i Izhaja vsak dan popoldne. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Nsodvisen političen list. ----------—..-n ' — Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. - Telefon 44. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ; | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | l Račun pri poštnem čele uradu št 13.633. | Zakon parlamentarizma Je tak, da se v iz vestnih položajih more znajti tudi še tako fantastično sestavljena večina na ministrskih stolcih. Ako idejna večina noče ali ne more prevzeti vladnega krmila, postane to pač cenena trofeja onega, ki se mu posreči proglasiti kterikoli mixtum compositum za Izraz javnega mnenja. Tedaj vzniknejo vedno oni slučajni, rekli bi loterijski kabineti, ki imajo na obratni strani rojstnega lista obenem napisan tudi že »par-te«. Oni so nekakšno tehnično sredstvo8 ki ga je treba upravnemu šefu uporabiti, da potek parlamentarnega življenja najde zopet svoj naravni tir. Novo naše ministrstvo je naravnost idealno. Ono združuje — čeprav v nepravilnih proporcijah — vse jugoslovanske narode, vse vere in vse glavne politične tabore, je toraj heterogena tvorba par excellence. To še ni, da bi moralo biti samoobsodba. Novejša zgodovina pozna dosti pestrih kabinetov, ki so doživeli visoko starost in izvedli uvaževanja vredne načrte. Saj imamo baš sedaj priložnost videti, kako stoji fierriotov kabinet trdno sredi viharjev, ki vejejo iz desničarskih krajin. Ali je kakšna večja antiteza nego ona med so-cijalisti in radikali ter levičarskimi republikanci? Na jedni strani kolektivistični program, poostren vsled komunistične konkurence, na drugi pa zastopstvo francoskega kmetskega prebivalstva in malomeščanstva, teh najzagri-zenejših pristašev zasebne imovine in odločnih nasprotnikov vsakterega soci-jalizačnega poskusa. Le da zahtevajo takšni položaji izredno izvežbano parlamentarno diplomacijo. Kajti tu se spremeni vse v taktiko, v kompromisno izrabo slehernega dejanja in vsake besede. Ali bodo ti Vesenjaki, Petroviči in Hrasnice za daljšo dobo mogli ostati gospodarji razburkanega položaja, ali bodo njih dejanja vsaj en mesec odolela opozični kritiki, je vprašanje, na ktero vidimo splošno zmajevanje z glavami, ki ga pa tu rajši ne načnemo, ker v politiki že jutrišnji dan lahko dokaže, da smo bili krivi proroki. Tudi program je lep, in čeden; invalidski zakon, zemljoradniški krediti, obrtna banka, novela k uradniškemu zakonu in razni zakoni v korist delavskega in kmetskega stanu. Minimalnejši Pa t aprogram že ne more biti, zato, ker obljublja prav vsem stanovom nekaj, kar pri sedanjih finančnih razmerah tudi v petih letih ni izvedljivo. Da ostane v zunanji politiki pri starem, bi morala Proglasiti tudi čista radičevska vlada, kajti zunanja politika je vendar le v Majhnem obsegu odvisna od volje kte-rihkoli ministrov, ona je doma z mednarodnimi pogodbami, leži v pravcu trenutnih položajev in notranji dinamiki državnega življenja, je toraj Ninčičeva Politika. Da so Korošci in Spahi prisegli na ustavo in jo obljubili čuvati, je logično, ako so hoteli prevzeti vlado (kdo Pa si more to misliti drugače?). Ce se bodo čutili silne dovolj, in bodo to smatrali za potrebno, bodo lahko ustavnim potom spreminjali ustavo, ne da bi si dovolili kake protiustavnosti. Nič, prav nič ni toraj izrednega na tem ministrstvu nego to, da se je njegovo rojstvo zdelo nekterim izreden dogodek. Še začetkom tega stoletja so se zaklinjale pri sveti Marxovi bradi vse socijalistične stranke, da se ne znajdejo nikoli pri zeleni mizi z zastopniki buržu-jev. Poskusili so. Bilo je nekaj ogorčenih protestov, deževalo je kongresnih zaobljub, danes pa so postale koalicije socijalistov, klerikalcev in industrijskega meščanstva že tako samoumevna stvar, kakor vse, čemur se človek privadi. Čim večkrat in za čim daljšo dobo se združijo — četudi prisiljeni od trenutnih položajev — zastopniki centrifu-'Zalnih smeri v naši državi k skupnemu delu, tim prej bodo prišli k spoznanju, da temelje toli razkričana nasprotstva Velikim delom na glupih fikcijah, od katerih so nekatere brez kritike podedovane, druge pa izmišljene v politični dnevni borbi. In to bi bila velika prido-bitev za nadaljno zdravljenje našega '»arlamentariima. V tem sodelovanju se 40 Že sam po tebi vstvaril stvaren wo- Prva sela nove vlade. B e o g r a d, 29. julija. Ker so bili tekom včerajšnjega dne v glavnem vsi dogodki končani, se je pričelo po prisegi in sprejemu funkcij normalno delo nove vlade. Vsi ministri so že včeraj popoldne sprejeli funkcije, tako, da so lahko prišli na sejo vlade, ki se je pričela ob 4. in trajala do 6. To je bila prva seja ministrskega sveta, pri kateri so bili prisotni vsi razen dr. Hrasnice, ki se ne nahaja v Beogradu. Po tej seji je bil izdan sledeči komunike: »Na seji ministrskega sveta dne 28. t. m. je sklenil ministrski svet: 1. da se skliče narodna skupščina, 2. da ministri izdajo okrožnice vsem uradnikom, v katerih naj jih posebej opomnijo na vestno izvrševanje zakonov in čuvanje miru in reda, 3. da ministri utrdijo v svojih resortih stanje. kakršno je bilo ob prejemu resor-tov, 4. da mora vlada posebno važnost polagati na uradniški zakon in zakon o pobijanju korupcije, 5. da minister pravde podvzame vse mere za revizijo reparacij in ukinjenje sekvestrov. V ukazni^ komitet so določeni sledeči ministri: Pečic, Kulovec, Behmen in Nastas Petrovič. Na tej seji je bilo govorjeno tudi o merah 'za saniranje privatnih kreditov. V Beogradu, 28. junija 1924.« Beograd, 29. julija. Na sestanku ministrskega sveta niso mogli definitivno določiti dan sestanka narodne skupščine. Skoraj gotovo se bo skupščina sestala v sredo 6. ali v četrtek 7. avgusta. Prav tako še ni končno rešeno vprašanje kandidature za predsednika narodne skupščine. Kot kand. za predsedništvo se omenja Dragotin Pečič, minister gradbe. O tem vprašanju in o izpopolnitvi podtajniških mest in resorov v vladi bo sklepala bodoča seja vlade. Radiievci in nova vlada. Izjava dr. Mačka. Izjave Nikole Paška. Beograd, 29. julija. Včeraj popoldne od 3. do 4. je imel g. Maček sestanek z Davidovičem. Po sestanku je g. Maček izjavil novinarjem sledeče: Na vsak način je jasno, da bomo podpirali to vlado, ker smo se skupaj borili, da vržemo vlado g. Pašiča in zlasti pa še, da g. Pašič več ne pride na vlado. Kajti drugače sploh ne bi imel ves naš boj pomena. Podpirali ise enakega pomena na platnu več metrov ■l-rokem. Godbe 90. igrale in klicali so: Nie A’ieder Kriegl — Danes pa Je bilo v celem Tiestu nešteto shodov z enakim namenom ,n po shodih demonstrativen pohod po Ringu. Kako vse drugačni shodi in obhodi bi bili včeraj in danes, da so zmagale centralne sile. Težko si je predočiti. kaj W bilo z aami, kako bi Nemci praktiškl izvedli svoje velikonemške načrte, ki 90 jih širokoustno objavljali v mnogih brošurah: »Most do Adrije, od Hamburga do Bagdada!« V vseh teh deželah nobene češke ali slovenske Sole, nobenega slovanskega lista, ne gledališča, ne njihovega jezika v uradih, proč s parlamentarizmom, trda nemška pest naj vlada tako dolgo, da bo zlomljen vsa« odpor.« — Tako bi Nemci tudi zavladali, zato naj kar lepo molče in se ne pritožujejo, da se jim »osebno v Jugoslaviji gode krivice. In da so zmagali, kako vse drugačna bi oila usoda premnogih politikov, državnikov In generalov. Klicali bi jim hozano, častili bi Jih za bogove, mala nebesa bi jim privoščili že na tem svetu, dočim Jih po izgubljeni vojni pes ne povoha in mnogi so žalostno poginili v pozabljenosti ta celo v revščini. Zaradi zanimivosti in v osveženje spominov na to težko dobo svetovne vojne oglejmo sl nekaj glavnih korlfej bivše monarhije: Poveljnik protlruske armade A u f f e n -berg je dosegel pri Komarovu tako slavno zmago nad Rusi. da so mu dali poleg odlikovanj in redov še naslov von Kom a rov. Ali zavistniki 90 privlekli na dan neki njegov zastarel pregrešek, da so ga pahnili v ječo In potem v pokoj. Zdaj živi brez pokojnine na Dunuju in se preživlja s tem, da pi?e svolt spomine in priložnostne danke v časopis« Generaloberst A r z je tri leta držal fronto proti Rusom In Rumunom. potem je bil do konca šef generalnega štaba, a po prevratu je postal nakrat inozemec in živi brez penzlje, ki mu je nihče noče priznati. Tudi v naših krajih dobro znani general Blažil Schemua je por< Komarovom hrabro zmagal v prlč3tn h bojih pri Zamož-ci. Ali ker je po pravici kritikov a I svojega divizijonarja nadvojvodo Petra Ferdinanda, so ga spodili v pol oj že leta 1915. Po prevratu mu penzlje niso več plačeval! in živel ie s tem, da Je po ma'em prodajal svojo ogromno knjižnico. Leta 1920 ga je zabela kap. Svetozar B o * o e v i č je bil končno naš človek STb po duši ln telesu. S svojim adjutantom |e govoril vedno srbski. Kako Je vodil neznatno armado proti Italiji na Soški fronti, je velik zrodovinski dogodek Umrl le pregnan Iz domovine v Celovcu. — Nihče laših politikov ni prišel na misel, ali ni Imel poguma, da bi o pravem času spregovoril l njim zaupno in resno besedo: kako se bo njemu in nam obnašati za slučaj ki Je res nastal koncem oktobra Da «mo bili ž njim na čistem, kako vse drugače bi bila končala vojna na Plavi In na zapedu Soče. Ne bile bi se dogodile tiste brezgiavostl, ki mo jih v svojo zgodovinsko sramoto do-fivel! prve dni novembra. Danes bi bili vse irugače na konju — Mož nam Je zapustil leovržne dokumente o dvanajstih ofenzivah ia Soči, in že zato ni zaslužil takega konca v nemškem Celovcu! V Celovcu hira v pozabljivosti znani general P o t f o r e k , za sarajevskih dogodkov vojaški šef v BosnL Morda se imamo njegovi nerodnosti zahvaliti, da smo danes ml to. kar smo. Spomini na pretekle