LIH. leto. dan popoldne. UtsbuUI nedeljo to praznik o. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži zriamka za odgovor. Cprtvnižtvo „siov. Narod«" ta ,ft*rodm TIskarni" Hnanova ulica it 5, pritlično. — Telefon št 304. velja w „Slovenski Narod1 ▼ JajosUrlJl; celoletno naprej plačan . K 1^-polletno ,«'•••«• m 90"— 3 mesečno. • 45-— 1 .. .......15- Liuijljanl In po pottl I ▼ inosematro; celoletno • • • • t polletno . . • t . . 3 mesečno . , ■ . • K240-— „120*-» 60 — m 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Nozi naročniki nai pošliejo v prvič naročnino vednj po nakaznici. Na samo nismen* naročila brez oosiatve denarja se ne moremo ozirati. Uredniit7o n»lor. Naroda1' Enaflova ulica it 5, I« oadstropfa« Telefon ste*. 34. Dopise apraiama la uodpliane in zadostno hrankovajie. Rokopiiov ne vrača. Posamezna Številka velja 1 krono« Poštnina plačana v gotovini. nesoglasje «s čehoslovaski zn> nanji politiki? Brzojav nam je prinesel iz Beograda vest o zdravicah. ki sta jih dne 16. t. m. govorila na slavnostnem banketu ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič in češkoslovaški minister dr. Edvard Beneš. Ti zdravici nam dokazujeta, da se je ob izlivu Save v Dunav sredi tekočega meseca izvršil čin, ki postavlja naše dosedanje platonsko prijateljstvo s češkoslovaškim narodom na povsem realna tla, čin, ki lahko ustvari pooolrio-ma nov položaj v Osrednji Evropi, dogodek, ki naj bo glasan memento ne samo našim in Češkoslovaškim skupnim sovražnikom med Tpoljo tn Marošem, nego tudi »junakom« — kobariškim m valonskim. Skoraj bi rekli istočasno s to vestjo pa je nas iznenadil brzojav — priznati moramo, da na veliko naše začudenje — z neko drugo novico. Češkoslovaškemu min. predsedniku Vlastimilu Tusarju se je zazdelo, da se je tiste dni, ko so Lahi najhujše divjali proti Jugoslovenom ter jim z razbijanjem, ropanjem in požieranjem povzročil ogromno Škodo, ki po lastnih laških cenitvah znaša stotine milijonov lir, napotil »zdravit« se v Porto Rose, torej na laska tla. Nočemo preiskovati, da-li bi ne prijalo oddiha in okrepčila potrebnemu gospodu Tusarju kako primorsko kopališče v Jugoslaviji prav tako kakor laški Porto Rose, smatramo pa za umestno, da zabeležimo, kako je končno izzvenelo to bivanje češkoslovaškega min. predsednika. Na polju mednarodne politike moramo biti pač občutljivi za vsak pojav, zlasti Da v primerih, ko dobivamo po eni strani klofute istočasno, ko nas po drugi ljubeznivo gladijo no licu. Vesti, ki so nam došle iz Trsta od popolnoma zanesljive strani, vedo povedati, da se je gosoa Tusarjeva ves čas svojega bivanja v Porto Pose izražala o Jngoslovenih vse prej kakor laskavo, da ne rečemo naravnost žaljivo, docim se je tonila blaženstva in miline nasproti Ttaliia-Jiom. Ker vemo. da češka ustava ženi ministrskega predsednika, zlasti če je Nemka, ki ne more skrivati svojega protislovanskega mišljenja, ne dovoljuje nikakega vpliva na državno politiko, bi ne pripisovali temu dejstvu posebne važnosti, toda češkoslovaška ustava ne jemlje predsednikovi soprogi pravice, da bi ne vplivala na svojega moža. in vse se nam zdi. da je ta vpliv gospa Tusarjeva izvršila v najobilnejši meri. Brzojavka iz Rima nas je iznenadila namreč nekega dne z besedilom brzojavnih posrovorov, ki sta iiri izmenjala češkoslovaški ministrski predsednik Vlastinril Tusar in italijanski ministrski predsednik Gioliitl. Čudno. Ako se gre človek kam zdravit, je vesel, da ima mir in da se te zlasti iznebil nadležne vsakdanje no-litike, a v pozdravnih brzojavkah češkoslovaškega in laškega ministrskega predsednika — zlasti v brzojavki posledniega — je bilo toliko politike! Osupnilo nas je to. in misleč na Češkoslovaško, kakor smo sodili, kot DriiateljsVo nam državo, smo se nehotć vprašali: »Et tu. Brate?« Skoro se je pokazalo, da po vsi pravici. Onima brzojavkama je sledilo namreč dokaj brzo drugo, še večje iznenađenje. Gospod Vlastimil Tusar je sprejel — dasi je za zunanjo politiko Češkoslovaške republike odgovoren dr. Beneš, ki se je takrat pripravljal baš na politično nenavadno pot v Beograd — povabilo laškega ministra zunaniih zadev konta Sforze na sestanek. Prav. toda ako se je konte Sforza že hotel sestati s Tusarjem. je zahtevala že naipriml-tivnejša vljudnost, da ga obišče sam v Porto Rose. A šc tu nastaia veliko vprašanje, da-li bi bil on, ako ni hotel Tusarja naravnost komnromito-vati, pripravna oseba za ta obisk. Nam se zdi, da ne. Vljudnost obiska bi mu moral napraviti samo Oioh'tti! No, Italijani so zvite ptice. Oni niso hoteli češkoslovaškega ministt-skega predsednika samo kompromi-tovati, temveč tudi v svrho svojih političnih teženj neusnritieno izkoristiti. Vedeli so dobro, da in do kaj notu je dr. Beneš v Beograd. Načelnik vlade nai bi ga desaviral. Se več: on bi naj istodobno, ko je dr. Bene?» zagotavlial Jugoslovene v svojem prijateljstvu in lfubeznf, pokazal, da se za-nje ne zmeni, da jih celo mrzi. Zato so ga odpeljali iz zdraviliška Porto Pose z državnim avtomobilom v Benetke, kamor so dirigirali tudi Češkoslovaški salonski voz. ki ie čakal v Trstu, da ponelie trosooda Tn-sarja skoz? Jugoslavijo in Avstrijo nazaj na Češko. In po sestanku «, kontem Sforzo je oddrdral ta voz — s*mo da se češkoslovaški ministrski nredsednik izoeme Jugoslaviji — rm- 1110 Pontebe in skozi Beljak v Prago. Komentarji, ki jih sedaj laška brzojavna agentura pošilja v svet o sestanku Tusarjevem s Sforzo, m članki, ki jih priobčujeio laški listi, dokazujejo nam, da so Italijani dosegli svoj namen, in nam se prav zdi, da ie gr. Vlastimil Tusar prav občutno oškodoval naše v zadevi jadranskega voraš^nia že itak silno težavno stališče. Zares, prav radovedni smo, kaj k temu poreče dr. Beneš. Vsiljujejo se nam sicer domnevanja, da bi utegnila biti češkoslova- ška politika nasproti nam neiskrena, dvorezna, toda previsoko čislamo predsednika Masaryka in ministra dr. Beneša, da bi si mogli osvojiti to domnevanje, zato raje predpostavljamo, da se je g. Tusarju zahotelo zaplesati na poprišču zunanje politike ekstraturo, in sicer brez vednosti in volje imenovanih dveh poklicanih činiteljev. Toda zdi se nam vendar le, da je dolžnost le teh. da ustvarita o stvari popolno jasnost, zakaj, »Cla-ra pacta, boni amici!« R. Dr. Vladimir Sernec: Sokolski zle! 1? IH^rlfeani. Ob naši skrajni severni meji, kjer se vzpenja deroča Drava vklenjena med visoko temno Pohorje in zeleni Kozjak v ozki strugi nad skale in žene svoje valove proti vzhodu, tam kjer prestopa iz gorske ožine na prijazno plan, ki jo tvori na Jugovzhodu Ptujsko polje, ta* Jo zamejičijo na severo - vzhodu ljubke Slovenske gorice — se razprostira na obeh bregovih Drave naš Maribor. V svetovni zgodovini se Maribor doslej ni omenil, šele sedaj po svetovni vojni se ie imenoval pri poslaniških konferencah in v listih in bil se }e hud diplomatski boj za to, čigavo bo mesto, ali nase-, ali nemško. Da se je mesto prisodilo naši kra'jevini, je bil skoro naš edini diplomatski uspeh na mirovni konferenci v Parizu — nam Marborčanom ie bilo sploh nerazumljivo, da se je o Mariboru sploh le mjgel vneti tak prepir. Obkrožen od slovenskega ozemlja z znatno jugoslovensko manjšino, zaseden od jugo-slovenskega vojaštva je imel pri naših en-tentnih prijateljih še negotovo usodo! Da so se Nemci pulili za Maribor, je bilo že bolj razumMivo, mesto je biser po krasni legi in okolici, razcvitajoče prometno in trgovsko središče in obeta za bodoče, ko se izkorišča velikanska vodna sila Drave, za kar je napravila Falska elektrarna začetek, postati industrijsko središče prve vrste. Že pogled na mesto z državnega Dravskega mosta na slikovito staro mesto, sprehod po modemih cestah s krasnim stavbami in celim predmestjem v zelenju skritih vil, šetanje po krasnih mestnih nasadih, zadostuje za spoznanje, da je bil Maribor vreden boja. V zgodovini našega naroda je bil Maribor, kakor druga spod-nještajerska mesta ponemčevalno središče. Celo ob času, ko si je drugo narod prfboril že mrvice pravic, je bil jugoslovenski živel J v Maribou brezpraven. Tu nI bilo nobene jugoslovenske šole, prepovedan Vsak slovenski napis, slovenščina se je zatirala pri uradih in se je zdela oholim Nemcem kvečjemu dopustna v občevanju z viničarji in posli. Toda začetkom 60. let prejšnjega stoletja je zavzemal Maribor častno mesto v zgodovini preporoda jugoslovenskega naroda in je nadkrlljeval celo Ljubljano. Tukaj se je ustanovila prva Čitalnica — ob tem času edino ognjišče narodne družabnosti, — tukaj se je započelo navduševanje naroda na taborih, kjer so budili navdušeni govorniki tlačeni narod k samozavesti. Tukaj se je uslanovil in izdajal »Slovenski Narod«, tukaj ustanovila »Slovenska Matica«. Bila je narodna spomlad, cvetoča in duhteča — a žal. cvetje je odpadlo in ni bilo sadu. Vlada je nasilno prestavila vse narodno čuteče uradništvo v tuje kraje, vsled gospodarskega poloma na Dunaju In protiagrame politike ie jugoslovenski živeli gospodarsko propadal, pred vsemi kmeti v okolici. Mnoso prvoboriteljev se je preselilo v druge kraje, drugi niso hoteli slediti politiki, ki se je liki berač obešala nemškim aristokratom za škrice. Ta nesvobodna politika je žal odvrnila mnogo možatih značajev od narodnega dela in začela se je doba mrtvila, strašnega mrtvila in najboljši so začeli obupavati nad usodo našega naroda v teh krajih. Ta žalostna doba propada je trajala zelo dolgo. Ohranila se je edina »Čitalnica«, pa njen krog je bil majhen hi zgubila je stik z ljudstvom, ker se je večinoma uradniška