoverua večina o tem uiti govoriti nij hotela. Iz tega je razvidno, da ustavoverci pomirjenja uiti ne žele.
Tako so sodili uže naj.rej menda tudi Cehi, „stari" in mladi1', ter so po tem naredili tudi svoj odgovor. MladoČehi pravijo čisto kratko, da pridejo v drž. zbor tačas, kadar sklene to veČina čeških poslancev, in kadar bode polna gotovost dana, da pravice češkega naroda ne bodo s tem škodo trpele. Odgovor Staročeške stranke, ogromne veČine Čeških poslaucev pak je obširnejši. Od početka razloži historičue pravice češkega naroda in nadaljuje:
„Neprestana, b pritiskanjem ene stranke preminjajoča se ustava je neprestani ustavolom, katerega dela ona stranka za tega voljo,   da   bi  iieiiiMlieuiu elementu
Prijatelj Lovro.
(Daljo.)
Mladi grof dovrši prve nauke. Poslali so ga na Dunaj učit se prava, da za koje leto stopi v red visocih uradnikov, akoprem so mu visokorojene tete trdile, da bi mu bolje pristajala bela obleka dragonskega poručnika. K. sen sem! vzdahne Lovro, po-slovivši ne po izpitu od mladega učenca. Grof v rebirci ni oporekel beHede. Pisal je pisma na vse strani zarad Lovra, ne bi li dobil mesto v otientalnej akademiji. Poslal je tudi samega Lovra ua Dunaj na svoj strošek, da se predstavi gospodi. Plahim Brceui stopi mladenič v hišo, kjer ne kuje sreča države — v muibterstvo vnanjih poslov. Povsod so prostrta rakna, vsa vrata ovita zelenim suknom, da škripajo no bi motila globocih miHlij diplomatičnih glav, povsod v vratih   okenca,   da morejo videti
K<>M|Mft4l«<vo na<l »lovaiisKim zagotovila."
„Češki narod se moia proti ustavodajni oblasti tega državnega zbora tem bolj zavarovati, ker je izšel iz volilnega reda, ka-teii je le umetuo ponovljenje zastaraudi stanovskili institucij, z nanieuom Slovane za vsako ceno v manjšino potisniti."
Veseli nas, da Čehi tu govore iz občnega slovanskega stališča in za vse avstrijske Slovane. — A tudi na dalje sedanjemu sistemu resnice v obraz pravijo, s kakoršnimi so sklada vso avstrijsko Slovanstvo. „Mi ne moremo političnega sistema podpirati, kateri je v 14 letih lo ustavnih razvalin ua-tovoril, ki je edini vir prave svobode: samo-določbo narodov in njih sporazumljenje zavrgel. Mi ne moremo sistema podpirat), kateri je dovolil, da se je ljudstvo ni o 1 z 1 o in ropalo, davek poviševalo in sedaj brez sveta in pomoči pred krizo stoji."
„Mi nečeuio in nesmemo sistem podpirati kateri, kakor se da dokazati, ima večino narodov v Avstriji proti sebi in bi brez dvombe skupaj palo, ko bi ljudstvo svoj glas na podlogi zares svobodomiselnega, vsem narodnostim in stanovskim reztedom enako pravičnega volilnega reda oddajati poklicano bilo."
To beroč in primerjajoč dejanja nemških ustavovrrcev, se pač lehko vpraša, kdo je bolj reakcijonaren in fevdalen, Cehi ali sedaj vladajoča nemška stranka? Gotovo zadnja.
tebe preje, nego ti njih. Grofovi prijatelji pozdravili so Lovra gladko in sladko, povedali mu, da 11 tu je predsednik pisal o Ujegovem znanji iu umu, in da sc nadejajo, da mu se posreči dobiti zaželeno mesto. Lovra je to nekoliko veselilo, ali vse mu je bilo pregladko, presluoko. Lovro napravi naposled izpit, da bode sprejet v akademijo, napravi ga sija no. lt^kli so mu, naj gre domov, da uže dobi odlok, sodeč po izpitu, povoljeu. Poln najlepšega upanja povrne se v predsednikovo hišo, kjer mu je bilo Čakati odloka. Nij najmaujo nij dvomil, da bode sprejet v zaveti, kjer se odgojejo mladenci za iztočno diph macijo.
Jednoga dne da ga predsednik poklicati k sebi. Bil je nevesel. Na mizi pred njim jo lež*il zavitek papirja.
— Zapovedate gospod grof? pregovori Lovro prvi.
— Sedite, dragi gospod. Pišo mi prijatelji iz Dunaja, da ste si i/pitoni osvetlali
Politični razgled.
V Ljubljani 22. januarja. Grof iS n h v M« 4» t-l je v pivi seji zopet odpitega državnega zbora izrekel, da se on in delnica ne bode udeležHal posveto-vsvnja in glasovanja o postavi, ki spreminja državni volilni red za nek če>.ki okraj, ker on in njegovi somišleniki no priznavajo pravne podlogo sedanjih drSaVnib direktnih volitev.
V Ofeuheimovi pravdi jo sednija sklenila, za pričo pred se poklicati ministra Miatthftust*, kakor je zaliteval zagovornik dr. Neuda. (ćllej naš predvVr.iišnji prvi članek.)
Proti preložetiji »»'hskv Matice v Pešto se upira energično novosadska „Zastava": „Matica je slobodno in samostojno društvo, ki Bi more izvoliti svoj sedež kjer hoče. Ne dajo li ministru Treforta lavorji grofa Sza-purija mirno spati, in hoče li po vsej sili 'meti razpor, — se mu pak tudi ztrodi po ujegovtj volji iu Matica bode vedela brauiti svoje pravo."
Vii&ifcje <4r4**vei.
O ČW*MOgQfshi stvari pišejo svoja razrnatravauja skoro vsi listi. Najnove io poročilo prihaja iz Belgrada in je tolaži Ino, uamreč pravi, da se hočejo Turki udail in na nasvet vseh velevlast j UrnogOl cem z^do-stenje dati.
V Mietfjr<t«l je prišel posel knezu črnogorskega. V listu, ki ga je prinesel, se predvsem odgovarja na ponudbo, katera se je učinila črnogorskemu knezu, da bi pristopil namreč k prijateljskrj zvezi srbHko-runiunskej. Odgovor je Srbom in Humunom ugoden.
Miirsijt* dela veliko vojno prmorsko luko v Tuapse na črnem morji.
#-"*•*€Neoi'/i« oilean.sti so se začeli k republikancem nagibati,  ker se boje rasto-
«    - -— ■■■-----= —
lice, da ste bili predloženi na prvem mestu, da bodete sprejeti v akademijo. — Neki nemir se poloti Lovra.
— Mej tem, nadaljuje grof, človek snuje, a bog boguje. Grof Buol mi je prijatelj, ali ima on še diuzih prijateljev, močnejših prijateljov. Na priporočilo ccsarsktga po-»lanca v Carigradu, barona II. sprejet je dtugi pitomeo v akademijo, a sami veHte, da je samo jedno mesto prazno bilo.
— Tedaj nič ? iztisne jedva Lovro bled na sinit.
— Žalibog nič, jadni ptijatelj moj! Ali ue izgubite nade. Učite se prava, bodite uradnik!   Skrbel bodem za vas.
— Hvala, gospod grof, no morem.
— A zakaj ne?
— Oprostite, da vam zopet odkrito govorim.
— Govorite Bvobodno.
— Utekel sem iz seminišča, da se dokopam do svobode. Nisem bil jak v tihej samoti  prebiti nekoliko let.   Pa da bodem
cega vpliva bonapartistov. Da je zadnjič pri vobtvi v departement Ilautes-Pvrčuees zmagal bonapartist Oazeaux, krivo je duho-vetiHtvo, ki je zanj glasovalo rajši, kot za republikanca ali vladnega kandidata. — 7. februarja bodo zopet dopolnilne volitve. — ('.<»vori ne, da misli princ Lulu nek manifest na Francoze proglasiti.
Špf* it/ itki kralj A'fonzo je prišel v Saragoso in pri škofu nastanil se. — Kar-listi se ne mislijo udati, nego se pripravljajo na odločilen boj. Zarad tega rekrutirajo 17 letne mladeniče. Preko Pariza se javlja, da je 47 oficirjev don Karlosa zapustilo in pretilo k Alfonzu. — Španjska Motila bode Zv rauz, ki ga imajo zdaj Karlisti v rokah, bombardirala.
Odprtja <itmiikttti*kr svetovne razstave v Filadelfiji, ki bode ob enem tudi slavnost proglašenja zedinjenih severoame-rikanskih držav, udeleže se baje slavni možje republikanski, Garibaldi, Viktor Hugo, Louis Blanc, Gambetta in Castelar.
Dopisi.
IZ IM u I o ni4'rti 20. jan. [Izvirni dopis.] Nemila smrtn* kosa nam je pokosila krasno cvetočo rožico v najlepšem cvetu pomladanske 20 letne starosti nade polno go-spodičino Juhko Huberjevo, kojo je denes spremilo ogromno število ljutomerskega občinstva in okoličanov ljutomerskih v druž-binsko rakvo na tihotnem mirodvoru, kjer vsako truduo in žalostno srce najde mir na tolažbo pod tiho gomilo. Marsikomu so se gorke solze utrinjale po licih, ko je pel kvartet umrlej krasno nadgrobnico: „ Blagor mu . . ." Iz vsega se je videlo, da si je bila pridobila mnogo src sč svojim deviškim privatnim živenjem in z mnogokratnim nastopom na Čitalnnki oder, kot pevka, igralka in deklamovalka.
»S to prerano smrtjo je izgubila Slovenija izvrstno bodočo mater. Keči smemo, da je bila Iluberjeva Julika, odkar se je bila ta predpust omožila K. Vekoslava, izmej sedaj cvetočih gospodičin, rojenih Ljutomer-Čank, edina Slovenka s prepričanjem in z iskreno ljubeznijo. Ona je bila vsikdar vneta le za lepo in dobro, za pravico in resnico; vselej je radostno žrtvovala svoje telesne in dušne sile našej mladej T al i j i slo-venskej na glediščinem odru; ona je, ko jo je uže, tako rekoč, mrzli mrtvaški pot zalival z zavednostjo dejala sč slabim glasom:
zvezan za vse svoje živeuje. Gledal sem to životarenje več let. Vi ste res blag in pravičen, ali so tudi drugačni glavarji. Ne morem, gospod grof, ne morem! In najboljša služba bila bi mojemu duhu, kar je Herkulu bila Nessova haljina. A sedaj tem več, ko me je lepa nadeja prevarila.
— Kaj hočete torej prijatelj?
— Kaj? Znam li sam? Vest, katero sem ravnokar čul, ošinila me je, kakor strela iz vedrega neba. Nemam moči niti misliti, ali samo to vem, da nečem biti uradnik.
— Ohrabrite se, prijatelj. Vi znate mnogo jezikov, poznate razne književnosti.
Bodite učitelj.   Kaj velite na to?
— Prav govorite, gospod grof! Moči mi se vračajo. Da, učitelj bodem za vse kar sem bil za vašega sina. Obrniti hočem svojo tvorno moč v to strugo, in ker mi nij dano, da bodem sam cel človek, vzgajal bodem barem cele ljudi.
— Dobro!   Napišite takoj prošnjo na
„Ponosna sem, da sem rojena Slovenka, ponosna sem, da sem Slovenka, in ponosna nem, da tudi u mer jem Slovenka." Tacih Špartank, tacih mladih Kornelij je pač jako malo mej Slovenkami! Zatorej: z bogom, □ aša predraga Julika! in ne zabi nas nike-dar v Klizi ji, ker tudi mi Tebe nikedar zabili ne bodemo.
P......k, čitalničar.
Iz OTozIrJat 21. januarja, flzv. dop.*] Dopisnik Iz „Gornjega grada" v „Slov. Narodu" 20. jan. t. 1. št. 15 je gotovo mislil, nam Mozirjanom iako ustreči, ko je zastran nameščenja tukajšnje nadnčiteljske službe na vse strani in posebno po posameznih osobah mahnil.
Mislimo, da se ne motimo, da je tako postopanje z zelo majhnimi iznimki mozir-skemu trgu in celi mozirRki fari ne samo nevšeč, ampak tndi čisto nelinbo.