čase 90 naredili iz njega melanholika, ki gre polagoma smrti nasproti Leta 1920 je umrl generaloberst Ter-sztyansk>. grd aristokrat, ki je smatral vojaka za kanonenfuter; brezoDziino ie gnal ljudi v smrt tudi do zadnjega moža, če je upal na zmago. Najodličnejša glava med vsemi generali je bil brez dvoma zdaj 72 let stari feld-maršal C o n r a d von Hetzendorf. On je eden tistih vojskovodij, ki je moral nositi vse grehe visokorodnlh domišljavcev. V marcu 1917 ga Je Karel odlikoval z velikim redom M. T.. ali odslovil ga Je kot šefa generalnega štaba. Prevzel je vodstvo armade na Tirolskem, ali še pred koncem je šel v pokoj, ki so mu ga radi dovolili. Zdaj živi na Dunaju in piše v časopise in napisal je že več debelih knjig svojih spominov, podprtih z dokumenti. Njegove knjige so dragocen prinos k zgodovin! velike svetovne vojne. V Švici žive: feldmaršal Friderik, feld-maršal Evgen in ogrski nadvojvoda Josef. Ta poslednji je bil poveljnik v Romuniji in je bil tako fanatičen, da je sam s puško drl v sprednje vrste In strelske jarke kot običajen vojščak. — Po oadcu komunistov Je bil on pozvan, da naredi na Ogrskem red. Ali moral je oditi, ker so velesile in mala antanta zahtevale, da mora zapustiti svoje važno mesto, kajti niso mogle trpeti tam člana Habsburške hiše. Generaloberst Josef Ferdinand se je bil izkazal kot pod komandant pri Komarovu, potem kot nasledn k Auffenberga od Gorile do Lublina, ali končal Je s porazom pri Lucku. Poveljnik nemške armade von Lis-singen je zahteval, da ga mora avstrijsko vojno vodstvo odpoklicati, kar se Je tudi zgodilo. Feldmaršal Kčvvesz živi na Dunaju. Maokensen ga je spravil na poveljniško mesto proti Rusiji in Srbiji in je Imel vedno STečo. Tu živi tudi feldmaršal K r o b a t i n, vojni minister od L 1912 do 1917. — On je zgradil ogromno novo vojno ministrstvo, na katerem se blišči napis: sl vIs pacem, para bellum! On Je hotel že davno pretrgati zvezo z Italijo ln napovedati ji vojno, ali diplomati so mu preprečili načrte. On je bil tisti, ki je prvi uporabil motorne možnarje 30.50. Na koncu Je bil poveljnik koroške armade. - Njegov prednik feldmaršal Franc Mohr, častni meščan celovšld, živi v Rodaunu pri Dunaju. Feldmaršal BŠhm’ Emolli. poveljnik druge armade. Je bil zavzel Lvov 22. junija L 1915. radi česar je hvaležn.. mesto Imenovalo glavno ulico po njegovem Imenu In sicer »na večne čase«, ki so pa trajali le do novembra 1918 Generaloberst Danki živi v Inomostu. Zmagalec. pri Krasniku je postal poveljnik na Tirolskem. Leta 1918 so ga čez noč odslovili, ker je bil nasprotnik majske ofenzive, ki se le bila skuhala v glavi tedanjega prestolonaslednika Karola. Generaloberst Pflanzer-Baltln živi na Dunaju. Velja! le za najsposobnejšega vojskovodjo V Bukovini je delal čudeže z malo armado prot! veliki ruski presill. Poslali so ga v Albanijo potem, ko je zopet zavzel prelaz Užok v Karpatih. Feldmaršall. Szurmay se je posebno izkazal pri Limanovu in prelazu Užok, da je dobil red M. T. in plemski pridevek »de Uzsok«. Leta 1917 je postal honvedski minister. — Bela Kun ga je vtaknil v ječo. Zdaj je ravnatelj neke gradbene banke. — Njegov prednik generalob. Hazal živi deloma na Dunaju deloma v Budimpešti. Feldmaršall. Peter Hoffmann je bil po svoje organlzoval takozvano »Truppe Hoffmann«, s katero je držal vso rusko armado v Karpatih in prešel v ofenzivo v Galiciji. Živel je na Dunaju in 9. maja 1923 padel poleg vojnega ministrstva v neko jamo In na posledicah umrl. Med svetovno vojno je bil med vsemi avstrijskimi generali najbolj znan Franz Hčfer, dasl ni bil nikjer na fronti On je bil namreč podšef generalnega štaba In le podpisoval uradna vojna poročila. Umrl je leta 1918, leto pozneje njegova žena, pisateljica dosti dobrih romanov. General Wurmb, poveljnik na Piavi, je umrl 1921. — Zadnji vojni minister Rudolf StOger-Stelner. znan posebno dobro na Gorenjskem. je umrl 1921 v Gradcu. To so po priliki glavni matadorji stare monarhije za svetovne vojne. Skoro vsi so doživeli najhujše razočaranje, kar jih sploh more prinesti zrelemu možu usoda. Mogočni napol bogovi so končali ali še končujejo v pozabljenju in celo v mizerljl Ali sl je mogoče zamisliti še kaj hujšega za take, v sijajnih tradicijah vzrastle glave? — Danes jim ostajajo le še spomini na sijajne čase, na velikanske upe in zatrdna pričakovanja le še lepših hi sljajnejših dni. — Žalostna je usoda mnogih takih rodbin, vzgojenih v do- mišljijah ln sijaju; marsikatera hčerka se ni naučila nič resnega, in danes prodaja meso, ker nima nič duha v glavi. Bivše ekscelence, pred katerimi so se pripogibali tisočeri hrbti, so postale nakrat neznatne ničle, ki so prihajale ponižne in sključene pred marsikatera vrata... Tragika usode! Ali iz te tragike se je rodila naša svoboda, naša osvobojena domovina more gledati v srečnejšo bodočnost, ako bomo znali kovati nenadno srečo. Ali lahko rečem, da se nam ves svet čudi, kako majhne ljudi so našli pri nas tako veliki časL Ali bo kaj kmalu bolje? — Rečem pa s tistim Francozom, ki je poslal domov poročilo o taki veličastnosti naše domovine, o takih njenih zakladih In naravnem bogastvu, da je vsi m ki se tu repenčijo, ne bodo mogli uničiti A. G. Londonska konferenca. AMERIKA VODI. Osredje vse konference tvorijo brez dvoma Amerikanci. Šele privoljenje Amerike, da se pritegne reparacijski komisiji ameriški delegat, je spravilo londonsko konferenco v tek. In čeprav vodijo glavni boj s Francozi Angleži, stopijo vendarle v odločilnem trenutku na njihovo mesto Amerikanci, ki prisilijo s svojimi trgovskimi argumenti Francoze stalno do popuščanja. Samo v dveh pozicijah nočejo Francozi ničesar popustiti. Glede železničarjev, ki da morajo ostati v Poruhrju in pa glede repa racijske komisije. Francozi pravijo, da morajo biti v slučaju stavke v Poruhrju vedno pri roki francoski železničarji, ker bi bila drugače okupacijska armada ogrožena. Pripravljeni pa da so, da imajo francoski železničarji prav iste dolžnosti in pravice kakor NemcL Amerikanci so nato spravili Francoze v nemalo zadrego, ko so jih vprašali, kaj da bodo storili, če bodo stavkali tudi francoski železničarji, kar je pri njihovi popolni enakosti z nemškimi železničarji s sigurnostjo pričakovati Čeprav pa so Amerikanci najbolj merodajni gospodje Londonske konference, vendar nočejo Angleži v nobenem oziru pokazati, kakor da bi imeli pred njimi rešpekt. Z javnih poslopij vise sicer ameriške zastave in priznava se tudi z vso odkritosrčnostjo uspešnost Amerike, toda na drugi strani se Angleži pedantično ogibajo vsemu, kar bi se moglo tolmačiti kot klečeplazenje pred Amerikanci. Nasprotno s ponosom povdarjajo, da so ameriških uspehov veseli, vsaj so to uspehi anglosaksonske rase, torej Angležev. OPTIMIZEM NARAŠČA. V pondeljek se je vršila plenarna seja Londonske konference, na kateri so bili sprejeti sledeči trije važni sklepi: Poročilo o gospodarski izpraznitvi Po-ruhrja je bilo sprejeto neizpremenjeno. Enako je bilo usvojeno poročilo juristov o povabilu Nemčije na konferenco. Angleški ministrski predsednik je bil pooblaščen, da povabi Nemčijo na konferenco, kakor hitro se mu to zdi umestno. Končno je bil sestavljen odbor pravnikov, ki naj uredi razlago Dawe-sovega poročila tako, da ne bo v nasprotju z Versajsko pogodbo. Uspešnost plenarne seje je zelo pomnožila optimistično razpoloženje. To tem bolj, ker se je pričela borba med bančnimi skupinami Kakor javlja namreč »Chicago Tribuna« sc snuje nova bančna skupina, ki je manj nepopustljiva kakor Morganova. Zato bo ta teden v znakn konkurence dveh bančnih skupin. Da odgovarja vest čikaškega lista resnici, se vidi iz tega, da je bil Franciji že predložen ugodnejši predlog. Optimistično razpoloženje je tudi zelo utrdila izjava samega Morgana, ki je pred odhodom v Evropo izjavil novinarjem, da bo spor med ameriškimi bankirji in Francijo skoraj uglajen, ker ne zahtevajo bankirji nobenih političnih garancij, temveč samo finančnih. Zahtevajo pa, da se zavezniki med seboj sporazumijo, da bo tako režim, ki se ima ustanoviti v Poruhrju,'osiguran. FRANCOSKI POGOJI ZA IZPRAZNITEV PORUHRJA. Macdonald je poslal Herriotu in The-unisu pismo, v katere mvprašuje, pod katerimi pogoji bi bili Francozi in Belgijci . pripravljeni izprazniti Poruhrje. Herriot in Theunis sta se nato sporazumela na sledeč odgovor: 1. Ker se tiče izpraznitev Poruhrja samo Nemčije, Francije in Belgije, zato se ne more te- ga vprašanja razpravljati na plenarni seji London, konference. 2. V nobenem slučaju se ne more izvršiti izpraznitev preje, dokler ne dobita Belgija in Francija za to kakih koristi. NEMCI NA KONFERENCI. Prihod Nemcev se pričakuje v četrtek. Nemci bodo pozvani na plenum konference samo v tem slučaju, če je bil dosežen sporazum med zavezniki, če bi Nemci sprožili vprašanje izpraznitve Poruhrja, potem bi se Francozi temu zoperstavili, ker je v razpravi sa-mo Dawesov načrt. Kitajska in Rusiia. Poročali smo že o 'govoru sovjetskega zastopnika na Kitajskem o odno-šajih Rusije do Kitajske. Njegov govor je izzval živahne komentarje. Po poročilih sovjetskega tiska pozdravljajo kitajski listi z velikim entuziazmom novega kitajskega sovjetska poslanika v Pekingu, sodruga Karahana. List »Da-van Bao« pravi celo: »Mi pozdravljamo poslanih a Karahana ne samo v imenu Kitajske, temveč tudi v imenu vse vzhodne A?ije, ker polneni to imenovanje sijajno stran v zgodovini kitajskega naroda. Kadar gledamo delovanje odurnega imperijalizma in njegova kruta dejanja, tedaj šele razumemo, kako velika razlika je med dobrimi in slabimi narodi.