inteligenca čutila vzvišeno nad priprostim narodom. Tudi »čitalnica« nikakor ni mogla ustaviti, da, niti ne oslabiti ponemče-vanja in pribiti moramo žalostno dejstva, da se je ponemčlla celo deca narodnih prvoboriteljev in narodnih poslancev. Celo v »Čitalnici« se je govorilo jako mnogo nemško. Komaj pred 30 leti se je pričel obrat na boljše, v slovenskih rodbinah se je začela vzgajati mladina v narodnem duhu, tudi v šolstvu se je dosegel napredek. Pa tudi v tem času si slovenske obrtnike in trgovce s slovenskimi pomočniki vred lahko sešte! na prstih svojih rok. Pot do narodnega srca ie našeJ šele »Mariborski Sokol«. Mariborski Sokol se je ustanovi! spomladi leta 1907. in je takoj začetkom gojil poleg redne telovadbe na družabnih večerih povzdigo narodnega mišljenja svojih članov in z zleti v okolico in z javnimi nastopi v Narodnem domu (povsod drugod jih je nemški magistrat zabranil), budil narodno samozavest. Poudariti se kola ravnotako profesorji, kakor trgovski in obrtni pomočniki, zaposleni pri zagrizeno nemških gospodarjih. Kako Je vplival nastop Sokola na ljudstvo, tega Sokoli sami niso bili pričakovali in hrani vsak veliko ginljivlh spominov na poiave vzbujene narodne samozavesti. Toda glavno Je bilo sokolsko delo med članstvom, med kojim je vladalo v najlepši meri brez razlike stanu, izobrazbe in premoženja, prisrčno iskreno bratstvo. Mariborski Sokol pa je dajal podporo tudi mlajšim dru-Štvom svojega okrožja, ki so se začeli ustanavljati in je leta 1914. postal Maribor sedež župe. Prvi župni zlet, na kojem se je razvil društveni prapor, se Je vršil na Vidov dan leta 1914., isti dnn, k 1 so v Sarajevu počile bombe In streli, ki srj sklicali naš troedini narod na svobodo 0>> tej priliki se je govorila v prisotnosti av« sirijskih orožnikov marsikatera možata« svobodna beseda o našem troedmem narodu, ki se bo zedinil vzlic' nemškemu nasilju, o kraljeviču Marku, ki spava, a s j bo kmalu vzbudil In šel s svojimi junaki na boj za svobodo domovine. Bcog^adsM! Dušan silni je brzojavno pozdravil slav-nost. Vse to, kakor že dolgo skrita mržnja proti svobodnemu nastopu Sokola, Je dalo avstrijskim oblastim povod, da so ob izbruhu vojne večje število Sokolov ln vrlo Rušane gnali v zapore. Ob tel pril;ki so jo nem?ka kultura pokazala v sijajni lučir vklenjeni jetniki so bili od pocestne dru-, hali zasramovani, tepen! in opijuvanl, m to početje so sodni uradniki sami povzro-! čili, ker so dajali pravočasna naznanila kolovodjem te druhall. Toda pravzaprav moramo biti Nem-, cem hvaležni za to: Takrat so sami največ storili za ujedinjenje našega troedine-ga naroda in so dobili od Slovencev v; Mariboru in okolic? odločen odgovor v majski deklaraciji In ob prevratu. Podal bf pa le nepopolno sliko o sokolskem delo-l vanju v Mariboru, ako se ne bi spominja!! dveh bratov Imenoma: brata Krlstta, ki jo ob izbruhu prve balkanske vojne pohftef na Srbsko In se boril v srbski vojski ter končal kot junak prerano svoje mlado življenje na bojišču, in brata dr. Ljudevita Pivka, našega župnega starosto, ki Je v svetovni vojni zasnoval In pTipravil načrt ob tirolski fronti, ki bi prehitel tn onemogočil avstrijsko nemško ofenzivo leta 1917. in morda celo skrajšal svetovno vojno, — a se je ponesrečil le radi boječ-nostl in nezaupljivosti italijanskih poveljnikov. Svobodni domovini bo dal Mariborski Sokol še mnogo, mnogo takih Junakov. Zgodovina Maribora ob prevratu In zasluge generala Majstra ter njegovih vrlih vojakov so pač vsem v živem spominu. Le to hočem pribiti, da bi bi'o Nemce v dno duše sram, če bi vedeli s kakim majhnim številom vojakov se je posrečilo generalu Majstru prisiliti nemški polk zapustiti Maribor In razorožiti nemško meščansko brambo. Artilerijsko vojašnico s topovi in municijo vred je osvojil eden sam odločni jugoslovenski narednik. Od prevrata sem se je jugoslovenski živeli v Ma- mora, da so bili zvesti delavni Člani So- i riboru izdatno okrepil in sta si sedaj nenw Fran Govekar: 93 (Dalje.) Murat! Tam pred gledališčem je stal Ko-fetulca, tisti pevec berač. Do tal se mu je odkril in zrl nanj ko na Čudežno prikazen. Murat pa je segel smehljaje v žep in mu vrgel srebrn denar. Potem je jezdil s štabom ob stoječih četah in se očividno šalil, zakaj grenadirji so se nasmehnili, a vendar so stali kakor živ zid. Tedaj se je pripeljal župan z Desselbrunneriem. »Prekasno!« sem jima zaklical. — »Ne. rav«?o prav; kar z nama pojdite, prevzvišeni!« rrri ie odgovoril vedno dobrovoljni tovarnar, in voz se je ustavil prav pred menoj. Murat pa se le ozrl, nas zagledal skočil s konja, ki je veselo zahrzal In se postavil na zadnji nogi. strigel z ušesi, kosil z repom in gledal s svojimi velikimi očmi kakor besna zver. General pa se ni ganil z mesta, da mi |e zastalo srce. V tem hipu ga stre! sem si mislil. A žival se le posadila tik njega na tla in je, dobrikaje se. nagnila glavo. Z desnico mu je objel general grlvati vrat fca potepljal, z levico pa mu je dal zobati sladkorja. Prizor le kričal po slikarju! Sam ne vem. kako sem prišel tik generala. Nagovoril fn pozdravil ga je Desselbrunner ter predstavil mene in župana. Haha! Čudna, nerazumljiva so božja pota! Ker le Boc ie hoteL da sem zašel med deputacijo.« Baron Taufferer se je ves bled in zelen sesedel na stol in svojim ušesom ni verjel, da sliši katoliškega škofa koprneti od navdušenca za brezverskega iakobinca. »Antikrist hodi po svetu in zavaja cek> katoliške škofe U mu ie švigalo skozi možgane. »Moči peklenske zmagujejo!« »Krasen, vesel, ljubezniv je ta general!« se je navduševal baron Raigersfeld. »In kavaliri Rojen kavalir! — V deželni hiši stanuje, semkaj pa pride general Bernadotte.« »Semkaj? V dvorec?« se je začudil Ooll-majer. • »No, da, proti večeru dospe. Kaj vam ni tega naznanil že nas prečastiti gospod kanonik? Župan mi je vendar povedal, da je bilo tako sklenjeno na magistratu.« »Pravkar sem hotel odrediti, kar le potrebno, prevzvfšenost!« je jeclja! zbegani Taufferer. »In niti njegova knezoškofovska milost ne ve še tega?« se je čudil z jasno nevoljo Škot Borgia. »Takoj grem k nJemu. Sam se mora pač preseliti v akimnat. VI gospodje pa poskrbite, da se ne bo ničesar pogrešalo ne tu ne tam!« In Škof je bistro otUdtef v drugo nadstropje. Takoj so začeli pospravljati po mizah ležeče akte in knjige, da jih dado prenesti v semenišče. Ostenik je tekel po sluge in hlapce« Erbežnik pa je začel jemati iz resistrature fasciklje ter jih izlagati na kupe. Baron Taufferer je zdel na svojem stolu zelen kot trava, lovil sapo in se boril proti omedlevici. Zavedal se jc. da je s svojo čenča-vostjo zamudil najlepšo priliko, da stopi preo njegovo nadškof o vsko milost. Ko pa je videl početic uradnikov, se le razljutil in zariskal z fokajočim glasom: »Rešite najprej s sten vse svete slike, da jih ne oskrunijo bogokletni pogledi brezverskih sanksilotov! c in omahovaie se je zgrbljen o1-plazil v drugo nadstropje. »Ali ni siromak, ta bleda, strupena ^Tista?« se je zasmejal za nifm Orllmaier ter s svojimi velikimi, debelimi kmetiškimi pestmi prevezoval in skladal svoie akte mimo in po-čaai. »Kakor škorpijon pika okoli, a ugrizne in Piči vselej Ie samega sebe,« ie dejal Erbežnik. »Smili se mi. res.« »Prav ničesar ne snamemo s sten! Te slike so prenesle že mnogo brezverskih oogle-dov. pa ffri Še prenoso.« ie zaeodrnja! GolJmaier in vrgel debel zavoj trdo na stol. V pisarno so pritekli sltiee s koši. canjamf m vrvmi ter so začeli odnašati zavoje in fasciklje. * * Jedva se le Murat pred deželno hišo poslovil od mestnega odposlanstva, pa ie zopet zasedel vranca. da si ogleda Ljubljano. Sprem- ljali so ga podpolkovnik Picard, pobočnik Jordan in trije kirasirji na konjih. .Jezdili so skozi Gosposko ulico na Novf trg mimo lontovža, ponosnega zbirališča nekdanjih mogočnih stanov, in mimo Auersperso-ve palače, kjer se je shajala svoje dni najvišja deželna aristokracija. Tako so dospeli do lesenega Zgornjega ali Čevljarskega mostu. Na obeh straneh mostu so stale lesene lopice. Ljubljanski čevljarji so navadno prodajali tukaj svoje izdelke in usnje, a zdai so bile lopice prazne, ker čevljarji so se s svojimi šili in kopiti poskrili, ostal oa le veliki leseni, prav leno kolorirani kip »Ecce homo!«. Visoko se je bočil pred njim! zeleni erič fn na njem je stal grad. Šele pred par leti sn podrli »trančo« in oogled na grad je bil zdaj odprt. In prav nad mostom se ie tam zgoraj dvigal grajski stolp, odkoder se je nekdaj ra*-lecralo veselo aH svečanostno sviranje belozele-nih piskačev in pozavnistov aH pritrkovanje požarnega stražarja. Zdai je bil grad prazen. Takoj Izza hiš pod gričem se je vilo navzgor k trdnjavi debelo obrambno zidovje, porušeno m razvalfeno in preraslo z grmičjem in mahom. Murat je sredi most« ustavil konja in se ozira! kvišku. »Krasno! Slikovito!« je dejal. »Par tiso? mož nai bi bili oosjali Ha gori. in niti miš bi se ne mo^la približati mestu.« Picard se je nasmehnil. 2, stran. .SLOVENSKI NAROD*, One 25. avgusta 1920. 