Kar zadeva dozdanjega mozirskeca nad-učitelia g. Preširna, je predrzno za „irornje-gradskega" dopi»n;ka, če M"z?rianom hoče o njem tako slabo mišljenje vsiliti.
Gospod Preširen je v svoji stroki izur-ien učitelj, za tega voljo tudi povsod čislan To menda tudi nekoliko priča njegovo poklicani« na mestno šolo v Celovec. Ce se eni ali dvema osobama, ali vsaj trem nij mogel prikučiti, so te same temu krive.
Ravno tako ne moremo Mozirjani odobravati, če se v našem imenu gospod Agrež, učitelj v Braslovčah, na nepristojni način žaliti bo če.
■ k GrOI*l<De 21. jan. [Izv. dop.] Gosp. Giullav je podaril ubogim dijakom 500 gld. Človekoljubi, ki vas je Fortuna obogatela, posnemajte ga! — Kakor se Čnje, bode potoval Nj. Vel. ce«ar Franc Josip v Dalmacijo. Avstrijska flota v Polji se pripravlja, da ga tja spremi, in napravi njemu na čast velik manever, ki bode imel značaj pomorske vojne. — Berač z eno nogo je všel našemu policaju, ki ga je hotel zarad prošnje v zapor tirati. Vzel mu je berglo, ker se je branil z njim iti, berač pa mu pokaže, vrže še drugo proč in po eni nogi preide črez cesto v javni vrt, in mej tem, ko je policaj z radovedno množico govoril, berač izgine po eni nogi, in nikjer ga nij bilo najti. Kako
♦) Audiatur ct altera para in k-mec bosedij.
Ur.
ministerstvo! Sam jo bodem odpravil, da vam se podeli državna stipendija. Kar je grof rekel, to je Lovro tudi storil. Trebalo je čakati, čakati. Lovro je pisal književne slovenske razprave. Minoli so trije meseci, odgovora nij. Grof se je temu Čudil. Bil je Klabega zdravja. Preobračaj pripravljal se je po vsej državi. Grof odloči ostaviti službo in iti na leto dni potovat po Italiji, po Svajcarskej. Lovro je moral iti domov, nij mu se dalo brez dela živeti na tu je j hrani. Stari so poslušali, kako bode Lovro profesor, in so zadovoljni bili, samo starki se je časih iz očesa izvila solzica. Vse bode dobro, tešil se je Lovrov oČa. Kaj nij sam predsednik rekel, da je Lovro vrl, pošten, učen človek, a tak mora postati velik gospod. Lovro je pripovedal, da bode moral tri leta živeti na Dunaji. Stari so se Čudili. Naš Lovro se bode učil v samem cesarskem mestu. Mladeniču je bilo čakanja uže odveč. Znanje mu je bilo neprilično. Kaj hoče z filozofijo, kaj z vsemi evropskimi
hočete, da bi vlovili ponočne tatove, Ce jim berač po <*ni nogi pri belem dnevu uide.
Iz Vrhnike 12. januarja. [Izvirni dopis.*] V prvi in drugi štev. časopisa „Slovence" v tekočem letu je bil dopis iz Vrhnike, v katerem dopisun ne samo prostor, na katerem ima novo šolsko poslopje vrhniške srenje stati, ampak tudi nove Šolske postave in mene napada in graja. — On pravi, da je isti kraj popolnem za Šolo nepripravni uže zavoljo tam prebivajoSih sosedov; zdaj da imaio šolarji tik farne cerkve boga za soReda, potem pa bodo imeli ujetnike itd. — Če je pa bog povsod, kakor nas vera nČi, potem ni samo v vasi rIIrib", te-oiuC tudi na „ Bregu", kjer ima prihodnje šolsko poslopje stati; ali so mar oni brez boga? — Ti praviš, da le eden je kriv, da bo šola na neprimernem kraji stala; si le povprašal, koliko se jih je dne 15. grudna p. 1. v ta namen v soseskini pisarni zbralo? — Ali še nijsi zvedel, da so vsi pričuje Ci, ne samo eden za isti prostor glasovali ? Kako li moreš reči, da je to nespametno, saj so bil', kar vsakateri pripoznati mora, pri seji previdni možje; če si pa ti bolj pameten, kakor vsi oni, zakaj nijsi prišel tudi ti k seji, da bi bil svojo modrost razodel ; morda bi bil potem sreujski zbor stvar drngači ukrenil. Dopisun pravi v svojem dopisu od dne 2. januarja, kako lepo je bila pretočena leta vrhniška šola vredjena, kjer je mnogo otrok le po dvakrat na teden vanjo hodilo ; pa zraven je pozabil pristaviti besede : rIn se nijso nič naučili." Leliko bo vsak preudaril, Če le nekoliko zapopadka od šole ima, koliko se otrok naučiti more, če le dvakrat v tednu k poduku pride in zraven tega še tako izvrstnega nčitelja ima, kar pa bilo nij.
Reči morem, ker sem popolnem prepričan, da veliko otrok, ki uže tri, celo štiri leta šolo obiskujejo, še zdaj niti brati , ne pisati, da celo do sto šteti ne znajo. Kdo je pa tega kriv?
Letošnje šolsko leto je pa c. kr. okrajni šolski svet sklenil, da morajo otroci vsak dan šolo obiskovati in se zavoljo prevelike množice tako razdeliti, da se eni d opolu dne, drugi popoludne poduka udeležujejo,  kar se
•j Ta dopis smo morali malo skrajšati, ker jo bil predolg za našo prostom. Ur.
jeziki v majhuej kolibi sred pusteg-a kamena? Kaj basni bogatRtvo, kedar ga ne moreš potrošiti. Nujen je lazil po cele dneve po golem pečevji čitajoč po malo sedaj Byrona, sedaj Berangera, sedaj Gotbea. A kaka mu je korist od tega čitanja ? I? il je nemiren, jelo ga je skrbeti. Necega dne, ko se je vračal domov, prileti sestra pred njega.
— Lovro, Lovro! evo ti zavitka. Prinesel ga je uradni sluga.   Poglej, kaj je.
— Naposled! vzdabne Lovro in začne hitro trgati uradni pečat. Pregleda pismo, probledi, spusti zavitek na zemljo, pokrije si rokama lice, ter se hitrim korakom vrne v goro.
— Jezu Kriste! zaupije sestra, kaj je L''Vi u y mora biti zlo. Siromak se jeprepal, pregledavši pismo.
Oča uzame pismo in gre naravnost v krčmo, da poišče starega sodskega pisarja, ker je pisar razumel nemški, pa da bi mu v človeškem jeziku pretolmaČil zlokobno pismo.
je tndi uvelo. Pridao dohajajo Šolarji in šol ari ce tndi iz oddaljenih vasij vrhniške fare ▼ Solo. Obiskuje dozdaj naSo dvorazredno Solo, ki iz dveh maihenih sob obstoji, tri sto otrok; gotovo lepo število, pa Se več bi jih hodilo, če bi im«li zanje prostor.
Pa kaj misliš predragi bralec, da je to lepo obiskovanje naš« Sol« vsem vrhniškim prebivalcem po volii! — Nikakor ne. Najdejo se tndi tn nekateri zagrizenci, katerim je šola sedanjega časa dolg trn v peti in kdo so tisti ?
Zagrizeni sovražnik sedanja in prihodnje vrhniške šole pravi v svojem dopign, da se otrokom, ki iih starši za voljo težavnega pota v zimskem času vsak dan v šolo ne pošljejo pike delajo in taki starši v kaznovanje ljubljanski gospodi priporočajo. Gospodine, ki si tako moder in vse vedeti hočeš, pa kakor vidim, prav malo veš; pridi le meni, pokaza1 ti bodem, da se zimude ne ^aznamovajo s pikami, ampak s črticami, ki pa težavno pot oddaljenih vasi v slabem vremenu le opravičnjeio. Kaj ne, da sam previdiS svoio nespamet. Zatrotovim te, če bi bili tvoj oče takih mislij, kakor si ti, nikdar ne bi bil to postal, kar si.
Oporekaš mi, da so šolske sobe mrzle, da otroci notri zmrzuiejo in da jih mora poduČitelj k peči nositi ; dobro, da ne rečeš celo v peč. Prašam te, kdo ti je pa to na nos obesil? — AH si se sam prepričal, mislim da ne, ko bi se bil, trotovo ne b; kaj tacega govoril. Jaz mislim, če se šolske peči ob sedmi uri zjutraj zavknrijo, da nikakor soba prvega razreda v kateri se poduk Se le ob deveti uri začne, mrzla biti ne more, če pa otroci nekoliko kašljajo, kar se vsakateremu pozimski čas, posebno Če je slabo oblečen, pri goditi more, nij kriva Šolska soba. Prašam te, od kod pa ti kašelj dobiš, saj tndi večkrat ksšljaš? —
Ti praviš nadalje, da gre šola rakovo pot, pri vsem tem pa poudarjaš, da se vnanja oblika šole lepša, da ima zdai veliko zapisnikov, da se na to gleda, daje vse v redu. kadar gospod inšpektor pride, in da se tako imenovana „omika" podučiije. G>spodine, je li to rakov pot, ko ima šola zdaj vse postavno predpisane šolske knjige in obrazce, katerih popred imela nij. Čast in hvalo izrekam našemu vrlemu gosp. Županu, ki je v ■Bas-<- =85======
Pisar nateknivši očale, začne skoz nos Čitati nadpis na prošnji Lovrovej : „Ta prošnja vrača se prositelju, ker je minister-stvo zaprošeno podporo drugemu podelilo."
— To bogme nij dobro, dragi kume, jame pisar tolmačiti Lovrovemu očetu, to se pravi po našem : Lovro ne dobi nič, ne more na Dunaj v velike šole.
Tako je tudi bilo. Stari državni sistem je bil pri konci, ali še so stari doglavniki vrSili oblast. Lovro je bil razpop, tu nij mogel ni predsednik pomagati.
Pa kako bi tudi? Grofje potoval, nij se vedelo kje, po južnej Italiji. Starca, ka kor da je vjcla kača. Govoril nij nič. Nem etlaČi pisma v žep, namrgodi čelo, stisne ustna in stopa polaganim korakom proti svojej hiši.
— Kje je Lovro? vpraša stopivši v kišo, kjer je rodbina sedela v strahu.
— Ne vemo, oče ! odgovori sestra drh-Čoč, ves dan ga nij bilo  domu.   Da si ni
resnici prijatelj in podpornik šole. — Ali je to rakov pot, te vprašam nadalje, če otroci, ki prejšnja leta hodeči iz šole in v šolo, se po cestah in ulicah pretepali, kričali in druge napačnosti uganjali, zraven tega pa nobenega človeka niti svojih učiteljev zunaj šole poznali nijso, in če se je nadnčitelj na taka dejanja otrok opomnil, je pa odgovoril: „saj smo bili mi ravno taki". Kai ne, to je bil tebi všečni šolski poduk, takrat so je moglo r'Či, šola napreduje.
Sc-li ne sramuješ samega sebe, ko pra-viS, da večkrat četrt, da celo uro pri Šolskem poduku zamudim, kje pa stanuješ, da to veS, si li morda blizu mene? — Ne veš pa to, da večji del vsak dan od sedme ure zjutraj, do desete, da celo do enajste ure po noči delam in v šolskih zadevah od mojega prednik* iapHŠ5flie luknje mašim, nikdar pa ga zaničeval nijsem, ker je dovelj od druzih zaničevan, če tndi no od tebe, veliko je storil pa le za sebe, a ne za blagor vrhniške mladine, kar mu vsak dan dokazati morem. Ti tndi poudarjaš pregovor: „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Jaz ne kopljem nobenemu jame, pa če bom sam vanjo padel, gotovo ue bodem tebe prosil, da bi me iz nje vlekel. V. Pin,
učitelj.
Domače stvari.
— (Dr. Razlag.) Ker se nas od voČ stranij vprašuje, ali je resnična „Tagblat tova" novica, da dr. Itazlag nij hotel podpisati telegrama na ministerstvo, ki j« o> m utiral lažnjiv telegram Dežman-SchafT-r-]'ev, moramo izreči, da je to žalibog istina. Dr. Razlag se nij hotel sopodpisati iz osobnih ozirov, česar se ve da mi nikdar odobravali ne budemo, niti naši prijatelji.
