Am e RiK Anski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. S©, številka. «loliet, Illinois, 24. junija leta 190-4. Letnik 3LIIX ODLOČILNE BITKE. Kuropatkin poskuša preprečiti združitev japonskih » generalov. Znatni ruski uspehi na mokrem. London, 15. jun. — Bitka pri Vafangavu (55 milj severno od Port Arturja) je bila za Ruse deloma uspešna. Tri škadrone ko-njistva so uničili in do 60 Japoncev ujeli. Ruske izgube so znašale 308 mož mrtvih in ranjenih. Japonske izgube niso znane, a so baje ogromne. Petrograd, 16. jun.—Vladivoško brodovje se je vrnilo v Vladivostok. Tokio, 16. jun. — V bitki, ki se je vršila pri Telisu, 8 milj severno od Port Arturja ob železnici, je bilo 500 Rusov usmrčenih in 300 mož ujetih. Štirinajst topov so Japonci oplenili. Japonci so izgubili 1000 — 2000 mož. Rusi so delali čudeže. Pogreznjena parnika. Tokio, IV. jun. — Vesti, da so Rusi pogreznili japonska parnika “Hitači” in “Sado”, so nad vse dvome potrjene. 897 preživelih od prve ladije je dospelo v Moji in 153 preživelih od druge v Kokuro. La-diji sta bili pogreznjeni s torpedi. Mnogo nad 1000 mož je utonilo. Na parnikih je bilo tudi prav mnogo konj, streliva in živeža. Kuropatkin nastopa. London, 17. jun. — Poročevalec listu “Daily Chronicle” v Jinkavu brzojavlja z današnjim dnem, da je general Kuropatkin zadnjo gredo zapustil Liaojaug, da prevzame poveljstvo armade, ki je na poti v pomoč Port Arturju. Parnik utonil. Tokio, 17. jun. — Parnik “Kat-suno” je utonil v višini od Moji, ker je trčil obuj parnik “Yamato-kan”. Obedve ladiji sta bili na potu, da vzameta na krov preživele Japonce s prevoznih parnikov “Ki-tači” in “Sado”. Kurokijev načrt. Petrograd, 18. jun. — Vojno ministerstvo je prejelo važnih vestij o načrtih japonskega generala Ku-rokija in o razlogih, zakaj ne zapusti Siujena s tremi divizijami, t. j. kacimi 30,000 mož, nevštevši rezerve. Splošno se misli, da je Kuroki nameraval, generala Sta-ckelberga in njegove čete prestreči, zajeti in ujeti, da se je pa predolgo obotavljal z izvedbo načrta. Pravijo, da je general Kuropatkin poslal močen armadni oddelek južno od Liaojanga, da tako odvrne Ku-rokijevo namero. Možno je, da dojde do odločilne bitke pri Kaičen-čengu. Hrabri Rusi. Liaojang, 18. jun. — Japonci so sedaj dospeli do točke, kjei so sile bolj jednake in kjer se morajo biti pod bolj jednakimi razmerami. Izguba 2,000 mož pri dveh ruskih divizijah kaže hrabrost in izbornost častnikov in prostakov, ki so svojo lego branili navzlic tako številni izgubi, kot je primeroma skoro še ni bilo. Bitka pri Vafangavu je do-nesla Rusom nesmrtno slavo, dasiso se nazadnje umaknili ogromni premoči. Port Artur. Liao-Yang, 19. jun. — Po zanes Ijivih poročilih iz Port Arturja se izza 14. junija ni vršil noben nov napad nsC mokrem ali suhem, dasi so Japonci zopet, a brez uspeha poskušali, založiti in zapreti vhod v luko. Rabili so štiti zažigalne ladije, izmed katerih so trdnjavski topovi dve takoj pogreznili, nakar sta se ostali umaknili. Rusko brodovje je po teh poročilih popolnoma v redu in pogum posadke in prrbi- valcev izboren. Vojaki so boja-željni in prepričani, da Japonci ne bodo mogli vzeti trdnjave. 500 žensk je ponudilo svoje usluge. Popoln red vlada in kupčija in obrt sta navadni. Živeža je dovolj za najmanj 6 mesecev, a če treba, zadostuje za celo leto. Meso stane sedaj 13c funt, steklenica piva 30c, šampanjca $4. Godba prireja 3 krat na teden koncerte. Skrydlov poroča. Petrograd, 9. jun. — Car Nikolaj je prejel sledečo brzojavko z da-našnjim od podadmirala Skrydlova: “Dne 15. junija je zadela naša križarska divizija v koreanski cesti na japonski prevozni parnik “Isu-mi”, s četami na krovu. Ker se ni hotel udati, smo ga s topovi potopili v morje. Kmalu nato sta se prikazala zopet dva parnika, “Hi-taiči” in “Sado”. Bila sta tudi pogreznjena. Izgube japonske na teh treh parnikih so obstajale iz vojakov, vojnega materijala in železniških priprav.” Vladivostoško brodovje. Petrograd, 20. jun.—Vladivosto-ško brodovje se» je včeraj vrnilo v luko. Admiralstvo je prejelo dolgo poročilo o križem-vožnji podadmirala Bezobrazova. Cel polk Izgubljen. Petrograd, 20. jun. —- Brzojavka iz Mukdena pravi,da se je po zanesljivih poročilih iz najboljših virov potopil cel pešpolk s poveljnikom vred na pogreznjenih japonskih parnikih “Hitači” in “Sado”. Revček Kamimura. Tokio, 20. jun. — Ker je vladi-vostoško brodovje priplulo v Vladivostok in ga torej japonski admiral Kamimura ni mogel ujeti,zahtevajo tukajšnji merodajni krogi, da se Kamimura odpove službi ali pa usmrti. Poleg parnikov Hitači, Sado in Isumi so Rusi pogreznili tudi parnika Yawata in Ansei. Rusom sta pomagala megla in sapa. Poročevalci protestirajo. Seoul, Korea, 21. jun. — Med časniškimi poročevalci vlada velika nezadovoljnost radi njih stališča v japonski armadi in mnogi so že protestirali pri generalnem štabu. Ko-nečno se je vložilo po vseh poročevalcih podpisano objasnilo njih pritožb. Objasnilo toži čez cenzuro brzojavk v Seoulu in Nagasaki, navzlic dejstvu, da so bile po cenzorju v glavnem taborišču odobrene. Poročevalci ne smejo bozojav-ljati skoro prav nič resnice o japonskem gibanju, še manj o njih izgubah. Retvižau ia Pobjeda. Petrograd, 21. jun. — Po še ne potrjenem poročilu sta dne 18. jun. pluli ruski bojni ladiji “Retvižan” in “Pobjeda” iz luke portarturske na ogled in se vrnili istega dne. Japonske grozovitosti. Petrograd, 22. jun. — Obtožbo, da so Japonci okrnjevali ranjene Ruse na bojišču pri Vafangavu, potrjujejo razni poročevalci, N. Dančenko, morda najbolj znani ruski poročevalec, pravi, da so japonski konjiki mnogoštevilne ruske ranjence, ležeče ob grmovju, zabadali z bajoneti in pretepali z biči. Neko truplo je kazalo 28 ran na glavi, obraz je bil prerezan, oči izdrte, prša prebodena in kolena razbita s kopiti od pušk. Kožo je imel neki ranjenec sneto s črepinje. Dančenko izjavlja, da so take grozote delali bašibazuki v rusko-turski vojni. Britanski, francoski in španski vojaški zastopniki so podpisali protest proti japonskim grozovitostim. Pred odločilno bitko. Petrograd, 22. jun. — Vojni urad izjavlja, da utegne priti vsak hip do odločilne bitke v severnem delil polotoka Liaotung. Teden z boji v bližini Siujena je oviral operacije generala Kuropatkina. Sedaj pa hibe na jug veliki armadni oddelki, da udarijo na japonska generala Oku in Kuroki. REPUBLIKANCI PRI DELU ZA VOLITVE. Na tisoče delegatov v Chicagina republikanski narodni konvenciji. Ysi so navdušeni za Roosevelta. Chicago, 111., 21. jun. — Veliki politični igrokaz, že mesece pričakovan z napetostjo in pripravljan najobsežneje, se danes prične. Ob 12. uri opoludne se v koliseju na Wa bash ave. otvori republikanska narodna konvencija, v kateri se proglasi Theodore Roesevelt predsedniškim kandidatom. Na drugem mestu bo nominiran senator Charles VV. Fairbanks iz Indiane. Chicago, 111., 22. jun. — Za včeraj, danes in jutri sklicana 13. republikanska narodna konvencija je bila otvorjena ob velikanski udeležbi. “Coliseum” jebil okrašen z zastavami in cvetjemter je nudil di-ven pogled. Vsepovsod je bilo videti med prapori sliko Taeodore Roosevelta, čigar nominacija za predsednika Združ. držav bo jutri jedno-glasna. Otvorjena je bila konvencija ob 12. uri 15 min. z molitvijo, katero je opravil Rev. T. P. Frost in ki jo je stoje slušalo na tisoče delegatov. Potem je bil voljen začasnim predsednikom honvencije bivši vojni minister Elihu Root iz New Yorka, ki je prevzel vodstvo zasedanja z daljšim, navdušeno sprejetim govorom. Nato so se volili razni odbori. Chicago, 111., 23. jun. — Druga seja v Chicagi zbrane republikanske narodne konvencije se je vršila včeraj. Veliko navdušenje je vzbudil zlasti mojsterski govor predsednika Jos. G. Canona. Razni odbori, ki so deloma zasedali celo noč, so izročili svoja poročila. Senator Lodge je prečital republikansko platformo, ki ima polno važnih toček. Danes opoludne se bo vršila nominacija. Predsednik Roosevelt bo lahko vesel zaupanja, ki mu ga konvencija izreče, in jeseni bo pač zopet izvoljen, rekli bi, jednogla-sno. Suroveži. Chicago, 111,, 17. jun. —-Izrezavši šipo v zahišnem oknu, pustošili so suroveži, iskajoč plena, v zavodu, ki ga vodijo usmiljenke v akademiji sv. Vincencija, 182 —186 Osgoodst. Male šolske klopi so oropali in šolske potrebščine razmetali po tleh. Štiri hranilne puščice, v katere so sestre nabirale v dobrodelno svrho, so tatovi razbili, a vsebino 16 pobrali, dasi je bila svota večinoma v najmanjšem drobižu (pennies). Dva klavirja so poškodovali in skladbe poraztrosili. Potem so lomastili v sosedno dvorano, kjer so naleteli na varnostno blagajno, katero bi bili skoro razbili, da ni ropot pri tej priči prebudil sester, nakar so divjaki zbežali. Tožen milijonar. New York, 81. jun. — Večkratni milijonar Meyer Guggenheim, star 76 let, je tožen od gdč. Hannah McNamara radi lomljene mož-beseda, da jo bo oženil, za $100,000 odškodnine. Tožiteljica pravi, da je živela ž njim 27 let in ga na potih spremljala kot “gospa Meyer”. Starec, ki je “vreden” $50,000,000, je tožiteljici nekoč dal $10,000, a baje vsled groženj. Drzna roparja. Bearmouth, Mont., 17. jun. — Kaki dve milji vzhodno od tega mesta sta sinoči ob 11. uri dva našemljena moža skočila na osebni vlak Northern Pacific železnice in ko sta vlak ustavila,sta razstrelila blagajno v ekspresnem vagonu z dinamitom, polastila se vsebine v znesku $05,-000 in ž njo izginila v temoto. Žalostna usoda. New York, 20. jun. — V zvezi z nesrečo na zgorelem parniku “General Slocum” je usoda neke uboge žene, ki je pred več leti dospela s svojim možem v Ameriko in pustila hčerko na Nemškem pri sorodnikih. Mož se je udal- pijači in pobral, a ona je pričela boj za obstanek sama in po daljšem času si je prihranila Bvoto, da pokliče svojo hčer čez morje. Ta je sedaj na oceanu. Njena uboga mati, da se na svežem zraku okrepča, se je udeležila z drugo v Ameriki rojeno hčerko vožnje na nesrečnem parniku in obedve, mati in hčer, sta izgubili svoje življenje. Sedaj namerava neka podporna družba sprejeti siroto. Nesreča v rovu. Charleston, W. Va., 16. jun. — V plinovem in premogovem rovu Kanawha v Smithes, W. Va., se je odtrgala 12 čevljev visoka plast, vsled česar sta storila smrt dva rudarja, imenoma Joseph Malcomb in David Cox. Na nadulični železnici. New York, 19. jun. — Dvajset oseb je bilo davi bolj ali manj ranjenih, ko sta trčila skup dva vlaka nadulične železnice na 9. ave. in W. 125. cesti. Tretjina ranjencev je smrtnonevarno prizadeta. $10 čez morje. New York, 19. jun.