193. štev. Ud in Jugoslavenski živel] približno v ravnovesju. Ta narodni razvoj, ki ga je vlada z nastavijenjem slovenskega uradništva pričela, ie kasneje sama prej ovirala ko pospeševala vsled nemško - socialističnega vpliva v vladi, v koji so sedeli tudi socijalisti in z raznimi fiskaličnimi odredbami, ki zadržujejo skiepanje pogodb in prehod nemške posesti v slovenske roke. A vzllc temu ni nobenega dvoma* da bo v doglednem času Maribor postal popolnoma slovenski, ker je to že z as i guran o v naravnem razvoju in je konec ponemčeva-njn. Započelo se ie živahno slovensko kulturno življenje tukaj, Glasbena Matica tn Izvrstno gledališče nudita poleg drugih prireditev mnogo izbornega umetniškega yžitka in narodno kulturne vzgoje. Veliko pa je tudi delo, ki jo opravlja Sokol. Iz malega postanka je vzraslo mogočno drevo in treba je izredne požrtvovalnosti vaditeljev, ki žrtvujejo večjj del oddihu namenjenega časa, da zamore Sokol zadostiti svojim nalogam. Z mnogobrojnim naraščajem vred telovadi v Mariborskem Sokolu do 1000 oseb, vrše se pod učni in zabavni večeri, zletl v bližnjo fn daljno okolico, vaditeljski tečaji itd. Sedaj Ima Mariborski Sokol veliko novih delavcev iz zasedenega ozemlja v svojih vrstah, ki vedo, da z vstrajnim sokolskim delom na severu pripravljajo svobodo svojemu narodu na jugu. Mariborska Sokolska župa obsega od Celjskega okraja sem vsa društva na štajerskem, večji del na Koroškem, Prekmurje in v novejšem času tudi Medjimursko In Varaždinsko okrožje. Kako deluje M. S. župa je pokazala letos na svojem zletu v Guštanju na Koroškem s svojim vzornim telovadnim nastopom. Crez malo časa bo prvi Sokolski tlet * v Mariboru« kjer se poprej izven Narodnega doma ni smela vršiti nobena javna sokolska prireditev. Nehote se pri tem spominjamo« da se je vršil pred nekaj tedni v Mariboru Orlovski tabor; prireditelji so hoteli — poleg drugega — pridobiti Maribor za sa A to se jim ni posrečilo. Smelo lahko trdimo« da je bilo na zletu Mariborske župe v Qu-štanju na Koroškem — kl baš ni blizu Maribora — ne vštevši Sokole v kroju in telovadce, vsaj trikrat toliko slovenskih Mariborčanov, ko na vseh Orlovskih prireditvah v Mariboru. Jugoslovenski Maribor je v sokolskom, ne v orlovskem taboru! In to hoče Maribor dokazati dne 29. avgusta, ob priliki prvega pokrajinskega zleta Sokolskega Saveza SHS v Mariboru! Kakor je naš prestolonaslednik kra-I ljevlč Aleksander s svojim obiskom v Ma-I riboru Javno osvedočil, da Je Maribor nje-! govo mesto, ki ga ne misli več dati Iz rok. j tako bo naše Sokolstvo s svojim izletom v J Maribor dokazalo trdno voljo našega tro-edinega naroda držati to svojo posest in jo braniti proti vsakomur. Sedaj, ko se mudi antantna komisija za določitev mej v Mariboru, naj bo nastop številnega So-kolstva slovesna in dostojna manifestacija za nedotakljivost naše zemlje. Radi tega vas vabimo vse brate od blizu in daleč, Srbe, Hrvate in Slovence, prihitite v mno-gcbrojnem In častnem Številu v Maribor, kliče vas narodna, kliče vas sokolska dolžnost. Jugoslovenski Maribor vas željno pričakuje, vi oznanjevalcl svobode, ljubezni do domovine in jedinstva našega troedinega naroda! Maribor je in hoče biti | sokolski in vas pozdravlja radostno že v naprej: Zdravo, bratje Sokoli! Telefonska in brzofauna poročila. ZVEZA VSEH BALKANSKIH DRŽAV? Bukarešta« 24. avgusta. V političnih krogih se zatrjuje, da deluje češkoslovaški minister dr. Beneš na to, da bi se osnovala zveza vseh balkanskih držav, kateri bi pristopila tudi Češkoslovaška. Semkaj je prispel tudi bolgarski ministrski predsednik Stambulinski, ki je imel važne konference z ministrom T. Jone-com in dr. Benešem. Stambulinski odpotuje od tu v Beograd, kjer stopi v stike z jugoslovenskimi državniki. Iz Beograda se odpelje bolgarski premier v Pariz, kjer se sestane z | 'grškim ministrskim predsednikom sVenizelosom. Zdi se. da pride v doslednem času v mednarodni politiki Čas« piše: Preverjeni smo, da bo vest o češkoslovaški - jugoslovenski - romunski zvezi prepričala o njeni potrebi tudi Venizelosa, ki je pristaš koncepcije Beneš - Trumbič-Take Jonescu. Nova zveza bo enkrat imela vpliv tudi na Varšavo. NEMŠKO IZZIVANJE. LDU LJubljana« 23. avgusta. V nedeljo, dne 8. avgusta 1920 je došel iz Celovca v grebinjsko okolico nemški hujskač po imenu Martin Fran-Jcel. Imenovanj je 11. novembra leta 1879 rojen na Krčanjah, občina Grebinj in tam pristojen, bivši hlapec pri raznih posestnikih v grebinjski oko-Hci Franke! je obiskal več zavednih Slovencev in jim nevarno pretil in hujskal proti naši državi. Tako je prišel tudi k zavednemu Slovencu posstniku Francu Fritzlu, po domače Kraušniku v Ravežu, občina Grebinj, ter tam (gospodinji Margareti Fritzlnovi začel groziti, rekoč: >Le potrpite še malo časa, čez dva dni bodo pa tako že Nemci tukaj, 30-tem bodo pa tistim psom vse hiše požgali In ko jih bodo zopet sctm-prali, jih bodo pa zopet požgali.c Pripomnil Je tudi« da imajo Nemci dosti Italijanov na pomoč proti Jugoslovanom. Nadaije je obiskal zavednega Slovenca Jurja Mesnerja, po 'domače Valharja v Ravežu, občina Grebinj, pri katerem je zopet začel pripovedovati novice, da v dveh tineh pridejo Nemci zopet nazaj in da Jngosloveni morajo proč iz Koro-See. Obžaloval je tudi, zakaj da niso W. vojni vse Srbe pobili. Frankla so zasledovali. Preden pa so ga izsledili. Je ntekel čez demarkacijsko črto v Avstrijo in se nahaja nekje v Celovcu Okrajno sodišče in okrajno glavarstvo sta o tem obveščena, KOVAN DENAR LDU Beograd, 22. avgusta. Minister za finance je odredil, da s« prične kovati drobiž. Kovali se bodo najprej novci po 25 par oziroma po 1 krono. Novi drobiž bo Iz posebne bele zmesi. Izdelal se bo v Avstriji. Za tem se bo pričelo kovanje drobiža po 10 par oziroma 40 vinarjem PEČUŠKI RUDNIKI PRODANI? LDU Beograd. 21. avgusta. »Politika« javlja iz Pečuha, da poroča tamošnji madžarski list, da je bila te dni izvršena prodaja pečuških rudnikov angleški družbi. Madžari mislijo, da bodo na ta način mogli pridržati ta del Baranje, v katerem živi 190 tisoč Jugoslovenov. Po vesteh lz drugih virov, pa ta prodaja še ni končnoveljavna kljub vsemu prizadevanju Angležev in Madžarov. RUSKO - POLJSKA VOJNA. Dunaj, 23. avgusta. Poljsko frontno poročilo od danes pravi: Naše prodiranje se nadaljuje. Energičen sunek naših čet pri Plavi je odrezal dvema ruskima armadama povratek. Tamkaj stoječim ruskim četam, ki štejejo nad 20.000 mož, ne bo preostalo drugega, kakor da se vdajo, ali pa prekoračijo nemško mejo. — Poljske čete so prekoračile Narevo južno od Bialistoka. Prodiranje našin čet na severu je prisililo Ruse v Galiciji, da so se tudi tamkaj pričeli umikati. Danes so ruske čete zapustile mesto Stvr ter se tudi tik pred Lvovom obrnile. Naše Čete prodirajo proti Bugu. Berlin, 23. avgusta. Iz Vzhodne Prusije poročajo, da od dne do dne več ruskih čet prekorači nemško mejo. Doslej so nemške oblasti razorožile in internirale 15.000 Rusov. Dunaj, 23. avgusta. »Tagblatt« poroča, da je ruska severna armao* ponudila kapitulacijo. Moskva, 23. avgusta. Brezžična brzojavka sovjetske vlade poziva proletarce Rusije, da vstopijo v velikem številu kot prostovoljci v rusko armado, ker je položaj na frontah na jugu in zapadu tak, da ogroža uspehe ruske revolucije. Brzojavka poziva delavstvo na čim hitrejšo rešitev domovine, ker bi sicer pogazili Poljaki vse, kar si je rusko delavstvo z velikim trudom priborilo. Z RUSKO - POLJSKIH FRONT. LDU Moskva. 23. avgusta. (Brezžič) »Izvestja« Javljajo: Pod pritiskom poljske armade so morale nase čete Izprazniti več mest Zbrati moramo še več prostovoljcev. Tovariši! Pojdite na zapadno In južno fronta ustavite prodiranje Poljakov, in VVrangla. Vojni in lakoti moramo storiti konec. LDU Pariz, 23. avgusta. (DKU — Ha-vas) Poročevalec poljskega tiskovnega urada v Varšavi poroča: Poljska armada Je zasedla Mlavo, Lomžo in BlalistokJBolj-ševiška armada zapušča poljski koridor. Zasedli smo Goluh, Dobrzln, Grodnleo m Novorrriasto. Mesto Brest - Litovsk tn vzhodni okopi se nahajajo v naših rokah. Generalni Štab bol j še viške armade smo zajeli in zasegli 10.000 vjetnikov. Na Jugu smo porazili boljševiško armado pri Nlko-lajevskn. RUSKO - POLJSKA POGAJANJA. LDU Varšava, 23. avgusta. (Brezžično.)' Po moskovski brezžični brzojavki oznanjeni mirovni pogoji to v nekaterih točkah mnogo trši kakor oni, ki lih ie predložil Kamenjev britanski vlad!. Teh pogojev poljska vi a da seveda ne bo sprejela. Sedanji položaj na fronti ima, kakor se vidi, velik vpliv na boljševiike komi* sarle in jih dela popustljlvejše. RAZMEJITVENA KOMISUA NA DELU. LDU Maribor, dne 23. avgusta. Tehnično osobje razmejitvene komisije je danes pričelo z določevanjem meja. Odpeljalo se je na našo začasno mejo nad Dravogradom, kjer nudi prirodna lega obmejnega ozemlja možnoat, da se brez težkoč določi bodoča meja med nami in Avstrijo. Antantna komisija pa je med tem napravila prvi ogled na licu mesta od Špilja do Mare nb erga. PLEBISCITNA KOMISIJA SE PRITOŽUJE. — KDAJ BO PLEBISCIT? LDU Ljubljana, 23. avgusta. Iz Celovca poročajo, da se je predsednik plebiscitne komisije pritožil pri našem zastopniku, da napadajo naši listi zlasti posamezne člane plebiscitne komisije. Naš delegat je odgovoril, da osebno obžaluje te napade, ako so se v resnici dogodili in da bo glede slovenskih listov, ki izhajajo v pasu A, potrebno odredil. Kar se pa tiče pisanja listov v Jugoslaviji, je naš zastopnik odgovoril, da ne more ničesar ukreniti, ker obstoji pri nas svoboda tiska in je vsak vpliv na liste s strani vlade izključen. LDU Ljubljana, 23. avgusta. Iz Celovca poročajo: V eni prihodnjih sej plebiscitne komisije se bo razpravljalo a načinu glasovanja pri plebiscitu, ki se bo, kakor se govori, vršil koncem septembra ali začetkom oktobra. LDU Ljubljana, 23. avgusta. Iz Celovca nam poročajo: Nemški listi v Celovcu poživljajo vse meščane, naj pošljejo v pas A kolikor mogoče mnogo zastav, da pokažejo nemški značaj pasu A. Naši Narodni sveti so izdali parolo, naj naši ljudje ne izobešajo nobenih zastav. SESTANEK