— („Tagblatt") dementira našo vest o policijskih stražah pri Vidmanu itd. Če se desetkrat dementira, resnica je vendar. Organ tiste n^mškutarske stranke, ki je ,,zmaga1a" zadnjič le vslcd t:soč laži j in prevar, katere smo pripravljeni pred sodniki-porot iki s pričami dokazati, ir itn nobene pravice nam ali komu drugemu „laž" očitati.
— (Ubil) se je secirski sluga ljubljanske deželne bolnice. Na strehi je nekaj popravljal in padel z viška ob glavo na tla. Vse oživljajoče operacije so bile zastonj.
kaj naredil. Poslala sem moža in nekoliko pastirjev iskat ga v goro.
— Ne uvedi nas v skušnjavo! molila je starka v kotn in točila solze.
— Dobro, reče oča, kedar se sin povrne domov, povejt-? mi.
Starec gre v svojo kamro, ter zaključi za seboj vrata. Izvleče račune, broji, zlaga, kima glavoj.   V tem preteko tri polne ure.
— Bog zna, kaj oča v kamri snuje, povzame sestra, ki je uže deseti pot šla pred hišo gledat, da li se vrača brat. Ste li čuli mati?  Naj pogledam, kaj dela oča.
— ObČuvaj te gospa nebeška, zaječi skoz jok starka, ali ne poznaš očeta? Ne zadiraj v njega. Nagel je. Moglo bi biti zlo.
Pod večer dovede svak Lovra. Našli so ga sedeč kraj brezdna na strmem kamenu o najveČej vročini, kakor brezumen je strmo gledal pred bo. Blizu njega ležala je knjiga. Da so dobri ljudje znali Čitati, bdi bi raz umeli, da je knjiga Bvronov „Don Juan". Lovro nij nič govoril.   Bil je bled, tresel se
— (V čitalnici ljubljanski) je drevi ples.
— (Iz Tolmačevega) so pripeljali predvčerajšnjem ranjenega moža, katerega je njegov lastni brat obstrelil iz sovraštva. Rana sicer nij nevarna.
— (Medved) je bil ustreljen predvčerajšnjem v lovu Galetovem.
— (Iz kozjanskega okraja) se piše „Slov. Uč.": Učitelj kozjanskega okraja se je pritožil, da ondotni kr. S. načelnik in nadzornik, bodi si z nevednosti, bodi si boječ zamere ljudem, svoj posel prav zanemarja. Okrajni šolski svet to pritožbe nij prezrl, temveč onega moža takoj odstavil, ter imenoval ze namestn;ka vrlega, značajnega, za omiko vnetega mola, namreč župana. — S tem postopanjem je si. okr. šolsk. svet uČi-teljn njegovo stanje zelo iboljlal. Novi načelnik iu kr. h. nadzoritelj je prvo nedeljo uže opominjal ljudi pred cerkvijo zaradi nerednega pošiljanja otrok v šolo, protivši vsem reuitentuim staršem s kaznijo, ako bode opominjevanje brez vspeha. — Učit. društvo za okraje: Kozje, Sevnica, in Brežice vrlo napreduje; posebno je hvalevredna Vfajemnost in kolegijalna ljubezen mej učitelji teh okrajev.
Razne vesti.
* (RutB UD S ki d i j a k i) na erraški univerzi so pri obenem zbofu svojega društva sklenili, da se obrnejo v peticijah do cesnjia, da bi se na novo založenej a ni ver li v Č^rnovicib, predavala rumunščina kakor učni jesik. — Končno so izrekli protest, da hi se na pr. iz pravoslavnega fonda rumnoskega vporab-ljali novci   k p:>neuiČov»luim nameram.
* (Nesreča v carske j operi v Moskvi.) Na odru so se vsled nepozornosti vnele deske. Ogenj se je razširil tndi v garderobo, ko so bile baŠ v njej tri baletovke. Naenkrat se na njih vname obleka, prej nego se jim je moglo priti na pomoč, opekle so se tako, da so izmej njih ostale dve takoj na mestu mrtve ; ali se ozdravi tretja je Se vprašanie. Ogenj so na to takoj zadnšili.
* (Samomor zaradi ene knjige.) V Washingtonn je pastor tamošnie metodis-tične cerkve, ki je strastno ljubil — knjige, necega dne odnesel iz neko knjigarne — knjigo, ki je nij plačal. Šli so za njim, ter ga obdolžili, da je ukral knjigo. Pastor se ustraši, ter jim knjigo izroči in prosi jih, naj o tem molče. Toda drngi dan je bilo to vse objavljeno v nekem listu, brez pastoro-
je kakor šiba. Položili so ga na posteljo. Ni malo se nij branil. Na materin jok izide oča iz kamre.
— Lovro! kako je? vpraša stari nag-nivši se nad sina.
— Zlo, oče! odvrne sin in zaklopi oči.
— Potrpi sinko! prišeptne mu starec, vse bode dobro.
Lovra je popala huda vročica. Čelo mu je gorelo, kakor razbeljeno železo. Žile so letele kakor blisek.
— Pojdite mi po doktorja, zapove oča. Pride doktor, to je vaški rauocelnik. A kaj zna tak človek ? Skozi svoje debele očale nij vidol nič. In hvala bogu za njegovo slepoto, ker drugače bi Lovro ne bil ostal živ.
— Gospod doktor! reče mu starec, ostro pazite, da mi sin ne pogine. Vaški eskulap izbrblja, teroč si modrim robcem očale, nekoliko latinskih bedarij, odredi, da bolnik ne sme vina piti, spravi trdi tolar v žep iu odide.
(Dalje prib.)
▼ega imena, /npr« se v svojo sobo in čre« tri dni so ga n*>li mrtvega na tleh v sobi, a prerezano glavo. Na mizi je ležala pridiga, ki jo je bil sp'nal za ta dan, bila je namreč nedelja. Nesrečna njegova ljubezen za knjige, pripravila ma je «mrt.
Odprto pismo
g. J. licblcku, duhovniku na Otoku, fara Hi Bol na Gureujskem.
Vi ste na letošnjega novega l^ta dan mene v crrkvi s prižnice brez vsega uzroka obrekovali in ua moji časti žalili in me z imenom in donu m zaznamovan.
Jaz Vas pozivljem, da ▼ štirinajstih dneh vse svoje obickovalne in mene žaleče be-Bede v ravno tisti farni cerkvi na tistem mestu pred zbranimi farmani nazaj vzamete iu svoje obžalovanje izrečetc, da ste se tako spozabili.
Ca ue, sem primoran Vas pri c. kr. so-dniji tožiti.
V Poljčnb 17. jan. 1875.
V. S t u r m.
Vsem bolnim moo in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere iu Barry
t'   JL« M gfO 53 9C m
2S let uže je nij bolesni, ki bi jo ne liila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, plahosti in hlevanje pn nosečih, otožnost, diahet, trganje, shujšunje, biedičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzcrja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelanda, Dr. Camphella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinje Castle-atuart, Markizu de Brchan a mnogo druzih imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno zahtevanju zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalu v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
RevaleBcičre Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d. pri kamnju, pri prituidljivcm a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v ohistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov.
WincheBter, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Kevalesciere ju ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jam ob »h ore lan d, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteiua.
Bero lin, d. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje ■pričevalo.
Dr. Angelstei n, tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.991.
O b e r g i m p e r n , (Radensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal H tednov za strašnimi bolečinami vneti«- jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barrv po-polnauia zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra. Učinki Revaleiciere du Barrv so izvrstni.
Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik, ot. 80.416. (iosp. F. V. Beueke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K I i n i s c h e W o c h e n s c h r i f t" od 8. aprila 187* to le: „Nikdar ne zahiin, daje ozdravila enega mojih otrok le takosvana .Revalenta Ara-
bica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več iu več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar \sa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St 64.210. Markizo de Brchan, bolehajo sedem let, rwi nos pa nji, trealld na vseh udih, ahnjjanji in hipohondriji.
St. 7y.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldori na dolgoletnem bol.-banji glave in davljenji.
St 76.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, \ eliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotlol i tiščanji v prsih.
lidajMclj m nreduik Josip Jurčič.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša-telja višje javne trgovinske akademije dunajske, n« skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št 65.715. GoapođienJ de Montlouis na nepre-b.ivljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.028. Barona Bigaao tO letna hraaaota na
rokah in nogah i t. d.
Kevalesciere J6 4 krat tcei.eja, nego meso, tei se pri odiašniiih iti otrocih pribrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V pteliaotih puaic ':. po ooi omta 1 golu 50 in. mnt 2 gold. &J kr., 2 runta i ^old. 50 krn 5 :'uu ov 10 aold. 12 funtov 20 ..;••> i d., SM .untov 36 golđ. - Kevalosciere-Biscuiten v poiieah A 2 gold. 50 kr n 4 gold. 50 kr. — Eovi-u i. r ChoGolateo v pratit u v pioAč.i vali za 12 tas 1 gold. 60 icr., 24 taa 1 gold >0 kr., 18 taa 4 gold. 50 kr.,  v  prahu za  120 t*
I  ,oli., ta        Ua 20 gold., — za 576 Ua 36 gold.
rodajo; Barrv si u Barrj   - Ooaap, na i>u«
W*Uals«bKMisae        8,  v  Izubijani Ed. In.hr, v Urttdel bratje Oboranzineyr, v lam-■».toJi« Diocrtl AFr^rj1:. v   CVloval V. Birn-i iciiiir, v l.^-ivol Ladvlg Miiilor, v Maribora YL   Morifi,  «  M*-run u   J.   B     ' oc k h hus *; .i, v /uuitImi v lekarnici usmiljenih sester, v < «vr-iiovicitli  pri  N. Šn i ili n,  v ONcku  pri Jul. Davidu,   Ickarju, v  Cirudvu  pri  bratih Oborranz-meyr, v 'l'«»ni«»«varu pri Jos. v. Papu, mestnemu U-karju,   pri t'.  H. .) a h n c r j u,   Ickarju,   v   V t* nt ž «iiini pri lekarjii dr. A. Ilalterju,  . ,ior v vseh ■ • <• .  pri   joui.li iv .. •.-;»*! "i       .i..riJ3l»;h trgovcih; c udi raspoitlja au .ij-'.;i tu :a ua ■ mi ur« j o po poštnih i»i!ta.3u«v-.ih .sli povzetih
2    3 r1 S-
■    ? S:
W s S
- op
t i
a H'
M
JO H
K 2
M trt I
Jš
l
Ti
»a
r i
/.<. • ,ct> o* =3
I I
ena r
tt. B p rt K
8
o gj a cr
rp
c
H
M
rt 5
6J • w
ta
N<
I III
• pt •
• K*
o B »
t?
m
■° o 2.3
s; or h
b o d)
H k sd M a
ff. M O h .1 i oi i O' t*^ h- CM m I   O O I
O
o1
o<
B'
tTJ
S a
S< S" <*>,
d- =  t« -
S <^
i O
CD
B
5- 3
«3 — -
- a ■i  w fi
p -o M,
1^
(A
i«
t)
Dovoljujemo si naslednje ojMizornjevati na nas prav po ceni jesenski cenik, ter .se hudemu vedno, kot doseilaj trudili v \saeiui Ogledu s solidnim in poštenim blagom našim udjcnmlkoui ustrezati.
Ker smo v zvezi z največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Blagorodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških cenah. —
Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrsto cen; prva vrsta obsegu 2 sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cene, jo najliiuja vrsta robe.
"Na posebno zalite vanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorko fra&00 iu luizplačilo. Kazpošilja se s poštnim povzetjem. S posebnim spoštovanjem
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna, siutit, Rupreoh.1 aplata > ■•- a.
(291 — 13)
Ceni Is:-
Tiskana roba.
Kastni izdelki, percalin roba  za srajce,
vatel pt> 20, 28 in 25 kr. Kosmonoški izdelek, percalin roba, vatel
po 25, .'{() in 86 kr. Mehelj-pereal in mebelj-kreton, vatel po
30, 35 in 40 kr. Kosuionoško usnje za damsko, in otroško
obleko, vatel po 40, 42 iu 4f> kr. ►Svitli kosmonoški in francoski briljantin,
vatel po .'»o, .')."» iu 40 kr.
