Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVI. — Izdan in razposlan dne 10. avgusta 1909.
Vsebina: (Št. 118—120.) 118. Ukaz o posameznih preskušnjah na veliki šoli za zemljedelstvo. — 119. Zakon o narejanju vžigalic in drugih vžigal. — 120. Ukaz o oznamenilu davčnega urada Engelszell na Gornjem Avstrijskem.
118.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk v porazumu s poljedelskim ministrom z dne 9. julija 1909.1.
o posameznih preskušnjah na veliki šoli za zemljedelstvo.
Gledč posameznih preskušenj na veliki šoli za zemljedelstvo se izdajajo naslednja nova določila, ki naj dobe veljavo z učnim letom 1909/10.
§ 1.
Redni slušatelji velike šole za zemljedelstvo imajo po § 19 ustava te velike šole pravico, iz strok, ki so jih poslušali, opravljali posamezne preskušnje (preskušnje o napredovanju).
Koliko je oprava posameznih preskušenj potrebna za pripustitev k državnim prcskušnjam na veliki šoli za zemljedelstvo, določa red državnih preskušenj velike šole.
§ 2.
Posamezne preskušnje se vršč javno in jih je naznaniti vsaj tri dni poprej z nabitkom na črni deski.
§ 3.
Preskušnje se vršč praviloma na koncu semestra, in sicer v osmih dneh po sklepu dotičnih predavanj, v katera je hodil kandidat, ali ob začetku prihodnjega semestra, toda v teku najdalje štirih tednov po preteku rednega roka za vpisovanje.
Izven teh rokov more opravo posameznih preskušenj dovoliti rektor le na pismeno zaprosilo ter proti taksi 10 kron, ki jo je plačati pri blagajnici rektoratske pisarnice.
Z nezadostnim uspehom opravljena posamezna preskušnja se sme ponoviti z rektorjevim odobrilom na pismeno zaprosilo in če se položi omenjeni taksni znesek, v roku, ki ga določi preskuševalec.
Da se sme ne prestana preskušnja ponovili drugikrat, za to je razen tega treba pritrdila profesorskega zbora.
Kdor pri drugi ponavljalni preskušnji zopet ne ustreza, more le tedaj še enkrat delati preskušnjo po spredaj stoječih določilih, ako je vnovič hodil v do-lična predavanja.
Samo z zadostnim uspehom opravljena pre-skušnja se sme po navedenih pogojih enkrat ponoviti.
Ako se kdo ni držal določenih rokov, zapadejo takse.
(SlovonUoh.)
91
§ 4.
Preskušnja se vrši ustno, po potrebi tudi pismeno. Kadar se odločuje o stopnji uspeha, se je ozirati tudi na kandidatove zmožnosti, ki jih je pokazal z deli v konstrukcijskih dvoranah in laboratorijih.
Uspeh se izrazi v izpričevalu, ki gaje podpisal preskuševalec in rektor, z redovi „izvrstno“, „prav dobro“, „dobro“, „zadostno“ in „nezadostno“.
§ 5.
Taksa za preskušnje, opravljene izven regularnega roka, in za ponavljalne preskušnje pripada docentu, ki izprašuje.
§ 6.
Izredni slušatelji nimajo pravice delati posameznih preskušenj.
Ako jih docenti pripusté, da delajo preskušnje iz strok, ki so jih poslušali, se jim smejo izdati o tem le zasebna izpričevala.
Stfirgkh s. r.	H nil“ s. r.
119.
Zakon z dne 13. julija 1909. 1.
o narejanju vžigalic in drugih vžigal,
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Beli ali rumeni fosfor se ne sme rabiti za na-rejanje vžigal.
Vžigala, ki so narejena z uporabo belega ali rumenega fosforja, se ne smejo obrtniško imeti na prodaj, prodajati ali sicer spravljati v promet.