ODPOSLANCEV Z ZASEDENEGA OZEMLJA. LDU Zagreb, 25. avgusta. Včeraj in danes je imelo v dvorani trgovske in obrtniške zbornice zborovanje okoli 50 zastopnikov našega naroda, ki ječi pod italijanskim jarmom. Predsedoval je bivši tržaški zastopnik in Član mirovne delegacije dr. Gregorin. Posvetovanj so se udeležili zastopniki posameznih političnih strank. Vsa razprava se je vršila zelo temeljito. Izvoljen je bil odbor 10 oseb, ki bo sestavil potrebne predloge za nadaljno organizirano delo. SESTANEK LLOVTJA GEORGA IN GIOUTTUA. LDU Reka, 23. avgusta. Po vesteh iz Rima, se je vrgli sestanek Lloyd Georgea z Giolittijem v nedeljo in se nadaljeval danes. Italijanski ministrski predsednik Giolirti je odpotoval Iz Lnzerna v torek, tako da bo priiel v Rim v sredo zvečer ali najpozneje v četrtek zjutraj. V četrtek bo ministrska seja, na kateri bo Giolitti poročal o poteku svojih razgovorov z angleškim ministrskim predsednikom. REKA IN ITALIJANSKA VLADA LDU Reka, 23. avgusta. Reška delegacija, ki je že v četrtek prišla v Rim. n! takoj začela razgovorov, ker se ni hoteJa razgo var jati s podrejenimi organi, temveč je hotela stopiti v direktno zvezo z odgovornimi politiki. Delegacija se nI hotela razgovarjati z državnimi podtajnik!, temveč je hotela izmenjati svoje misli samo z ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo o žalostnem stamu na Reki In da zahteva od njega kategorično Izjavo v jadranskem vprašanju. Italijanski minister za zunanje stvari grof Sforza *e prišel v Rim dne 21. avgusta, delegaciji pa ni dal nikakršne obvozne izjave, temveč ji Je rekel, naj počaka, da se vrne Italijanski maistiski predsednik Giolitti iz Luzeraa, kjer se razgo-varja z angleškim premijerom. V ministrstvu za notranje stvari pravijo, da bo Giolitti prišel v Rim najkasneje v četrtek zvečer in da bo sklical ministrski svet kjer bo naznanil uspehe svojih pogovorov z LIoyd Georgeom. Pri predsedniku Olo-llrtiju bo reška delegacija zahtevala, da ixv6 končne namere vlade v Jadranskem vprasanju. D' ANNUNZIO OPERIRA S HRV. ZASTAVO! LDU Zagreb, 23. avgusta. »Domovina« poroča iz Bakra: Odkar je D' Amumzlo sprožil svojo idejo o samostojni reški državi, ki naj se razširi na hrvatsko ozemlje, si prizadevajo Italijani, še bolj pa hrvatski odpadniki, da hl zape? i aH raš narod D* Annunzljevi agenti delajo s polno paro v naših občinah in nagovarjajo narod, da bi se izjavil za zedlnienje z rrSko občino, ki bo šla Hrvatom na roko Nagovarjajo jih tudi, da b! posamezne občine poslale deputacije na Reko, kjer bi jih sprejel D* Annunzto pod hrvatsko zastavo. Zgodilo naj bi se prlblžno to, kar so storili Madžari L 1868, ko se jim je z denarjem in agitacijo posrečilo pridobiti nekatere kraje, da so se navduševali za Madfare. TRI RPSITVE ZA REKO. LDU Reka. 23. avgusta. »Idea nacionale« objavlja razgovor z reskim delegatom, ki se Je izjavil o reškem vprašanju: Tri rešitve reškega vprašanja so: aH enostavna aneksija Reke po Italiji, ali pa proglasitev neodvisne države, kar bi izvršil ConslgUo naziotrala, ker mtr je D* Annun-zio to prepustil. Tretji izhod bi bil najbolj zaJeljen: vlada se obvezuje* da ho podpirala reško prebivalstvo,s tem, da nra bo dajala sredstva za obrambo m d» na ta načn odgodi končno rešitev na boljše časa. Ta poslednji način bo nafboljl. ako se Ita-flla odloči da bo tirala dosedanjo pnfitiko ProVlamacMa Reke kot neodvisne države bo vedno extrema ratio. LASKE VESTI o ALBANSKEM NAPADU. LPU R'ka, i i avgusta ItaMlanski flstf dobivajo Iz Brindislja obširne vesti o albanskih vpadih na jugoslovensko ozem-llt Ti m Javljaj* da |a okoU »00 Al- Dance udarilo na Taraboš, druga bitka pa da se Je razvila na Kosovem polju. Te prevratne čete vodi Ahmed beg. Vlada Je menda pozvala pod orožje štiri albanske letnike in hoče na ta način zbrati vojsko 60.000 rednih čet Albanski vstali so dobro preskrbljeni z municije, ki so jo našli v Valonl rONEVERJENl MILIJONI. LDU Rim. 23. avgusta. V Rimu se je zvršil nov korupcijski škandal Ko Je avstrijska armada vdrla na Italijansko ozemlje, Je bilo za begunce nabranih 740 milijonov lir Od te vsote so nabrali v javnosti 140 milijonov, 600 milijonov pa je dala 1 drŽava. Vse upravne stroške je prevzela država, oziroma pokrajine. Sedal se Je Izvedelo, da so begunci dobili samo ?00 milijonov, dočim o drugih 440 milijonih lir ni nobenega sledu. ALBANCI SE VFONO NAPADAJO. LDU Zagreb, 2.1 avgusta. »Novosti« poročajo Iz Beograda, da prihajajo od albanske meje vest" ■■■ vedno bolj krvavih borbah Albanci so napad*1 obmejne kraie s še večjimi silami. V bojih naših obmejnih čet je bilo ujetih več častnikov, med njimi en polkovnik In dva majorja. Ena naših di vizij je na potu, da očisti naše ozemlje cd napadalcev NEODVISNOST EGIPTA. London, 23. avgusta. „Reuter" poroča oficijelno, da je angleška vlada priznala neodvisnost Egipta. Pogodba, ki garantira Egiptu neodvisnost, se je sklenila med Anglijo in sedanjim kedivom, pod sledečimi pogoji: Anglija ukine protektorat nad Egiptom, ki je bil proglašen avgusta 1914 in katerega je priznala tudi ver-saillska mirovna pogodba. S tem preneha angleška suvereniteta in dobi Egipt pravico imenovati svoje diplomatske zastopnike v drugih državah ter lahko pristopi zvezi narodov. Angleške čete se odpokličejo v roku, ki se ga še določi. Male angleške posadke ostanejo še v Port Saidu in v Suezu, da nadzorujejo delovanje Kemai Paše. Angleški uradniki, ki nočejo vstopiti v službo egiptske vlade, se odpokličejo. Vprašanje državnih dolgov in Sudana se reši v najkrajšem Času. BOLJŠEVIŠKI VODITELJ O KOMUNIZMU. Dunaj, 23. avgusta. »Arbeiterzei-hing prinaša oklic boljševiškega komisarja Petra Kropotkina, naslovljen na proletarce zapadnih držav. V tem oklicu svari delavstvo pred pretiranimi nadami v komunizem, ker se je sedaj v Rusiji izkazalo, dase komunizem praktično ne da izvesti. KRATEK KOMUNISTIČEN REŽIM V STRASSFURTU. Berlin, 23. avgusta. Iz Strass-furta poročajo, da se je vršil včeraj tam komunističen shod. Po shodu so vdrli komunisti na magistrat in v poštno hranilnico ter obe poslopji zasedli. Iz blagajne poštne hranilnice so pobrali ves denar. Ko je bilo avizirano vojaštvo, ki naj bi vpostavilo v mestu mir, so jo komunisti z denarjem — popihali. Cela komunistična komedija ni trajala niti 12 ur. GROZEČA VOJNA MED PERUJEM IN CHILEJEM. LDU London, 23. avgusta. (Brezžič.) Naetost med Peerujem in Cbilem je zadobila resen značaj. Chile je zavrnil razsodbo papeževo in hoče urediti sporna vprašanja z orožjem. Izid občinskih uoll-teu u Srbiji. Beograd, 23. avgusta. Včeraj so se vršile po celi Srbiji občinske volitve. V Beogradu samem se je udeležilo volitev 10.440 volilcev, nad 2000 pa se je glasovanja vzdržalo. Izid je bil, kakor smo že včeraj poročali, sledeči: demokratska lista je dobila 2831 glasov, radikalci 3375, komunisti 3628, republikanci 606. — Brzojavna in telefonska poročila Iz notranjosti Srbije izkazujejo zmago demokratov v veliki večini občin, in sicer so doslej zmagali demokrati v 85 občinah, radikalci v 35, komunisti v 16, poljedelske liste v 3, nevtralci v 2 in republikanci v 1 občini Podroben izkaz Izida volitev izkazuje sledeče številke: v Malem Mokrem logu so zmagali demokrati s 151 glasovi večine nad radikalci in dobili tako večino v svoje roke. V Sabcu so zmagali komunisti, in sicer so dobil! 540 glasov, demokrati 427, radikalci 222. V Mladenovcu so vzel! demokrati občinsko upravo radikalcem. V Smederevu so zmagali demokrati, in sicer so dobili 420 glasov, komunisti 240. V Natalincih so dobili demokrati 121 glasov proti 70 glasovom, ki so jih dobili radikalci V Ob-renovcu so dobili demokrati 316 orla-sov. komunisti 148. V mačvanskem Belotiču so dobili demokrati 45 glasov, kpnd'dati hr*z liste 106. V vla-dirnrcib le rVbftu *fU*čVa Usta 247 klasov, brez liste 79. V Pebarcu ie zrra^a nrp^^ka lista s 116 cla-s~>vi nr^M r^'-alcm. ki so dobili 6*i "'asov. v Mi*aiiu je dpbPa nevtralni lista !6! rlasov. poljedelska pa 154. V Varni so zmagali radikalci % 216 glasovi proti demokratom« ki su dobili 163 glasov; poleg tega so dobili radikalni disidenti 44, demokratski disidenti 12 glasov. V komunisti V Gradištu. Ivanici, Rač Paračt-nu« Kruševcu in 2agubicl so dobili demokrati večino. V Gornji Vraniski so zmagali radikalci s 151 glasovi proti 145 demokratom in 27 poljedelskim glasovom. V Ubu. Pirotu m Skoplju so zmagali komunisti. V Čačku je prodrla skupna radikalno-demokratska lista. V Lapovu, Valjev-ski Kamenici In Valjevski Mijonici so zmagali demokrati, v Kraljevu rn Loznicl radikalci. V Valjevu samem. Kuma novu in Kragujevcu je prodrla komunistična lista. V Aleksincu, Vranji, užički Požegi, banji Kovlljaći in Štipu so zmagali demokrati V Ljes-nici in Gornji Bukovici so dobili občine v svoje roke komunisti. Radikale! so zmagali v Požarevcu, Ar.in-grJelovcu in Jagodini V Kratovih, Ne-gotinu. macedonskem Tikvešu, Tr-steniku. Kraljevem selu, Senjici In Rekovcu so zmagali demokrati. V Brodski, Prištini. Protivaru. Umci in Gornjem Milanovcu so prodrle radikalne liste. — V Požarevcu. BrRječ< javlja iz Beograda: Jutri bo ukaz rekonstrukcije pokrajinskih vlad. Novi podban hrvatske vlade dr. Rojic je danes odpotoval v Zagreb. rs Dobrovoljci proti narodnemu predstavništvu. Savez dobrovoljaca Dalmacije na izvanrednoj skupštini u Splitu dne 15. avgusta 1920 prihvatio Je alt-jedcu reso luci ju: Sa najvećim ogorčenjem osudjujemo kroničnu krizu vlade a Beogradu i njene uzročnike. Kad tako zvano narodno predstavništvo u Beogradu, u ovim oskudnim časovima socialne