Gladka bela pavolnata roba.
Sifon in širting za srajce,  vatel po 20,
25 in 30 kr. Beli briljantin in atlasgrad, vatel po 25,
30 in 86 kr.
frane. piketa vseh barv, vatel po 45,
50 in 6U kr.
*/i rumenega nankinga, vatel po 20, 25 in 3U kr.
•/l šamoi in belega nankinga, vatel po ;J0, 35 in 40 kr.
Roba za rutice.
1 tueat otroških batist-rohcev, z barve-nini okrajem k 80, oo kr., l gld.
1 tueat damskih batist - robcev, obrobljeni l burvenimi okraji a 1 gld. 1.20, iu 1.40 kr.
1 tueat damskih žakonet-robcev a 1.60, 2.50 in 8 gld.
1 tueat robcev za gospode, obrobljeni z barv enimi okraji a 2.50, 3 in 8150 kr.
i tueat belih robcev ruuiburškcga platna a 2, 3 i u 4 gld.
1 tueat belih robcev irskega platna a 5, 6 in 7 gld.
1 tueat belih robcev hatistnih ali bel-faških a 8, 9 in 10 gld.
1 tueat bellaškib platnenih robcev, z burvenimi okraji a 5, 6 in 7 yld.
1 tueat foulard- ali katun-robcev, za na glavo, lastni izdelek a 2, 2.50 in 3 gld.
1 tueat foulard* ali katun-robcev, za na :• las n, kosmonoški izdelek a 3, 3.50 in 4 gld.
1 tueat hurvanih žepnih robcev a 2, 2.50 in 8 gld.
1 svilnata - foulard-žepna-rutica za gospode z barvaniuii okraji, najnovejše a 60 kr., 1.20 iu i.5o kr.
Angleška, gladka voliiata roba.
Orni m gladko-barven! orlean, vatel po 40, 50 in 60 kr.
(rni in gladko-hurveni denii-Hister, vatel po 70, 80 in 90 kr.
Crni iu gladko - barveni svilnati-liister,
vatel po 1, gld., 1.20 in 1.50 kr. Crni aksamit, vatel po 80 kr., 1 gld in
1.l:<) kr.
Orni aksainit  za silk-ohleke,  vatel po
1.60, 1.80 kr. in 2 gld. Barveni progast aksamit za obleke, nuj -
noveje, za damsko in otroško obleko,
vatel po 1.50 kr.
Barchant-roba.
1 kos 80 vatlov bel, moder, uielirau ali barvan banhaiit '/b a 6, 7 in b gld.
Pri naročilih naj se blagovoli uduti, če se zahteva 2., 1, ali najiintje si.ste roba. — Ako je odjema in nakupovanje veliko se povoluje znižana eenu. —
Adreso prosimo nutanjko zajioumiti: .Samo Kui»rt't'htr*i>l»l#. Air. a, riickwiirts der Ruprechtskirchc, vis-a-vis dem Eingang der Sacristei.
1 kos '30 vatlov bel, moder, uielirau aH
barvan banhaiit '/* 7, 8 in 0 gld. 1 kos 80 vatlov bel, moder, uielirau ali barvan baieliunt ";M a 10, 11 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barehanta 1/B a 8, 9 in 10 gld.
1 kos žnorast. ali pikč-barehanta *je & i), 10 iu 12 tfld. 1 kos žnorast. ali pike-barehanta 9/b a
10, 12 in 15 gld. 1 vatel najtinejega pavolnatega barchanta a 40 kr.
Damska- pike - krila, eno 2.50, 8.60 in 4.50 kr.
Otroške-pikč-odeje, bele  ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr.
Gladka platnena roba.
*/A 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos
6, 7 in 8 gld. e/8 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos
H, 9 in 10 gld. 4/4 30 vatlov  opranega kreusplutua za
na mizo 1 kos 7, 8 iu 10 gld. */„ 30 vatlov opranega krcusplatna za
na mizo 1 kos 8, lu in 12 gld. u/„ 50 vatlov bellaška tkanina 1 kos 12,
15 in 18 gld. */„ 50 vatlov holandlka tkanina 1 kos
16, 20 in 86 gld. */„ 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske »rajee, 2t), 2o i u 80 gld.
51 vatlov rumburška tkanina za damske srajce, 80, 35 i u 40 gld. °/8 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 in 60 gld. Tkanina je iz kij učljivo le izdelek tirnic .11 it j A llollvltl.
Platnene rjuhe brez šiva a 8, 3.50 in 4 gld.___
Damaska roba:
Bele garniture, iz polplatnenega dauiaška. 6 os.        12 os.       18 os.       24 os. 4 gl.       7 gl.       10 gl.      14 gl. Bele garniture iz prav platnenega
jaguarda. 6 os.       12 os.       18 os.      24 os.
6 gl. B gl. 11 gl. 20 gl. Ptic garniture i/, (■i.'-iu platnenega
damaika. G os.       12 os.       18 os.      24 os.
7 gl.        12 gl       18 gl.       24 gl. 1 tueat barv. desert-servijet«)V 2, 3, 4 gl. „    „    belih     „ „        2, 3, 4 „ Damaika obrisala vatel p<> B&, -JO, .'Jo kr. Obriaala iz čistega platna tueat 4, 6, 7 gl. Serv ijeti iz čistega platna, tueat  1, d, 7 gl. 1 kol "/4 barv. kav. platna 80 kr. 1'rti iz čistega platnu h/4 2, 2.5U, 3. gl.
„   „     „        „     »U 4, 5.50, 7..50 „
...... m     j4/*     8,      10. „
i/, eiatega platna.
I S "s.
"8gT" - postol). in  l miz. rld.
(jlariiiture barv 6 o«.
4 gl.
1 garnitura prtov prti a 10, 12, 15
Lastuiua in tisk -Narodne tiskarne".
{
List I.
Izhaja vsak drugi in zadnji četvrtek meseca. Velja za naročnika „Soče" za vso leto 2 golil, za pol leta 1 gold., za v.-e druge a gold. za vso leto, 1 gold. G0 kr. z\ pol"leta.__
Tečaj 1.1875.
Prijateljem Itmelijsivci.
„Naloga kmetijstva je ta, tla pomaga na čelu vsoh drugih človeških dejanj blagostanje posameznih ljudstov in obstanek celih držav zagotovlja-ti, da spreminja deželo, v kateri se goji, tako rekoč v vrt božji, da prevstvarja ljudi, kateri so ž njim pečajo, v krepke, splošno koristno člane človeške družbe. Kmetijstvo je skoro da edino nepogrešljivo človeško opravilo, torej podlaga obstanku človeške družbo in vsoh njenih naprav. " Kdor so kmetijstvo ne spoštuje, marljivo no goji, tam nij ničesar več, kar bi vtcgnilo k življenji mikati in jo višo posvečevati.** Tako se izrazujo izmed slovečih avstrijskih kmetovalcev eden naj slavnejših : T)r. AVilhelm plemeniti Hamni.
Ako bi so bil kilo pred no ravno dostimi leti drznil važnost kmetijstva enako poudarjati, zasmehovan in zaničevan bi bil; kajti komu nij znano, da so imoli skoro do najnovejše dobo kmetijstvo no za prvo, mariveč za poslednje človeško opravilo, da so stoli kmetijski stan takorekoč lo bolj za sužnje-ga drugim stanovom, kakor pa za to, kar ji v resnici, — za neobhodno podlago, ob enem pa tudi pokrovitelja vsemu.
Toda, hvala Dogu, za kmetijstvo prežalostna doba jo minula, prodrugačeno razmere me/i rodo-vito zemljo in prebivalstvom so jo k poginu prisilile, ter nastopu novo voselojšo dube dosti pripomogle. Dandanes niličo več no dvomi o resnici llamm-ovo izjave, marveč cel misleči svet priznava soglasno, da je kmetijstvo živelj vseh drugih človeških opravil, da stoji v resnici na čelu vsemu dejanju in nehanju — sveta, in so nikdar nijso drugi cekmetu-joči stanovi v svojih stiskah s tolikim zaupanjem pomoči pričakovali od kmetijskega, kakor dan danes. Žalostno, čez vso žalostno bi, so ve, da bilo, ako
bi zavzimalo kmetijstvo v današnji dobi lo zaradi tega mod drugimi stanovi vzvišeno stopinjo, ker mu je vzrasla vsled mnogo predrugačenih socijalnih razmer veča, da najveća naloga, pri tem pa da bi jo drugi stanovi in vlado izdatno ne podpirale, da bi tudi mogla srečuo dovršiti ti, nalogo, od katero zavisi vsestranski napredek. Nu, kar se pa tega tiče, moremo z veseljem priznati, da. uže nekatera leta, posebno pa v zdajšnem času, vsi stanovi in vse vlado napredek kmetijstva tako pospešujejo, kakor šo nikdar popred. Vladne in nevladne kmetijsko družbo, ugodno postavodajstvo, časnikarstvo, sploh kmetijska književnost, trgovstvo, obrtuija, vse sodeluje v namen kmetijskega napredka in to z naj lepšimi uspehi. Dosledno vsemu temu, o čemur si v žalostni prešli dobi kmetijstva nihče Še sanjati nij mogel, vidimo pa tudi v resnici, da kmetijstvo sploh z velikanskimi koraki napreduje, da jo v nekaterih državah ali vsaj deželah glede oMlnosti iti dobrote pridelkov-uže ua kaj visoko stopinjo popolnosti dospelo.
Toda kakor ima vsaka stvar na svetu svojo izjemi1, tako jih nahajamo tudi v kmetijskem napredovanji. Cele. dežele, ali vsaj' lepi veliki deli kmo-Tujočega prebivalstva posameznih dežel, čepe šo na prvotni stopinji, skoro da ravno tam, kdor so stali pred sto in ver leti. Njim nij še znana pot napredka; brez vsega pravega načrta, in ta jo podlaga napredku, tavajo po temi naprej, borijo so z revo in grabijo slepo pb pripomočkih zdaj tu, zdaj tam, pa brez pravega izdatnega uspeha.
Naše cesarstvo, Avstrija, je uže od nekdaj kmetijska država v pravem pomenu besedo, v nji je kmetijstvo merodajno v vsakem oziru. Pri vsem tem pa jo stokalo našo kmetijstvo stotino lot v največi zanemarjenosti in nje nemilih nasledkih.—A prisijalo je tudi
njemu prijazno solnce napredka in učinek njegov na avstrijsko kmetijstvo jo deloma sijajen, velikanski, doloma pa žalibog prav temen, majhen, da, deloma tudi nepomoiiljiv, čisto ničov. Da je temu tako, kriva so gotovo njena kaj različna razmerja podnebja, površja zemljo, in pa tudi lepo število po jeziku različnih večin ali manjših narodov. Istina je, da ima podnebjo na človeka, posobno na kmetovalca, kaj čuden upliv. Čim neugodnejše jo podnebje eni ali drugi kmetijski stroki, tem večo pozornost ji naklanja kmetovalec, tem marljivojše dela v nji skušnje, kajti k temu ga podnebjo tako rokoč sili.
Kdor je ponebjo ugodno, prav ugodno, tam jo marljivost, tam so poskušnjo skoro odveč ; naravni nasledek tega jo pa, da postanejo kmorovalei pri takih razmerah malomarni. Kaj, čuda tedaj ako je severnejši kmetovalec južnejšemu v marsičem lahko izgledon ? — Na lepo ravnem svetu jo veliko laže kmetovati, kakor pa v hribatem; kajti izkoristiti so da na njem različno orodje, stroji i. t.d. ftaglejšemu napredovanji so tukaj eeld tla ugodnejša.—
Dva človeka za moreta več kakor eden; velik narod se lahko v vsem, toraj tudi v kmetijstvu, samostalno razvija, posebno če je sam svoj gospodar v vsakem obziru ; majhen mu mora zaostajati, zlasti ako nij popolnoma gospodar na lastni zemlji, ako ga ptuj drugi narod iz posebnih razlogov v napredku tlači, v obstanku nalašč slabi. Kako so navedeni trije faktorji,—katerih upliv na splošno napredovanje v kmetijstvu smo lo mimogrede z malimi besedami pojasniti skusili--napredek v vseh posameznih deželah našo državo bolj ali manj zavirali ali pa pospeševali, kako so to dandanes šo godi, to natanjko razlagati, nij in no more biti danes naš namen; zadostuje naj nam resnica, pre-Žalostna resnica, da. so ravno v deželah slovenskih na razvoj kmetijstva, na njegovo napredovanje eden manj drugi bolj, gotovo tako nemilo uplivali, da stojtf— toda no vse enako —še na nizki, skoro najniži stopinji. To resnico spoznava, so ve, da le tisti, kateremu je kmetijsko stanje drugih dežel dobro znano, kateremu nij kmetijska statistika dovo-ta briga.