—Danes se je spet izkrcalo tri tisoč priseljencev na Ellis Island s parnikov “Zealand” iz Antverpna, “Rotterdam” iz Rotterdama in “Hellig Olave” iz Kopenhagena. Ker je znašala voznina vsled tekmovanja parniških družb samo $10, bil je naval med-krovnih potnikov uprav velikansk. Izmed teh 3,000 priseljencev pa jih bo baje zavrnjenih nič manj kot 1,200, ki bodo morali nazaj, odkoder so prišli. AMER. ROJAKI VNETI ZA SLAVO BOŽJO. V South Chicagi, III., cerkev sv. Jurija najslovesueje blagoslovljena.- Y Milwaukee istotako slavlje. Cenene voznine v Evropo. New York, 22. jun. — Cunard črta je svoje voznine v Evropo znižala skoro za polovico. Tiketi tretjega razreda v Liverpool, London,Glasgow in Belfast stanejo $15, v Hamburg, Bremen, Rotterdam in Antwerpen $17, v Stockolm $23 in v avstrijske luke $25. Molčeči štrajkarji. Houghton Mich., 22. jun. — At-lantic-rudnik se je moral zapreti, in 700 mož je brez zaslužka, ker je delo ustavilo 120 vlačilcev, večinoma Fincev in Avstrijcev. Štrajkarji še niso predložili nobenih pritožb ali zahtev, a pravijo, da hočejo odslovitev necega “foremana.” 50,000 štrajkarjev. ‘NewYork, 21. jun, —Tukajšnjim trgovinam z oblekami preti štrajk velicega obsega. Izjava združbe “Manufacturers National Associa tion” v prid “odprti delavnici” (open shop) je dala povod. Kakor se splošno misli, zaštrajkalo bode nad 50,000 oseb. Avstrija «a Angleškem. Dunaj, 16. jun.—Avstrijsko časopisje presoja londonsko potovanje nadvojvode Friderika, ki je vrnitev nedavnega obiska princa waleskega na Dunaju, najhladneje ter popolnoma prezira radostne vaklike angleškega časopisja, bi se očividno trudi, tolmačiti obisk avstrijskega nadvojvode kot velepolitičen do. godek. Garibaldi zoper Avstrijo. Rim, 21. jun.—General Ricciotti Garibaldi je objavil proglas, v katerem pravi, da je avstrijsko oboroževanje naperjeno samo proti Italiji, da se maščuje zoper njeno nasprotovanje proti avstrijskemu prodiranju čez Balkan do Soluna. South Chicago, 111., 22. jun. — Preteklo nedeljo dne 19. jun. se je blagoslovila slovensko-hrvatska cerkev sv. Jurija v South Chicago. To je bil dan, ki ostane brez dvoma vsem rojakom v Chicago in okolici v neizbrisnem spominu. Slovesnosti so se udeležila sledeča društva z zastavami in oblečena seveda v svoje društvene uniforme: Joliet: Društvo sv. Jožefa, sv. Frančiška SaL, sv. Jurija, sv. Martina, sv. Ane katoliških borštnaric, Zrinski Frankopan in Ivan Krstitelj; Bradley, 111.: Društvo sv. Petra in Pavla ;Chi-cago: Društvo sv. Štefana, sv. Alojzija, sv. Jurija in sv. Martina; Whiting, Ind.: dve hrvaški društvi; South Chicago: slovaška, nemška in irska društva; hrvatska: sv.Petra in Pavla, sv. Nikole; slovenska: sv. Florijana in sv. Jurija. Že samo ta mnogoštevilna imena pričajo, da se je slovesnost izvršila na izvanredno sijajen način. Od kolodvora so se z društvenimi godbami na čelu pomikala v lepem redu vsa društva ter dospevši do cerkve napravila špalir pred škofom J. P. Muldoonom, ki je prišel izvršit blagoslovljene. Ne samo rojaki, ampak tudi ljudje drugih narodnostij, ki so'videli ta prizor, so trdili, da take parade South Chicago še ni videla. Prijazno klenkanje, ki nehote človeku vzbuja spomin na dom, je zvabilo na stotine ljudstva v novi, lepo okrašeni hram božji, kjer je po izvršenem blagoslovljen ju služil slovesno sv. mašo domači župnik Rev. Kranjec. Slavnostni govor je imel Rev. Šušteršič. Pesniško sestavljeni govor bi radi svoje bogate vsebine v resnici zaslužil, da se ohrani v kakem slovenskem listu. Za Rev. Šušteršičem je imel kratek nagovor v angleščini škof Muldoon, ki je razvijal nekaj podobnih mislij, kakor slavnostni govornik Rev. Šušteršič sam. Da je fini pevski zbor vso slovesnost visoko povzdignil, ni treba posebej omenjati. Cerkveno slovesnost so zaključile popoludne ob 3. uri slovenske pete litanije. Pozno v noč pa se je občinstvo pri-prosto a dostojno zabavalo na pikniku, zabavalo v znamenju radosti nad novo, važno pridobitvijo za chi-caške Slovence. In res, ponosen je lahko chicaški Slovenec, ponosni tudi bratje Hrvatje na svojo trdnjavo, ki jo je zidala njihova žuljava roka; veseli se lahko tudi Rev. Kranjec uspeha svojega enoletnega truda, katerega mu je s prijateljsko ljubeznjivosojo in z modro besedo olajševal posebno Rev. Šušteršič, olajševal pa več ali manj tudi ta ali oni žrtvovalen mož župnije sv. Jurija. Naj bi rojaki ohranili to požrtvovalnost za čast božjo in se vedno zavedali, da ‘vse nam jelahko storiti, ako združimo moči’. Milwaukee Wis., 29. jun. — Slovenci in Hrvati s pomočjo rojakov iz Sheboygana in Port Washington smo si sedaj priredili svojo cerkev “Marije Pomagaj.” Bilaje posve čena v nedeljo 19. jun. Posvetil jo je nadškof mil. g. J. G. Messmer, a slovenski škof mil. g. Jakob Trobec iz St. Clouda Minn., jo je pa pontificiral in obenem je slovensko pridigoval. Zalivala. Tem potem izrekam toplo zahvalo vsem tistim, ki so se zadnjo nedeljo udeležili blagoslovljenja slovensko-hrvatske cerkve sv. Jurija v South Chicagi, zlasti slavnim društvom iz Jolieta, Chicage in Bradley. Hvala in slava vsem! Rev. John Kranjec, župnih cerkve sv. Jurija. South Chicago, Jll., 22. jun. 'Oj. Hraber duhovuik. Caseville, III., 18. jun. — Mlad katolišk duhovnik je kljuboval smrti, da je kurjaču C. B. Listu done-sel aadnje tolažitve sv. vere. Kurjač je ležal pod ognjiščem lokomotive, ki je bila vsled zadetja vržena s tira in vsi napori, izvleči ga, so bili zaman. Počasi je bil pečen na smrt. Duhovnik, ki je bil potnik na ponesrečenem vlaku, si je pokril usta in nos z ruto ter napravil skozi goreče razvaline pot do ponesrečenca. Kmalu je videl, da je nemožno, rešiti ga, a podelil mu je tolažitve sv. vere in ostal pri njem, dokler ni kurjač izdihnil duše. Imena hrabri tolažitelj ni hotel povedati. Ustreljen ruski guverner. Petrograd, 16. jun. — General-guverner finlandski, general Bobrikov, je bil dopoludne ob 11. uri ob vhodu v senatovo zbornico v Helsing-forsu smrtno obstreljen. Zločinec, pravnik Schanmann, je nato izvršil samomor. Bil je sin senatorja Scbaumanna. Grof Bobrikov je dobil eno kroglo v vrat in drugo v trebuh. Schaumann je bil član finskih zarotnikov. General je strogo vladal Finlandijo, a bil velik pra-vicoljub. Helsingfors, jun. — General grof Bobrikov je umrl. Moyer, Felluride, Colo., 18. jun. — Charles H. Moyer, predsednik od “Western Federation of Miners”, je pred svojim odhodom v spremstvu dveh pomožnih šerifov iz Cripple Creeka izjavil svojo ogorčenost nad obtožbami, zoper njega v Teller countyju vloženimi, češ, da se je udeležil necega atentata z dinamitom, vsled česar sta bili dve osebi usmrčeni; in zahteval je, da se ga takoj odvede v Cripple Creek, da bo čimpreje zaslišan. Colorado in general Bell- Cripple Creek, Colo., 20. jun. —■ Na vprašanje, da li misli guverner Peabody res kmalu proglasiti obsedno stanje po vsej državi Colorado odgovoril je general Bell, dadotičn« govorica ni resnična. Nasprotno misli, da ni za takošno odredbo najmanjšega povoda, ker je vsle€ “njegove izganjalne metode” ostalo samo še malo anarhistov ali socialistov. General ne upa, da bo kdaj potrebno, proglasiti obsedno stanj« po vsej državi; ko bi pa to bilo vendar potrebno, pri kraju ho hitro z vsemi nezadovoljneži. Colorado je pričela boj tudi v prid drugim državam, odkoder dobiva “Western Federation of Miners” denarnih podpor, in sedaj je dolžnost ostalih držav, slediti vzgledu Colorade. Colorado v drugi luči. Cripple Creek, Colo., 20. jun. — Tajnik Hayward od W. F. of M. pravi: “Domneva general Bellova ni umestna, a biti utegne, če vzame stvar v roko ljudstvo samo, izpod-bodeno po trpljenju, kije nakopava vojaštvo na nedolžne ljudi, in po neusmiljeni vojni zoper ženske in otroke. Vojaška oblast je ukazala, da se ne smejo deliti podpore. V neki denverski banki smo imeli naloženih $2,000, ki bi se imeli rabiti za potrebe ženskam in otrokom. A trgovcu, ki naj bi razdeljeval milodare,se je to prepovedalo, češ, drugače ti razrušimo prodajalno. Nedolžne može so tako dolgo obešali, dokler niso bili skoro mrtvi, da so izsilili izpovedi. -Če se uvede v Coloradi obsedno stanje, ne zgodi se to v zatrtje upora marveč v zopetno izvolitev republikanske državne vlade.” Spet delo. Huntington, Ind., 19. jun. — Tistih 250 uposlencev pri Erie železnici, ki so bili zadnjih šest tednov brez dela, je dobilo od generalnega superintendenta poziv, vrniti se na delo. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet lil., 22. jun. — V nedeljo 20. t. m. bo naša cerkev sv. Jožefa premajhna. Ob 10. uri dopoludne bo imel novo sv. mašo č. g. Anton Sojar, ki mu gotovo rojaki izkažejo čast in ljubezen z obilno udeležbo slovesne službe božje. — K prvemu sv. obhajilu v slovenski cerkvi sv. Jožefa v nedeljo 20. t. m. pojdejo sledeči dečki: Fr. Bezek, John Brunskole, Anton Ivanšček, Joe Jaklič, Anton Kore-vec, Frank Legan, Martin Liberšar, Frank Lopartz, John Metež, Val. Pleše, Josip Skriner, Frank Sodec, John Jos. Stukel, John Mat. Stukel, Stive Stukel, Frank Terlep, Anton Težak, Frank Težak A. Zupančič in Joe Miketič. Deklice pa sledeče:. Bečan Terezija, čulek Ana, Frančiškovič Elizabeta, Govednik Ana, Gregorčič Marija, Gregorčič Ana, Ilenič Manja, Jakša Ana, Jerman Johana, Količ Marija,Kren Kristina,Kambič Marija,Muhič Marija,Malarič Roza, Musič Marija, Nemanič Marija, Nemanič Ema, Pavešič Ema, Štau-dahar Ana, Tomac Jožefina, Težak Ana, Vukovič Jožefina, Žlogar Marija, Rogina Katarina in Šoklje Ana. To so imena vseh naših pridnih šolarjev in šolaric, ki bodo doživeli to nedeljo najlepši dan svojega življenja. — V sredo 22. t. m. dopoludne ob 9. uri je bila v slovenski cerkvi sv. Jožefa imenitna poroka. G. Josip Dunda, neumorni poslovodja v tiskarni “Am. Slovenca”, je sklenil dosmrtno zvezo z izvoljenko svojega srca, gdč. Mae Strutzel. Poročil ju je č. g. Dr. John Seliškar, profesor iz bogoslovnice v St. Paulu. Isti č. gospod je potem daroval peto sv. mašo, v spremstvu dveh pomožnih duhovnikov, čč. gg. John Kranjeca in Anton Sojarja. Prekrasno petje izbornega mešanega zbora je kar pretresalo srca mnogobrojnega občinstva, ki je prisostvovalo slovesni poroki. Ženinov prijatelj, Dr. med. Ivec je ob dohodu v cerkev drugoval nevesti, ki je bila vsa belo opravljena in čarokrasna. Novoporočen-cema prisrčno kličemo: Bilo sretno! — Župnišče naše cerkve sv. Jožefa je premaknjeno na vogel Scott in Clay cest. Nova hiša božja se prične nemudoma graditi. Kontrakt za zid, ki bo ves iz rezanega kamna (Bedford Stone), je oddan joliet skemu kontraktorju Adam Groth, kontrakti za druga dela se bodo oddali kasneje. — Rojak Jakob Zupančič iz La Salle, Uh, je bil zadnjo soboto v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa srečno operiran v členku na nogi. Srečno pravimo, kajti prestal je smrtno nevarnost. Zupančič se je ponesrečil pri delu v lasalleski cementarni, kjer mu je zdrobilo stopalo ali spodnji del noge. Za prvo silo so ga takoj tamošnji zdravniki vzeli v roke, a to s takim uspehom, da se mu je zdrobljeno stopalo vse zagnojilo. Nazadnje se je sklenilo, prepeljati bolnika v Joliet. Tu ga je na kolodvoru z vozom sprejel naš vrli rojak Mat. J. Grahek in ga odpravil v bolnišnieo, kjer so mu neozdravljivo stopalo pri členku odrezali in ga tako rešili zastrup-ljenja krvi in gotove posledice. Jakob Zupančič je ud dr. sv. Dru žine št. 5 K. S. K. J. ter ima v stari domovini ženo in otroke. — G. John Posega žaluje nad prebranim grobom svoje ljubljene soproge. Ga. Tereza Posega je umrla pj sila mučni bolezni v torek 14. t. m. popoludne v bolnišnici sv. Jožefa, kamor je bila prepeljana dne 6. maja t. 1. Pogreb se je vršil v četrtek 16. t. m. iz slovenske cerkve sv. Jožefa ob obilni udeležbi sočutnih rojakov. Pokojnica je bila roj Dolenec, doma iz Rakolka, hrenov-ske fare, ter je dosegla kacih 38 let starosti. V Jolietu je bivala šele kaki 2 leti, a preje je preživela ka-eih 13 let v Braziliji. Poleg ožalo-ščenega soproga zapušča četvero otročičev, ki so v premladi dobi izgubili svojo ljubečo mater, kakor mnogi izmed nas, a slaba se jim ne bo godila, dokler jim zdravega Bog ohrani dobrega očeta. Rajnici svetila večna luč! — “The Iron and Machinery World”, glasilo zapadne kovinske obrti, pravi v zadnji številki; “Ali se je tržni promet na zapadu zboljšal ali pa se je navadil na medlost; gotovo je, da ni opažati nemira. ‘Business’ se ne more primerjati z lanskim ali predlanskim, vendar, se lahko s potolaženim duhom sprej mejo sedanja naročila, dasi niso prevelika. Poleg naročila za 20,000 ton jeklenih šin, katere ima izgotoviti Carnegie Steel Co., kot smo omenili žadnji teden, dobila je Pennsylvania Steel Co. tudi sedaj naročilo za 20,000 ton jeklarnih šin za Harriman-čvte, Jeklarne Illinois Steel - kompanije ne bodo mogle zvaljati že to leto vseh šin, ki so naročene, in celo za leto 1905 je že dokaj dela. Zboljšana je tudi trgovina s stavbnim jeklom, dasi le pomalem. “Plate mill” v Chicagi, ki je spet začela z delom pred dvema tednoma po začasnem zaprtju, ima več naročil nego začetkom zopetnega “ronanja”. Železo pa ne kaže nikacega napredka, samo surovo gre malo bolje s tržišča. Peči in plavži večinoma ne delujejo s polno silo. — G. Joe Stukel-a 17 letni nade polni sin Joe je dospel v sredo na počitnice iz St. Francis college v Quincy, kjer je dovršil 4. razred z najboljšim uspehom. — Ta teden sta se praznovala sv. Alojzij in sv. Janez Krstitelj. Koliko dragih starodomovinskih spominov se človeku vzbuja o tej pri liki! Poljske lilije, praprotni venci in kroginkrog Triglava po vseh holmih ÿn hribih nešteti kresovi. Kje so časi! — Adam Menehe, bivši predsednik od “Illinois Federation of Labor” in sedaj uslužbenec pri državni upravi v odseku ža delo, je bil zadnji teden v našem mestu, baje v svrho, da prouči razmere v kaznilnici in zbere podatkov v pobijanje odredbe proti uvedbi novega siste ma v kaznilnici, ki ga je sprejelo postavodajstvo na zadnjem zasedanju, kot kot smo svoječasno poročali. — Zadnji petek opoludne je rekel mestni pravdnik McKeown, da so glede povzdiga tirov (track eleva tion) vse postavne razlike poravnane in naredba (ordinance), potrjena po pravnem in inženirskem departmen tu ter železniških zastopnikih, bo vročena mestnim svetovalcem v tiskani obliki v ponedeljek 23. t. m “Imeli bomo glasovanje, tako ali drugačno, v ponedeljek zvečer,” je rekel Mr. McKeown zadnji petek? - Oblasti skoro vsak dan dobiva jo obvestila glede kršenja postave o ribolovu z drago ali vlečeno mrežo in drugim načinom zatiranja rib po rekah, in dočim je težko ujeti krivce na samem dejanju, vendar so se namestile stalne straže in skrbljeno je za to, da najdejo takošni ribo lovci malo usmiljenja na sodiščih Nekateruiki so celo tako brezvestni da uporabljajo zoper nedolžne ri biča celo dinamit ter takisto opu stošajo reke. Take dinamitarde čaka kaznilnica (penitentiary,) kar je povsem prav. V jolietski okolici bodo baje v kratkem nalovili ne kaj tacib krivcev, ki jih imajo na piki. dokaz njenih trditev so bile neoljene cunje, ki jih je našla v več kotih na licu mesta. Požarni maršal Sexton je izvršil aretacijo in Bitter-man je moral prenočiti na policiji, a drugo jutro plačati $5.25 globe radi nerednega obnašanja. Njegova žena je bila s tem zadovoljna. Ogenj, ki ga je baje nalašč povzročil Bitterman, ni napravil mnogo škode, ker so poklicani ognje-gasci kmalu udušili švigajočo nevarnost. — Zemljišče ob Chicago-cesti med Webster in Benten-cestama, pripadajoče Rooseveltovi (ali centralni, šoli je baje kupila za $7,50v Schlitz Brewing kompanlja. — Večerne predstave v Ringling Brothers’ cirkusu v sredo 15. t. m. se je udeležilo nad 5,000 ljudi j. — F. McCarney in J. McGraw sta v ponedeljek zarana ob 2. uri umrla v bolnišnici sv. Jožefa za poškodbami, ki sta jih zadobila v nedeljo zvečer v Lockportu na tiru pocestne železnice. Povozila ju je bliskoma vozeča kara. - Bates Machine Co. je v ponedeljek dobila znano pravdo proti g. A. J. Batesu za $40,000 in obresti po 5 odstotkov izza 1. 