* In v resnici, kitajski listi imajo vzrok, da hvalijo sovjete. Evo, kaj so vse sovjeti zapravili. Mandžurska železnica je definitivno zapravljena- Kar ni uspelo Japoncem po zmagoviti vojni, to so dobili Kitajci od sovjetov rastonj. 25 let dela je izgubljenega. Mongolija, ki je vedno simpatizirala z Rusijo, ker je v njej našla edino oporo proti kitajskim grabežljivim generalom, je izročena znova na milost in ne- milost pekinškim generalom. Velika dežela je s tem za Rusijo za vedno iz* gubljena. Vse ozemlje ob Mandžurski železnici je bilo vsled kolonizacije skoraj popolnoma rusko. Danes je vse to prebivalstvo brez zaščite in moralo se bo izseliti. Vsa ruska trgovina ob železnici mora propasti, ker so kitajski trgovci sedaj gospodarji položaja. Kako velika je izguba Rusije, se vidi iz sledečega: Skoraj milijon kvadratnih metrov puste zemlje, ki je štela komaj dve do tri stotisoč nestalnega prebivalstva, je bilo vsled dela ruskih kolonistov pretvorjeno v kulturno zemljo. Posledica tega dela je, da šteje danes ta zemlja 13 milijonov prebivalcev in da je samo žetev žita vredna letno skoraj pol milijarde rubljev. Vse to delo je sedaj izgubljeno. In kaj dobi Rusija? Nekaj sovjetskih diplomatskih uradnikov je dobilo možnost, da živi v Mandžuriji, dela pa ne bodo imeli nobenega, kajti ruski trgovec, ruski kolonist ne bo imel obstanka v Mandžuriji V resnici! Kaj ne bi Kitajci hvalili sov* jetov! Slovanski svet. Češkoslovaška. Izpremembe madžarske politike, šovinistična politika madžarskih meščanskih strank doživlja v zadnjem času na Slovaškem vedno večje neuspehe. Tako piše glasilo mad?arski'.i agrarcev tednik »Nep Ujsag«, da bo razcepljenost madžarskih strank pospešila agrarno gibanje. Madžarsko ljudstvo da hoče imeti gospodarsko fun-dirano politiko, ono hoče imeti v Češkoslovaški svojo domovino in hoče videti dejanja. mesto samih Obljub. Njegova narodnost ni v Češkoslovaški ogrožena in ravno tako tudi ne njegova vera. Madžarsko ljudstvo Češkoslovaške noče nobene izpremembe obstoječih razmer. Še odločnejše govori »Kassai Naplo«. ki imenuje politiko sedanjih madžarskih strank kot reakcionarno. Polagoma prihaja torei iztreznenje tudi med madžarske vrste in sanje o stari slavi krone sv. Štefana postajajo vedno bolj samo — sanje. POLJSKA. Novi vofni zakon. V poljski zbirki zakonov je bil objavljen novi poljski brambni zakon. Vojna služba traja odslei dve leti, razven pri artiljeriji in konjenici kjer traja vojna služba mesec dni dalje. V rezervi so vsi moški do 40. leta, v črni vojski pa do 50. leta. Vojaška obveznost se pričenja z 21. letom, v slučaju vojne pa z 19. letom. RUSIJA. Davki In nežetev. Ker Je v nekaterih krajih nežetev zelo velika, so prosili od te elementarne nesreče prizadeti kraji za odpis davkov. Proti temu pa so ostro nastopili komunisti, ki so izjavili da Je davke na vsak način treba plačati. V tem letu ne sme biti niti ene gubernije, kjer se ne bi davki do pičice natanko vplačali pišejo sovjetski listi. Vsaka gubernija mora plačati natančno tisto vsoto davka, katera Ji Je predpisana. Kadar razsaja glad, tedaj si naberelo veriž-niki denar. Naj se ga Jim odvzame. Tako olepšujejo komunisti svojo davčno strogost. Stvar seveda ni popolnoma taka, kajti kadar je nežetev, tedaj Je bogastvo gubernije padlo in zato ne more vplačati gubernija Istega davka, ko pa ob dobrih žetvenih časih ln naj gromadljo verlžnlkl denar ali ne. Veliki rtiskl slikar Ulja Jeflmovlč Rje-pln praznuje dne 6. avgusta svojo šestdesetletnico. Vesti o njegovi bolezni so neresnične. C. Golar: Bolna Sena. Siv somrak se je razprostiral pod poletnim nebom, jutro še ni pogledalo izza lesov in skozi okenca v nizko kmečko hišo, kjer se je dramil kmet Ambrož na nizki skrinji, ki jo je sinoči pogrnil z debelim suknom ln legel nanjo. Lene sanje so bile v njegovih očeh, vzdignil Je glavo ln široko zazdehal. Bolele so ga kosti po vsem telesu, zato je bil nejevoljen sam nase, ker Je mislil, da v pijanosti ni našel postelje in tako prebil noč na trdem pokrovu. Zaklel je Jez-uo ir. zamolklo. V tem zasliši v nasprotnem kotu pod uro. ki Je enakomerno tolkla svojo pot, težko dihanje In ječanje. Zdaj te Je zdramil popolnoma ln spomnil se Je svoje belne žene. Sklonil se Je pokonci In poslušal Slabotni vzdihi so žalostno plavali po izbi in zdelo se je, da vstajajo sence lz kotov, temne in tihe sence, ter prihajajo k bolni kmetici, In potem se zopet razbeie in škodoželjno skrijejo na vse strani Skoraj ga Je btfo strah bi ves siv In bled je bil njegov obraz, ko Je stopil k postelji Zglavje Je bilo obrnjeno od okna In ■ videti Je bilo samo temno stvar, ki se Je ločila od belih blazin in včasih nenadoma zadrgetala, ln čuden glas se Je odtrgal od tam. Nagnil se Je nižje ln zagledal grenko razvlečena usta, motno belino vlažnih oči ta razkuštrane, potne in umazane lase, ki so se prijemale čela ln visele po licih. »Polona!« Poklical Jo je tiho in glas se mu je tresel. Bolnica se ni ganila, samo hropenje Je za trenutek prenehalo, kakor bi poslušala. tPotoM. aft ti ie hudo?« Vzdihi so bili močnejši ln so prihajali kakor odsekani, stresalo se le vse telo, da je škripala postelja. Položil ji je roko na čelo, a jo urno zmaknU Čelo je bilo mrzlo in neprijetno mokro. Njegov strah se je večal in začel se je skoraj nehote odmikati od postelje. Poklical je deklo: »Marjana i« Dolgo je klical, predno se Je prikazala, zaspana In razmršena, v spodnjem krilu ln goloroka, napol golih prs. »Ona umira!« je šepnil z ostrim povdar-kom. Kakor da je slišala te besede, je bolnica zastokala glasneje in nato ječala dolgo in »JojI Kje je sveča z Višarij?« Dekla je pritekla radovedna k postelji in ves čas zapenjala srajčnik. Njena lica so bila rjava in trda in osuplost je gledala lz oči. »Kaj-ne, Marjana, umira?« Kmet Je pogledal deklo ln ko Je videl njene bohotne prsi, se ji je približal ln jo prijel za ramo. Dekla se ni umaknila ln je srepo gledala bolnici v obraz. »Seveda umiral Kje pa Je tista sveča? Ali ni bila v miznem predalu?« »Hitro, hitro, Mariana, ali ne vidiš, da Jo že pot obliva? Precej bo pri kraju! Ali sl jo našla?« Dekla je prihitela s svečo in Jo stisnila v roke bolnici, ki Je pretrgoma sopla ln so ji bolestno drgetale prsi. Ali prsti niso hoteli obdržati sveče In so se razklenili drug za drugim ln skoraj bi se užgala postelja. »Joj, joj, Joj! Marjana, sama glej, da bo lepo, mirno umrla, meni se mudi v trg k maši. Nedelja je in potem grem naročit ra-kev. Ti pa glej, da ji bo zvonilo, kot se spodobi. Z vsemi tremi naj Ji zvoni, ln dolgo.« Ambrož se je med tem napravljal s vod*, ki ti io j« pUatkal v obraz, *l je zinil lica In vrat ter nato stopil k postelji, kjer je ležala bolna žena. Pri kraju Je gledate izpod nje rjuha, potegnil jo Je k sebi in sl obrisal mokri obraz Dekla je stala ob vzglavju In svetila. »2e pojema,« je dejala malomarno. »Oh, kakšna nesreča, kakšna nesreča. Saj pravim!« Ambrož je mrmral ln sl hitro otrl rjavi obraz, ki je zdaj gorel v črni rdečici »Zdai pa mislim, da bo kmalu, že sope bolj poredko in tudi slišati Je ni več kakor poprej.« »Le vse naredi, kot sem naročil, zdai grem,« je dejal kmet pri vratih. »Pa umij jo tudi in preobleci! Pa naj tl kakšna baba pomaga! Sovčkuija že utegne. Ji bomo pa dali polič moke za to!« Ambrož Je zaprl vrata za seboj, a čez trenutek se Je vrnil kakor da je nekaj pozabil, ter zabičil dekli: »Veš, s tremi naj jj zvoni, nočem, da bi kdo kaj rekel V nedeljsko obleko Je pa ni treba preobleči. Za Božič je imela novo, ln bilo bi jo škoda. Delavno vzemi pa io pre-grni s frišno rjuho!« Zaprl Je vrata ln vzdihnil: »To so križi ln skrbi! Kaj vse moram prestati s to žensko l« Zmajal je z glavo ln v naglici jo je zagledal pred seboj, kako ie bila pred tremi dnevi vsa višnjeva v obraz, zabuhla In grda, ko Je padla s klopi, kamor se Je zavlekla lz kuhinje. Dekla Je vpila na pomoč, a ona je samo grčala in tiščala pene. Prenesel jo Je v posteljo to ponoči Je pljuvala in ječala, da je bilo groza In potem se ni več zavedla. »Na, zdaj Je pa umrla,« »v...... ■ Naj- bolje bo, da grem sam k cerkovniku in jam naročim, naj Jt avooh Na videz žalosten in potrt, se Je ustavil pred nizko kajžlco In zavpil proti okroglim okencem: »Boštjan, ali spiš?« Boštjan ni spal, zakaj mahoma se Je zaslišal zategnjen, hripav glas: »Ho-ho!« In v oknu se je prikazala zmTšena, koščena glava, napetih žil na čelu in dolgih ušes. »Hudiča,« Je vzdihnil Ambrož, »zvoniti bo tTeba.« »Ho-a zares? Bom pa!« »Ona ml Je umrla. Saj pravim.« »Beži kam!« Je osupnil cerkovnik. »A da je res? Kaj ji je pa prišlo na misel?« »Je že čisto mrtva! Nič se ne zave ln krega se tudi ne več.« »Potlej je pa že res. Bom pa stopil. Ali z dvema?« »S tremi ji daj, naj se vrag obesil Ako že mora biti, pa naj bo!« »Res Je taka!