Glede podnebja slovenskih dežel moramo priznati, da nij ravno povsod tako, kakoršno bi si dotični kmetovalec želel, vender jo to zelo po celem svetu slučajno ; in reči so sme, da jo v obče podnebjo slovenskih dežel—kmetijstvu, torej tudi njegovemu napredku, ugodno. Površje našo zemlje je v vso drugačnimi razmerji s kmetijskim napredkom, kakor podnebje. Sploh pripada nje veči del ne ravnemu ampak hribatemu, goratemu svetu, kateri jo kmetijstvu veliko manj ugoden, kakor pa gojzdnarstvu, in vsled tega so tudi skoro vsa naša vidika posestva, graj.šeine, z malo izjemo, lo bolj gozdarska. Velika posestva, grajščiuo, so pa ravno tista, katera so še po vseh dožolah, v katerih stoji splošno kmetijstvo uže na visoki stopinji,—na primer na Češkom, Oger-skeni i. t. d.—napredku prva roko podala, tor tako manjšim posestnikom izglod  dala, jih spodbudila.
Kmetijskih grajščin nahajamo na Slovonskem lo malo, pa šo te so, kar se umnega kmetovanja tičo, s prav malimi izjemami v napredku onim družili dežel zelo zaostale; veči del so razlikujejo njih gospodarstva le po velikosti posestvonega obsežka od onih manjših posestnikov in kmetov, no pa po umutim oskrbovanji. V dostih krajih je gospodarstvo velikih posestev šo celo vsemu napredku protivno vredjeno, kar nam posobno jasno kaže slovenski jug, kder je le srednjeveško koionstvo žalibog dobro vkorenin jono.
Ako smo tuka,,' velikim posestvom, grajščinam, iz stališča opazovanja kmetijskega napredka nekoliko hvale Zapeli, nočemo S tem nikakor reči, da si želimo na Slovenskem obilnejšo število kmetijskih grajščin; tega nikakor ne! mariveč smo iz druzega stališča—katerega nam no treba danes omenjati— odločno proti njim ter zagovarjamo rajšo krepkega, premožnega manjšega posestnika, kmeta.
Ako obadva ravno navedena faktorja kolikor toliko neugodno uplivata na napredek slovenskega kmetijstva, je vendar tretji gotovo najneugodnejši.
Da jo res tako, dalo bi so kaj lahko dokazati, vendar opustimo to, kajti dokazovanje bi moralo po politiki dišati; politika pa ne smo in ne bode v „ K m e t o v a 1 c u " principijelno nikdar prostora našla. Slovenski uže sam na. Bebi majhen narod razcepljen je v več držav, šo več dežel; to in pa šo drugi* važnejše razmere, zadrževale so ga v splošnem kmetijskem napredku in ga še dandanes zadržujejo. V poslednjih šest, in tridesetih letih dospel ji1 slovenski narod pred vsem do narodnih šol, dO lepe množine različnih knjig, časnikov ; duševno je prav lepo napredoval, vendar v kmetijstvu kaj malo, in to vkljub vsem c. k. kmetijskim družbam, katero nahajamo po slovenskih deželah.
Kmetijske Sole, prvi pogoj kmetijskega napredka, kolikor jih jo na Slovenskem, ne zadostujejo popolnoma svojemu namenu. Lepa, zelena Štajerska ima kmetijsko šolo v Grotenhofu, vino-in sadjorej-slvo šolo v Mariboru; s t rokovnjaško ste menda izvrstno vred jeni, vendar pa no moreti po vsem ugajati slovenski mladini, ker podučujejo tam v nemškem jeziku. Koroška, ima tudi svojo kmetijsko Šolo, o nji velja tisto, kar o štajerskih. Kranjska si snuje še le kmetijsko šolo, katero bi lahko užo več let imela, ako bi no bile dotično namere o svojem času vsled katerih koli uzrokov izpodletelo. Vino-in sadjerejsko šolo in sicer čisto narodno uže ima, to pa še lo drugo leto, torej premalo časa, da bi so uže mogla z vidljivimi uspehi ponašati; povzdiga splošnega kmetijstva pa ne spada v njo delokrog.
Goriški slovenski kmetovalci imajo tudi uže svojo narodno kmetijsko šolo ; a dasiravno so nje učiteljsko osobjo kot skozi in skozi izvrstno pripozna-va, vendar užo šest let samo životari in no moro pokazati dejanskih rosultatov. Ta zeld kesan napredek jo zakrivila najbrže napočna osnova. Namesto praktično niže kmetijske šolo za odgojo razumnih posestnikov, napravili so otimano srodujo šolo in to
te
nij po našom mnonji uiti razmeram, niti potrebam male goriške deželice primerno.
Tržaški okoličani, slovenski Istrijani so brez vseh kmetijskih šol, na ogorsko in italjansko Slovence so še smisliti no smemo, oni so v tem oziru med vsemi, kolikor nas jo, najvoči—reveži.
Mezi knjigami, kolikor so jih jo za slovenski narod do setlaj spisalo, jo naj manj kmetijstvu in njegovemu napredku namcnjouih ; skoro da jih lahko na prste naštejemo. Koliko jih jo pa v resnici od strokovnjakov, izšolanih in skušonih kmotovalcov spisanih ? Ako bi hoteli to na prsto sošteti, nam je preveč ona sama roka. /ialibog jo pa toč takih, kateri so nekoliko nemških, ali drugih kmotijskih knjig, časnikov prebrali in znajo slovensko pisati, pa užo mislijo, da so sposobni ali celo poklicani kmetijsko knjige pisati in  kmetijske časnike uredovati.
Kmetijskih slovenskih časnikov imamo prav malo ; koliko pa ti svojemu namenu, pospeševanju kmetijskega napredka, faktično ustrezajo, to soditi nij naša reč in to, kar o njih spregovorimo, naj so ne smatra za obsodbo, ampak le za našo prosto mnenje.
Kakor smo dobro kmetijsko šolo za prvi pogoj kmetijskemu napredku postavili, postaviti moramo dobre, močno razširjeno kmetijsko časniko za druzo-ga. Našo slovenske kmetijsko časnike pa no moremo za popolnoma dobre smatrati, in sicer v prvi vrsti zarad tega ne, ker jih razun onega zadeuo to, kar smo ravnokar očitali spisateljem kmetijskih knjig lin ureduikom takih listov, katori so s kmetijstvom počajo. Oni imajo večidel gospodarstvo posameznega, priprostoga kmeta pred očmi, no pa vesolno slovensko kmetijstvo, kateremu bi so moralo vendar enkrat zarad skupnega, splošnega napredovanja načrt odmeriti. V drugi vrsti no moremo naših kmetijskih časnikov zarad tega popolnoma dobrih imenovati, ker nijso—zopet le omenjenega izvzamemo— strogo kmetijski, ampak z drugo, posebno pa politično tvarino namešani. Kmetijski poduk in politika pa ne gresta v sedajnem času političnega strankar-stva nič prav skupaj. Mnogo tudi v resnici dobrega zrna pade vsled tega na nerodovitna tla, ker ga zaduši strankarsko mrzcnje in preziranje. Tretjič nij drugače mogoče, kakor da vsi—tukaj nobenega ne izvzaineno — skupno delavnost, katero nam že— v druzih ozirih sicer koristno c. k. kmetijske družbe tako zadosti cepijo, in od katere edino smemo pravega napredka v slovenskem kmetijstvu pričakovati, no le drobijo, ampak prav   nomogočo delajo.
Premišljevajo vso to so mora nehote vsakemu rodoljubnemu slovenskemu kmetovalcu potreba slovenskega, od strokovnjakov pisanega in uredovanega časnika za kmetovalce cele slovensko domovine vsiliti. In tak časnik ima biti „ Kmetovalec, u katerga prvi list danes častitim slovenskim kmetovalcem podajemo. Najodličnojši slovenski, pa tudi neslovenski kmotijski pisatelji obljubili so nam v »Kmetovalcu*4 sodelovati ; glavni urodnik mu jo Josip Kristan, pristav na deželni kranjski vino-in sadjerejski šoli na Slapu.
Vsled tega bodo „Kmetovalcu" gotovo mogoče temeljito originalno članke iz vseh kmotijskih strok priobčovati; ti pa so bodo po potrebi in mogočnosti tudi s podobami razjasnovali.
Kakor smo užo zgorej poudarjali, je politika do pičico izključena iz „Kmetova I ca14. Itazun originalnih kmetijskih člankov posnemal bodo pa tudi najzanimivojše članke druzih kmetijskih časnikov, slovanskih, nomških, italianskih, francozkih; dona.šal bodo vsakovrstna izvirna kmetijska poročila iz vseh slovouskih dežel, posebno o delovanji c. k. kmotijskih društev, pa tudi iz drugih dežol, koledarček kmotijskih del vsacoga meseca, cono različnih kmetijskih pridelkov vseh glavnejših slovenskih mest, različna naznanila. „ Kmetovalec" biti ima toraj po vsem v resnici vseslovenski, ilustrovan, kmetijski organ in to z geslom: Vso za napredek kmetijstva na Slovenskem!
Da pa bodo mogel svojomu geslu zvest ostati, da mu bode sploh mogočo vzdrževati se, mu je neobhodno potrebna izdatna podpora od strani častitih slovonskih kmotovalcov   in prijateljev kmetijstva.
Podpirali ga bodo pa prvi kakor drugi pred vsem, ako so v prav obilnem številu naroee; kajti ilustrovan, dvakrat na mesec v tej velikosti in obliki za tri forinte izhajajoč list jo gotovo tako po coni, da lahko vsak koj na prvi mah razvidi, da nam nij za dobiček, ampak edino lo za stvar. Za to priporočamo vsem prijatoljem kmetijskega napredka, naj se nekoliko potrudijo, da so „Kmetovalec" po vsem Slovonskem kolikor mogočo razširi. Ob onom jih prosimo tudi, naj nam pogostoma pošiljajo od vseh strani poročila o letini in drugih v kmetijstvo segajočih zadevah.
Kmetijski napredek je temelj, na katerem sloni srečnejša naša bodočnost; na ta temelj pokladajmo neutrudljivo in zložno kamen za kamenom, da nam iz sedajno materjaluo revščine nastane s časom prostorna palača blagostanja, katera bode obsegala celo našo slovensko domovino. V to nam Bog pomagaj!
Kako se z najboljšim   uspehom sadno drevje cepi ali požlahtnuje.
Približuje se čas cepljenja ali požlahtnenja sadnega drevja, da, za požlahtiunjo v roki, ali za tako imenovano zimsko požlahtnenje v roki, ali za tako imenovano zimsko požlahtnenje v izbi—katero so z veliko koristijo lo za jabolka upotrebu je, no pa tako za druga plemena našega sadja—jo uže tukaj. Vsled tega no bodo napečuo, ako »Kmetovalec* užo v prvi svoji številki tudi o požlahtnenji kaj priobči. Požlahtnuje ali cepi se, kakor uže našim kmetovalcem dobro znano, na več načinov ; kdaj imamo tako, kdaj drugače cepiti, o tom so moramo ravnati po lastnostih podlag, in cepičev, pa tudi po letnem času, v katerem cepimo. Vso načine popisovati, njih dobro in slabo lastnosti navajati, bilo bi preobširno delo. Od vsoh skupaj hočomo lo glavno pogojo navesti, od katerih je  ravno do-
bor uspeh požlahtnenja odvisen; koj potom pa bo-demo razpravljali naj boljši način Cepljenja s cepiči na sedlanje, ali kakor jo navadno, pa no ravuo prav, imenujejo slovenski sad.jerejski spisi,cepljenje z nakladom. Da so požlahtnenja dobro obnese, treba: l. da se izborejo zdravi, krepki, s popolnoma razvitimi popki obdani cepiči, take tudi 2. zdrave krepke podlage, 8. cepiči naj so režejo, ako mogoče, lo na takih drevesih, katera so glede, rašče s polagami zlo enakih razmer 4. cepič naj se, kolikor lo mogoče, zloži ali v popolno dotiko deno z enakimi deli podlage," 6. vsa požlehtnonja naj se dobro zavarujejo proti škodljivim vremenskim Uplivom. Prve tri pogoje izpolni lahko vsak priprost kmetovalec, sadje-rejec ; poglavitna reč je, da prav izvoli cepiče in podlage. Kedor hoče pa poslednja dva pogoja izpolniti, mora šo posebno poznati pravila, po katerih se cepljenje prav izvršuje V ta namen treba pa tndi posebnega orodja in drugo pripravo.