1896., znašajoče $15,000, torej skupno $55,000. G. A. J. Bates je bil prodal neko izuajdbo, pripadajočo kompaniji. — Na ponedeljkovi seji mestnega bora se je volil odbor sedmih mož, županom na čelu, v svrho, da paz- nim očesom zasleduje in preiskuje razširjanje kanala in vseh vodovodnih naprav pri Lockportu in dalj e ter takisto prepreči vsakatero nevarnost povodnji, ki bi utegnila v bodoče oškodovati Joliet. — V nemški katoliški cerkvi je b lo zadnjo nedeljo 1904 otrok pri prvem sv.obhajilu; v italijanski cerkvi pa 20. — Tvrdka “Adam Steel slal predsedniku ce p:smo: predsednik Roose-seje brata. Bil je ud društva sv. Jožefa. j1j^ro 0^ra0{ati ;n g0 torej ostali ne-Pogreb se je višil iz slovenske cer j ra;3I1j_ Mornarji so sicer ostali na kve v nedeljo dopoludne. Pokoj njegovi duši. — Naš rojak g. Jakob Smrekar odpotuje prihodnji ponedeljek v Milwaukee, kjer se bode pod vodstvom prof. John Singenbergerja v St. Francis College izobraževal v cerkveni glazbi. Želimo mu najboljši uspeh! — Iz pisma, katero nam je rojak dal v porabo, posnemamo, da se zdravje častitemu g. župniku Marku Pakižu počasi vrača ter je upanja, da v nekoliko mesecih popolnoma okreva. Od kake operacije ni govora, celo od tega ne, da bi mu odvzeli nogo. Gl. Calumet, Mich., 17. jun. — Na Tamarack North v 3. rovu ponesrečil je v sredo pop. naš rojak Jožef Mukavec. Padajoča žila (vein) vrgla ga je, ko je opravljal s tovariši svoje tesarsko delo 40 čevljev New York, 17. jun. —Katastrofa, ki se je pripetila v newyorški luki dne 15. t. m., še vedno vzbuja splošno pozornost in tugo. Ko se bodo vsi mrtveci prešteli, ko se spravijo na dan zadnja zgorela trupla in utopljenci, potem bo ta strašna nesreča zavzemala prvo mesto med nezgodami, ki so se pripetile po ameriških jezerih in rekah. Število do danes najdenih trupel znaša 582, a skoro 500 oseb se še pogreša, torej je skupno ponesrečilo nad 1000 oseb, kajti pogrešane treba šteti med mrtve. Gospa Lena Rebanski je došla v “morgue” ali mrtvašnico, kjer je v nekem truplu spoznala svojo hčer Vando. Ne da bi rekla besedico, se je odstranila in poskušala s skokom v reko končati svoje življenje. Neki policaj jo je zapazil in zadržal. Ponoči je več potapljalcev spravljalo mrtva trupla na dan. Ob solnč-nem vzhodu sta dospela dva vodo-topa na površje. Prvi je prinesel s sabo dve mali deklici, ki sta se držali tesno objeti. Njiju obleke šobile jednake in bili sta brez dvoma svojih mestih, a niti ganili se niso, da bi čolne pustili navzdol. Žrtve niso stanovale, kot je bilo to slučaj ob nesreči v Iroquois gledališču v Chicagi v raznih mestnih okrajih, nego v enem mestnem okraju od kacih 10 blokov in v bližini cerkve sv. Marka. A tu ni tudi skoro nijedne hiše, ki bi ne tugovala za kako žrtvijo. Junaški čini in sainožrtvovauja, ki so se pojavljala ob grozni nesreči, kažejo ljubezen staršev in bližnjega v lepi luči, a manjka ne tudi temnega ozadja, na sprotja. Pravijo, da so mornarji kazali surov nagon samoohranjenja in da je neka jalita mirno hlapela mimo, ne da bi se zato brigala, da so skakale ženske in otroci z ladije v morje. Ta jahta je nosila prapor newyorškega jahtnega kluba in na mostu je stal nekdo v uniformi, ki je z daljnogledom mirno opazoval gorečo ladijo. Skoro neverjetno je, kar pripoveduje gdč. Martha Weirk. Ta namreč pravi, da se ji je, boreči v vodi, približal čoln, iz katerega se je neki mož pripognil, ji strgal prstane s prsta in jo sunil potem nazaj v vodo. Posebno žrtvovalno so pomagavali zdravniki in strežajke na North Brothers 'Islandu. Omeniti treba zlasti gdč. Florence Denning. Ko je videla, da potniki v velikem številu skačejo z goreče ladije, skočila je v vodo in plavala proti z valovi borečim se. Posrečilo se ji je po junaškem naporu, sedem žensk spraviti tako daleč na breg, da so jih drugi mogli doseči z rokami in dvig niti na suho. Gdč. Lou McGibbon, telefonistinja na otoku, je tudi skočila v vodo in rešila dva otročiča. Gdč. McCann je tudi plavala ponesrečencem na pomoč in rešila štiri osebe. Slava čankam! General Daniel i nega zbora, je Rooseveltu sledi, “Moj cenjeni veli! -— Baš sem se vrnil iz mestnega zbora, sklicane glede strašne nesreče, ki nas je zadela zadnjo sredo, izgube parnika “Generala Slocuma”, pri čemer je storilo smrt okoli 1000 naših žensk in otrok. Ta nesreča je ganila vsako srce v mestu in nam donesla sočutje iz vseh delov sveta. Pač ste že napravili take korake v pravi smeri, kot jih zahteva Vaša služba, a upam, da ne bodete smatrali neprimernim, prejeti predlog ali celo dva od enega “mestnih očetov”. Tu ljudje mislijo, da so zvezni uradniki, ki imajo nadzorovati parnike, bili malomarni in nesposobni ter da so hudo grešili, ker niso storili tega, kar bi bilo utegnilo dogodek zabraniti. Prosim Vas gledati na to, da so ti parniški nadzorniki sposobni in zanesljivi ljudje, in če treba nadalnjega po-stavodajstva, da se zagotovi za bodočnost varstvo, naprosite kongres, da uvede tako postavo. Soglašali boste z mano, tega sem gotov, da je hitra in natančna preiskava vseh dejstev od velike važnosti, ne samo, da se določi odgovornost za dogodek, ampak da tudi zagotovilo za bodočnost. — S spoštovanjem Daniel E. Sickels.” Pittsburg, Pa., 16. jun. —Dne 28. junija bodemo imeli v naši slovenski cerkvi prvo sveto obhajilo in to prvič v zgodovini naše cerkve. Obhajali je bodemo pri drugi sveti maši ob desetih. Popoludne ob dveh bodo ponovili novoobhajanci krstne obljube ter se jim bodo blagoslovile mašne knjige, rožni venci in škapu-lirji. Ako sicer še kdohoče pristopiti v škapulirsko bratovščino ali si boče preskrbeti škapulir, se lahko oglasi pri župniku pred dnevom prvega svetega obhajila. “Severov kričistilec zaslužuje svoje ime, ker odstranjuje nečistosti ter napravlja novo in obilo kri. Naj-iskreneje ga priporočam vsakomur. A. Pospišil, Little Ferry, N. J.” Cena $1.00. W.F. Severa Co., Cedar Rapids, la. ŠTAJARSKO — Umrl je v Gorenjem Logatcu trgovec in posestnik K. Puppis. — Upokojen je na lastno prošnjo učitelj gosp. Bog. Krenner v Škofji Loki. — Obesil se je v Zagrebu 40 let stari Jožef Pene, doma iz Novega mesta. — Samomor. V Trstu se je zastrupi la perica Masija Ravbhr. Našli so jo.mrtvo na cesti. — Prijet dezerter. Dezerterja rezervnega iusanterista I. Železnika so prijeli in pripeljali nazaj v Ljub ljano. — Poročil se je v kapiteljski cerkvi v Novem mestu J.Kozina, c.kr. sodni pristav v Mokronogu z gdč. Marico Rozina. — Predsednikom krajnega sol. sveta v Šmartinu pri Kranju je enoglasno izvoljen preč. g. dekan in župnik J. Razboršek. — lfletni samomorilec. Obesil se je 14letni pastir posestnika L. Remškarja v Logu v ljubljanski okolici, Franc Gregorka. — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 150. vodstveno sejo dne 18. maja v svojih prostorih v “Narodnem domu” v Ljubljani. — V Gorenji vasi pri Zatičini je umrla nenadne smrti v najboljših letih gospa Končina, soproga veleposestnika in trgovca Končina. — Pogreb č. g. župnika Hočevarja. Z Brezovice poročajo: Dne 14. maja smo k večnemu počitku položili našega župnika č. g. Ant. Hočevarja. — Največji zvon na Kranjskem bo dobila jeseni D. M. v Polju. Naročen je v Dunajskem Novem mestu pri Hilzerju. Tehtal bo do 108 starih centov. — Nagla smrt. Binkoštno nedeljo je gnala Marjeta Škerlj, 52-letna kočarjeva žena iz Begunj pri Cerknici, kravo na pašo. Ob 5. uri so našli ženo tam mrtvo. — 40letnico svojega trgovskega delovanja je praznoval v ponedeljek 23. maja v Kranju g. Fran Omersa, posestnik splošno znane in priljubljene železninarske trgovine. — Lakote umrl Dne 23. maja so našli v gorovju pri občini Planina truplo delavca Pavla Širca, ki je v blaznosti odšel zUoma. Obdukcija je dognala, da je revež lakote umrl. — Binkoštni shod pri sv. Valentinu na Limbarski gori je bil letos prav veličasten. Že pri začetni pobožnosti v nedeljo zvečer je bila prostorna cerkev natlačeno polna. Obhajancev je bilo do 500. — Nesreča. Dne 31. maja pop. so se peljale štiri hčere gostilniča-rice Ivane Batis iz Litije v Šmartno. Pri povratku se je voz prevrnil. Alojzija, Hermina in Frančiška Batis imajo težke notranje in zunanje poškodbe, najmlajša hčerka ni skoraj nič poškodovana. — Iz Boh. Bistrice se poroča, da so odlikovanemu preddelavcu Ant. Friedlu, ki se je nedavno ponesrečil in ima zlomljeni obe nogi, izročili ob navzočnosti nadvojvode odlikovanje v ondotni bolnišnici. Odliko mu je pripel na prsi minister, nakar je Friedlu nadvojvoda čestital. Friedl, ki je veteran med minerji, je bil tako ginjen, da ni mogel govoriti. — Uboj. Iz Škofje Loke so pri-peljali orožniki v Ljubljano Janeza Fajfarja. V nekem prepiru je Fajfar zabodel svojega nasprotnika, kateri je potem v nekaj trenotkih umrl. Po 14dnevnem trudapolnem iskanju so našli orožniki Fajfarja skritega v neki gostilni. Ko so ga prijeli in vprašali, zakaj se je skri val, je rekel, da se je bal videti obličje svoje žrtve. — Birmancev je bilo v moravški dekaniji: na Brdu 77, na Zlatem polju 51, v Krašnji 90, v Blagovici 97, na česnjicak 46, v Šent Ožbaltu 88, v Št. Gotardu 93, v Čenišeuiku 142. na Sv. Planini 85, v Kolovratu 99, v Pečah 62, v | Moravčah 379, na Sv. Gori 93, na I Vačah 209, pri Sv. Heleni 79, v Dolu 61, skupaj 1701. Dalje je bilo na Črnučah 19 in na Ježici 45 birmancev. — Iz cerkniške okolice. Toča je padala v soboto dne 21. maja po noči po cerkniški okolici. Zlasti v Zerovniči, Zevšab in Dolenji vasi je zelo potolkla sadno drevje in mlado žito. — Gospod Piš—mrtev. Novica o sijirti gospoda učitelja Piša v ljubljanski bolnišnici je pretresla vse njegove cerkniške znance... V sredo pred Biukoštmi je še poučeval, a na binkoštno nedeljo je bil že na mrtvaškem odru. — Izseljevanje. Binkoštne praz nike se je odpeljalo z južnega kolodvora ljubljanskega v Ameriko 110 Hrvatov, 65 Kranjcev in 10 Makedoncev. V Hrušico se je odpeljalo 16 Hrvatov, 21 pa v Lengersteiu na Zg. Avstrijsko. Iz Amerike se je pripeljalo v Ljubljano 19 Hrvatov in 13 Kranjcev. Dne 25. maja se je odpeljalo v Ameriko 32 Hrvatov in 5 Kranjcev, v Hrušico 39 Hrvatov, 30 Slovencev pa na Westfalsko. — Uboj. V nedeljo, 15. maja, so popivali fantje, večjidel delavci od karavanskega predora v gostilni “priRobičku” v Hrušici na Gorenj skem. Po prevelikem zavžitju “dobre kapljice” so se začeli med seboj prepirati in konec tega je bil pretep. — Žrtva tega pretepa je bil J. Svetlin iz Jesenic, katerega sta Franc Sedlar iz Grin, okraj Kamnik, in pa Jože Tómele iz Brezja pri Kranju zabodla z nožem tako, da je na mestu umrl. — Javno nasilstvo. Brata Jurij in Jakob Jesenovec, delavca pri tesarskem mojstru Ivanu Zakotniku v Ljubljani, sta 27. maja bila, keri sta s petjem in kričanjem kalila nočni mir, ustavljena in vprašana za imeni. Pri tem je Jurij stebel. Stražnik je tekel za njim, da bi ga vjel, kar se je tudi zgodilo, ker pa je Jesenovec stražnika zgrabil in vrgel na tla ter mu hotel vzeti sabljo, ga je leta s sabljo udaril po čelu in ga težko ranil. —Sodelavca okradel. P. Žbogar iz Kala, železniški delavec na želez niški progi pri Boh. Bistrici je za jedno stanoval s sodelavci Jakob Mi ševkom, Francetom Uršičem in Pol detom Gajericm v eni in isti sobi Ker Uršič in Gajer nista imela svo jega kovčka, prepustil jima je Miv šek svojega, v katerega sta sprav ljala svoje prislužke. Dne 23.marca 1903 vzel je Žbogar ta kovček, v katerem se je nahajalo J 00 kron in nekaj druzih malenkosti ter je z njim pobegnil. Šele letos se je posrečilo tatu zasačiti in ga izročiti sodišču. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. — Iz novomeškega okraja se piše: Nekje v novomeški okolici je znan liberalen gospod na javni dražbi prodajal svoje posestvo. Ker pa so bile ponudbe pri prvi dražbi prenizke, vršila se je druga dražba. Pred to dražbo so pripeljali koš žemelj, štiri steklenice žganja, sodček vina.in klobas, da se kmetje okrepčajo pred delom. In res, možje so dobili pogum ter eden čez druzega dražili, da je druga dražba vrgla okoli 1000 kron več, nego prva. Drugi dan pa so se možje praskali za ušesi, češ: Drago smo plačali za klobase in žganje! —■ Neki kmet ima sina v Ameriki, ki pa se ne upa domov, ker ni doslužil vojaščine. Ponudil pa se je možu neki gospod, da sina brez kazni dobi domov. Kmet ga vpraša: “Koliko pa bo to koštalo?” Gospod: “I, dali boste štiri desetake”. Kmet: “To je preveč, nimam toliko”. Gospod: “Ne ceneje, ker sva dva in mora tudi drugi kaj zaslužiti”. K sreči pa je kmetu nekdo še o pravem času odprl oči. — Novice iz litijskega okraja. Sedem bratov — sedem vojakov je bilo pri eni hiši, in sicer pri Goštetu na Savi. Šest jih je že nosilo vojaško suknjo. Sedmega pa bodo tudi kmalu oblekli. Ti so pač' Buri! — Velikanski mlaj so postavili ob škofovem prihodu trški fantje ha Vačah, visok je 45 m. — Prva košnja sena in detelje obeta biti prav bogata. — Na Prežganju je napravilo neurje dne 4. maja zvečer sadnemu drevju mnogo škode; močno poškodovane so posebno češnje in hruške. — Na Polšniku je binkoštni pondeljek 23. maja, preč. g. dekan iz Šmartna pri Litiji blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev, ki bo posvečena lurški Mariji. — Nov zvou dobi podružnica sv. Mohorja in Fortunata na Libergi (župnija Šmartno pri Litiji). — Upokojen je vsled vedno trajajoče bolezni g. J. Černe, bivši nadučitelj v Šmartnem pri Litiji in vodja ondotne obrtne šple. — Nov hotel otvorila sta v Litiji gospod in gospa Elsner v lastni novozgrajeni hiši'blizu prihodnje sodnije. V “Hotelu Chicago” je tujcem na razpolago mnogo sob za prenočišče in kar najtočnejša postrežba. gradili je uničen tretji del letnih pridelkov. Zelo hud udarec je tudi to, da je toča razsekala mladje; zaradi tega bo namreč težko dobiti cepičev za cepljenje amerikank, ki se je ravnokar začelo. KOROŠKO. -- Novo slov. akademično društvo. Slovenski visokošolci na Koroškem si snujejo slov. ferijalno akad. društvo “Korotan”, ki boče prirejati zborovanja, veselice in predavanja po Koroškem. II H. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS. PRIMORSKO. — Trije samomori v Trstu. V tržaški mestni bolnišnici je skočil skozi okno 44letni rudar Fran Godnik in se ubil. — Zastrupil se je 21-Ietni slikar Henrik Iška. — Zadušila se je z ogljem 40letna Frančiška Dežman. — Umor. Iz Trsta poročajo: 33letnega pri gradnji železnice delajočega kamnoseka Antona Lapana, očeta štirih otrok, je našel 23. t.m. zjutraj umorjenega v njegovem stanovanju v Trsteniku. Pljuča je imel prestreljena s strelom iz samokresa. Sumi se, da je morilec 52 letni kmetovalec Anton Rozman, Lapanov sosed, s katerim je živel v sovraštvu. Rozmana so zaprli. — Sin rešil očeta smrti. Dne 20. maja ob 0. uri predpoludne odpravil se je z doma proti Gorici g. J. Vulč iz Čez Soče št. 94. Hotel je namreč iti z vozom po vino v Gorico. Da bi prikrajšal pot za pol ure, hotel se je z vozom prepeljati čezSočo. Nič ni pomagalo prigovarjanje družine, naj bi tega ne storil ter se ne izpostavljal veliki nevarnosti. Mož je preveč zaupal v samega sebe in je zaraditega tudi hotel izvršiti svoj sklep. Vulčeva žena pa je bila za moža v tako velikih skrbeh, da je takoj poslala sina za njim, ki naj bi bil zraven, ko bi oče hotel prepeljati se čez Sočo. Ko je sin Ivan prišel do mesta, na katerem je oče zapeljal v Sočo, da bi se čez njo prepeljal, zagledal je strašen prizor. Oče, konji in voz, vse je bilo že pod vodo. Ves obupan piane sin oblečen v Sočo na pomoč očetu. In res se mu je po srečilo očeta dobiti kakih 50 metrov proč od mesta, kjer je nameraval prepeljati se čez Sočo. Spravil ga je na kopno in ga tako rešil gotove smrti. Potem pa skoči sin zopet v Sočo. da bi tudi konje rešil. Ali posrečilo se mu je rešiti samo jed-nega, dočim je drugi konj poginil v vodi. Voz je seveda ostal v vodi, vinsko posodo pa so drvili Sočini valovi navzdol. Mladenič, ki je svoje lastno življenje izpostavil v naj večjo nevarnost, da je očeta rešil smrti, bil je letos potrjen v vojake. ŠTAJARSKO — Konjice, 25. maja. Pogreb upokojenega žičkega biseromašnika Zabukovšeka bo v petek dopoldne. — Ogenj je napravil v Dobrovi pri Celju posestniku Kodeli 3000 kron škode. Zavarovan je bil Kodela za 800 kron. Zgoreli sta tudi dve kravi. — Toča je na binkoštni ponedeljek napravila v ptujski okolici velikansko škodo. Tudi iz Celovca se poroča, da je toča po raznih krajih Koroške napravila veliko škode. Po nekaterih krajih je toča ležala decimeter visoko. — Nevihta in toča. Iz Boštanja se poroča, da je bilo tam v osmih dneh od 10. do 23. maja pet neviht, a je dvakrat ob hudi nevihti tudi toča. Drugič je toča klestila na binkoštni pondeljek. Zalibog, da je takrat povzročila mnogo škode na žitnem polju, v sadnih vrtovih, a še posebno v vinogradih, ki so letos obetali obilo sadu, kakor že nekaj let ne tako. V mnogih vino- .1A NOTAR P Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti , ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Mini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki ! Dr. jViartin M W. 22nil Place, Chicago, 111. Urad ss nahaja v Chicagri y Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osehno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal- V Metu n B je najti Mo nedeljo na 8131 Chicago Si, drugo nadstropje nad prodajalnico Stonic & Ogulili. od 1. d t J. ure popoldne, kat- je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudilabko po telef. N. W. 823. Gumbe, znake! in bandera® É Kupite lahkopri \ nas po zelo nizki ceni. Pišite nam po cene predno naročite drugje. Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član društva sv. Štefana, št. 1, K. is. Iv. Jednote. Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli. Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni. Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, 111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti. W. J. FEELEY CO. j 6&8MonroeSt„ CHICAGO Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku. £f Frank Saksein 109 Greenwich Street., New York, N. Y. f/ C D G USTANOVLJENO LETA 1893. fV5 D) b d USTANOVLJENO LETA 1893. \ DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do= rrsovino. iVUlijorcs kron pošljem vsako leto Sloven- , - cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka J redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. 3edsj pošljem lOO kron za $20.55 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sl< venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK 109 GREENWICH ST., NEW YORK, JV. V. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. Y tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon; 3795 Cortlandt^^ ^^"^^TeicBfon: 370S Cortlandt Ustanovljen 1. 1891. Pni slovenski latoM Mt toneriii Izdala Slovetisko-amerikaiisko tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: s a celo leto . • $ t 00 Kadar se naročnina plačuje za nazaj, za celo leto . ■ . $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo znaša naročnina $1.00 več ko za Zdruz. države, Kanado in Meksiko, Na naročila za pošiljanje lista brez pri.’ bit; dosledelJ) re8niooliubeč, spoeto-poslatve naročnine, se ne ozira pod pripada Njemu, kar smo Mu dolžn . Vera je več nego dobro vedenje. Imajo te morda za dobrega moža; biti utegneš zvest in prijazen in plemenit; živeti utegneš miroljubno, lepo in brezhibno življenje: vse to ni vera. Tvoja naravna dobrota izpuhti kot vonjava pomladne cvetke; tako mine kot laskavi pokoj mirne poletne noči. Še več, ako živiš “dobro” življenje; ako se zdržuješ upijanljivih pijač radi svojega družabnega ugleda ali svoje štedilne navade; ako se izogibaš drugim razuzdanostim iz sličnih vzrokov, ne približaš se zatoniti stopnje svojemu Bogu; ne, če delaš, te stvari, da te vidijo in hvalijo, si svetohlinec, in ne veren človek. Vprašanje, ki ti je vera stavi, je to: Kako stojiš pred Bogom? V kakem stanju je tvoja nesmrtna duša? Ljudje te lahko čislajo;javnemu mnenju lahko zadostuješ; utegneš se dobro vesti, nobenimi pogoji. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z eneea kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR m naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKISLOVENEC, tar. Renten & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSKI SLOVENEC' Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton dk Chicago Strs., Joliet, Ills. The oldest Slovenic paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Oatholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year invariably in advance. # Advertising rates sent on application. Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Glass matter. CERKVEN! KOLEDAR. vanja vreden, kar se tiče ravnanja s svojim sosedom, prijazen in vdan svojim prijateljem, in radodaren do ubožcev.Toda,ali je Bog zadovoljen s tabo? Pomisli, da Bog preišče vse skrivne kotiče tvojega srca; On vidi tvoje namere in pretehta tvoje nagibe; On presoja zle misli in želje, grehe ošabnosti, nevoščljivosti in častihlepja, grebe, ki so skriti očesu človeškemu. Prost si lahko velikih in strašnih napak v očeh ljudij; a dostojni in spodobni grešnik je dalje od Boga nego družabni zavrženec.-če si zadovoljen sam s sabo in hvališ Boga, da nisi tak kot ostanek greš nega človeštva, si slepar, in vere ni v tebi. Neglede na to, kako dober in svet, utegne kdo biti ali se dozdevati, če ima vero, prepričan bo popolnoma, da ni nič kot ubog, usmiljenja vreden grešnik, nevedna in trmasta stvar, da mora priti k Bogu za odpuščenje greha in za moč ustavljati se mu. Bog te ne potrebuje; ti potrebuješ Boga. Vera ne zahteva od tebe,da prebiješ življenje v cerkvi klečeč in moleč, da gledaš resno in pisano, da se zdržuješ posvetnih radostij in zabav; a zahteva natančno izvrševanje tvojih dnevnih dolžnostij, ne s končnim namenom pridobivati denar ali ugajati predstojnikom, nego vse delati v čast in slavo božjo. Kamorkoli te je Bog postavil, v kakršnihkoli razmerah se nahajaš, opravljaj svoje delo z veseljem in po božji sveti volji. To je vera. 23. juaiia nedelja Ivan in Pavelj. 27. “ pondeljek Ladislav, kralj. 28. “ torek Leon II. papež. | 29. “ sreda Peter, apost. 30. “ četrtek Pavelj, apost. 1. julija petek Teobald, puščav. 2. “ sobota Marijino ob. Zoper priseljevanje z Ogrskega. Verska premišljevanja. Rojakom v potrditev njih vere. III. Kaj ul vera. V dobi živimo, v kateri mora člo-mk imeti oči odprte, ako želi, da ne Bo'varan, goljufan, ociganjen in za-lbzovan. Ponarejanja, sleparstva, pretiranosti—humbug vsepovsod — srdevajo neprevidneža. Rabi pamet, ki ti jo je Bog dal, in bistro poglej na stvari, predno jih dovoliš ali sprejmeš. Pa preidimo na definicijo ali določitev pojma. Da pojasnim pojem vere, povem ti, kaj ni vera. Vera ni samo občut ali mehkočut-nost, pretežna ali nadvladajoča med ženskami in otroci; tudi ni vera mi-mogredoče srčno razvnetje, niti ne stremljenje in hrepenenje po stvareh nad zvezdami, niti splošna nezadovoljnost z obstoječimi razmerami. Vera nima in ne more imeti svojega izvira v občutku, ker občutek deluje po naravnem nagibu, celo brez vzroka, a vera je v razumnem delu človeka, dasi očišča in posveča občut. Po naslednji poti se vera prime človeka: duh pripozna bivanje Boga in Očeta, v čigar oskrbi smo; volja se potem podvrže tej oblasti in želi, služiti Jej. Samo človek, ki ima razum in prosto voljo, mora imeti vero, ker more biti vera dejanje razumne narave in dejanje proste volje. A najbolj oplemenitujoča dolžnost, ki jo more človek vršiti, je ta, da se podvrže duha in srce Svojemu Stvarniku. Prav nič mehkočutnega ni v tem; to je naloga našega obstanka; po veri dajemo Bogu, kar bi del denarja v ameriških prodajalnah za ameriško blago in del istega za nakup ameriških farm. Ogrska vlada, ki želi, da bi se ta naval zlata nadaljeval vlivati v deželo, izpodbada izseljevanje, a delati mora to skrivnim potom. Poljedelci so strupeno nasprotni izseljevanju, ki pomnožuje pomanjkanje delavskih močij. Njih vlada jim ne more odkrito nasprotovati in zato na-psavlja postave, ki imajo navidezno omejevati izseljevanje, ki pomnožuje pomanjkanje delavskih močij. Zatrla je vse izselitvene agencije in odredila, da se izseljenci vkrcavajo samo v Reki, tej preprosti luki, radi boljšega nadzorovanja. Istočasno je bila ogrska vlada sklenila pogodbo 8 Cunard črto, po kateri je jamčila družbi najmanj 30,000 izseljencev na leto in se zavezala plačati družbi 820 za vsa-cega izseljenca pod šte. ilorn. Pod pretvezo, ovirati izseljevanje, poskuša vlada gojiti isto. Ob zadnjem zasedanju senatovem je bil predložen nasvet postave, po kateri naj bi se ne dopuščalo v deželo od države podpiranih izseljencev iz Ogrskega, a zbornica je nasvet zavrgla. Torej se bode tem izseljencem dopuščavalo izkrcavanje. Premogovi baroni in jeklarni-ški magnatje bodo še nadalje dobivali cenene delavce in uloge naraščale v ogrskih bankah. Na prihodnjem zasedanju kon gresovem bi se morala pretrgati nesveta alijanca ali zveza ameriških premogovih baronov, angleške par-niške črte in imenovane evropske vlade, v napolnjevanje ameriških rudnikov in tovarn z nezaželjenimi delavci. — Tako ta čislani chicaški dnevnik. Članek je tako jasen, da mu ni treba naših pripomb. Sličnih glasov je dostikrat slišati, doslej še niso rodili preostrih posledic, a utegnejo jih sčasoma. Nov velikatisk trust: Pod naslovom “Break up the Immigration Ring” je objavil list “The Chicago Daily Tribune” z dne 7. t. m. članek, ki se glasi v slovenskem prevodu takole: V devetih mesecih, končujoč z dnem 31. marca t. L, je dospelo 130,000 prisiljencev iz Avstro-Ogr-skega v Združ. države. Večina teh je došla iz ogrske polovice dvomo-narhije. Ali so to bili zaželjeni priseljenci? To je odvisno od vi dika ali gledišča. Prav zelo zaželjeni so bili po mislih, premogovih baronov in ravnateljev jeklarnic.To priseljevanje jih zalaga s cenenimi, neorganiziranimi delavci kot jih žele. Po več in več tacih delavcih povprašujejo, dasi povzročajo ti tujci ob prilikah izgrede in rabuke, in de’odajalci potem od daleč zovejo vojaštva, da pomiri njih uporne Hune. Z druge in boljše strani je pa ogrsko priseljevanje zelo nezaželjeno. Izpodbadano in vabljeno je ter nenaravno. Pospeševano je po parmskih družbah in po ogrski vladi. Politiko prevoznih družb je lahko razumeti. Čim več potnikov dobe, tem več denarjev narede. Politika ogrske vlade je bila nedavno razložena v nekem članku pariške iz daje “New York Herald”-a. Veliko število Ogrov prihaja brez namena tukaj ostati. Njih namera je, hraniti, dokler imajo dovolj za nakup male kmetije in potem se vrnejo v domačije. Ker je to njih cilj in smoter, zato žive tako eene no, kot morejo. Po ameriškem vzoru ne marajo živeti. Dočim torej delajo za nižje plače nego more Američan, pošiljajo velike svote domov v podporo svojim družinam ali v hranilnice, dokler se ne vrnejo. Zadnje leto ssj odposlali $30,000,000. Ko bi bili kot nekateri drugi priseljenci, potrosili bi TAJNIK SHAW PODPISUJOČ LISTINO ZA $40,000,000 ZA PANAMSKI KANAL. Na tej znameniti sliki je videti Leslie M. Shaw, tajnik zaklada Združ. držav, kako podpisuje košček papirja, ki je prenesel $-40.000,000, kupno ceno za lastnino panamskega kanala, iz shramb stric Samovih v blagajne francoskih lastnikov kanala. Po poročilu iz New Yorka se zopet pripravlja velikanska kombinacija ali združba velikih. kapitalov. Gre se namreč za spojitev vseh dragocenih rudniških podjetij v Ameriki, in na čelu kombinacije stoji kralj olja John D. Rockefeller. Izza zadnjih deset let je vedel zadnji po svojih agentih v Coloradu, Californiji in drnzih zapadnih državah kupiti ali po sodeležnosti spraviti pod svoje nadzorstvo take rudnike, ki donašajo^gotov dobiček, in govori se, do bodo imeli sedaj Rockefellerji in njih pristaši 70 odsto zapadnih rudnikov pod svojim nadzorstvom. Senator W. A. Clark, lastnik bakrenih rudnikov United Verde v Arizoni, je že izza nekaj let skupno deloval s H. H. Rogersom, desno roko Rockefellerjevo, v njegovih rudniških prizadevanjih. Sedaj se pa F. A. Heinze, mladi možakar, ki se je Rockefellerjevim koristim v v Montani tako uspešno upiral, pogaja s svojim nasprotnikom, in pričakovati je, da se bo združil z njim. Nedavno je senator Kearn iz Utah prodal svoje rudnike Rockefellerju za kacih $1,900,000. Po njegovih mislih bo imel Rockefeller do dne 1. januarja prihodnjega leta popolno nadzorstvo in ho načeloval vsem rudnikom, ki so kaj vredni. Kombinacija bo predstavljala akcijsko ali delniško glavnico v znesku $2,- 500,000,000. Rockefeller nadzorujoče interese v sledečih korporacijah: Standard Oil...........$ 780,000,000.00 Amalgamated Copper... 127,500,000.00 Calumet & Hecla........ 11,250,000.00 American Linseed....... 1,172,500.00 Corn Products Oo....... 4,936,01-0.00 St. Paul Railway....... 145,280,0( 0.00 Skupno.,.. ... .