krize i prijetećeg vanjskog položaja u potpunom smislu alova podko-pava temelj države, zaslužuje najstrožu nasu osudu i mora da izčezne ea političkog poprišta, tim vise što ono nije od naroda izabrano i ni iz daleka ne predstavlja njegovu volju. Budući je ogorčenje došlo do vrhunca, u ime prolivene krvi i poginulih boraca, te patnja našeg naroda za naše narodno jedinstvo, apelujemo na našeg Visočanstva Regenta Aleksandra, da imenuje jednu čvrstu i jaku strukovnu vladu i da se što pre razpišu izbori za konstituantu. Pozivljemo takodjer i ostali dio naroda, da najenergičnije ođudi permanentnu krizu narodnog Predstavništva u Beogradu. Trebamo ljudi dorasli današnoj situaciji i kojih je prošlost neokaljana. Nadalje otposlan Njegovom Vlsočanstvu Regentu Aleksandru, slijedeći brzojav*. Dobrovoljci Dalmacije, koji su se borili u Vašoj slavnoj vojsci za slobodu i ujedinjenje celokupnog naroda, šalje Vašem kraljevskom Vlsočanstvu svoje la-raze vernosti i neograničene odanosti. U isto doba smatraju svojom podaničkom i patriotičnom dužnošću, da u ovim težkim časovima socijalne međunarodne krize, apeluju na Vaše kraljevsko Visočastvo, da učini kraj nepatriotienoj raboti takozvanog Narodnog predstavništva, da se imenuje strukovna vlada i da se razpišu izbori za konstituntu. = Delo ministerijalnega agrarnega komiteja. Predvčerajšnjim se je vršila seja ministerijalnega agrarnega komiteja, na katerem se je sklenilo, da se sedanji eoletni zakupi spremene v štiriletne in da se do poteka te dobe zakonodavnim potom uredi definitivno vprašanje zakupov. Tozadevna naredba izide v par dnevih. = Apaniža kraljeviča Gjorgja. LDU Beograd, 21. avgusta, »PolIUka« javlja, da so povišali apanažo kraljeviča Ojorgju, ki stalno živi v Parizu. Doseda! je Imel 5000 dinarjev mesečno, sedaj pa so mu povišali na 7000. z= Odbor za zunanji dela LDU Beograd, 21. avgusta. Na zadnji seji ministrstev so izvolili odpor za zunanje zadeve. Tvorijo ga: dr. Milenko Vesnlč, dr. Momčilo Ninčič, Mllorad Draškovič, Marinkovlč, dr. Drinkovič In general Jo-vanovlč. Odbor Je imel sejo, na kateri ie Je razpravljalo o po«'ednJem napadu Ar-navtov na naše ozemlje. = Reka neodvisna. LPU Rim. 21. avgusta. (Brezž Čno.) Orosslch, vodja odposlanstva redkega narodnega sveta, le izjavil zastopniku M*ta »Fnoca-. da se bo Reka samo tedai proglasila za neodvisno državo, ako le Italija ne bo anektirala. = Tržaška trgovska zbornica za trgovske zveze z Jugoslavijo. V tržaški trgovski zbornici s* i« osnoval posaben od- .SLOVENSKI NAKOU*, dne 25. avgusta liftu. stran 3, 6or, ki ima nalogo, da deluje za trgovsko sbllianje z Jugoslavijo. Odbor )t sklical prvo sejo« na katero so bili povabljeni tudi jugoslovanski trgovci tn tadustrtjalci v Trstu. Ti pa se vabilu niso odzvali glede na sedanje nevarne razmere v tržaškem mestu. Odbor Je to obžaloval, na to pa se je bavfl z obnovo trgovskih zvez z Jugoslavijo. Hočejo se zavzeti za zvezo preko Reke v Jugoslavijo In stopiti v zvezo z trgovsko zbornico na Reki, ki ima rodi sklicati sejo z Jednako svrho. Ker pa obstoji nevarnost, da bi D' AnnunzHevi ar-dln' hoteli vršiti kaka nasilstva, se ie odbor obrnil do vojaike oblasti za pomoč, da se pošljejo na Reko močni karabinierski oddelki, ki bi ščitili reško trgovsko zbornico. Dobro je znano, kako mišljenje vlada v trgovskih krogih v Trstu z ozirom na obstoječe razmere, ki jih ovirajo na vse strani in neizmerno škodujejo tržaškemu prometu. Zbližanje z Jugoslavijo je tem krogom pri srcu, to radi verjamemo, ali moči nimajo, da bi pospešili sporazum z Jugoslavijo, ker prevladuje in odločuje italijansko politično kričarstvo, ki dere če treba z glavo v zid, nikdar pa ne pomisli na škodo, ki Jo prizadeva zavlačevanje jadranskega vprašanja Italiji. Tako hudo zadeti trgovski krogi v Trstu naj ne odstopijo s poti, po kateri hodilo, gotovo ie. da bi se morala uresničiti njihova stremljenja, ako bo pri reševanju jadranskega vprašanja na Italijanski strani končno delovala pamet = Razgovor med Llovd Geortreom in Gioiitrijem. Zagreb, 23. avgusta. ->Do-movinac poroča iz Bakra: V italijanskih nacionalističnih krogih se stavlja velike nade v uspehe razgovorov med Llovd Georgeom in Gioiitrijem v Lu-cernu. Gioliti ae sestane kasneje v Sa-voji še s francoskim ministrskim predsednikom Millerandorn in upajo Italijani, da Francija in Anglija no boste odobrili samo stalipč© Italije napram Rusiji, v katerem slučaju si boce Italija obdržati svobodne roke, marveč se bo pri teh razgovorih ventiliralo tudi ja-dranako vprašanje. Upati je, pravijo italijanski nacionalistični krogi, da ne bo Llovd George pristal samo na italijanskih predlogih glede izvedbe londonskega pakta, da bo torej priznal Ita-jlil vse pravice na teritorij, ki so ga okupirali Lahi, ampak, da bo tudi neodvisnost Reke priznal kot gotovo činjenico, na kateri se ne da ničesar apfe-minjati in debatirati. Do direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo ne bo prišlo, ker misli Italija rešiti jadransko vprašanje v sporazumu 3 svojimi dosedanjimi zavezniki. Na ta način bi se rešilo jadransko vprašanje v najkrajšem času in bi prišla Italija do tako potrebnega u otranjega mira. ker rešitev jadranskega vprašanja ni samo zunanjepolitičnega pomena, marveč tudi važno za notranjo ureditev razmer v Italiji. — Lepe in dobre nade goji Italija, a videti hočemo, ali bo res šlo vse po njeni želji in brez sporsmrna z nami. = V L u centu bo govori tudi o neodvisnosti Reke. To je napovedal »Messag-gero*, ki pravi, da bo Giolitti v pogovoru z Llovd Georgem govoril tudi o Reki, m sicer ne tako, kakor Je sodil Uoyd George napram londonskemu paktu, da se izroči Reka »Hrvatskic, marveč tako, da ostane neodvisna ter se torej ne združi z Italijo. Sicer zunanjega ministra ne bo v Lucernu, ali Giolitti sam lahko govori o tem problemu, ki je za Italijo bolj notranjega kot zunanjega značaja, ker zadeva velik del njenega narodnega življenja. Torej združitve z Italijo ne bo, sam veliki D' Annunzio Je ie sprevidel to, sedaj sanjajo o neodvisnosti, ki naj bi nadomeščala združitev. Razmere, ki se razvijajo na Reki, utegnejo pa ubiti tudi misel na italijansko neodvisnost = »Na Reki ni mogoče več žlvetf.« V Rim Je došia 20. t. m. reška deputacija, da se pogovori tam o bodočnosU reškega mesta. Član te deputacije dr. Springhetti Je v pogovoru z novinarji izjavil: Življenjske razmere so vedno hujše, toliko v trgovskem kolikor v prehranjevalnem pogledu. Mesto trpi pomanjkanje tn ugaša kakor luč, ko jej zmanjkuje olja. Ladje ne prihajajo, tudi z jugoslovenske strani je vse zaprto. Reka živi s svojimi rezervam!, katerih kmalu ne bo nič več. Stroški so ogromni Dan na dan je vedno več brezposelnih. Glede proglašenja svobodne reške države še ni nič določeno. D* Annunzio misli, da naj se izvrši proglas 12 septembra, na obletnico, ko je pridrl na Reko. Od pogovorov z Jugosloveni dr. Springhetti ne pričakuje nič ugodnega za reške Italijane. = Socialistične propagande med Italijanskimi vojaki sta ob dol ženi dve mladi Furlanki 151etna Julija m 171etna Geor-gna Boscarol. Prodajali sta neki AvantlJe-vi brošuri ki se sicer dobivajo po Italiil po raznih trgovinah ali v Furlanlji so te brošure tako strašno nevarne da na nikak način ne smejo med vojaštvo. Delavci so sklenili splošno stavko v Furlanijt ako se deklici nemudoma ne Izpustita iz zaporov. —_ Obtoženo bolgarsko ministrstvo. Bolgarski ministrski svet io sklenil uvesti preiskavo proti bivši vladi dr. Malinova. ker ni sklenila separatnega miru z antanto. Preiskavo vodijo delegati ministrstva notranjih del pod nadzorstvom ministra "Dimitrovo. nemlrelsfga donss-ulna. — Z Goriškega. V Kobaridu so priredili 15. t m. veselico z dramatično predstavo In petjem. UdeleJha J« bila obilna, uspeh jako dober Petje le vodil pevovod-Ja g A. Uršlč. dramatčno predstavo }e vodila učiteljica gdč Olga Mfklavičeva. Mogočno le donel ta dan pod Krnom •S'ovan na dan!« - Pred Logom na Bovškem čltaš »Osterla Flreiige!« v Logu »Nuova (talit, Osteria Roma. VenezJa in Jitfano.« Bil je tam hod brigadir, Id J« i ukazal take napise. Slično Je tudi marsikje drufodl — Justina Kodrmac iz Pevme Jt junaška mladenka Ob Soškem anostn s« It šel kopat neki vojak, k« Je neka) časa plaval potem pa so začel potapljati. Mladenka je skočila v vodo vojak« na pomoč in ko Jo prtteJ se L Makuc pomagat, sta spravila vojaka živega lz vode. — »Mio papa a rt a Murne.- Na Reko je pribežal D' Annuazijev nezakonski sin. Po Rimu ao Jo ta mladič pretepal, vlačil okoli z ničvrednimi ženskami, zapravljal ogromne svote, o katerih se je policija prepričala, da niso dobljene na pošten način, na kar Je hotela tega tička prijeti. Ali tiček je sfrčal na Reko v okrilje svojega slavnega očeta. V Rimu se ie rad pobahal: »Mio papa e re a Hume.