Prvi trije p goji ostanejo za vse načine cepljenja enaki, prav tako tudi ostala dva, kar smo sicer uže omenili; vendar je pa pri poslednjih dveh jako pomenljiva tudi ročnost in hitrost, s katero ju treba izpolnovati. Gotovo bo namreč zmorem tisti način cepljenja najboljši, kateri gre z najmanjšim trudom in največo hitrostjo izpod rok, čo se tudi uspeh glede sprejemanja podlago s cepičem najboljšo obnesn.
Za tak način smatramo, kakor smo uže zgo-rej rekli, sodlanjo,—ako jo pravilno izvršeno. Mnogim naših sadjorejcev je sicer užo znano, a nekaterim vendar ne; vsem hočemo pa tudi kaj novega dodati.
Opazili smo užo, da treba za  pravilno cepljenje tudi  pravega  orodja   in   drugo   pripravo. Za sedlanje potrebno oroiljo obstoji   v   pripravnem no-žičku, vsa druga priprava pa v  primernem vozilu in mazilu.   Torej potrebujemo  za sodlanjo vso to, kar za vso druge načine.   Ne da   so  sicer tajiti, da so lahko z vsakim vrtnarskim nožem požlahtnu-jo in to po kakoršnem si bodi načinu,  a  prav tako smemo trditi, da jo  od   pravega, pripravnega noža odvisna zanesljivost in ne manj  tudi lahkost in hitrost   požlahtnenja.   Na  vse  to  so moramo ozirati, posebno pa v večih drevesnicah.   In ravno pri sedla nji, katero štejemo za najboljši požlahtuo-valni način mod vsemi drugimi, moramo rabiti poseben nožičok, prav za prav posebno ostrino (klinjo), brez katero Bkoro nij mogočo sedlati.   Sicer je pa ta ostrina pripravna tudi za vso  druge   načine cepljenja, k večemu za cepljenje v oko (okuliranje) no, za katero imajo pa vsi novejši, za cepljenje napravljeni nožički še posebno ostrino in  zravon tudi posebno koščono ali roženo zagojzdico,  s  katoro se podlagni lubad odvzdigujo.   Najboljši   taki nožički kolikor   glodo njih  oblike,   toliko  glede jekla, iz katerega so narejeni, so oni, ki jih   izdelujo nožar D i t m a r v Heilbronu na Wirtemborškem. Obliko Ditmarjevih nožičkov posnel je užo marsikateri avstrijski ali tudi Franeozki nožar; dobroto jekla-—ono nij ne pre krhko ne pre mehko— pa no more no-
beden doseči. Za to so pa po celem svetu razširjeni, še cel6 v Ameriko jih pošilja. Prepričani o vel iki dobroti Ditmarjevga nožička podamo častiti m bralcem „Kmetovalca" njegovo podobo (Pod. 1.), katera je ravno za polovico manjša, kakor nož sam,
njegov popu
omi-nam jih več
da  so ta lahko za tudi naj« rabi« Za
kakor tudi priliko si jih ceno sliti.    Vsak, kdor želi tak nožiček kupiti, naj to naznani, —on stane blizo 85 soldov — da skupaj naenkrat  naročimo, črka c zaznamuje   ostrino za sedlanje, imenuje so navadno tudi ko pulim h ostrina — d ostrino za okuliranje, c slonokostono zagojzdico za okuliranjo.
Prestopimo zdaj k sedlanju samemu. Pred vsem opozorimo častite bralce na podobo 2. ter opazimo tudi koj, način požlahtnenja najtankejše, kakor ojšo podlage po-poslednjo ga vendar ne moremo prav priporočati, ker jo boljšo, da so cepijo prav debele podlago v sklad, uže celo zboljšaui sklad,  o katerem bo- p0(j. i
demo o priliki kaj več sprogovorili.—Ćrka B. predočuje nam podlago, katero moramo na primernem gladkem mostu vodoravno odžagati ter pričeliti. Na to pustimo podlago pri miru in pričnemo čopič pripravljati in to tako-lo : Najprej poiščemo na mladiki, cepiču, dva popka—očesa imamo le na no še dozoreli mladik] ali na poganjku — katera popka sta primerno oddaljena in stojita drug proti drugemu. To najdemo prav lahko. Ko smo tako primerno ležečo popka izbrali, vzamimo celo mladikoa cepič, vodoravno v levo pest tako, da, bo debelejši konec proti prsi obrneu ; kazalec levico položimo na enega in sicer na spodnejšega izbranih popkov pod mladiko tako, da bo ona nanj oprta, palec pa položimo nad mladiko tikoma drugomu  zgornjemu popku
P°d- 2 S kopulirno ostrino zarežimo zdaj celo četrt, palca pod zgornjim popkom plitvo, na mladiko navpično zarezo (Pod. 1. d.), nato zarezo koj šo ono na prvo navpično, prav dolgo in kolikor mogoče z mladiko uštrično, tako da odpade vsled oboli zarez prav dolgemu nohtu, ali šo boljšo, žčitku, kakor-šnega puščamo očesu pri okuliranji, podobna tor-sćica. Obe zarezi moramo šo dvakrat ali trikrat, sploh tolikokrat ponoviti, dokler pridemo s prvo, na mladiko navpično zarezo blizo do zrkla. Tako smo naredili bodočemu čopiču potrebno sodlo a. pod. 2.—Ko jo sedlo narejeno, nastavimo os (špico) kopulirno ostrine tikoma sedlu iu poskusimo z enim samim potezajem,  obe pesti na  prsa naslanjajo,
še drugo, popolnoma ravno zarozo b. narediti; to zarezo imenujemo stopinjo. Kdor si jo v zarezava-nji sedla in. stopinje potrebno ročnost privadil, bo obe hitro in dobro izvrševal ; morda mu bode zadosti, da samo trikrat potegne. Konečno moramo še mladiko nad dragim ali k večomu tretjim popkom nad sedlom odrezati in sicer tikoma popka in cepič postano tak, kakoršnoga kažo A. pod. 2.; zdaj jo dovršen. Morda so vtcgno komu izmed čast. naših bralcev čudno ali vsaj nejasno dozdovati, zakaj naj pri osnovi sedla in tako tudi stopinjo na to pazimo, da naredimo prvo skoro tikoma pod popkom, drugo pa nasproti onemu popku in ne, kakor jo skoro splošna navada, tako da no ostano tikoma nad sedlom popek, ampak morda na nasprotni strani in tudi ne uasproti stopinje, ampak da ostane njeno hrbtišče golo. Eno in drugo ima temeljit uzrok : Popek nad sedlom požene, ako se je cepljenje obneslo, krepak poganjk, kateri prora-sto popolnoma uže v prvom letu vsled svojega zde-boleuja ono vodoravno ploščico podlago, ki jo nastala po odžaganji in to tako, da nij skoro poznati, kdo konča podlaga in prično cepič. Popek na hrbtišči stopinje puščamo pa zaradi toga, da ostane podlaga tudi po tem še požlahtnjona, čo kaka žival, veter ali kaj druzoga cepič nad sodlom odlomi, kar so posobuo pri v roki copljenih podlagah kaj lahko pripeti.
Kedar je cepič pripravljen, lotimo so šo podlago do dobrega uravnati in to tako-le :
Najprej pomerimo s copičcvo stopinjo, kako dolgo stopinjo moramo na podlagi vrozati, da so bodeto obe popolnoma vjemali. Ko smo to poz vedeli, odrežemo na podlagi, — če smo ročni, — z enim samim potezajom toliko lubada in lesa, da nastauo na njej, ako nij zolo debelejša od cepiča, copičovi popolnoma enaka stopinja. Ker so stopinjo enako, mora so cepičova lubad popolnoma zlagati z luba-dom podlage. Zdaj nam no ostano druzoga, nego da šo oba dela, cepič in podlago, s trdno vezjo ovijemo in nastale rano s primernim mazilom proti škodljivim vromenskim uplivom zavarujemo.
Najboljšo vozilo jo debeli bombaž, najboljšo mazilo pa mrzlo tekoča cepilna smola, katero napravimo tako—le: Pol funta čiste smole raztopimo nad žrja-vieo; ko je raztopljena, prilijemo ji vedno mešajo dva lota in pol prav močnega špirita in cepilna smola je napravljena. Tako smolo treba s čopičkoni (pen-zeljnom, pinelom) na rauo mazati; na zraku se hmalo strdi.
Co jo podlaga zolo dobolejša od cepiča, to nič ne dti ; v tem primerljaji so naredi podlagi širšo stopinjo in zadostujo, da eo stopinja cepiča lo na eni strani popolnoma zlaga se stopinjo podlage.
Sč sedlanjom požlahtni lahko dobro izurjen sadjerejec do 500 podlag v enem dnevu in če jo pravilno ravnal, se mu jih no bo morda več nego 5 % skazilo.
K D.
Phylloxera vastatrix.
Spisal St. Bratuš. V Klostorneuburgu decembra meseca 1874.
Žalostno z glavo majajo koraka tukajšni vincar po lepih gričih klostornouburško okolice videč" tu in tam, kak6 so lopo mlado trto v dobi, v koji bi ga imolo z naj večini upanjem navdajati, nousmiljouo izko-pujejo. Nehoto se ptujec mimogredč ustavlja ter ra-dovoden poprašuje, kaj to pomonja. Odgovorimo torej v tem slučaji vedoželjnemu, kaj je prebrisanega nemškega vincarja k tomu činu prisililo.
K temu ga jo primorala mala, prostim očesom nevidna trtua uš (Phylloxera vastatrix), katerej jo memla sok plemenite trte jako všeč, le da ga ona no srka iz grozdja kakor mi, ampak iz trtnih ko-ronik in so toraj globoko v zemlji na vse kraje širi, da do denes nij še bilo mogočo poti najti, po katerej bi mogli požrešno-nenasitljivega vinopivca pregnati, brez da bi so trto same kaj no poškodovale, ali pa celo uničile.
Poglejmo najprej nokoliko v zgodovino tega sovraženega vinskega tokmeca, kateri "od trto veselo do trto hiti, m6d prvi izpije, peruti razvijo, pa k drugi brenči,,
Pri različnih vrstah amerikansko trto (vitis la-brusca) so v Ameriki na trtnem perji merčes nahaja (pemphigus vitisfolii), ki je našoj phylIoxeri zold podoben, zarad česar mnogo učonih sklepa, da jo phylloxori prvotni dom Amerika, od koder jo z ame-rikanskiini trtami v Evropo prišla. Ta izjava se vondar vsestransko no potrjuje, kor so nahaja da n danes phylloxera v krajih, kdor nijso nikdar amori-kansko trto raslo ; v nekaterih krajih na Francoskem in v Klosternouburgu bi se vendar skoro sumilo, da so jo phylloxera Uja iz Ameriko zanesla.
Kakor nam dobro znana trtna bolezen (Oidium tneheri), so je tudi phylloxera vastatrix naj prej na britanskih (angleških) otokih uže leta 1850 v Evropi prikazala. Nekoliko let pozneje našli so ta merčes v zapadnom Francoskem (Bordcaux) v vinogradu gospoda Lima, kateremu so več lot oprej trte iz Amerike dohajale. 4 letajo gotovo phylloxera v omenjenem vinogradu gospodarila, pa nij nikdo vedel, zakaj so trto tako slabo redd. Šele v petom lotu našli so merčes na koronikah, in izvedel so jo toraj uzrok njihove slabo rasti. Od tod so jo phylloxora proti jugu in jugo-i/hodu razširjala in danes so nahaja v Portugalu, v Švici, v nekaterih krajih Nemškega in na Avstrijskem v Klosternouburgu.