« Ambrož Je odšel. In ko je bil že prav sredi pota, odkoder se je odpiral lep pogled na dolino, vso zeleno in solnčno, kjer se pretaka Sava v žarečem toku, so zazvonili zvonovi. Ambrož se je oddahnil in snel klobuk: »No, čast BoguU Hitro ln veselo je šel v trg, a mesto k maši, Jo Je zavil k Tramčaku. Id je točil vino v plavi hišici, stoječi ,tlk bele ceste. Ko se Je napil in potolažil In razodel pivcem svoje bridkosti, je šel naročit rakev. Šele okoli poldneva se je vrnil domov Pijan ln pogumen. Odprl Je duri In skoro bi se bil zgrudil znak: Njegova žena ie sedela m ooitalU in ledU žgance. Politične vesti. = »Vreme« o postanku nove vlade. — Ugledni radikalni beograjski Ust »Vreme« piše: Po odločitvi radikalnega glavnega od* bora se je kriza razvijala z neobičajno W' trostjo in preko vsakega pričakovanja I« sinoči završlla s sestavo nove vlade. Tako hitra rešitev je bila mogoča samo zato, ker so se vse člnjenice že za časa trajanja krize vsestransko proučile in je bila vsaka možna kombinacija presmotrena z vseh strani. Poleg tega le odlok radikalnega kluba onemogočil vlado Ljube Jovanoviča. Kralj pa se je že naprej izjavil, da noče volitev. S tem je tudi odpadla volilna vlada Pašič-Prlbiče-vič. Kot edini parlamentarni izhod Je bila zato samo vlada bloka, pa čeprav se je do-sedaj vsled Radičevih avantur odklanjala. Govorilo se je tudi o Izvenparlamentarnl vladi vojvode Stepe Stepanoviča ali Balug-džiča. Ker pa bi se s tem suspendiral parlamentarizem, se te kombinacije ni Izvedlo. V radikalnih krogih se Je tudi govorilo o volilni homogeni radikalni vladi, ki bi morala biti izborna. Ker se je Izjavil glavni odbor proti vsakemu sporazumu s strankami bloka, je morala odpasti tudi ta kombi-nacija = Novo vlado se po Beogradu sodi različno. Pristaši demokratske stranke 90 jo seveda pozdravili z navdušenjem. Sedanja opozicija pa Ji v splošnem prorokuje hiteT konec, ker da Je zveza z radičeve* brezupna. Med radikali pa je mnogo tud* takih, ki odkrito obžalujejo, da ni prodno stališče Jovanoviča. VeliV- del Beograda Pa upa, da bo sedanja vlada z vstopom Jovanoviča razširjena. Najbolj so ogorčeni se* veda samostojni demokrati. Izjavljajo, “J se bodo z najostrejšimi sredstvi borili prOjJ novi vladi. Poudarjajo tudi. da velja m®0 njimi In radikali sklenjen sporazum tudi ** čas, ko so v opoziciji. = Prva odredba nov epa notranjega nlstra je bila. da le naroči! vsem podrejenim oblastvom, da strogo pazilo, kdo o* bi hotel zapustiti Jugoslavijo. Naredbo tolmačijo kot napoved senzacljonelnih proti' korupcijskih procesov. = Kongres Džemljeta v Skoplju. Kongresa se je udeležilo 50 delegatov, central' ni odbor stranke in vseh 14 poslancev. P° poročilu verifikacijskega odbora se Je razvila ostra debata paradi nekaterih poobta-stil. Končno Je bilo sklenjeno, da pregleda verifikacijski odbor še enkrat vsa polnomočja ln potem poroča. Seja je bila nato zaključena. Popoldne je verifikacijski odbor po hudi debati verificiral 57 polnomočij, dočim je trem udeležencem priznal samo posvetovalni glas. V razgovoru z dopisnikom »Vremena« Je dejal Ferad beg Draga, da je prepričan, da bo kongres popolnoma usvojil njegovo stališče ln obsodil dosedanje delovanje Kenan Zije. Na dnevnem redu kongresa so sledeče točke: Organizacija dobro-tvornlh društev, okrepitev organizacije, stališče poslancev ta njihov medsebojni sporazum, debata o sedanjem političnem položaju, zlasti z ozirom na morebitne volitve. = Norveška vladna kriza. Dne 16. septembra leta 1921 Je bil na Norveškem sprejet protialkoholni zakon Ta zakon ni sicer popolnoma prepovedal alkohol, ker Je W1 uvoz nekaterih vin dovolj e ti. Vseeno se zakon ni obnesel. Tihotapstvo se Je silno razvilo ta ves zakon je postal pravzaprav H*" zoren. To dokazulejo najlepše sledeče M** vflke: Leta 1921 je bito zaplenjenih 17.000 litrov špirita. Leto dn! kasneje Že 93.000 litrov ta v letu 1923 je to število naraslo na 197.000 litrov. Vlada Je hotela zato ta ''akon ukiniti ta se Je pri tem sklicevala n* vo, da bi se državni dohodki potem P©* '»ožili za 30 milijonov norveških kron, ka; tori denar pospravijo sedaj tihotapci. Kljub tamu pa je parlament odklonil vladni predlog z motivacijo, da se mora o ukinitvi zalima izreči ljudstvo potom posebnega ro-renduma. Vlada je vsled tega odstopila novo vlado je sestavil Movvlnkel, ki >• i tvreje zunanji minister Avstrijski kancler dr. Selpel Je Praz"?: val dne 23. julija svoj 25 leten mašnisra jubilej. Nemški kancelar Mari Je sklenil, da« vrne nemškemu cesariu vsa nieeova vJn*. Dnevne vesti. OBČINSKE VOLITVE V MESTIH IN TRGIH MARIBORSKE OKOLICE. Maribor. 29. julija. Bližamo se avgustu in septembru, ki bosta meseca občinskih volitev v naših me-itih in trgih. Stranke se na predstoječo borbo pripravljajo že dalje časa, vendar pa stoji vsa borba več ali manj v znamenju nemčurske in nemške nevarnosti. Posebno v večjih mestih in trgih je ravno ta nevarnost diktirala formo raznih strankarskih kombinacij pri sestavljanju volilnih list. V Mariboru, političnem, kulturnem in gospodarskem centru naše oblasti se je že zgodaj spomladi dosegel sporazum med vsemi narodnimi slovenskimi strankami, tako, da bode vložena s te strani samo ena lista, na kateri bodo po gotovem proporcu zastopane po svojih kandidatih SLS, JDS, NRS, NSS in SKS. Druga lista bo nemška In nemčurska, tretja socialistična, četrta pa — lista Zagorskega. Po sedanjem volilnem imeniku ima Maribor krog 7000 volilcev. Udeležba gotovo ne bo znašala več nego 70 lo 80 odstotkov in ker slovenski blok lahko mirno računa na vsaj 3000 glasov, mu je relativna ali pa celo absolutna večina zagotovljena in s tem seveda tudi popolna zmaga. V Celju, drugem našem največjem tnestu se bo bila huda borba med obstoje-5imi strankami, ker bodo nastopile večinoma samostojno. Skupno listo bodo postavile samo napredne stranke JDS, NRS, NSS in SKS, SLS gre v volilno borbo samostojno, ravno tako socijalistl in Nemci ter nem-čurji. Verjetno je, da si bo napreden blok priboril relativno večino in zmago, ker SLS v Celju ni močna, socijalistl bodo pa izgubili mnogo svojih starih glasov na korist nove nemško-nemčurske liste. V Ptuju je bil ravnotako kakor v Mariboru dosežen sporazum med vsemi slovenskimi narodnimi stTankami. Na skupni listi bloka bodo pristaši JDS, NRS, NSS in SKS. Njej nasproti bosta stali lista Nemcev In nemčurjev ter lista socijalnih demokratov. Ker bodo kakor v Mariboru in v Celju socijalni demokrati mnogo izgubili na račun Nemcev in nemčurjev, se bo v Ptuju bila glavna In tudi precej ostra borba mea Slovenskim blokom in nemčurji Lprayln Nemcev-volilcev je v Ptuju komaj kakih 20). Treba bo mnogo borbe in naporov, da »e prepreči katastrofa. . V Slovenski Bistrici so demokrati z nekaterimi drugimi sklopili zvezo z manj zagrizenimi nemčurji in jih tako ^ raz-cepili. Zagrizenejši nemčurji imajo svojo listo, ravno tako tndi socijalistl in SLS_ Prerokovati je tu težko, verjetno pa je, da bodo skupine zveze, SLS in nemčurjev precej enako močne. V Konjicah bo težka borba med naprednjaki, SLS in nemčurji, ki so precej močni. V Šoštanju so demokrati sklopili sporazum z nemčurji, nacijonalisti pa so proti tej zvezi postavili svojo nacijonallstl-Uno listo. Razen tega gredo tam y boj SLS tn socijalistl. Ostra bo borba tudi v Sloveni-g r a d c u med Slovenci in Nemci, oziroma nemčurji. Nemčurska nevarnost je zelo opasna. V Št. Lovrencu na Pohorju je slovenska stvar pokopana. Skušal se je doseči kompromis, po katerem bi bila vložena samo ena lista in bi torej niti ne prišlo do volitev. Po tej kombinaciji bi imeli Slovenci večino in župana, toda pristaši SLS so malo pred definitivnim sporazumom izjavili, da ne gredo skupaj z nacijonalisti in tako so' bile vložene tri liste SLŠ (avtonomistična), nemčurska (gospodarska) in socijalistična. Naprednjaki so zamudili termin. Zmagali bodo nemčurji, ker je SLS v trgu selo šibka. V Marenbergu se volitve ne bodo vršile letos, ampak drugo leto. Dela se na ko — in z uspehom — da se postavi na eni strani skupna lista vseh Slovencev, tudi so-cijalistov, na drugi pa bodo ostali Nemci in nemčurji. Slovanska zmaga bo v tem slučaju zasigurana. V Sv. Lenartu in Sv. Trojici v Slovenskih goricah se bo bila borba med naprednjaki, SLS in nemčurji. „ V Središču so vložene liste JDS, SKS in SLS. Tu so demokrati odklonili zvezo z SKS. Drugod se bo bila borba večinoma med naprednjaki in SLS, a bodo prišli skoro povsod v poštev seveda tudi nemčurji; vendar kot čisto nenevarna manjšina. Razen v Sv. Lovrencu na Pohorju bodo torej, kakor je upati, ostal! nemčurji povsod v manjšini. Razočaranja pa, kakor povsod v politiki, seveda tudi tu niso izključena. — Osebna vest. Za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani je postavljen g. dr. Lojze Pirnat. — Za pisarja vežbenika v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topoljščicl Je nastavljen Vinko Bernik. — L kongres Zveze slovanske agrarne mladine bo v dneh od 5. do 7. septembra v Ljubljani. Ker se o kongresu v slovenskih listih ne poroča, prinašamo podatke o namenu in organizaciji kongresa iz češkega »Venkova«. Iniciativo za kongres so dali Cehi in sicer njihova Osrednja mladinska organizacija. Cehi so tudi aktivno sodelovali pri kongresnih pripravah. Glavni namen kongresa Je, da se spoznajo slovanski temljoradniki in da se s tem pripravi tla za osnovanje vseslovanske zemljoradnlčke zveze. Kakor poroča »Venkov«. se bodo Cehi udeležili kongresa v lepem številu. Po kongresu prlrede Cehi ekskurzijo po Jugoslaviji in sicer preko Dalmacije, Bosne in Hrvatske. Stroški za potovanje so proraču-njeni na 1200 čeških kron za vsakega posameznika. — šolske lekarne. Prosvetno mlnistr-itvo je izdalo nalog vsem šolam, da si še Pred začetkom bodočega šolskega leta nabavijo male šolske lekarne, ki jih je priporočilo ministrstvo narodnega zdravja. — Na naslov zdravniške zbornice. Po Ljubljani in drugih krajih Slovenije se v zadnjem času govori, da umirajo ljudje v najlepši dobi vsled zdravljenja po neki novi metodi terapije, ki obstoja v vbrizgavanju takozvanih Čudodelnih injekcij. Pacienti, ki uporabljajo to zdravljenje, prenašajo težke muke,' mnogi od njih pa tem injekcijam tudi Podležejo. Zdravniški parere se v tem slučaju glasi: »Zastrupljenje organizma«. Ker trpi od teh govoric ugled zdravniškega sta-nu m ker se tudi občinstvo zelo razburja, mislimo, da je dolžnost zdravniške zbornice, da nastopi in prepreči nadalino tako zdrav- Ljubljana, 29. julija. Ijenje, če je to v resnici nevarno ali pa da z zadostnimi pojasnili zatre te govorice. Upamo, da ne bo zdravniška zbornica našega apela prezrla. — Odškodnina za pokradene denarne