« (Moj papa je kralj na Reki) Sedaj Je na Reki menda uvrščen med druge malopridneže in zločince, ki se nahajajo že dalje časa pri D' Annunziju. Res, ponosna more biti Italija na D* AnnunzUa in njegovo okolico. — Pri dekanu Skrbeti v Krkavcih v Istri to bili našli karabinerji, ki so preizkovali njegovo stanovanje, drobita za 340 lir, to je bil denar cerkvene miloščine. Denar so pobrali in dekana ovadili, ce5, da je pošiljal denar čez mejo v Jugoslavijo in se tako pregrešil proti odredbi z dne 16. marca t l Radi tega se je vršila v Kopru kazenska razprava, pri kateri je bil dekan črbeo oproščen. Za ovadbo ni bilo seveda nobene prave podlage in nikjer nikakih dokazov, ali dekan je Slovenec, edino zato so ga postavili pred poroto. — Čitalnica v Postojni je priredila dne 22. t m. v dvorani g. Pater-nosta koncert s petjem in godbo. — Hrvatskih Sol v Istri došli Italijani ne trpe. Včasih so polno praznih Izgovorov napram hrvatskim Šolam; včasih pa italijanski oblastniki kar na kratko povedo, da jih ne bodo otvorili. Pred kratkim je bil neki ur*r'**ni. — Dvotrninoct ▼ fWf»sl* koroške ijMMseKite fcofirfcito. Plebiscitna komlsl'a v Celovcu le izdala Paz^fas št. 2 gkde favnfh shodov v obeh conah. V ner^Sk^m besedU" bere: OffentHche F'mktionSre und fiffent-liche Angestellte. sowie iene Perso-nen, dopea dle JOotmnJsstoa mar avgusta 1920. driic|clich die Redefreiheit entzogen hat, dilrfen bel den oben erwahnten Versammlungen unter keiner Bedin-gung das Wort ergreifen. Izvzeti so od tega ter ne smejo govoriti na iav-nih shodih uradne osebe In javni nameščenci ter oni. ki jih je plebiscitna komisija označila kot nepogodne osebe. Po nemškem besedilu bi morala torej komisija prisostvovati vsakemu shodu, na katerem bi lahko vsak, ki ima glasovalno pravico v tej ali oni coni. prosil za besedo In le oni, kateremu prisotna komisija tega izre<* no ne dovoli, ne bi smel govoriti, iz slovenskega besedila pa je razvidno, da ne sme na shodu govoriti nihče, ako ga je komisija že vnaprej označila kot »nepogodno* osebo. Treba je vedeti, da so originali pisani v angleščini in so Neme! najbrž namenoma preveli ta stavek v svojo korist. Opozarjamo naše zastopnike na to malenkost, ki ima lahko nedogledn<* posledice. — O ta valuta! »Freie Stimmen« se pritožuje, da odprtje demarkacijske črte Nemcem ni prineslo vsega, kar so želeli zlasti da se ljudje onstran te bivše črte drznejo računati tri avstrijske krone za eno fugoslo-vensko! In tako preračunavajo celo vrsto plačil in cen in gonio svojo Je-remitedo zlasti tudi proti Slovenskemu Planinskemu društvu. Celovškim mogotcem bi bilo naibrže prav *n njih iskrena želja ie, da bi antantna komisija proglasila enakovrednost nemške in jugoslovenske Krone. Snloh Jim dela naša valuta silno preglavico in ob niej obupavajo, če Jim antantna komisija ne bo pomaeala. — Dvokia mera. Medzavezniška komislia ie kakor znano, prepovedala razobešanje narodnih zastav, ni pa zabranila Nemcem nabiranja denarnih prispevkov za takozvani »Hei-matsdlenst«, za katerega se le pričela pronacanda te dni v št. Vidu. — Beogradski Itetl In oleblsch rta KoroSkem. Beogradski Ifstf pri-občujeio obširna poročila iz nlebfsci1.-nega ozemlla v — Oornji šleziii. Iz koroške r*a niti besedice. Alt jim Je Šlezija bližja, kakor naša Koroška? žalosten Dofav to! Ako po malomarnosti dopisnih uradov £e ne dobe o Koroški nobenih vesti bi v$aj drobtinice lahko posneli iz zagrebške »Domovine«, ako že ne iz ljubljanskih listov. S?™o rn*io d^bre volje bi bilo treba, toda žalibog še te ni. — Pozor, trgovci! V današnjih Službenih Novfnah Je priobčena naredba gospodarsko - finančnega ko* miteja, a katero se dovoljuje uvoz vseera on era pri uvoru zabranienega bftot. firlede kaWe*a se nes^mlf! -o dokaže da Je bilo naročeno, še preden Je stopita v vell*ivo nar-rlba rm-nlstrskcra sv^ta o zabranltvl uvoz«, to le pred 23. rrarcem t. 1. Vsakdo, ki ima take naročflne pogodbe In obveznosti, mora v rok" IS dni od dneva nriobčenla te naredbe v Sbjfc-benlh Novinah pri ar^ralnl d'rekjltf carine v Beogradu vložiti % gad m-njimi dokazi podprto prošnjo. Po pre- teku tega roka vložene prijave se ne bodo sprejemale in tudi ne prijdve, ki so bile vložene brez naročbo zade-vajočih dokumentov« se ne bo ozirala Prošnje, oddane na pošti proti povratnemu recepisu vsaj petnxhti dan po pri občen ju naredbe o dovolitvi uvoza . zabranienega blaga, smatrale se bodo za pravočasno vložene. V razpisu je Istočasno z naredbo komiteja priobčen tudi postopek pri carinenju tetga bla^a. Ko ?a carinarnice prejmejo, postopali bodo pu nJem. — Vpokojeno učitellstvo. Časopisi so zadnje dni prinesli vest, da se I izdeluje načrt zakona o ureditvi plae vpokojenih učiteljev, vdov in otrok. Ako ni to pesek v oči. nai se uredi zakon, ki bo odgovarjal današnjim potrebam in ki pri prejemkih ne bo take velike razlike delal med aktivnimi in neaktivnimi, kakršna vlada, žal, sedaj. Vpokoienci imamo prav take želodce, kakor drugi. Dragima je za nas ista, kakor za one, in nihče ne bo trdil da smo manj vredni jpo-števanja. Minister za prosveto v Beogradu, ki sem pa pisec teh vrsT«^ na svoja ušesa slišal, je rekel: Prb-iemki učiteljstva se morajo urediti bolj enotno. Prav. torej enotno, da ne bo vpokojenec za dve tretjini r>n-krajšan. Zakaj bi pa učitelj, ki ie 40 do 50 let uspešno deloval, sedaj v pokoju manj prejemal nejro prejema aktiven učitelj? Tziema bi bila le pri onih, ki niso službovali polno dobo 40 let. Zakon naj bo ureien za primerno visoke prejemke, da ga ne bo treba takoj zopet krpati, da nam no bo treba vedno in vedno beračiti, kajti odločeni smo, ne prej* odnehati, da se nas primerno plačuje na žalostni večer našega zeme1*ske.?a potovanja. MerrHfafne šolske oblasti, vzemite si to enkrat k srcu! — Civilna obleka za duhovnike. V beogradskem »Balkanu* se zavzema o. Milivoi Petrovič za to. da bi svečeniki nosili navadno civilno obleko, in pravi: »Sto razlogov govori za civil, končno pa to zahteva tudi svet, zlasti pa razumnlštvo. s katereea naziranjem ie treba računati.« Petrovič napoveduje, da bo navadna civilna obleka srbskih svečenikov ie v najkrajšem času. morda že v najbližjih gotova stvar. Kaj ra naši katoliški svečeniki? Ali bodo naši svečeniki še nadalje nosili dolge črne suknje in kolarje? Ali se bodo dali zapostaviti od svojih pravosliv-nlh tovarišev? — Domača preia po Gorenjskem bi Dolenjskem. Med nase kmetsko ljudstvo se vračajo vsled nastalih razmer in sile — stare šege in navade: Od lanske jeseni sem se na Gorenjskem bavi ljudstvo intenzivno z nabavo ovčje volne, Dolenjci pa sejejo lan in konoplje za predivo. Začela se bo lepa domača preja, izdelovalo domače platno in iz tega znano domače in nad vse trpežno spodnje perilo in poletna obleka. Gorenjski kmet-planinar ima še vedno obilo ovac, ki mu vržejo lepe meterske stote volne, Dolenjec pa od pomladi do pomladi večje komplekse, nase-jane z lanom in konopljo, katerega jeseni pridne terice tro in skrbe za predivo, kakor je bilo to v naši deželi pred petdesetimi leti, ko si v vsaki kmetski hiši videl v pozni Jeseni in cel zimski čas pridno sedeti za kolovratom naše praktične kmetske predice, stare in mlade. Ej, da, bližajo se nam blaženi stari časi, ko bo ljudstvo nosilo zopet svoje platneno perilo, ki si je bo pa samo Iztkato. brez židovskih tovarn. — Usoda slovenskega literata. Med onimi, ki so morali lani na Koroškem hipoma bežati pred Nemci, je bil tudi naš pisatelj, župnik Ksaver Meško, ki je ušel »volksverovcern« ponoči napol gol. Pozneje je dobil Se en talar, ki so mu da volksverovci milostno pustili. Vsa druga obleka m perilo ie izgubljeno. Meško do danes še r\ dobil vinarja odškodnine, das! so dobili duhovniki iz pasa A. ki so sedal vendar v svojih hišah in spw vsai v svoji postelji, po 30.000 K m več. Meško. ki dela v Tinjah za prosta in kaplana, pa mora stanovati v t"jf hiši in plačevati še hrano. Iz svojih boratih prejemkov? Da. saj mu Jugoslavija, zaradi katere Je vse Izgubil, plača mesečno 90 (devetdeset* kron. Brez komentarja! —. Pričetek Solskeva let« 1920— 21 na ljudskih šolah bivše Kranjske je določen na dan 17. septembra, 15# in 16. dan pa sta določena za vpisovanje. — Hm pomožni šoti v LJubljani je imenovan za nadučitelja sr. Josip Mt-hellč iz Preddvora, za učiteljico pa gdč. MatkovlčL «— Irpremetnha v selski službi nrf *oš*n~in uradu Vefen'e. S 1. septembrom 1.1. se uredi pri kr. poštnem urad" v Velen'u dostavPame noštnlh noSflik po selškem pismonoši v sledeče vasi: T. okrai: Laze sv. 111. £flo-va. Arnače. Luznica. Sv. Andrej, i Kavče; !L okraj: Bevče. Soodnii ša-* lek. Paka, Konovo; ID. okraj: Zabr- đe, Podkraj. Podgorje. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelje. Iz tega razloga se opusti z 31. avgustom t, L poštna nabiralnica Sv. Ilj pri Vele* nju. — Kuhanje žganla. Ker so leto* v Sloveniji. Slavoniji, po Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini češotje in slive dobro obrodile. Jih boda mnogo posušili, velik del pa porabiti tudi za kuho žganja slivovice. Pone* kod se je s kuhanjem že pričelo. — Grozdje se je po Dolenjsken: vsled zadnjega deževja znatno »napelo«. Trebalo bi mu zdaj še 8 do 10 tednov prav gorkih suhih dni. Ampak naj ima jesen še toliko sladkega vina. znane vinske pijavke in železniška sekcija v Beogradu ga nam» bodo že »skisall«! — Popis motociklov, blciklov to triciklov. Ministrstvo za vojno *a mornarico je odredilo z odiokom a dne 12. maja 1920, F. Dj., br. 672. da se na podstavi člena 72. zakona o ustroju vojske izvrši popis motoci« klov (motornih koles), blciklov in trt'' ciklov. V to svrho se nozivlialo ljub-« ljanski lastniki motociklov, bicikl, in triciklov, da v dobi od 25. do 28. avgusta osebno ali pa pismeno naznanijo število in vrsto svojih motociklov, biciklov in triciklov mestnemu voja* škemu uradu v »Mestnem domu«. — Kdor v določenem roku ne naznani svojih motociklov. biciklov in triciklov, se kaznuje z denarno globo, v slučaju neizterljivosti globe z zapo^ rom. — Popravi! Pri našem nedelj« skem listku »Iz dnevnika starega šoU skega nadzornika« je izostalo avtor« jevo ime: Vilko Mazi, strokovni uči' telj v Ljubljani. — Trotoar v Kometiskega 'Jlld In na Resljevi cesti so pričeli te dni popravljati. Prenovitev je bila tu Ze zdavnaj nujno