Ako nekoliko naravo phylloxerino opazujemo, vidimo, po kakom načinu ta mala živalica tako hitro iz enega kraja v druzoga priroma in kako zamoro trto v kratkem času toliko zadušiti, da komaj živa ostano.
Dolgo časa bo mislili, da se ima le z malimff merčosi opraviti, ki k svojemu razširjovanju le T nog upotrebljajo, ali precej, ko se jo pbylloxera Y krajih našla, kdor amerikanskih trt nikdar nij bilo, in soted tedaj nij mogla ž njimi zanesti, začeli so sumničiti, da se j s pomočjo peruti po zraku širila.
G
Francozi so prvi krilato phylloxero našli, ki je zamogla visoko v zrak zleteli, in sklepati jo, da more s pomočjo vetrov ne lo iz enega vinograda v druzega, ampak tudi iz enega kraja v druzega hitro preleteti, kdor se po onoj sami prav hitro velik zarod narodi. Sprva sojo ta izjava neverjetna zdola, ali od meseca septembra t. i. dalje, od kar jo jo tudi v Klosterneuburgu gospod D.r prof. ItOsler potrdil, so o njej več no dvomi. Omenjeni gospod jo zadnjo dni septembra vidol, kako so se cele trumo merčesov v zrak dvigale, da mu jo bilo mogočo s klobukom jih nekoliko vloviti.
Kdor se ta porutni merčos ustavi, zaležo po opazovanji gospod llOslorja 4 do 5 jajec, ki so različno velika. V dveh ali troh dnevih so izvalijo iz večin jajec mladiči ženskega, iz malih pa mož-kega spola, oboji so brez sesalnika (Saugorgan) in ničcsa ne uživajo,   ampak  se kar črede (parijo).
Precoj potem umrje samec in samica zaležo primerno svojoj velikosti one prav veliko jajce, katero celo zimo v miru prebije in spomladi se izvali iz njega mati (Stamminutter). Ta zaleže precej zopet b'0 do ttO jajec, iz katerih se v troh ali štirih dnevih morčesi izvalijo, ki zopet jajca založejo, in tako daljo se v toku leta šestkrat do osemkrat enakem nožno zarodč, različno lo, da vsak slodni rod vselej manj jajec zaleže; ali vendar je gospod ltOslor so pri zadnjih rodovih meseca soptembra naštel 40 do 42 jajec pri eni samici
lz tega so lohko vidi, kako hitro so nebrojno število merčesov od ono samo matero v kratkem času zarodi. Vsaka živalica, ki so po prvotni matori rodi, ima navadno 3 do 4 tenke bodno cevkico, ki dosezajo dve tretjini celo životno dolgosti, v hrambo tem eevkieam nosi daljo prav tako dolgo, mesato, meču podobno, po celi dolgosti izvotljeno koritico, v katero idoča ono sesalne cevkico polaga. Koritico nosi iztegnjeno pod trebuhom takb, da jo v premi* kanji nič ne zavira. Ko dospe ona na tak kraj trtni korcniki, kdor jej jo v pobiranjo živeža ugoden, iztegne cevke iz koritiea in jo porino upirajo so z vsemi šestimi nogami in cel život nazaj tirajo, globoko v koreni ko. V tem ko iz nje sok srka, položi v kololmru okolo sebo svoja jajca.
Vslod rano po phylloxori s6 sesalnimi cevkami v ko-rouiko narejene in vslod razpraskanja z nogami otočo mlada koreničica in morčes jo tako obda, da je videti phylloxera tako rekoč kakor v enom gnjozdicu Yto-pljena. Take nepravilno otoklino na mladih, tenkih korenikah, navadno rumenkasto barve, so gotova znamenja, da je na njih phylloxera. Taka koreničica začne precej gnjili, po tem jo merčes popusti in se preseli na debelejše spodnjo koroniko. V takih razmo-rah tedaj no more trta rasti, ker jej ena koronika za drugo pognjije, popolnoma jopa vendar no umori, ker v dobrih zemljah so navadno prej, nego zadnjo koren i ko popolnoma pognjijojo, pri prvih zopet mlado, novo koroničieo prikažejo in trto prav toliko rodo, da no moro no živeti ne umreti.
(Konec prihod.)
Iz GORICE 12. januvarija, (Izv. dop.)  (Naše c. k. kmetijsko  d ni ž t v o —o b č n i  zbor.) Dne 88, decembra jo imelo našo kmetijsko društvo svoj letni občni zbor ; deložilo so ga jo samo 22 društvenikov. Co se pomisli da štej« društvo 425 udov, jo štovilce 22 zbornikov  najsijajnejši dokaz društvene zaspanosti. Mi moramo to t»ni bolje obžalovati, ker stavi  sedaj na vlada voliko važnost v kmetijska društva in je  ima pruv za svojo organo, po katerih deli vsako leto obilno podpore v povzdigo našega kmetijstva.   Kolikor   je dobila naša dežela v preteklih lotih podpor od e. k. minister-stva za kmetijstvo na pr. za zarejo   drvišč in za vodnjaku na Kra^u, za živinorejske  premijo, za  dobra živinska plemena, za klotarsko pripravo, katero so dobila vinorejska društva, za povzdigo sirarstva ua Tolminskem i. t. d. in celo to, kar je došlo ustanovnoga kapitala in pomoči za našo kmetijsko šolo, vso to je deloma izprosilo, deloma priporočilo in sploh posredovalo kmetijsko društvo. Iz poročila  kmotijskoga inini«torstva o njegovem delovanji v dobi od 1. jnuuvarija, 1800 do 30. junija 1874 posnemamo, da je dobivalo  Primorsko vsako leto v primori k drugim deželam prav obilno državno pomoči, katero so posebno v zadnjih  letih   visoko naraščale. Lota 1867 je znašala skupna državna podpora za kmetijsko  nameno na  Primorskem   22.11!)  gold. v letih 1809-1872 jo znašala letnih 40 do 42 tisoč ghl, leta 1878 pa 52.807 gld.,  tedaj v šestih  letih skupaj nad 24'J.000 gld. Nadpolovica tega zneska spada na našo deželo in ker ga je večidel posredno po kmetijskom društvu prejela, moramo vsakakor priznati   veliko važnost toga društva, kaUro pa tudi v drugem oziru lahko prav veliko koristi. Zatorej priporočamo pri tej priliki prav gorko našim posestnikom in tudi  drugim prijateljem kmotjstvu, naj v obilnom številu pristopijo h kmetijskemu društvu, — letnimi znaša samo 4 gld.—in naj se marljivo deleže društvenega delovanja    Med 400 in toliko društveniki jo zdaj samo kakih   100  Slovoncov ; ali nij to sramotno za nas V Kaj bi rekli, ako bi so tudi podpore v tej primeri delilo : Italijanom tri četrtiuke in   o n a Slovencem? Upili bi na vse grlo, da se nam godi huda krivica. Krivična bi tudi zares bila taka razdelitev, a vendaj* skoro da zaslužena. Zakaj  so  malomarno odte-zamo delovanju tako važnega društva, katero  je v naši sredi, pa je le takrat, vidimo in okoli njega moledujemo, kedar darila razpisuje ali podporo deli ?—
Toda vrnimo se k občnemu zboru. Prva točka na dnevnem rodu je društveni proračun za leto 1875, ki so potrdi brez posebno razpravo. Kalini razgovor se vrnimo zaradi druitvenega italijanskega lista ..Alti e Mc-morio ;"D o 11 o r i so namreč pritožuje, dajo priobčil članek, v katerem so bili neopravičeni napadi na pod-vzetje, katero napeljuje vodo na tržiško polje „Agro Mon-falconoso." (J 1 a r i c i n i pa izrazujo nejevolje, da list zelo neredno izhaja. Na to predlaga prof Boli o, naj se izvoli poseben odsek, kateri bode imel nalogo pretresati, kako bi se dal društveni organ uspešno preurav-nati. Predlog obvelja in v odsek so izvoljeni gg. prof. H o 11 e, pl. 0 1 a r i e i n i, grof. C o r o n i n i, dr. Levi in prof. M o n a.
Podpredsednik g. \Viljem pl. Bi t ter naznanja sklep glavnega odbora, po katerem so imajo tiskati in priobčiti spisi zadevajoči novo-z> mljiščno cenitev. Kur presega dotični si rošok 200 gld. in ker se no more vedeti, koliko se bj za prodano knjigo prejelo, prosi, naj zbor ta odborov sklep potrdi.—Zbor privoli.
U dragi točki prebere tajnik račun obsegajoč državno podporo za 1. 1873 in pa račun o stroških za svetovno razstavo na Dunaij. Zadnji obsega znamenit znesek nad 000 gold., podeljen učitoljom tukajšnjo kmetijske šolo kot podpora, da so mogli obiskati razstavo. To podpore so bile podeljene z naročilom, da ima
vsak učitelj poročati o svojih pozvodbah—a kakor slišimo, je podal do zdaj en sam izmed njih svoje poročilo. Mari spisnjojo drugi cele knjige o tom, kar so videli. pOZveđeli in so naučili? Radovedni smo. —Obaračima potrdi zbor brez ugovora.
Na to se brez razpravo rosi tretji predmet dnov-noga reda—to je dovoli so udom iz Kobari.ško okolico, katera obsega vasi Hreginj, Kobarid, Drežonea, Idersko, Kreda, Ladri, Livek, Etobidiš&e, Sedlo in Smast, da se ustanovo kot posebni oddelek  kmetijskega društva.
Prof. I* o I 1 o in P o v S e priporočata, naj so tudi udom KOmonskega okraja dovoli. da bodo imeli samostalni oddelek. Po precej dolgi razpravi obvelja ta predlog in še pri loj soji naznani društvenih Štrukelj, vodja BVllorejsko postaje na Krasu in jako nnirljiv društ-vonik, 14 novih udov iz Komenskega okraja, katere zbor radovoljiio Bprejme v drvštveno zvezo.
Del-Torre predlani, naj se 4;> duštvenih pravil tako popravi, da bode vsak oddelek kmetijskega društva vsaka tri leta ponovil volitev svojega načelnika.
S tem predlogom so vsi navzočni zadovoljni, a praviloma so mora izročiti v pretres pravnemu odseku glavnegS odbora. Nadejamo so pa, da pride V prihodnjem občnem /boru na dnevni red in da bode tudi sprejet, ker so večni presedniki—posebno malomarni—ovira đmStVonemtl napredovanju.
To predloga d.ra Levi-ja sklene zbor to resolucijo:
1. „Zbor izreka željo, da bi oddelki glavnoga odbora rodno poročali konec vsacega leta o svojom delovanji." —
2. Naj bi društveno predsedništvo za to skrbelo, da pride pri vsakem zboru kako važno kmetijsko vprašanje v razpravo.
Predsednik opazuje, da bi se bilo imelo pri današnjem zboru razpravljati vprašanje zaradi kolo n-s k i h pogode h ; toda ker pij Se glavo! odbor svojo dotične naloge izvršil ,—pri do ta stvar o drugi priliki na vrsto.—S tem jo končalo zborovanje—kateremu se sploh  ne more očitati preveliko živahnosti.
K. KI.
Kvarilo t i'.ii\«-t;i» Ci s:i »•.' i 1*1»(«y .\ iiiliil»<«TMivtt
zoper razširj -vanje in zatrositev kmetijstvu zelo škodljivih merčesov. Z ozirom na nevarnost, da se mnogovrstni
škodljivi žužki iz ptujih dežel v našo cesarstvo ne za-trosijo, je visoko kmet. ministerstro   vsem kmetijskim Bolom in družbam svarilo in podu!: poslalo, kako bi te znmoglo pred »krompirjevim žužkom,   siivniin rilčkar-jem in krvavo ušjo,, obvarovali.