pošiljke. Glasom odredbe Glavne kontrole se nadoknadi iz državne blagajne oni denar, ki ga pošiljajo privatne osebe v denarnih pismih po pošti, a je med potjo po roparjih pokraden. Povračilo sledi seveda le v slučaju, ako se dokaže, da Je bilo denarno pismo uropano. — Poziv cvetličarjem in lastnikom vrtov in nasadov v Sloveniji. »Jadranska Straža« priredi dne 2. in 3. avgusta t. 1. mornariške dneve na Bledu. Med drugim je na programu tudi cvetlični korzo na jezeru. Ker potrebujemo v svrho okrasitve čolnov mnogo cvetlic in zeknja, obračamo se na vse lastnike vrtov, nasadov in posebno na cvetličarje z vljudno prošn’j, da darujejo cvetlic in zelenja v kolikor večji množini in dokumentirajo s tem svoj patriotizem in ljubezen do domovine in vladarske hiše. Imena vseh darovalcev objavimo v časopisih. S posebno prošnjo se obračamo na Maribor. Darovalci izven Ljubljane naj blagovolijo poslati svoje prispevke naravnost na občinski urad Bled, oni lz Ljubljane in okolice pa na glavni odbor »Jadranske Straže«, Turjaški trg 3/II. do petka dopoldne, ker se popoldne s prvim vlakom prepeljejo na Bled. Za darove se zahvaljuje glavni odbor »Jadranske Straže« v Ljubljani. — V sanjah videl tatove. Nedavno je bila pri trgovcu s steklom Martonu v Sarajevu izvršena velika tatvina raznega nakita. V zvezi s to tatv no je zanimiv telepatski slučaj. V času, ko je bila tatvina izvedena, se je prebudil najmlajši sin Mar-tonov, ki je spal v svoji posteljici. Ko se je prebudil, je začel zelo jokati. Povedal je očetu, da se mu je sanjalo nekaj strašnega, vsled razburjenosti pa ni mogel povedati kaj. Sele naslednji dan, ko je Marton prestrašen vzkliknil: — Meni je ves nakit pokraden? —, je deček odgovoril: — Da. meni se je o vsem sanjalo. — Nato je otrok pripovedoval, kako je videl dve ženi (povedal je imena) in dva moška, ki so s ponarejenim ključem odprli vrata In pokradli nakit ter nekaj gotovine. Ostalih stvari se niso dotaknili. Po izvršeni tatvini so se vlomilci sestali na hodniku In eden za drugim odšli na ulico. Tako so se dogovorili na hodniku, da ne vzbude suma. Interesantno je, da je policija že poprej, preden je zvedela za to otrokovo Izpoved, aretirala neko ženo, katere ime je deček navedel 12 svojih sanj. — Podivjan bik. Te dni je Beograd doživel novo senzacijo, ki je povzročila beo-grajčanom precej strahu. Na ulicah se je nenadoma pojavil podivjan bik. Prestrašeni ljudje so po telefonu klicali na pomoč žan-darmerijo in policijo, nekateri celo notranje ministrstvo. Preko dve uri je letal bik po ulicah in nikdo se mu ni upal približati. V neki ulici je zdirjala žival skozi odprta vrata v neko dvorišče, a od tu v stanovanje, odkoder je silila pri zaprtem oknu ven. Slednjič je bik obstal in neki mesar mu je zadal z nožem smrtni udarec v vrat. , — Ornig v Varaždinskih Toplicah. Znani vodja bivših štajerskih renegatov, izdajatelj zloglasnega »Štajerca« in bivši ptujski župan Ornig, ki je ob osvoboienju pobegnil v strahu pred ljudsko sodbo v Avstrijo. se je letos zopet ojunačil in prišel na obisk v Ptuj. Mislil je, da so Ptujčani že pozabili nanj, pa se je zmotil. Pod njegovim stanovanjem je že prvo noč pokalo in Ornig se Je takoj zjutraj izgubil iz Ptuja. Trdilo se je, da se je vrnil v Avstrijo, vendar pa se nam sedaj poroča, da se nahaja še vedno v naši državi, in sicer v kopališču Varaždinske Toplice, kjer ga obiskujejo tudi razni sedanji voditelji naših Nemcev in nemčurjev. Radovedni smo kdo in zakaj se je temu našemu najhujšemu narodnemu nasprotniku dovolilo bivanje v naši državi, kjer sedaj nemoteno zopet nadaljuje tam, kjer je leta 1918 nehal? — Svojo ženo pred otroci razsekal. Preteklo nedeljo je bil izvršen v tovarniškem okraju Šimering na Dunaju strašen krvav zločin. Delavec Franc Blank je na grozen način umoril svojo 32 letno ženo, s katero je pred 4 tedni sklenil drugi zakon. Obhajal je god svoje žene na ta način, da se je v neki gostilni upijanil in ko je prišel domov, je nenadoma napadel ženo in jo vpričo 9 otrok na kosce razsekal. — Roparski napad. V vasi Slatinik pri Brodu se je te dni dogodil grozen zločin. Neznani zločinci so sredi noči vlomili v stanovanje gostilničarja Vasilija Kuseka in ga na mestu ustrelili. Nato so smrtno ranili tudi njegovo ženo in petmesečnega otroka, kj je ležal pri materi v postelji. Oba zakonca sta bila takoj mrtva, a dete se bori s smrtjo. Ker roparji niso iz stanovanja ničesar odnesli, se vzdržuje sum, da se gre za kakšno maščevanje. Čudno pa je tudi to, ker je bila Kusekova rodbina splošno znana in priljubljena. Uvedena preiskava dosedaj še ni nudila nikakih uspehov. — Nenavadna eksplozija. Pred kratkim se je začel pečati neki Simo Dobrič iz Slatine z izdelovanjem soda-vode. Ker pa ni bil vešč manipuliranja, je po nepravilnosti pustil nasolncu voz, na katerem je bilo do 70 steklenic soda-vode. Vsled vročine so jele ena za drugo eksplodirati in je nastalo pokanje, kot da bi kdo streljal Iz strojne puške. Vse steklenice so bHe zdrobljene. V celi vasi so bili Uudje vsled te nenavadne eksplozije zelo vznemirjeni. Zanimivo je, da se Sfmovemu bratu Stevu, ki je med eksplozijo ves čas mirno spal na vozu med steklenicami ni ničesar zgodilo. Pokanja ni niti čul. — Orjaški požar v Saioniklh. Iz Aten prihajajo poročila o strašnem požaru v Sa-lonikih, ki je upepelil en del mesta, ki se Imenuje Vardare. Več tobačnih tovaren je uničenih, škodo cenijo na več milijonov dolarjev. — Katastrofalen ogenj v Bukarešti. V Bukarešti je te dni izbruhnil ogenj, ki je uničil velik del tovarniškega materijala v tamošnji tobačni režiji. Poškodovanih je več težko nadomestljivih strojev. Kakor se govori, so ogenj povzročili komunistični agenti. Ljubljana. 1— Dr. Josip Lavrenčič, odvetnik iz ugledne narodne rodbine, je danes ob 4. uri zjutraj nenadoma umrl. Prehladil se je bil na planinah in dobil pljučnico. Neposredni vzrok smrti je pa zastrupljenje krvi. Opraskal se je ob skalah ter je neznatno rano zanemaril. Bil je blagajnik »Društva slovenskih pravnikov«, sicer pa rezerviran človek, ki se politično ni udejstvoval. 1— Umrli so v Ljubljani. Alojzij Vadnal, železn. višji revident v pok., 46 let. — Alojzij Cesar, bivši železniški uslužbenec, hiralec, 84 let 1— Policijske prijave. Goljufije 2, javno nasilje 1, kaljenje nočnega miru 1, prestopki pasjega kontumaca 1, prestopki cest-nopolicijskega reda 1, prekoračenje policijske ure 1, lahka telesna poškodba 1, navedba napačnega Imena 1, najdba krave 1, nezgoda 1. Maribor. Nesreča. Petnajstletni mizarski vajenec Rihard Berečič si je v nedeljo pri padcu zlomil desno roko v podlaktu. Pozvan je bil rešilni voz, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Ravnatelj drame brez stanovanja. Stanovanjski urad je na korist hišnega lastnika odpovedal dosedanje stanovanje ravnatelju drame g. Bratini in igralki ge. Bukšekovi, seveda ne, da bi jima nakazal drugo. Sedaj iima grozi celo z deložacijo. Upamo, da bo stanovanjski urad vendar prihranil Mariboru ta škandal in nakazal obema umetnikoma še pravočasno drugo stanovanje. Policijske prijave. Včeraj je policija aretirala 1 osebo radi pijanosti in razgrajanja in je prejela 15 prijav: 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 o samomoru, 5 radi prestopkov cestnopolicijskega reda, 3 najdbe, 3 izgube in 2 drugi. Samomor. Včeraj popoldne krog 17 Je opazila Olga Bender stanujoča na Kralja Petra trgu, da se njen oče, posestnik In sodavičar, Florjan Bender zelo čudno vede. Ko je stari Bender izginil v shrambo za konjsko opremo na dvorišču in se tam zaprl, je v strahu, da si oče ne bi kaj naredil, pozvala nekega Mundo, ki je s šilo odprl shrambo in našel Benderja obešenega na verigi za vrat. Skupno z drugimi, ki so prihiteli na pomoč je Munda skušal obešenca zopet obuditi k življenju. Na lice mesta Je prihitel dr. Černič, ki je ugotovil, da je vsak napor zaman, ker je Bender že mrtev. Bender je izvršil samomor radi družinskih razmer. Nevaren tat. Danes je policija aretirala na Aleksandrovi cesti brezposelnega delavca Ivana Satlerja, ki je od 8. julija lanskega leta, ko Je prišel Iz kaznilnice, kjer je bil zaprt radi roparskega napada in tatvine, izvršil več novih tatvin v Mariboru in okolici. Doslej je ugotovljeno, da je Satler ukradel hlapcu pri lesni družbi Drava razne obleke za 3.500 Din, nekemu drugemu za 200 Din, Josipu Lauberlu raznih stvari za 2.500 Din in Alojziju Rojku pri Sv. Barbari obleke in masti za 1450 Din. Satler je bil že danes izročen sodišču. O karambolu voiaškega avtomobila in nekega motocikla na Grajskem trgu, o katerem smo že včeraj poročali, je policija ugotovila, da je karambol zakrivil motociklist in ne vojaški šofer. Motociklist je namreč prenaglo vozil. Policija je radi tega Izdala strogo naredbo proti prenagli vožnji motociklistov. Krvav spopad med Orjuno in Hanao. V soboto okoli 11. ure ponoči je prišlo na vogalu Kukovičeve in Gundullčeve ulice v Zagrebu do spopada med Hanaovci in Orjunaši, kar je imelo za posledico, da je en Hanaovec mrtev, a en Orjunaš težko ra-n'en. Visokošolec Bcrislav Angjelinovič, član zagrebške Orjune, je na omenjenem prostoru srečal Hanaovca M. Zovka, blagajnika pri savskem kopališču. Angjelinovič in Zovko sta imela po dva spremljevalca. Pri srečanju je prišlo med obema strankama do prerekanja, v katerem je nekdo An-gjelinoviča nenadoma močno udaril s palico po glavi, da ga je takoj oblila kri. Angjelinovič je potegnil revolver in oddal na Ha-naovce strel, ki je pogodil Zovka, ki se je zgrudil. Nato so ga naložili njegovi prijatelji v avto in ga odpeljali v bolnišnico. Gruča kakih 200 ljudi, med katerimi so bili Hanaovci in navadni pasanti, je začela divji lov za Angjelinovičem. Ta se je baje skril v hišo št. 26 v Gunduličevi ulici, kjer je uredništvo »Novosti«. V tem pa je že tudi policija stopila v akcijo in Jela razganjati ljudi. Le neradi so Hanaovci sledili odredbam policije in iz neke skupine so se začuli celo trije streli. Včeraj opolnoči je podlegel Zovko rani, ki mu jo je povzročil strel. Med tem je bil tudi Angjelinovič aretiran. Rana, ki jo je za-dobll pri spopadu, ni smrtnonevarna. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je policija aretirala več Orjunašev in Hana-ovcev ter uvedla najstfožjo preiskavo. Ubiti Zovko je bil 23 let star in komaj nekaj tednov oženjen. Njegova žena se nahaja v tem Času v Dubrovniku. Hanao in radikalno-nacijonaln! meščani pripravljajo Zovku veličasten pogreb. Ostala zagrebška javnost je sprejela ta incident z ogorčenjem in protestom naglašujoč, da je vsak čas, a zlasti ponoči, ogrožena telesna varnost mirnih pasantov. Naročajte in širite „NAR. DNEVNIK". Dopisi. NAGUONALNA SRAMOTA. Iz mariborske okolice smo prejeli sledeči dopis: V vlakih od St. lija do Poljčan se čuje vse polno nemškega ščebetanja. Na tujca, ,ki potuje tod, napravi to utis, da se vozi po popolnoma nemški pokrajini. Kdo pa so tisti, ki tako hvalijo to blaženo nern-škutarsko klepetanje? Večinoma žene In hčere nemškutarsklh železničarjev, ki se vozijo z jugoslovenskimi režijskimi kartami. Dalje šoloobvezni otroci, vzgojeni v nemškutarskem duhu, ki tudi prav pridno ščebljajo nemški. To je naša nacijonalna sramota, kateri mora biti konec. Ce jih človek vpraša, zakaj (švabčarijo«, ti dado odgovoi^ da so tako vajeni. Zraven tega pa sq še ponosni na to svojo »navado« in se proti sopotnikom vedejo ošabno. — Te nemčurske železničarske družine je treba pognati tja, kamor spadajo, ali pa jim pobrati brezplačne vozne legitimacije. V petem letu osvobojenja se pri nas ne bo več nemčuritlo. Ce ne pojde drugače, se bomo za to pobrigali ml, davkoplačevalci, ki vzdržujemo to zalego In moramo zase in za svoje otroke plačevati celo vožnjo. Prometno ministrstvo, zgani sel Šport. NOGOMET V NEDELJO. 1. S. S. K. Maribor: Vojna akademija, Beograd 3:4. V nedeljo se je na skrajno premočenem in neugodnem igrišču »Maribora« vršila zanimiva tekma med 1. S. S. K. Maribor in gojenci vojne akademije iz Beograda, ki se nahajajo sedaj v Mariboru. Končala je z rezultatom 3:4 v korist vojnih akademikov. Zagreb: Z velikim zanimanjem pričakovana prvenstvena tekma med Gradjan-skim in Haškom je končala s sigurno zmago prvega. Rezultat 4 : 1. Scortali so G6tz 2, Mantler in Pazinck, za Hašk Plazeriano. Gradjanski si je pridobil s to zmago prvenstvo Zagreba. Beograd: Jugosla/ija: B. S. K. 5 : 0. VJENNA V SARAJEVU. Dunajska Vienna je gostovala v soboto in nedeljo v Sarajevu. Po sijajni kombinacijski igri je zmagala nad S. A. š. K., prvakom Sarajeva z 7 : 2 (1 : 1), drugi dan pa 4 : 2 (4 : 0). Gradec: Prvenstvena G. A. C. : Sturm 2 : 2 ( 2 : 1). G. A. C. postal s tem prvak Štajerske. Wiener Neustadt; Reprezentanci Nižja Avstrija : štajerska 2 : 0 (2 : 0). VVaršava: Amateure (Dunaj) : S. C. Warcsawlanka 8 : 0 (4 : 0). Krakov: Wacker (Dunaj) ■ S. C. Jutr-zenka 4 : 3, Wacker : Wisla 4 • 2. Blalostok: Haoah (Dunaj : Makabl 13 : 0. WUna: Hakoah (Dunaj) : Makabi 11:0. Lvov: Simmering (Dunaj) : Pogon 4 :1 (4 : 0) in 2 : 3. Bratislava: Slovan (Dunaj) : Llgeti 2 : 2 (2 : 2). Linz: Admira (Dunaj) : Linzer A. Sp. C. 2 : 0 (0 : 0). St. Pčlten: W. A. F. (Dunaj) : St. Pčlt-ner S. C. 1 : 1 (0 : 0) Langenlofs- Rapid (Dunaj) : L. S. C. 11 : 1 (5 : 0). Praga: Viktoria Žižkov : SJavoj Žižkov 1 : 0. Meteor VIII: Cečhie Karlin 1 : 0, C. A. F. K, Vinohradl : Deutsche Sport-brčder 3:2. Pardublce: Zidenice, Brno : S. K. Par-dubice 6 : 2. Ruda (Slezi ja): Makabi, Brno : S. K, Ruda 7:0. _ Hindenburg (Šlezija): Makabi, Brno : S. C. Diana 12 : 0. Poraz komltov. V poslednjem času so se jako živahno gibale komitske tolpe ob bolgarski mejL Neprestano so vpadale na naš teritorij in plenile po selih tako. da je vlada morala pod-vzeti najstrožje mere, da pokonča te roparske tolpe. Kljub porazom, ki st' Jih doživeli komiti pri spopadih z našim orožništvom in vojaštvom, se njihova roparska drznost ni zmanjšala. Organizirali so vedno večje napade, katere so sistematično izvajali. Tako je prišlo pred par dnevi pri selu Rudar v kratovskem srezu do vročega boja med komiti in našo žandarmerijo, katero so podpirali kmetje. Kmetje so namreč zapazili Po noči, da se bliža selu večja četa komltov od bolgarske meje. Ker je selo organizirano v udruženju proti bolgarskim banditom, je selski vojvoda takoj, ko je zvedel, da preti selu nevarnost, sklica' kmete pod orožje. Povelje za napad je bilo dano. V temni noči so tiho in neopaženo obkolili Seljaki komitsko tolpo od vseh strani In zavzeli kritja Zjutraj okoli 8. ure, ko so komiti zapazili nekai sumljivega in so se pomaknili naprej, «c otvorili kmetje od vseh strani na tolpe strašen ogenj Pri tem so kričali In razgrajali tako. da bi kdo mislil, da jih ie na stotine. Komiti so takoj poiskali kritja in pričela se je borba. Kom ti niso vedeli, koga imajo Dravzaprav pred seboj, ali so to orožniki, vojaki ali Seljaki.-V času, ko so seljaki obkoljevali komite, so razposlali na vse strani glasnike, ki so porivali na pomoč orožn'ke in vojaštvo. Naši so kmalu dobili ojačenje. Najpoprej so prispeli manjši oddelki orožnikov in patrulj, nato pa še vojaštvo z artiljertjo. Vsi, ki so prihiteli na pomoč, 90 takoj posegli v boj. Okoli poldne je bila komitska četa opasana okrog In okrov z našim železnim obročem. Ko je vojaštvo stopilo v akcijo s strojnimi puškami in topovi, so komiti uvideli, da je postal položaj za njih kritičen In 9o se poskušali prebiti skozi kordon, nava-Uujoč na naše vojake s strašnim vpitjem In bombami Vendar se je vsak poskus sproti izjalovil in z velikimi izgubami so se morali komiti vračati nazaj v svoja kritja. Seljaki so spoznali, da je to četa vojvode Cvetka Oraševskega. Borba je "»stala silno vroča. Obupani komiti 90 se bor.l! na življenje in smrt. Boj je trajal polnih 24 ut. Slednjič so morali odnehati komiti. Naši 90 se pomaknili naprej in razgledali bojišče. Našli so dva komita mrtva, a devet težko ranjenih, med njimi samega komitskega vojvodo Cvetka Oraševskega. Vsi ranjenci so vjeti. Na naš! strani ni bilo mrtvih, le trije 90 ranjeni, med temi podporočnik Peter Miletič. Poraz komitskih tolp po hrabrih Seljakih in odločnem nastopu orožnlštva in vojakov je izzval v vsej bregalniški oblasti veliko navdušenje. Prosveta. Pet moških zborov je založil Šentjakobski pevski zbor v Ljubljani in sicer: E. Adamič »Naročilo« po 4 Din 50 para, ter I. Pavčtčeve »Dekle v rdečih tulpah« po 3 Din 50 para, »Kmečka balada« po 3 Din 50 para, »Dekle med rožami« po 2 Din In »Nagrobnlca« po 3 Din. — Zbori, o katerih seje kritika prav pohvalno izrekla, se dobe v Šentjakobski knjižnici v Ljubljani Zunanji naročniki naj pošljejo denar naprej teT za poštntnd 50 para. Koncert na Bledu. Tenorist kraljeve opere v Ljubljani g. Leopold K o v a č in baritonist, g. Drago K r ž i č, član kraljeve opere v Zagrebu, priredita v četrtek dne 31. julija t. L v veliki dvorani Kazine na Bleda koncert. Na klavirju »deluje g. profesor K. Jeraj. Spored vsebuje izbrane točke domačih in tujih komponistov. Pričetek koncerta točno ob 9. uri zvečer. — Z ozirom na priznane dosedanje uspehe našega najboljšega liričnega tenorista g. Kovača, ki si je to pot izbral sebi vrednega partnerja v g. Krilču, bo nudil ta koncert izreden umetniški užitek. Hvalevredna je ideja g. Kovača, da prt-rejuje v toku polne sezone na Bledu koncert, da bodo tudi tujci imeli priliko izraziti svoje mnenje o slovenskem pevcu. Ime g. profesorja Jeraja, ki nastopi kot spremljevalec na klavirju, pa jamči, da je koncert skrbno nrl-pravljen. Gospodarstvo' Industrijsko - obrtna razstava v Mart boru se vrši nepreklicno od 15. do 28. av-gusta 1924. Izvršilne posle je prevzel agilni cdbor, ki bo svojo nalogo kljub kratkemu Toku. ki mu še preostaja, tudi častno izvedel. Posetniki razstave uživajo ugodnosti na vseh tuzemskih železnicah. Za stanovanje j« preskrbljeno. Sejmske legitimacije Izdaji Uprava razstave v Mariboru in drugi zdvo dL X Stanje češke Narodne banke. V zadnjem tednu se je dvignil kovinski zaklad Narodne banke za 845 tisoč čeških kron in znaša sedaj 1050 milijonov češ. kron. število bankovcev se je zopet znižalo in sicei za 165 milijonov in znaša sedaj samo neka nad 7 in pol milijarde čeških kron. X Udeležba Cehoslovaške pri madžarskem zunanjem posojilu z 10 milijoni zlatih kron, kar znaša 83 milijonov čeških kron. Posojilo se bo obrestovalo po 7 in pol odstotka in se bo razpisalo po kurzu 98. Posojilo bo plasirala Češka obrtna in gospodarska banka. Posojilo se bo porabilo izključne za poplačilo dolga, ki ga dolgujejo madžarske železnice Čehoslovaški. X Dunajski žitni trg. Ponudba tujih žitnih trgovcev še vedno ne odgovarja potrebam. Pomanjkanje blaga povzroča dnevne naraščanje cen. Poleg tega upliva silno na porastek cen Amerika. Žetev sama bo v Avstriji morebiti boljša, kakor pa se je računala Na Moravskem polju bo žetev sicer v resnici neugodna, toda iz Gornje Avstrije in Solnograške prihajajo ugodnejše vesti. Na borzi 90 notirale sledeče cene: avstrijska rž 3400 a. k. avstrijska fina moka od 6600 do 6700 a. K. In krušna moka do 4800 avstrijskih kron. X Zetov Madžarske. Poljedelsko ministrstvo je objavilo novo poročilo o stanju madžarske žetve. Izgledi so v primeru z izjemo ovsa slabejši. Upa se, da bo letošnji pridelek sledeči: pšenica 14.63 milijonov meterskth stotov (lani 18/12), rž 6.42 (794), ječmen 351 (5.93) In oves 2.82 (3.98). Suhe toplo vreme je bilo sicer za košnjo ugodno toda za poletna žita Je bilo neugodno. Končno Je slabo uplivalo tudi mezdno gibanje poljedelskih delavcev. X Madžarsko zunanje posolilo. Prospekt za podpis madžarskega zunanjega posojila je bil v soboto objavljen. Skupno bo izdanih obligacij za 11,597.250 zlatih kron kar je enako 2,350.000 dolarjem. Posojilo se bo obrestovalo po 754 odstotka. Madžarska tranša je tako ravno zasigurana, ko so zunanje. Kuponi se bodo vedno odplačevali samo v dolarjih. Izplačevanje kuponov se vrši tudi v slučaju vojne. Tudi tujini državljanom je v vsakem slučaju zasigurano izplačilo kuponov. Obligacije posojila so papilarno varne. Končno se v prospektu pripominja, da bo Narodna banka dovoljevala na obligacije posojila v znesku 75 odstotkov njihove vrednosti in po za poldrag odstotek bolj ugodnimi obrestmi X Cene novemu grozdin. Dne 24. t. m. se je na mariborskem trgu prvikrat prodajalo grozdje In sicer 1 kg po 30 Din. Prodajala ga Je samo ena prodajalka. X Seno na mariborskem trgu. V sredo dne 23. t. m. so kmetje pripeljali 9 vozov sena in 2 voza slame in so prodajali eno in drugo po 50 Din za 100 kg. Ko se je pa okoli poldne nebo pooblačilo, so kmetje znižali ceno ter so zahtevali 37.50, drugi 30 in eden še celo samo 25 Din za 100 kg, to pa samo zato, ker ga niso hoteli voziti nazaj. Nek kmet ga Je pripeljal celo od avstrijske meje (iz Jarneka). Prodalo se Je vse seno, kmetje pa so imeli skoraj gotovo pri prodaji Izgubo, ker če se vpošteva delo, izguba časa, prevoz ftd„ je pač 25 Din za stot sena sila malo. X Zunanja trgovina Anglije. Poročilo angleškega trgovinskega urada prinaša za prvih šest mesecev tekočega leta sledeče številke: ImpoTt se je povečal za 59.5 milijonov funtov aii za 11.1 odstotkov in je znašal 598.4 milijonov funtov Izvoz pa se je povečal samo za 5.8 milijonov ali 1.6 odstotkov in je znašal 3885 milijonov. Pasv-nost trgovinske bilance znaša torej 210 milijonov funtov. Najbolj se je pomnožil uvoz polfabrikatov in surovin tn sicer za 24.9 odstotkov in Je narastel na 300.3 milijona funtov. Izvoz premoga je padel in sicer za skoraj devet milijonov ton v primeru z izvozom v prejšnjem letu. DOBAVE. X Dobava smirkovih plošč. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 11 avgusta t L ofertalna licitacija glede dobave smirkovih plošč (Schmlr-gelschelben). X Dobava surove osoVine za vagone Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. ofertalna licitacija gled dobave 100 komadov surove osovine za vagone iz Martin-jekla. X Dobava pisalnega in risalnega materijala. Pri ravnatebstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 20. avgusta t. I ofertalna licitacija glede dobave raznega pisalnega in risalnega materiala. X Dobava »de. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. avgusta t. L ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg amoniakove sode in 5000 kg kavstične sode. X Dobava cina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. avgusta t 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg čistega angleškega cina. X Dobava manesmanovih cevi Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 21. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave manesmanovih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Iz strankarskega življenja. Danes dne 29. Julija se vrši redna seja Mestnega radikalnega odbora ob 8. uri zvečer v tajništvu (Wolfwa ulica 1, I. nadstt.). — Tajništvo. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Ti««* n »Zvezna tiskarna« v LiubllanL To in ono. : Bilanca svetovne vojne. Vse vojujoče države so Imele do srede 1. 1919 35,380.000 človeških izgub in sieer 8,300.000 mrtvih, 4,700.000 vsled porastka umrljivosti, 2,500 tisoč vojnih ujetnikov. V tej statistiki pa niso vštete izgube Turčije, francoskih in nemških kolonij, Združenih držav in Japonske. Če bi se vse te izgube seštelo, bi prišli do številke 4 milijonov. V vojni je padlo v vsem 12 milijonov ljudi. Mimogrede bodi omenjeno, da znašajo izgube Srbije 1,650.000 mož. — Vojni izdatki zavezniških držav so znašali 632 milijard zlatih mark, vojni izdatki centralnih držav pa preko 274 mill-iard. Izdatki vseh držav so znašali 906.139 milijonov 552.815 zlatih mark. : Svetovna vojna v leksikonu. Vsled pomanjkanja prostora samo par uvodnih besed. Francoski konverzacijski leksikon »Petlt Larousse« piše: Vzrok vojne, ki so jo povzročile centralne dTŽave avgusta meseca leta 1914, je bil v blaznem slavohlepju Nemčije, da si pribori svetovno vlado. Francoska republika naj bi bila oropana svojih kolonij, razorožena, njena trgovina in industrija uničena in Francija naj bi postala država tretje vrste... Nemški leksikon Meyer pa piše: Gospodarski, vojaški in politični razvoj Nemčije po letu 1871 je onemogočil absolutno angleško gospodstvo, francosko vojaško premoč na kontinentu, ko tudi rusko razširjenje v Carigrad in Prago. Tl skupni interesi so ustvarili triple entento ln obkroževalno politiko Edvarda VII. Izbruh od ruskega panslavizma nahujskanega srbskega šovinizma le povzročil atentat in ker so resno mišljeni posredovalni predlogi Nemčije in Anglije spodleteli. je prišlo do vojne... Resnica seveda ni v nobenem leksikonu. : Revija angleške mornarice. V Spš-thcadu se je vršila te dni velika revija angleškega brodovja, prva po desetih letih. Revije se je udeležilo 193 ladij. Velikih linijskih oklopnic in križark n' bilo pri letošnji reviji toliko kakor pa pred desetimi leti. Zato pa je bilo drugih edinic več in je bila revija organizirana v smislu izkušenj svetovne vojne. : Strašen prizor pri zasllšavanju morilca Haarmanna. Pri zasliše\?nju Haarmanna se je odigrala sledeča grozna scena. Roditelji nekega 19 letnega mizarskega pomočnika so spoznali med oblekami od Haarmanna ubitih žrtev obleko svojega sina, ki je pred kratkim Izginil brez sledu. Ko Je videl Haarmann njegovo fotografijo, je Izjavil z vsem cinizmom, da ga je ubil on. Ko so ga nesrečni starši vprašali, zakaj da je to naredil, je hladnokrvno odgovoril, da v svojo zabavo. To je očeta umorjenega mladeniča tako ujezilo, da je pograbil za stol, da bi pobil zverinskega morilca. Brez potrebe pa so stražniki morilca obvarovali pred razjarjenim očetom. : Bivša cesarica Zlta postane kinematografska igralka. Kakor znano, manjka bivši cesarici Žiti zelo denarja. Mesečno zapravi namreč nič manj ko 3000 ameriških dolarjev. Ker so se madžarski plemenitaši naveličali zbirati za Žito solde, je prišla ta v težko zadrego. Njeni prijatelji so ji skušali pomagati na ta način, da so začeli v Ameriki prodajati njene slike. BiH so pa predragi in zato Amerikanci niso slik kupovali. (Dočim velja v Ameriki ena slika samo en cent, so zahtevali za Zitino sliko kar en dolar.) Seveda ni nihče slik kupil. Zltlno denarno zadrego je hotel porabit! podjeten Amerikanec v to, da bi Žita nastopila v nekem habsburškem filmu, zakar ji je bila obljubljena velika plača. Govore, da bo Žita ponudbo sprejela. Praška škofija ima nemško večino. Kakor poroča list »Neues Reich« je izstopilo iz katoliške cerkve v praški škofiji 750.000 katolikov Število katolikov se je zato v škofij! znižalo od 2,280.000 na 1,450.000 duš. Od teh je 800.000 Nemcev in 650.000 Čehov. Če bi se k temu prištelo še vernike, ki prebivajo v Nemčiji, bi bilo razmerje za Čehe še neugodnejše. Seveda nima to število na zasedenje škofijske stolice In drugih mastnih ustanov nobenega vpliva, kakor to žalostno konstatira »Prager TagSlatt«. : Orjaški jelen Je živel v pozno tercl-jarni dobi in nato v diluvijalnl (dobi) polagoma Izumrl. Ali je bil sodobnik z diluvi-jalnim človekom, še ni popolnoma dognano. Dandanes ga poznamo samo po njegovih ostankih, okostju ln rogovju, ki Je ostalo v zemeljskih plasteh Po ostankih sodeč se je razprostiral in prodiral Iz južne in zahodne Evrope proti severu in vzhodu. Dobi se jih v Podonavju, v Lombardiji, na Francoskem. v Nemčiji, Rusiji, Silicij! in na Irskem. Brezdvomno je biio več vrst orjaškega Jelena. Največji, čegaT rogovje se je razprostiralo 3—4 m, te živel zelo številno na Irskem, kjer ni bilo večjih zveri, ki bi ga zatirale. Okostii samcev so našli mnogo več, kot od samic Samci so se namreč vsled silne teže rogovja —do 45 kg — pogosto ugreznili v močvirnatih tleh in tam obtičali. Po velikosti je bil orjaški jelen podoben losu, k' še danes plah samotarl v obsevernih krajih. Kakor damjek je nosil lopatasto rogovje. : Sovam dela človek navadno veliko krivico. Radi njih ponočnjaškega življenja in odurne oblike telesa jih sovraži in pokončava, ne da bi vprašal, je ii to sovraštvo tudi opravičeno? O škodljivosti namreč ne more biti govora, prej o koristih, če izvzamemo veliko uharico, ki je pa zopet radi velike Tedkosti ne smemo streljati. S čim se sove hranijo, se vidi najbolj iz takozvanih izpljunkov ali Izmečkov. Neprebavljive sno- vi so to, kakor n. pr. dlaka, perje, kosti itd. Altum je preiskoval njih vsebino in našel v 706 izpljunkih pegaste sove ostanke 16 netopirjev, 933 miši, 1530 rovk, 1 krta in 22 manjših ptic. V 210 izmečkih lesne sove ostanke 1 hermelina, 344 miši, 1 veverice, 33 rovk, 48 krtov, 18 malih ptic in ogromno množino hroščev. V 10 svalkih čuka pa 10 miši, 1 rovko in 11 hroščev. Iz teh številk je jasno razvidna neškodljivost sov. Veliko število pokončanih poljskih miši pa priča o koristnosti. Mož la žena. Mož ima eno ljubezen: svet. Žena ima en svet: ljubezen. (Peter Altenberg.) * Najbolj idiealna ljubezen: On dela, kar ona hoče, Ona dela, kar sama hoče. (P. A.) Razmerje do ljubimke je določeno od dveh večnih skrbi: Od strahu, da bi se moglo končati in od strahu, da se ne bi moglo končati. (A. Polgar.) dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LJUBLJANA Kralja Petra trs 8 Telefon štev. 220 Plačilo tudi na obroke! Vedno zadnje | SAMO j GRIČAR & MEJAČ, I šelenburgova ulica 3 novosti •»••••*§ Kar Vi hočete to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaša bolečine. Poizkusna pošiljka Din. 28‘—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska 65 nraincF m«: TARZAN IN SVET »Vaš ponos je žaljen,« je končal d’Arnot »Ta mož vas je premagal in to vas boli najbolj. Toda nikar se ne sramujte zaradi tega. Svojega poraza bi vam ne bilo treba pojasnjevati, če bi bili v ozkem prostoru zaprti z afrikanskim levom ali pa z veliko gorilo iz džungle. In vendar ste se borili s tem možem, čigar železno mišičevje je zmirom premagalo te pošasti črne celine. Nič sramotnega ni za vas, da ste podlegli Tarzanovi nadčloveški moči.