Novi obrati, v katerih naj bi se za izdelovanje vžigal rabil beli ali rumeni fosfor, se ne smejo več ustanavljati.
Sprednja določila se ne uporabljajo na vžigalne trakove, ki služijo za prižiganje rudniških varnostnih svetilk.
§ 2.
Trgovinsko ministrstvo se pooblašča v pora-zumu z ministrstvom za notranjo stvari prepovedati
uporabo določnih vžigalnih mas in mazalnih mas za obrtniško izdelovanje vžigal iz razlogov zdravja ali varnosti, ah jo narediti odvisno od izpolnjevanja določnih pogojev z ozirom na obratne uredbe ter z ozirom na omot vžigal, ki pridejo v trgovino.
§ 3.
Trgovinsko ministrstvo se pooblašča v pora-zumu z ministrstvom za notranje stvari pridobivati recepte novih postopkov narejanja vžigal, ki posebno jamčijo za zdravje in varnost delavcev, ki imajo opravka pri izdelovanju vžigal, in občinstva, ter jih dajati podjetnikom na razpolaganje.
§ 4.
Obrtni nadzorniki imajo pravico, v vseh obratih, v katerih se izdelujejo vžigala, vzeti vzorce kemikalij, vžigalnih mas in mazalnih mas, ki se uporabljajo, ter izgotovljenih vžigal.
Za kontrolo prodaje vžigal se uporabljajo določila zakona z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) tako, da odpade pravica do odškodnine za odvzetje poskusa, če je politično obla-stvo na podstavi te poskušnje izreklo kazensko razsodilo ah zapad dotičnega blaga v zmislu tega zakona.
§ 5.
Prestopke tega zakona ah zaukazov, izdanih na njegovi podlagi, kaznujejo politična oblaslva, ako dejanja ni kaznovati po občem kazenskem zakonu, in sicer prestopke § 1, odstavek 1 in 3, v denarju do 3000 K ah z zaporom do treh mescev, prestopke § 1, odstavek-2, v denarju do 1000 K ali z zaporom do enega mesca, prestopke po § 2 izdanih zaukazov pa v denarju do 2000 K ali z zaporom do dveh mescev. Kazen zapora je naložiti v obtežilnih okol-nostih, zlasti ako je bil storilec že kaznovan zaradi enakega prestopka.
Poleg kazni je razsoditi, da zapadejo proti predpisu narejeni ali v promet spravljeni predmeti, brez razlike, ali so obsojenčevi ah ne. Ako preganjanje ah obsodba določne osebe ni izvršljiva, je samostojno razsoditi, da blago zapade.
Ako se je naložila denarna kazen, je v razsodbi za primer neizterljivosti denarne kazni likratu izreči kazen zapora, ki stopi na njeno mesto; pri tem je
za vsakih 30 K odmeriti en dan zapora; zapor ne sme trajati dalje nego tri mesce.
§ 6.
Predpisi § 1, odstavek 1, ter § 2 dobč moč 1. dne januarja 1912. L, predpisi § 1, odstavek 2, 1. dne julija 1912. 1., ostala določila pa z-dnem •razglasitve tega zakona.
§ 7.
Izvršiti ta zakon se naroča Mojemu trgovinskemu ministru v porazumu z Mojim ministrom za notranje stvari.
Na Dunaju, 13. dne julija 1909. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienertli s. r.	Haerdtl s. r.
Weiskirchner s. r.
130.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 27. julija 1909. 1.
o oznamenilu davčnega urada Engelszell na Gornjem Avstrijskem.
Konformno z izpremembo oznamenila okrajnega sodišča Engelszell na Gornjem Avstrijskem, ki je bila zaukazana z ukazom pravosodnega ministrstva t dne 6. julija 1909. 1. (drž. zak. št. 105), imej tudi davčni urad Engelszell v bodoče po svojem uradnem sedežu oznamenilo „Davčni urad Engel-, hartszell“.
Bilinski s. r.