V severni Ameriki se jo pokazal krompirjev hrošč (kober Dorvphora decem lineutu) koji se vedno pomnožu-je in jioljedelslvu silno škoduje. Njegovo go>onion pojejo popolnoma krompirjevo perje, tako da rastlina usahne. On so pomiče iz BOVerne Ameri!;e proti luiropi zelo hitro in tudi mi to nadlogo pričakovati moramo, ako se jo z naj vero pozornostjo ne obranimo. Iz Ameriko pride več ladij, ki nijso vsega tam nakupljenoga krompirja na morji porabile in ta se potem v Kuropi prodaja; tudi se zemljo, koja bo kom pirio drži, se zamore ta škodljivi merčes k nam zatrositi. Posebno pa bo svari pred nakupovanjem amerikanskoga krompirja, po katerem bi so ta mrčes zelo In 11 ko v naše Kraje zatrozil.
Drugi sovražnik, ki se v severni Ameriki v nezaslišani množini nahaja, je slivni rilčkar (honotruchelus nenuphar.) Crv tega žužka navita drevesno sadje; sad-jo odpadu in s tom je vsa letina uničena. Ker posebno koščičasto (s peško) sadje ljubi, v novejšem času so pa veliko posebno mladih breskovih dreves iz Amerike v Evropo pripelje in poproda, se svari no lo pred kupovanjem breskev, ampak tudi pred nakupovanjem vsoh onih .sadnih dreves, katere škodljivi hrošč no zaničuje. Zo v začetku tega stoletja jo prišla krvava uš (Aphi-
sali\- Schizoncura lanigera) iz Ameriko v Evropo in so od takrat na Angleškem, Francoskem in Nemškem tako pomnožila, da se nam jo nje čez vso bati. Odsvetuje so posebno iz Virtemborškoga sadno drevje naročovati in kupavati, kdor jo ta ušžo vdomačena. Krvava uš ljubi le jabolčno drovje in je uničuje. Prihodnjič popis s podobami krvave uši.
04»!««» ir«»l»ii rtivtmci,    On ■«*   žito   g>od «. ti t-;; u in
n*» aartuli 1» n« ? bftos je palo   sploh pre-
cej snega in morebiti na nekaterih krajih tudi na ne-zmerzneno zemljo. Žito se v taki mehki zemlji pod snegom zaduši in gojijo. To gnjljenje se po vrši Še hitreje, u ko so na površji snega skorja naredi ; ta brani zraku do žita in tako so lahko uže v malih dneh žitu vebku škoda godi. Zelo občutljiva je repica (ogeršica) pod Bkorjostira debelim snegom. Da so žito, posebno pa, repica,zadošonja obvaruje, treba jo samo lukinje napraviti, da zamere skozi sneg zrak dožitaalj do repice. To so najhitreje in najceneju tako doseže: Živini se pe^je na vr-vili (strikih) gori in doli po njivi i u sicer tako, dajo mod eno //ivalijo in drugo seženj prostora. Naj boljša za to delo jO goveja živina. Koda j in kolikokrat, se mora to ponavljati ? Vselej, k uiat jo sneg skorjo dobil in se jo bati, da bi sneg dolgo časa tako ležal; posebno dobro je
pa takrat, kodar je zemlja pod skorjasthn sneg. mi uezneTZ-nona. Velikokrat pado na strdeni sneg še vnovič nekoliko palcev debel sneg ; v tem slučaji sta žito ali repica prav popolnoma od zraka ločena in treba preeej to skorjo (škraljup) prodreti. To bi so moralo tolikokrat ponavljati, kolikorkrat so skorja vnovič naredi, posebno pa se ne smo tega dola opustiti, kadar ni j zemlja pod snegom zmrznila. To priporočamo po lastni skušnji.
Bialt«>    mu     llcllkl Š.ivilllk     <»!»» UruJ *■ ŽuljCV,
katere prizadevajo komati ali leseni jarmi , naj tukaj prav po ceni in po lastni skušnji svetujemo.
Zuljo zakrivijo pri delalni živini komati ali jarmi, posebno pri deževnem ali meglenem vrenienu. Vsak deževni ali megleni dan naj se volu vrat, kder bi so imel žulj narediti, z navadnim /.ganjeni pomoči in potem z mijilom (žajfo) namaže. (Jo vol celi dan v dež-ji dola, treba to o poludne ponoviti. Vsa!; tal; deževni delavnik zvečer naj se pa vrat malo s trpentinom poni a ž ■. Kdor tako ravna, lahko brez vse skrbi v vsakem dežji z živino deda in nij so mu bati, da po8taUe živina žuljeva.
i& «-■•%»«<•<-«» rane, ki nastanejo po komatih, jarmih ali udarcih, sedajo hitro in brez vse nevarnosti zaceliti s prešičjo žolčo, kolikor je žolč stareJB) toliko hitreje so rame zacelijo. Mokra cunja so na dan 'A do 6 krat z žolčo zmoči in na rano položi. Ker ima vsak kmet po 8 ali več prešičev za domačo porabo, naj si .opravi njih žolč, koja se da več let prav dobro shraniti.
•^rim i mi'«-m (HcliretoiuJ murml «cJ%ici-<3. Na V 11-
stveni šoli na Slapu je peč ZO kruli blizo straniščnega žrela ; dva daška peljeta iz njo dim med omenjeno pečjo in straniščem v dimnik. Da nij sta dobro z mavto zamazana, so vidi iz tega, ker se pri vsaki poki nekoliko dima po žrelu v prvo nadstropje prikadi in ker jo tudi vročina občutljiva. Vsled tega jo pa stranišče brez vsega duha in lo redkokrat, kadar dolgo časti kruh ne peko, je nekoliko smradu, pa prav malo. Ali bi ne bilo dobro to tudi drugod poskusiti ?
Oiisiaim Omi. <-jti „Hmvtovnli'u.^ Miši SO v nekaterih letinah vsem rastlinam posohno pa žitu in detelji zelo škodljivo. Dandanašnji čujemo več nasvetov, kako bi se moglo miši uničiti, a nij so šo našel pripomoček, s katerim bi so zamoglo popolnoma in hitro brez velikih stroškov to škodljivo živalieo pokončati.   Na Ogerskem jo bilo leta 1873 v nekaterih kotni-
tatih žito popolnoma uničeno. Naj bi razumni posost-niki in častiti gospodje duhovniki, ki so po čelom Slovenskem med kmetovalci nasoljeni, blagovolili sredstva, s kojimi so v dotičnih krajih miši preganjajo, podpisanemu naznaniti, morda se združenimi močmi in nasveti vendar kaj izdatnega iztaknemo zoper to škodljivko. Pri prednjih Gameljuah in med Vrašico imajo po luknjicah postavljene lesene pasti, a njih naprava mi jo neznana. Kdo mi moro o njej poročati? Kristan.
Kmetijska opravila v januvariju. v vinogradih in kletni $ Gnojonje vinogradov naj se vrši pri no mokrem vremonu. Trto so zemljajo in jarki ( g r a p o ) trebijo. Prekopavanje za novo vinograde se z vso silo vrši. Koli so pripravljajo in špičijo Zadnji čas za presnemanjo mladih vin, in po presnotji se kipelne (v r o 1 n o ) vehe z navadnimi nadomestijo. Stara vina se v četrto presnomajo in zalivajo.
»»■■■u.- Zemlja se pripravlja, kar so jo čez loto za mešani gnoj potrebuje'Krompir, repa, korenje in pesa so prebira. Za žetev se narejajo poresla iz škupo ali iz paluila. Drva so copijo iji žagajo. Skupa se režo. Boke se poro z njej o in čistijo. Žito se čisti in za spomladansko setev pripravlja. Vse pokvarjeno orodjo so mora popraviti. Žensko naj pridno predejo. Sadnemu drovju so gnoji in skorja postrže. Meje so prikrajšujojo.
n«'.!1 1 Strjen sneg nad žitom so gazi. (inoj so na njivo izvažuje. Snožnica so mora od njiv odcejati. Na senožetih so grabni trebijo in grmovje izsekuje.
W iiiev«: Hlevna vrata so morajo dobro zapirati, o poludno o solnčnih dneh so zračijo, živina se ne smo z mrzlo vodo napajati. Dobro so mora v hlovih nastiljati in dobro gnoj v hlevu z gipsom stupati, da so škodljivi plini (gazi) no dolajo,
fi'rf-ftotitin kniv«ij«iiiii unjiK.) \preteklem letu je na svetlo prišla „Knjižica za kmet a-, katero izdaja gosp. vitez pl. Gutmnnsthal-Benvenuti. Prvi zvezek „Sadjoroja" jo spisal po lastnih skušnjah in najboljših virih g. učitelj Dragutin Ferdinand K i p š 1. Knjižica jo majhna, ne prav brez vsega zrna, v obče nam pa nje obsežek zopet dokazuje, da hoču na Slovonskem marsikdo kmetijski literat biti, da ima lo o kmetijstvu, kakor Nemec pravi, „einen blauen Duust."
.1 a h r b u c h d o r k. k. S e i d e n b a u - V o r-s u c h s s t a t i o n in G o r z, sestavil I van B o 11 e, začasni vodja c. k. svilorejskega poskuševališča. Za svi-lorojce jako zanimiva in z veliko marljivostjo izdelana knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi popisuje in razlaga poskušnje v sviloreji, ki so so dognalo na tukajšnjem poskuševališči, drugi pa pisateljevo znanstvene preiskave o raznih boleznih sviloprejk in o nekaterih lisiologičnih prikaznih na istih. G. li o 1 1 o se izkazuje v toni letniku pravega svilorejskega   strokovnjaka;   celo v Berlinu
izhajajoča „Deutsche Laudwirthschaftliohe Presse," prišteva knjigo najznamenitejšim izdelkom na Bvilorejskem polji.
Leti pisatelj je spisal tudi knjižico »Bolezni svi lop rej k", katero je goriško c k. kmetijsko društvo v slovenskem prevodu razposlalo vsem našim županstvom na Goriškem. Dolce je prav dobro in podučljivo, samo prevod ni j v duhu našega jezika, Še manje pa popularno spisan. Kudor hočo poduku dajati, mora skrbeti, da bodo razumljivi.
Listnica uredništva.
Gospod Hi t z t Polubina. Prejeli, za današnji list, žalibop, prepozno. Lepa hvala in priporočamo bo za naprvj.-Gospod lil. P e r n i Š c k: Prihodnjič.
Gospodu R P. vase žgance smo porabili za kuretino, izvrstna piča. Srčni pozdrav in brala.
Gospod S B. v /nosterneuburgu: pričalenjlmii na moje pismo odgovont. K. D.
Ljubljani
Trstu Gorici Krao j i Novomos tu Mariboru Ptuj i
G o n i k žit pretekli teden	rt 'S a> - n cl,		Ječmen	00 o O	rt -r	Turšica 1	Proso J	a o U3	o p B	o3 B rt 'to
v	KA k.lg.lli.		g.\ Ic.ik-I k.ljr.i k.UMIk.lK.I k.licTk"							
in
30 40 3«0
8180 340
2 90
2 10
:i 80
70
2 20
50 2 30 80
80
1 -jo
80
„Weinlaube"
ilustrovan časopis za trtorejo in kletarstvo, izdavan od A. W. barona Babo, vrdovan od D.r A. Zuohristan, sedmi tečaj. Naročnina : za celo loto G, za pol leta 3 fl.Celoletni p. t. naročniki dobijo bresplačno
VVeinbau-Kalender 1875.
mod drugimi podučnimi članki so nahaja obširno razpravljanje o Phylloxeri vasta-trix (trtni uši). Cona koledarju samemu s prosto poštnino jo 33 kr.
m <H........^
Ilustrovan katalog
vedne razstave vmorejskegn in kletarskega orodja (120 podob) na zahtevanjo zastonj. Popraševanja, naročnine in denarni zneski
Sff  (po poštni nakaznici za časopise in kolo-\JL  darjo) naj so pošiljajo na administracijo uWeinlaube' v Klosternenburg pri Dunaju. Q
„ Kmetovalec \y bode prihodnjič redno 'uhajal, kakor na prvi strani napovedano. Naročnina naj se blagovoljno pošilja Viktor j n D o-l e n e c-uy lastnika „Soče" v Gorici, rokopisi pa J o s i p n K r i s t a n-u pristavu na vinorej-ski šoli na Slapu, pošta Vipava..
Izdavatelj in za vredništvo odgovoren: ALOJZIJ VALENTINČIC.— Tiskar PATERNOLLI v Gorici.