« In potem, ko so stali policaji ob steni in pogledovali zdaj svojega predstojnika, zdaj Tarzana, je opičji človek storil edino, kar je bilo še potrebno, da odstrani zadnji ostanek jeze. Z razprostrtimi rokami jim je šel nasproti. »Žal mi je, da sem zagrešil to zmoto,« je dejal. »Bodimo prijatelji!« To je bil konec cele zadeve. Le Tarzan je bil še dalje na policijskih stražnicah predmet razgovorov in število njegovih prijateljev se je povečalo za štiri brumne policaje. • Ko se je d’Arnot vrnil domov, je našel na mizi pismo svojega angleškega prijatelja Williama Ce-cila Claytona, lorda Greystoke. Oba sta si dopisovala, odkar sta sklenila prijateljstvo pri ponesrečeni ekspediciji za osvoboditev Jane Porter, ki jo je ugrabila opica Terkop. »čez dva meseca se poročita v Londonu,« je dejal d’Amot, ko je skrbno prebral pismo. Ni bilo treba Tarzanu še posebej razlagati, koga misli s tem »onadva«. Tarzan ni odgovoril ničesar in ostal cel dan molčeč in zamišljen. Zvečer sta šla v opero. Toda Tarzan je bil med predstavo popolnoma prevzet od svojih mračnih misli. Sledil ni skoro nič dogodkom na odru. Videl je pred seboj le ljubko vizijo lepe amerikan-ske deklice in ni čul drugega kakor žalostno sladki glas, ki mu je zagotavljal, da mu vrača ljubezen. In zdaj se bo omožila z drugim! Poskušal se je otresti neljubih misli. V istem hipu je začutil vase uprte oči in ko je pogledal krog sebe, je videl smehljajoči se obraz grofice Olge de Conde. Ko ji je Tarzan vrnil pozdrav, je bil prepričan, da znači prijazni obraz grofice toliko, kakor povabilo. Med prihodnjim odmorom je šel v njeno ložo. »Tako zelo sem želela, videti vas,« je dejala. »Jezilo me je, da vam po uslugah, ki ste jih izkazali mojemu možu in meni, nismo mogli pojasniti, zakaj nismo podvzeli nobenih korakov, da bi se obranili ponovnih napadov s strani onih mož. Gotovo ste smatrali to kot nehvaležnost.« »Krivo me sodite,« je odvrnil Tarzan. »Meni je bila le v živo radost misel na vas. Nobenega pojasnila mi niste dolžna. Sta vas onadva še nad-, legovala?« »Preganjanje še ni končano,« Je odgovorila ona. »Čutim, da se moram z nekom pogovoriti o tem in nobenega drugega ne poznam, s katerim bi se tako dobro lahko porazgovorila, kakor z vami. Morate mi to dovoliti. Morda bo koristilo tudi vam, ker poznam Nikolaja Rokofa in vem, da vas ni videl zadnjikrat. Bo že našel sredstva, da se maščuje nad vami.« »Kar vam hočem povedati, vam bo morda še v prid, da uidete njegovim maščevalnim naklepom. Več vam tu ne morem izdati, toda jutri ob petih bom za vas doma.« »To se mi bo zdela cela večnost — do jutri,« je dejal in ji želel lahko noč. Iz oddaljenega kota gledališča sta ga videla Rokof in Pavlovič v loži pri grofici in sta se smehljala. Drugega dne popoldne ob pol petih je pozvonil temnopolt bradat mož pri vhodu za služinčad v palači grofa de Conde. Sluga, ki je odprl vrata, je visoko potegnil obrvi, ko Je videl, kdo stoji 'zunaj. Oba sta se tiho pogovorila. Sprva se je lakaj obotavljal sprejeti neki predlog, toda kmalu potem je sprejel nekaj iz tujčeve roke. Obrnil se je in peljal gosta daleč naokoli “skozi stranske prostore v majhen, z zastori zagrnjen Alkoven poleg sobe, kjer je grofica običajno delila popoldanski čaj. Pol ure pozneje so uvedli Tarzana v sobo in v istem hipu Je prišla grofica in mu šla z razprostrtimi rokami nasproti »Zelo me veseli da ste prišli,« je dejala. »Ni je stvari, ki bi me mogla zadržati,« je odvrnil on. Nekaj časa sta govorila o operi, potem o stvareh, ki so vzbudile pažnjo Pariza, o radosti, da sta svoje kratko znanje, sklenjeno v tako čudhih okoliščinah, zopet obnovila, in to ju je privedlo na tema, ki je bil obema pri srcu. »Gotovo ste vpraševali,« je dejala grofica; »zakaj nas Rokof pravzaprav nadleguje. Stvar Je zelo priprosta. Grof pozna več važnih skrivnosti iz vojnega ministrstva. Večkrat ima pri sebi dokumente, ki bi jih tuje velesile rade plačale s celim premoženjem; državne skrivnosti, ki bi jih radi poznali agenti teh držav, čeprav potom najetih morilcev ali še hujših subjektov.« »Tako ima zdaj zopet neko zadevo v rokah, ki bi kakšnega Rusa proslavila in obogatila, če bi se mu posrečilo polastiti se je. Rokof in Pavlovič sta ruska vohuna. Ne ustrašita se ničesar, samo da bi dobila ta dokument. Dogodek na parniku — v mislih imamo ono istorijo s kartami — sta vpri-zorila samo za to, da bi izsilila iz mojega soprog« zaželjene stvari.« »Če bi bil obdolžen goljufije, bi bila njegova karijera uničena. Pustiti bi moral službo v vojnem ministrstvu. Bil bi tudi v družbi nemogoč. Tako » mu držala nož na grlu. Le takrat bi bila pripr«v' Ijena priznati, da je bil grof le žrtev komplota svojih sovražnikov, če bi jim izročil svoje tajne dokumente.« Oslaiulte v Narodnem Dnevniku I Mestno županstvo Kočevje razpisuje službo obratovodle na mestni elektrarni in vodovodu. Obratovodja mora biti zmožen vseh elektro-tehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in odmontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in akumulatorno baterijo. Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne. Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let. Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta. Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference. Mestno županstvo Kočevje, dne 28. julija 1924. Župan: Ivan Novak i. r. Dobro izvežban kotlar (Kesselschmied) se išče za trajno službo. Ponudbe z navedbo spričeval pod ,Kotlar* na upravo lista. 4 Dokazano je, da je naš domači izdelek izborne in izdatne kakovosti-vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov temveč vsaka šted-Ijiva gospodinja naj zahteva Izrecno le KOLINSKO cikorijo. č eeeeeeeeeeeeeeeeeoaooaog)©©# Najnovejša knjiga!! Izila }e v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8 »VERONIKA DESEN1ŠKA” tragedija v petih dejanjih od našega slovitega pesnika O. Župančiča v treh različnih izdajah: Ljudska izdaja v okviru »Splošne knjižnice* kot 28. zvezek. Cena broš. Din 25’—, vez. Din 32’—. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju. Cena broš. Din 52’—, vez. v polplatno Din 60’—, v platno Din 66’—, in luksuzna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju. Cena Din ISO'—. Najboljša kolesa in šivalni stroji za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, ziike GritzneriB Adler Uubllana ob vodi polog Prešernovega spomenika. :: MALI OGLA/I aa Enonadstropna kila 7. gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, gost. Zavrstnik 14. Litija. išče gospod za stalno. Ponudbe pod ..Stalno" n« upravo liste. Krepčajte otroke in bolnike z ..Juhartom*'! r Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico, r. s. i o. s. ki poslule v novopreureienih prostorih i v UubUani, Mastni trs štev. 6. Hranilne vloge in vloge na »ek. račun obrestuje po 8«/, do 10%, ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. I Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in » posestva ter prot! poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter spre- jema ceslje in Inkaso faktur. j Velik godbeni ntaal tvrdk« „Kmetec“ dobro ohranjen, primeren za veijo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Lap postranski zasluisk se nudi potniftom in ferajennim zastopnikom, Se zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe s opisom dosedanjega službovanja in z natančno navedbo, katere tvrdke ln stroke sedaj zastopajo, je poklati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek". dotll. Cena od 180 Oln vlije. Minka Horvat raodistka, Ljub-lajna.______________ boljio, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Stefan, pot v Rožno dolino 34, Ljubi lana. ,11 napii večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, Wolf-ova uL IO. prvovrstna moč, z ve^11.. prakso (oženjen, starost 80) • ima veselje posebno do P0*^’ delstva in živinoreje, 1S2* merno mesto za jesen ali nov« leto. Ponudbe je poslati P00 ..Ekonom", na imravo lista. Lesni ttmML jugoslovanski državljan, jsf* službe kot upravitelj žag«. dlšža ln gozdne manipulacij® svrho nadzorstva ali konlro Je dober računar in organizator pošten z dolgoletno trgov*«® In tehniško prakso v mehkem in trdem lesu. Cenj. dopise P°° ..Marljiv" na uoravo Usta. ^ lepi, 6 tednov stari naprodaj. Costa mestni log 8, Ljubija«^ Hi ste poskusih z malim oglasom v našem listu ? Ne zamudite ugodnosti cene In uspeha. M Di posojilu se išče, event. *e obstopi tudi stavbena parcela. M*-slov v upravi lista. Minn kili _ „Puch" 5 ks. v dobrem stanj se vsled odpotovanja Pr®“a_. 5 200 Din. Jamski trg lw. lena Jama, Ljublfana. s kapitalom želi znanja * v<%v': katera ima svoje stanova«)**' pohištvo, ponudbe s upravo list« pod „k«P^^^ Prvovrstne premoge na drobno In debelo za h* dustrijo in domačo kurjavo dobavil® po najugodnejših cen* _l.xtlnlh DOjroJih