potrebna, ker je bil asfalt ves zbit in razjeden in hodnik poln jarkov in jam. Mestni stavbni urad pa naj malo pregleda tudi osta-! le hodnike po mestu, ki so v enakem stanju in tudi nujno potrebni temeljite poprave, na primer na Frančiškanskem mostu v Selenburgovi ulf* ci itd. — Pri Konsumrr! zadrugi v Gornjem gradu so neznani tatovi odnesli manufakture v vrednosti mnogo tisoč kron. Vse izsledovanje je bilo dc sedaj brezuspešno. Kdor tatove lzsle> di, dobi nagrade 4000 K. — K umoru inženirja Kefla. b Maribora nam javljajo: Včeraj po* poldne ob 5. se je vršila sodna obduk< cija umorjenega inženirja Keila. Obdukcija je dognala na vratu razne pe< ge in ugotovila, da je nastopila smrt vsled zadavljenja. Drugih notranjip poškodb se na truplu ni moglo kon< statirati. Tudi aretirani nadporočnii Vučetič ima razne poškodbe in zlom* Ijene prste na levi roki. iz česar a« sklepa, da se je med obema vršfl obupen boj brez orožja. Aretirani nad poročnik je danes izpovedal, d| ga je inženir Keil prvi napadel in sunil v trebuh. O nadaljnem poteku bo* ja ne ve ničesar. Ob četrt na 7 zve* čer se je danes vršil pogreb inženir« ja Keila. Polkovnik Vučetič Je bf pred vojno v LJubljani poveljnik 27< pehotnega polka. Umrl Je v Ljubljai nI. Njegova rodbina je bila nemška^ — Velik vlom v Mariboru. U Maribora nam poročajo: V noči oi sobote na nedeljo so doslej še neznar ni vlomilci vlomili v trgovino kotlar« j a V. Welsa na Trgu svobode tet odnesli 48.000 K. Lastnik V. Welsi je v soboto dopoldne dvignil vsoto v banki ter jo zaklenil v navadni mlz< nlci. Na mizi sami Je pozabil ključ!, tako da je bilo delo vlomilcem zefo olajšano. Vlomiti Jim Je bilo treb* samo vrata v trgovino, s ključem %c nato odprli predal, pobrali denar hi odšlL_^.-^ Kultura. •— Glasbena Matica. Vpisovanje rojen rev v k on -e rva torij in v el as beno *o lo se bo vršilo od L do 15. septembra lzvzemši nedelje In praznika vsak dan od 9. do 12. ure is popoldne od 3. do 5, ure v pitami Gl. Matice, Gosposka ui 8. T. Vtprejemni izpiti ta vstop v kon-servatorij in v dramatično Šolo se bodo vršili v dneh 10., 11. in 13. septembra, — Breznik. Večerno znborenje Save. V komisijski založbi Ig. pL Klein« myara & F. B. je iršla kompozicija sq klavir: Joa. Fr. Breznik, Večerno žubo< renje Save, ki te dobi v knjigo tržni cai? po ceni K 7.—. — Revija »Gosposvetsld Zvon-, DruStvo >Goaposvetski Zvon< bo od ca* sa do ftasa izdajalo revijo pod nasloven >Goaposvetski Zvon«. Vsebina članko* In razprav se bo nannčala na narodnoet* ne rajpmore na Korofekcm. Prinašal b<; tudi stvari iz zasedenega ozemlja. Vm pesnike in pisatelje in narodne delave4 prosi »Gosposvetski Zvon«, da blagovo lijo avoje prispevke za 1. itevilko poi slati tajniku, dr. Val. Rožiču do 15. c;* tembrn -o5f,>- 7e1e-Tr»iid — Pozdravni večer skladatelju rnjili Adamiču je priredilo v soboto, 21. t m pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v velik dvorani Narodnega doma." Dvorana ie bili do zadnjega kotička zasedena in ko h vstopil skladatelj, mu Je priredilo zbran* 4. stran. »SLOVENSKI NAKOU*, dne 25. avgusta LV20. 193. štev. občinstvo prisrčne ovacije. V imenu pevskega društva ga je v lepem nagovoru pozdravil podpredsednik in pevovodja g. Zor-ko Prelovec ter mu izročil diplomo častnega članstva. Nato ga je pozdravil predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. Andrej Pape. Moški zbor je zapel Adamičevega »Vasovalca« in je prirejalo občinstvo skladatelju burne ovacije. V imenu kamniške t Lire« je pozdravil skladatelja njegov prijatelj g. Binder. Mešani zbor je zapel nato Adamičevo skladbo: »Hribi še beli so«, nakar mu je v imenu pevskega zbora izročiJa gdč. Kumen lep šopek. Ženski zbor je zapel Adamičevo: »Fantu«. V imenu primorskih Slovencev je nagovoril skladatelja adjunkt g. Josip Cvek, nakar je mešani zbor zapel krasno Adamičevo skladbo: »Svatbo na poljani« ob sprernlje-vanju klavirja. Oktet pevcev ie zapel nato še Prelovčevi pesmi: »Zapoj mi pesem, dekle« in »Rdeče rože«. V kratkem nagovoru se je ginjen zahval«! za presrčne pozdrave skladatelj, zagorav!}a?.->Č, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje moči v prospeh in povzdigo našega petja in glasbe. Viharno ploskanje In vsklikanje je sledilo njegovemu govoru in je občinstvo v dvorani zapelo »Lepo našo domovino«. Končno so se na odra zbral" pevci vseh zastopanih pevskih društev in zaorila fe po dvorani tužna: Buči, buči, morje cdri-jansko. Gospod Zorko Prelovec se je zahvalil zbranemu občinstvu za lepo počastitev našega po dolgih letih vrnivšega se skladatelja in zaključil večer. — Propagandni odsek za zlet So-Ikolskepa Saveza $HS v Mariboru, prosi •za vrnitev nabiralnih pol. katera bo se isvoječasno vposlala na Sokolska in druga narodna društva, rvrdke in privatne !osebe, ker je rok za vrnitev ze potekel [in. ker mora propagandni odsek svoje Iračune se prrtd zletom zaključiti. Nabi-. ralno pole z denarjem vred se pošljejo na propagandni odsek ali pa na zletno pisarno v Narodnem domu v Mariboru. — Vadba redovnih vaj za člane Sokola v Ljubljani, ki se udeležijo pokr » jinskega zleta v Mariboru, se vrši v četrtek, dne 26. t. m. in v petek, dne 27. t m. v telovadnici v >Narodnom domu«; vsakokrat ob S. uri zvečer. — Sokol 1. Kedovno vaje se vršijo v sredo, četrtek in petek od 18.—19. ure zvečer, v telovadnici na Ledini. Za brate izletnike v kroju obvezne. — Sokol II. opozarja svoje članstvo, ki se je priglasilo za izlet, v Maribor, da d vi sme proti pologu lo K ialetne in vozne izkaznice pri bratu Milko Kr »-pežu na Jurčičevem trgu, ki sprejema naknadno prijave še do \šievši 27. t. m. — Župni trolientaški zbor Ljubljana I. V petek, dne 27. t. m. ob 20 uri na Planirju trobonta^ka vaja. obvezna za Sokola I.. Sokola II., Moste in Bte-panjfl vas. Za slučaj slabega vremena odpade vaja. Na zlet v Maribor je prinesti rogove sabo. — Telovadno društvo Sokol« na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 0. septembra 1920 društveno javno telovadbo na prostoru g. Lenarčiča. — So^ol I. ponovno opozarja članstvo in bratska društva na društveno javno telovadbo, ki se vrši 8. septem-bra na Kozlerjevem vrtu! Zdravo! k TnrlsfJfes In sport. — Obvezni lahko - atletični trening vpelje L. nogometni podsavez za včlanjena društva počensi s 25. t. m. Treningi se vrše v*ak° sredo ob pol 19. uri na prostoru S. K. Ilirije. Udeležiti *e jih mora vsak klub z najmanj sedmimi člani, ki so morajo vselej točno ob pol 19. ura primerno opremljf*ni javiti na športnem prostoru. Klub, ki bi se odredbi ne pokoril, zapade srlohi in ne sme do poravnave globe igrati nobene javne tekme. L. X. P.__ nq|niiw11e poročilu* BESEDE DVEH liRŽAVNIKOV. LDU Luzern, 23 avgusta. (D. kor. ur.) Švicarska bmtjavna agentura javlja: O po^janjih med I lovd Georgem in Gioli".ijcrn se je izdal uradni komunike. V tem komunikeju se najprej ugotavlja Dopolno soglasje med angleško in italijansko vlado glede potrebe kolikor mogoče hitre vzpostavitve miiu na vsem svetu. Zmagovalci v svetovni vojski naj pokažejo pri izvršitvi mirovnih pogodb zmernost in naj izvedejo pogodbe lojalno. Obe vladi upata, da se glede izvršitve versailleske mirovne pogodbe v vseh še ne rešenih vprašanjih udejstvi sporazum, ki se je dosegel v Spaji. V prvi vrsti pa se mora vzpostaviti mir med Rusijo in ostalim svetom, sicer Vo vedno težko ozračje ogrožalo svet. Angleška in italijanska vlada sta podvzeli korake, da vzpostavila zvezo med Rusijo in ostalim svetom. Vsled tega je obžalovanja vredna, da hoče sovjetska Rusija navzlic nasprotnim izjavam vsiliti Poljski pogoje, ki so v nasprotju z nacionalno neodvisnostjo Poljske. Oba ministrska predsednika sta se izjavila za samostojno in neodvisno Poljsko. Nedopustljiv je pogoj, da ne sme voliti parlamenta in svoje vlade ves poljski narod, temveč da je to dovoljeno samo delu naroda, kakor za- hteva to točka 4 pogojev sovjetske vlade. Ravnotako se ne more sprejeti pogoj, da se bo poljska vojska rekrutirala samo iz enega dela meščanov. Drugi del bi bil pri tem izključen iz armade. Odredba takih pogojev je v nasprotstvu z dogovori Kamenjeva z angleško vlado. Po- 1 gajanja z vlado, ki ne drži svoje besede, postajajo nemogoča. Rusija je odklonila predlog angleške vlade. Ako Rusija nadaljuje vojno na Poljskem, ni nobeni svobodni vladi mc-goče, priznati oligarhijo svojetske i vlade ali se z njo pogajati. Svet zahteva mir. Mir pa je le mogoč po popolnem priznanju svobode narodov/Trajajoči nemiri onemogočujejo razvoj poljedelstva in industrije ter izmenjavo blaga in izdelkov različnih držav. Celo civilizacija je ogrožena po petletni vojni. Angleška in italijanska vlada sta edini, da so potrebni vsi mogoči napori, da se odstranijo sedanja nasprotstva med narodi. KONFERENCA ZARADI VALUTt. Beograd, 24. avg. Tukajšnja bov-za je na željo finančnega ministrstva sklicala za jutri konferenco trgovskih in bančnih strokovnjakov, da se posvetujejo o reorganizaciji dt-vizne centrale, o prodaji in nakupu deviz in o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z valuto. Sodba teh strokovnjakov bo služila za direktivo finančnemu ministrstvu. Na konferenco so pozvani tudi zastopniki iz Zagreba in Ljubljane. (Kdo Uredn.) MARŠAL JOFFRE V BEOGRADU. Beograd, 24. avgrusta. Jutri pri- spe semkaj francoski general Joffre, znani zmagovalec v bitki ob Marnt leta 1914. Vrača se iz Bukarešte. V Beogradu ostane dva* dni. Regent Aleksander ga sprejme v posebni avdijencu Regent poseti tudi vojvodo Mišića. BORZE. j LDU Zagreb, 23. avgusta. Devize: Beroiin 205—207, Italja 490—500, London 345—0. New York 105-106, Pariz 710 do 715, Praga 169—175, Švica 1600—0, Bukarešta 220—0. — Valuti: DoUrji 102—106. carski rublji 128—136, francoski franki 672—0, naoleondor 380—3$8, nemSke marke 200—203, romunski te ji 22?-235. italijanske lire 485—495, čeho - slovaške krone 0—172. LDU Coria, 23. avgutta. (CTU) Borza. Devize. Berlin 11.70, Holandiia 196, Ncw York 603, London 21.68, Pariz 42.75, Milan 27.90, Bruselj 45.45, KodanJ 89. Stockholm 123, Kristiarrfja 89, Madrid 90.70, Buenos Aires 230, Praga 9.50, Beograd 23.50, Zagreb 5.S0, Budimpešta 2.35, Dunaj 2.60, avstrijske žigosane krone 2/>0. Poizvedbe. — Našla se je v Hribarjevem gaju zlata ura. Lastnik jo dobi proti najdeni« ni v opravi >Slov. Naroda«. Izgubila se }e v soboto ob pol iS. nr! od Gradišča do glavne pošte lepa boa Pošten najditelj naj jo proti dobri nagradi prinese k g. Hribar na Rimsko cesto St. 6, Dne 23. avgusta ob 5. sera Izgubfla srebrno uro v etuiju iz Tivolija do železniškega prelaza. Prosim proti nagradi jo oddat! na upravništvo Slov. Naroda. Glavni urednik: Raslo Pustoslemšefi. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. Pridno proda" več v»g°nov» Pr°- DUlUlU UilS, dam. Ponudbe s ceno za 100 kg Iranko vagon na upravo Slov Nar. pod Bukova drva/6358 6358 tenje. Upitati na Ivan Sterman, poste-restante Čakovec. Medjimurjc. 6363 Mmm biša s rosestvom, b iohov St! zemlje, v bližini sevniške postaje. Poizve se pri Jakob Božiču, mesarju v Trbovljah. 6346 Drndam« VT^n0 miz0 s štirimi rlOUCSfTl • stoli, meden lestenec -za elektriko, rezbarski stroj (Laubsa-;ge) na nogo, Čopova ulica 20 111 Ljubljana. !!! Pozor za Maribor!!! Prodam: 2 lepi ruti za gorenjsko narodno nošo. Čopova ulica 21/III Ljubljana. Mam Sta LllM Hn knke eiBbiji 1919 %*£^z pod »Zagreb «392« na upravništvo Slovenskega Naroda. 6392 fUnAiiiMtn 2 en0 s°b° kuhinjo ManOVcnjE in delom vrta v pritličju, se zamenja z istotakim ali ve-Čiim v drugem ali tretjem nadstropju. Ponudbe pod .Nadstropje 6399° na upravništvo Slov. Naroda._6399 Išče se soba s hrano ali brez hrane za gospodično Če mogoče v bližini obrtne šole. Ponudbe pod »Srbltflja 17/6400« na upravništvo Slovenskega Naroda. 6406 trstje za sSe iziS in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročilih znaten popust Steiner Anton, Linblfana, Jeranera ulica J3, Trnovo. 4256 : CEMENT t Roman S'Hkai Portland dobavlja ,AVA' Laško. BIn službo kot sobarica. ^ Ponudbe pod .Sobarica 6395" na upravništvo Slov. Naroda. 6395 Jacqnst se proda. Cena K 500. Ogleda se Florjanska ulica 21 pri F. Šafran. 6398 Hupi se dilnik 6403" Naroda. že rabljen štedilnik Ponudbe pod .Stena upravništvo Slovenskega 6403 Prilino 1000 klor zadnta žice pripravna za telefonsko napravo in 500 izolatorjev se proda takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6407 Um MU v kaki restavraciji ali hotelu. Nastopim lahko takoj. Ponudbe pod .Natakarica f>395* na upravništvo Slov. Naroda. 6396 Biamla t^šSx dobro ohra-l^eOOCi S" njen zimski moški povišnik, obleka in žametasta ženska obleka. Cigsletora nlica 1, Tli. nadstropje desno. 6393 Takoj stanovanje z 2 sobami dobi kupec lepe hiše z vrtom v Rožni dolini. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 6383 Harmonij dobro ohranjen proda. J. Žirovnik na Bleda 5._6371 IffO M °kroglo betonsko železo proti ulc bC takojšnjem nakupu : 8—10 mm premera 2 toni, 14—IS mm premera 6 ton, 30 mm premera 2 toni. .Oferte loco vagon Maribor, Splošna stavbena družba d. d. Maribor. 6336 Spretnih korespondentov oziroma strojepisk %ttCe banka. Ponudbe pod »Banka 6356' na upravo Slov. Naroda._6356 Oddani koncesijo za restaoracljo v najem v Ljubljani. Ponudbe na Anon-čni zavod Drago Beaeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 6394 Spretnega provizijskega zastopnika za železninsko stroko, ki je v Jugoslaviji dobro vpeljan in ima prima reference Sprejme prvo\T3tna tvrdka. Ponudbe pod: „Tftotitfg and verlasalieh 7457« na Rudolf Mosse, Wien L Seilerstatte 2. 6386 21nni nngflfltifl z vsem inventarjem se Kl]! filUBilfI radi odpotovanfa po ugodni ceni prodista. Natančna pojasnila daje ivan Drofetnik, gostilničar Poljčane. 6314 Lovci, pozor! Na prodaj je lVi leta star, lep fermač fnsica), deloma dresirana. Na ogled pri Oalletu, Zg. Sf«ka 1. 6355 Mm B ifii razmer troo-vlns. stiiilm UFS^£2!*2 njive 1 travnik v lepem kraju 15 minut od žel. postaje. Naslov pove uprav. Slov. Naroda 6348 Ef iftVl&t* ":ve v:ste stiskalnica za lUaHIT olje, jako praktična, lastnega izuma, ki se priklopi na navadno mlinsko kolo. Proda se stroj za obsevanje pšena in jeSprenja. Proda se vse po ugodni ceni radi pomanjkanja prostora. Pojasnila daje Pavel Sedej, Javor-olk\ Gorenjsko. 6370 Do 500.008 kom. ^JT^5£- zidanja in sicer: 250.000 kmd. veliki in 250 000 kmd meterski format. Cena franko Ljubljana. Veliki format 1550K, meterski format 1480 K za lO^O komd. Ponudbe pod Šifro copeka 500.000» na uprav. Slov. Naroda. 6382 Damske klobuke najnovejše mode ima po jako nizkih cenah v zalogi. Sprejme stare damske in molke v preoblikovanje letošnjih modelov tudi v Čiščenje in barvanje. J. Stemberger, DonaJakA otstt t, II., dvor. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 la apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Ava, tovar. L t ako. al aleali! (M Soda bikarbonal Slaščičarji in medičarji zahtevajte cene i Drogerija Sanitis, Ctiit. Zahvala. Za vse izraze sožalja, izraženega nam ob priliki bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Mihaela Stare se prisrčno zahvaljujemo. Prvorazredna tvornica orodja i strojeva za proizvodni! orodja za Zagrebačku podružnicu stručnjaku silo tehnički izobraitnog trgovca ili komercialno iskusnog inZc- nira, jugoslavenske ili čehoslovačke narodnosti. Ponude pod šifrom .Tvarnlca omaja' bi Meljmrtltl prtmttti, novinski i SgfeSDi zars* d. 4. a Zagreta Ilica 21. 6380 traži lfMilini na G°reniskem mahno noss-RclIlKI stvo 2—5 oralov s hilo in skednjem. Pogoj: blizu železnice in brez posredovalcev. Litija ob Savi, Konrad Koribut. 6359 Sdtevalni stroj. (Burroughs selbstschreibende Additionsh masehine) proda 3testna hranilnica Celje. 6165 Zamenjam f akof svoje sta to vanjo v Ljublfajd ob stoječe iz treh sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, elektiično razsvetljavo in vrtom za enako v Mariboru. Dopise na poštni predal štev. 18, Marftar. 1400 nja (Bar.dmes-ser- Spaltmaschinc) ta 2 vešča posluževati se stroja za rezanje mesa (Ent-fleiscbmaschine^ kakor tudi več kožarskih pomočnikov, vajenih dela pri apnu in obdelovanju (Žurlchtung) se sprejmejo. Ponudbe na Tvornicu koža i cipela A. Jakil d. a*. Karlovac. 6308 Waea?«4 *aK* Poštna uradnica JKCSeCna SOOa, premeščena v Ljubljano, zamenja s prvim septembiom lepo zelo čisto meblovano sobo s posebnim vhodom v Mariboru z enako v Ljubljani. Snažnost predpogoj. Ponudbe pod »Peštoa uradnica,, Maribor 2 postao tefeče. 6367 TrosMtiK MbiT ulnskih sodoD in drugih predmetov se vrši vsled opustitve obrti v nedeljo 29. avgusta 1920 ob 4. uri popoldne pri Mariji Pohani iaiesnberk 23. 6391 Zenitna ponudba! Oficir sa 4000 kiuna mesečno plate, 168.000 semijiita, 72.000 kruna novaca, zdrav, 38 god. star, štedljiv bez mana, ima 2 velike dece, želi poznanstvo sa devojkom aH udovom do 40 god. starosti sa ili bez dece, i sa večjim na kakvim premoženjem radi ženitbe, jer misli, da ostavi službu 1 trguje. Ponudbe slati rekomandlrano postrestante glavna poeta Maribor pod Slfrom ,Ljika".6349 Št 1«878, XHI. ref. 6316 Razglas. Dne 25. avgusta 1920 se bo na prostovoljni javni dražbi prodalo 8310 klsjr. sst*lBejea oila M8mpetioru. Dražba ss pnene ob 9. uri dopoldan v skladišču, Cesta t nestni log št. is. Metla! auaiiirtt ]|BU|tual, dne 1^. avgusta 1920. livuiiiaaiftaujfji s prakso, vešča tesnopisja in strojepisja slovenske in nemške korespondence se sprejme takoj ▼ tovarni vtlfaMo Bate pri Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim eitkti uts^sifcii materijal, bsjtoMka lesne, razH-Un žessui sw!artN fei rm> Gjorgje Grujić Btagrač, inklta «L 15. CLAVMA ZALOGA CTTBEBSR SV. PETRA CESTA6. - LJUBLJANA - TCLCf:lNTCRURaSl52at [ na prodaj. Limitirane ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. Ma-telič, Ljubljana. 6320 Sapun za pranje 63% mastnih primjesa, opet prispio* te nudja dok zaliha traje po K 18.— 1 kg postavno skladište Zagreb, franko sanduk Norbert Welss. H BakačCM ulica 4. Trtclim br. 7-33. Nora partija gonilnih iermenov doSla. Dobavlja: „DrjvaN lesna trgovska la industrijska đelslsfca druitia Maribor. Fotografil Plošče: Agfa, Kautf, Herlango vseh velikostij in raznih znamk. Kemikalije: razvijalci, hksirne soli, tonfiksirne z in brez zlata, ojačevalci, razredčevalci, bron-kali, sulfit, soda. natr. bisulfit, kalij metabisul-fit, amoniumpersulfat, metol, metolhydrochinon, glvcin, artol, brenzkatechin, i. t. d. DroffertJ« „SantraaM Colje. Naznanilo. Naznanjam, da sem prevzel od tvrdue e. Heinrihar. lesna Industrija, Škofja Loka, zastopstvo ta prodajo in polaganje parketov. Priporočam se torej za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih deščic, katere imam vedno v založi. Delo solidno. Cene konkurenčne. Prevzamem tudi vsa popravila ifl Struženje starih podov. — CiHl PHmosać, Aisaritro is sougsjije parke« tc v, Lf ubijana, Trnovastl pristn 4. Amerikansko maiinsko ulje cilinder ulje auto ulje Alžirski Francuski i grčki kolofonij Sfljese, #a|f Oiasst nudja uz naj jeftinije dnevne cijene sa skladišta u Zagrebu. MEHI IBS. mm i i. Imi Teli. /-33. 143331 5280