$1,070.138,500.00 Veliko manjšino delnio pa ima Rockefeller v sledečih korporacijah: United States Steel, Colorado Fuel tfc Iron, United States Leather, Consolidated Gas, International Harvester, New York Central, Pennsylvania, Missouri Pacific, Wisconsin Central — in drugih. Med uradniki vseh teh korporacij je John D. Rockefeller zapisan samo enkrat — kot predsednik Standard Oil - kompanije. V korporacijah Missouri Pacific, Colorado Fuel & Iron in American Linseed je John D. Rockefeller ml. v ravnateljstvu kot zastopnik svojega očeta. William Rockefeller je drugo ime, bržkone, da zastopa svojega brata interese o prilikah. Prav nikdo ne more dognati, koliko imen zaupnih klerkov je v službi naj večjega ameriškega bogatinca. nem gledališču velikega vojvode v Florenci ter prva lepotica. Ž njo je tekmovala neka mlada Milanka, ki je pa kar naenkrat izginila in nihče je ni več videl. Misli se torej, da je Buti svojo tekmovalko umorila ter telo skrila v svojem kovčeku. Preiskavo nadaljujejo. Pozneje se je Buti poročila s slavnim Milancem ciseleurjem Ivanom Grandi, ki je pa že umrl in ženo zapustil v bedi. John D. Rockefeller. Vest, da se je John D. Rockefellerju posrečilo, ustanoviti rudniško kombinacijo z glavnico $2,500,000, 000, je seveda vzbudila tudi vprašanje: Koliko denarja je možakar vreden in koliko denarja nadzoruje? Dobro poučeni vsevedci mu pripisujejo premoženja $1,000,000,000 ali eno milijardo dolarjev. On je glavni akcijonar ali delničar Standard Oil-kompanije. Nadzorovalne interese ali udeležbe ima pri več nego polovici tucata druzih korporacij, ki donašajo velikanskih dividend. Poleg tega ima veliko manjšino delnic v skoro dvajset druzih bogatih podjetjih. Po verodostojnih virih chicaških finančnikov ima Mr. Učinki tobaka. Nedavno so se zaključile posku-šnje, ki so se vršile v Washingtonu, da se določijo učinki na organizem ali telesni ustroj raznih živežnih branil, in dotični ^ zaključki se počasi objavljajo. Dr. Wiley od poljedelskega departments sedaj razglaša svojo namero, napraviti vrsto poskušenj v določitev učinkov tobaka — za kajo, žvekanje ali či-kanje in tudi njuhanje—naoddušje, krvotočje, prebavje in živčevje. Ljudje, ki so redni kadilci, bodo preiskušani, njih telesno stanje glede srčnega delovanja, dihanja, prebavno8ti itd., medtem ko bodo nadaljevali uporabo tokaba pod navadnimi pogoji, kar se bo vse skrbno zaznamenovalo. Potem bo do nenadno popolnoma prenehali-uporabljati tobak. Ko se učinki dolge tobačne uporabe izkoreninijo iz ustroja, je predlagano, da imajo preiskušenci zopet uporabljati tobak; začenši v malih merah, ki se bodo stopnjema povečavale, dokler ne bodo rabili toliko, kolikor ob začetku preizkušenj, ali še več. Težavno bo pri teh preizkušnjah, pregovoriti dotičnike, da opuste uporabo tobaka, ali zagotoviti se, da ne kadijo ali cikajo skrivno, dočim se na videz zdržujejo. Na Francoskem je bilo lani 1,310,223 koles ali bicikljev ob-dačenih, 103,481 več nego prejšnje leto; avtomobilov pa 19,886. Iz Lexington a, K y., se poroča, da bo milijonar Haggin prevlekel »vejo velikansko farmo z omrežjem električne železnice. Izza nekaj časa upo-sluje newyorški policijski department ženske detektive t. j. detekti-vinje ali tajne policistke. Kaj je njih nalog, doslej ni dognano. Mil. škof Garigan v katoliški škofiji ¡Sioux City, Ja., je prejel $60,000, katere je volil pokojni Thomas II. Tobin v svoji oporoki mestu Etnmetsburgh, kjer je živel, za zgradbo cerkve in šole. Skupne dovolitve zadnjega kongresnega zasedanja znašajo $781,000,000 in dotekle plačilne obveznosti nadalnjih $24,000,000, skupno 800 milijonov dolarjev, ne vstevsi dovolitev za panamski kanal. Najstarejši zvon a m e-riški je videti na svetovni razstavi v zgradbi nove Mehike. Zvon je bil lit 1. 1355. in pripeljan iz Španije po misijonarju Juau de Padilo, fran-čiškaucu, ki je spremil Coronada v Nove Mehiko. Tudi v Evropo vozeči parniki naznanjajo znižanje voznine. Medkrovna cena hambur^-ameriške črte se je znižala od $30 na $20. Kot se poroča, imajo zastopniki raznih parniških družb v Liverpoolu konferenco, da končajo vozninsko vojno. Slast do jedi — nagnjenost do dela. Kako veselje je, videti člane kake družine v najboljšem zdravju in z dobrim apetitom sedajoče za mizo! Najsi bo jed še tako preprosta, vendar jim diši in vsak ima prijazen nasmehljej za druzega. Če hočete dober apetit, rabite Severov želodčni grenčec. Okrepča Vam prebavni organ iu ustroji za vršitev njegove naravne dolžnosti. Z njegovo pomočjo bo želodec izločal dovolj želodčnega soka, živež se primerno prebavi, živoi okrepe in bolnik ne bo poznal prav nič takih neprijetnih znakov kot so bel jezik, glavobol, zoprn dih, napenjanje in bljuvanje. Človek postane zopet telesno krepak in pridobi zaupanje do samega sebe. Mr. Konst. Kuras, 1412 Jackson St., Merrill, Wis., pravi: “Severov želodčni grenčec uredi prebavo, pomnoži apetit in okrepi celi ustroj.” To je, zakaj ga zdravniki predpisujejo. Ozdravlja vam neprebavnost, žolčnico, malarijo in vse želodčne nerednosti. Ni ga boljšega zdravila na trgu. Cena 50c in $1.00. Na prodaj vvseh lekarnah. Če Vam lekarnik ne more postreči, pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Pri naročilih za $1 in več se ekspresni stroški plačajo vnaprej. Postavodajstvo v levi je odredilo zgradbo zavoda v zdravljenje pijancev in določilo za isto kraj Knoxville. Nadzorna oblast pa ne namerava pustiti pijanig, da bi lenobo pasli, nego hoče v bližini nakupiti zemljišč, da otvori premogovnik, kjer bodo “gospoda” morali delati. Lepotica umorila svojo tekmovalko. Iz Florence se poroča: V tukaj- šnjem zavodu za onemogle je bivala že preeej časa 70letna Julija Buti, ki se je cesto napila. Proti koncu aprila je starka nevarno zbolela ter bila izročena bolnici za neozdravljive. Ž njo so tudi prenesli njene stvari. Ko so pa pregledovali kovček, našli so v njem segnito truplo. Zdravniki so preiskali truplo, in so rekli, da je moralo truplo ležati v kovčeku več desetletij. Ker je bila starka vsa zmešana, niso mogli dobiti nobenih pojasnil Pred 50 leti je bila Buti prva pevka na dvor- Skrivnost pevske umetnosti. Adelina Patti, “edini slavec”, je pred kratkim končala svoje pevske koncerte po Ameriki z izvrstnim uspehom. Na vprašanje, kako se ji je posrečilo, svoj glas tako izvrsten ohraniti do svojega 60. leta, je odgovorila v časopisu “Windsor Magazine”: Moj uspeh je odvisen od izobrazbe srednjih glasov. Mnogo pevcev zanemarja te v svojo največjo škodo. Ti mnogokrat lahko pojejo zelo visoko, toda navadne pesmice jim pa delajo velike težave. Kdor izgubi srednje glasove, izgubi vse. Zelo visoki ali zelo nizki glasovi so le dirka. Vedno se varujem napenjanja pri petju. Kdor hoče dolgo peti, se ne sme napenjati. Kar se tiče vaje, se ne urim več ko 15 do 20 minut na dan in sicer pojem le glasovno škalo. Radi tega sem imela cesto zelo veliko škodo. Nekega dne bi imela peti tudi na pruskem dvoru. Vse je bilo že pripravljeno, ko sem naznanila, da ne morem peti in kralj Viljem, poznejši cesar, mi tega ni nič zameril. Jem in pijem zelo zmerno. Sploh nimam navade jesti neposredno pred ali po predstavi,ampak pol ure pred začetkom; kajti zelo mučno je peti s praznim Po naj novejši statistiki o številu prebivalstva v ruskih mestih ima Petrograd, 1,534,000 prebivalcev, Moskva 1,173,000, Varšava 756,000, Odesa 449,000, Lodz 351,-000, Kiev 319,000, Riga 260,000, Harkov 197,000, Baku I79.0C0, Vilna 162,000, Tiflis 160,000, Taškent 156,000, Jekaterinoslav 135,-000, Kišenev 125,000, Rostov 120,-000. Velik atentat v fran. čiškanski cerkvi sv. Antona v South St. Louisu so dne 12. t. m. nameravali izvršiti neznani zločinci. Baš pred sv. mašo, ko je bila cerkev polna vernikov, je cerkovnik po naključju našel veliko množino dinamita pod altarjem. Razstrelivo je bilo skrivaj in spretno postavljeno ter z žicami tako zvezano, da bi se bila uprav vražja namera gotovo posrečila, če bi ne bil peklenski stroj še pravočasno najden. želodcem. Antracitnega ali t r -dega premoga v Pennsylvaniji se je izkopalo leta 1003. kacih 67,000,000 ton, katerih kupna vrednost je znašala v zadružnih rudnikih $135,000, 000, na prometnih tržiščih pa $300, 000,000. Po tamošnjih premogovnikih se je v rečenem letu pripetilo 518 nezgod s smrtnim izidom, 1325 nezgod je bilo brez smrtnih slučajev. Število premogarjev je znašalo 151, 827, ki so povprečno delali 21.1 dnij v letu. Pri kopanju premoga se je porabilo 11,701,176 sodov raznesil-nega smodnika in 5,317,422 funtov dinamita. Neki grdobi n v S h e 1 -byville, Ind., je dne 7. t. m. vlomil v župnišče cerkve sv. Vincencija malo pred polnočjo in se vtihotapil v spalnico gospic Edne Lawlis in Margarete McAuliff iz St. Paula, ki sta se pripravljali za svoje prvo sv. obhajilo. Krik devojk je povabil na lice mesta predstojnico in vsem trem ženskam se je posrečilo, pregnati grdobina, ki je bil kmalu na to prijet in dejan v zapor. Ko so sosedje in okoličani izvedeli o ponočnem napadu, organizirali so se namali ter hoteli ječo naskočiti iu grdobina linčati. S puškami oboroženih 20 pomožnih šerifov je komaj ubranilo jetnika, kije bil potem skrivaj odposlan drugam v zapor. '5 Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik: John R. Sterbekc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio. I, Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Joseph Stekel, Indiana St. Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Jol-^t, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111. George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115^ 7th St., Calumet, Mich. Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111. John Ziaierman, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich. M. J. Krakar, Anaconda, Mont. VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili : K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6855 Švar Franc, roj 1884, 6856 Strubelj Franc, roj 1881, 6857 Mesojedec Jožef, roj 1879, 6858 Evan Janez, roj 1879, 6859 Baitz Jožef, roj 1878, 6860 Krašovec Jožef, roj 1869, 6861 Vidmar Franc, roj 1862, spr. 17. jun. 1904. Dr. š. 264 udov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111 , 6862 Grom Jožef, roj 1885, 6863 Keržič Jurij, roj 1879, 6864 Drašler Franc, roj 1876, 6865 Pristave Anton, roj 1866, spr. 20. jun. 1904. Dr. š. 221 udov. K društvu Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 6866 Prus Josip, roj .1885, 6867 Siromašič Vid, roj 1875, spr. 13. jun. 1904. Dr. š. 96 udov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 6843 Adlešič Franc, roj 1879, spr. 13. jun. 1904. Dr. š. 64 udov. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 684» Baškovič Alojz, roj 1875, 6845 Nartnik Štefan, roj 1869, spr. 13. jun. 1904. Dr. š. 133 udov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6846 Čerin Jožef, roj 1882, 6847 Škerbec Janez, roj 1882, spr. 11. jun. 1904. Dr. š. 228 udov. K društvu Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 6348 Mežnar Martin, roj 1875, 6849 Burkelza Jožef, roj 1870, spr. 6. jun. 1904. Dr. š. 56 udov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6850 Barič Jurij, roj 1882, 6851 Kikel Alojz, roj 1873, spr. 13. jun. 1904. Dr. š. 65 udov. K društvu sv. Antona 71, Goff, Pa., 6852 Marinčič Anton, roj 1882, spr. 13. jun. 1904. . Dr. š. 25 udov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6853 Naglič Franc, roj 1885, spr. 13. jun. 1904. Dr. š. 63 udov. K društvu sv. Jožefa 4 3, Anaconda, Mont., 6854 Žunič Janez, roj 1876, spr. 15. jun. 1904. Dr. š. 64 udov. ? Društven e vesti. :-K540V<)V<540-*04-0*04>0*Ct Joliet, 111 ., 21. jun. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, da se zbero v nedeljo, dne 26. jun. ob 9. uri zjutraj v šolski dvorani s svojimi društvenimi znaki (regali-jami), ker se bodo udeležila vsa društva parade od šole v cerkev sv. Jožefa, kjer bi daroval prvo sveto mašo naš č. g. rojak, Rev. Anton Sojar, da mu tudi mi izkažemo svojo ljuba v. Sprejmite bratski pozdrav! Martin Težak, tajnik. Fetleral, Pa., 20. jun. — Tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 21 Iv. S. K. Jednote bode priredilo veselico dne 4. julija t. 1. s pričetkom ob 2. uri pop. v korist in prospeli društva. Zmeraj imamo veliko bolnikov za podpiranje, tako, da je blagajna dokaj izpraznjena. Vsi člani našega društva, kateri se ne Suspendovana uda zopet sprejeta: 3895 Škerl Janez, 13. jun. Dr. š. 229 udov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. 1904. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1925 Težak Jožef, 16. jun. 1904. Dr. š. 66 udov. Prestopil : Od društva sv. Jurija 3, Joliet, 111. k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1490 Malešič Mihael, 20. jun. 1904. I. dr. š. 73 udov. II. dr. š. 222 udov. Suspendovani: Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 62 Vidic Jožef, 15. jun. 1904. Dr. š. 132 udov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 5923 Novak Janez, 13. jun. 1904. Dr. š. 228 udov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, UL, 4354 Grom Jernej, 4505 Šuštaršič Franc, 4025 Nagode Anton, 4750 Plestenjak Janez, 2254 Smuk Janez, 20. jun. 1904. Dr. š. 217 udov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5422 Bonča Jakob, 5911 Ocepek Franc, 6179 Novak Miklavž, 6180 Kobe Josip, 18. jun. 1904. Dr. š. 63 udov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4075 Kovačič Rudolf, 6. jun. 1904. Dr. š. 63 udov. Od društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3893 Šutej Josip, 5317 Mravine. Matija, 5844 Vajentič Anton, 13. jun. 1904. Dr. š. 92 udov. Izločeni: Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5835 Darčar Alojz, 2780 Plut Jakob, 5659 Kožuh Jožef, 3973 Bučar Janez, 5664 Kralj Anton, 197 Zupančič Simon, 13. jun. 1904. Dr. š. 138 udov. Pristopile soproge: K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2177 Auguštin Neža, roj 1876, spr. jun. 1904. Dr. s. 46 sop. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 2178 Pečnik Kristina, roj.1884, spr. 21. jun. 1904. Dr. š. 55 sop. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2179 Adolsh Mamie, roj 1879, 2180 Strubelj Ana, roj 1881, 2181 Evan Frančiška, roj 1883, 2182 Zobec Marija, roj 1866, spr. 17. jun. 1904. Dr. š. 145 šop. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2183 Verbič Uršula, roj 1868, spr. 20. jun. 1904. Dr. š. 66 sop. Suspendovana soproga zopet sprejeta: K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1351 Težak Katarina, 16. junija 1904. Dr. š. 32 sop. Suspendovani soprogi: Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1493 Smuk Ivana, 20. ju nija 1904. Dr. š. 54 sop. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1731 Kovačič Amalija, 6. jun. 1904. Dr. š. 17 sop. Odstopili: Od društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3652 Flajnik Matija, 13. jun. 1904. Dr. š. 95 udov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3452 Požar Franc, 4295 Bogataj Janez, 18. jun. 1904. Dr. š. 67 udov. morejo osebno udeležiti te veselice, so uljudno naprošeni, da naj vsak po svoji zmožnosti pošlje svoj delež v korist društvu na prvega tajnika. Konečno so prav uljudno povabljeni vsi slovenski rojaki v Federalu in okolici k obilni udeležbi. Za godbo in postrežbo bode kar najbolje preskrbljeno. Pozdrav vsem slovenskim rojakom po širni Ameriki! Tebi pa, nam priljubljeni list “A. S.”, obilo naročnikov. Odbor. Cleveland, 0., 20. jun. — Pri zadnji mesečni seji društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J. je bila razložena nova društvena zastava, ki je bila narejena v Chicago od W. J. Feeley Co. Zastava je prav umetno izdelana in primerna za tako veliko društvo, kot je sv. Vida, ki šteje že 430 udov. Zastava stane $160. Blagoslovljena bode 24. julija t. 1. v farni cerkvi sv. Vida. Boter zastavi bo G. M. Setnikar, botrinja pa gospa Mary Grdina, tovarišice pa gne. Mary Grdina in Rozalija Stanko. Na dan blagoslovljenja bo društvo praznovalo desetletnico, odkar je pristopilo k K. S. K. Jednoti. Podrobnosti društvene zabave, ki se bo ta dan vršila bodo naznanjene v zato izdanem programu. Anton Grdina. MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois. Pittsburg, Pa., 18. jun. — Grozno nesrečo imam sporočiti. Naš rojak Marko Žunič, ki je delal v rudotopilnici v Frenstonu na 2nd ave., je šel dne 9. t. m. zjutraj na delo in ko je že ob 6. uri pričel opravljati svoje delo, je moral doli po stopnjicah, katere peljejo ravno na železniški tir, in šel potem dalje po tiru. Pri tej priči pride za njim kara, ne da bi jo bil Žunič kaj slišal In kara ga je vrgla na tir in mu od trgala levo roko in ga poškodovala še na glavi. Težko ranjenega so prepeljali v Mercy-bolnico. Ne ve se, ali bo okreval. Ponesrečenec je okoli 20 let star in tudi ud podpornega društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote v Pittsburgu. Rojaki, pristopajte k društvom! Miko Gerdun, tajnik 040404040404tH0404❖ ♦©♦O+O+C ♦©♦©♦©♦©«©♦C Ki«© Cleveland, 0., 17. jun.—Rojak, katerega je zadnjo nedeljo zvečer ubila Paiuesville-kara v Glenville, se piše Fr. Novak, doma iz Bele Cerkve na Dolenjskem. Star je Lil 35 let. Doma zapušča ženo in ne-ireskrbljene otroke. — Z Lake Shore-vlaka je padel zadnjo sredo rojak John Lozar, stanujoč na 1311 St. Clair st. Prebil si je črepinjo in obležal nezavesten. Z ambulanco so ga odpeljali v Lakeside - bolnico. Mnenje zdravnikov je, da bo ranjenec okreval. — 16. jun. popoludne je bil ubit od vlaka Lake Shore železnice naš rojak John Založnik. Abel-nova ambulanca ga je prepeljala v svojo mrtvašnico na 2089 Superior Str. Pokojnik zapušča v starem kraju mater in dva otroka. Doma je bil izZaklanca pri Vrhniki. — V slovenski cerkvi sv. Lov- renca v Newburgu bo prihodnjo ne deljo dne 26. jun. prvo sveto obha jilo. JV. D. Alltonito, Colo., 15. jun. — Šestintrideset unijskih delavcev in njih sočutnikov iz okraja Cripple Creek je danes dospelo v posebnem vlaku na granico sosednem države New Mexico, nakar so jih vojaki pod poveljstvom podpolkovnika Kennedy gnali čez mejo. Razun tega so bili surovo posvarjeni, naj se nikar ne vrnejo v Colorado. Vkljub temu so se prognanci po odhodu čet vrnili semkaj, 5 milj severno od mejne črte, in tukajšnji meščani so jim postregli z jedjo in pijačo. Eden izmed delavcev je bil prebolan za hojo in doposlau mu je bil voz. Dve konvi fižola in dva hlebca kruha se je dalo vsakemuprognancu iz zalog vojaškega kvartirmojstra. Mnogi izmed njih so, odvrgli to hrano. Na katnenu stoječ, ki ozna-ča mejo med državo Colorado in teritorijem New Mexico, dvignil je Charles Anderson pol hlepca kruha kvišku in zaklical vojakom: “Dajte mi svobodo ali dajte mi smrt!” Neki drug rudar je začel peti znano pesen: “Sweet Land of Liberty, of Thee I sing”, in ostali so segli vmes in peli, dokler niso vojaki in prognanci stopili na svoj vlak. Podpolkovnik Kennedy ni dovolil, da bi se streljalo (še tega se je manjkalo!), a prisilil je vendar jetnike, da prestopijo v New Mexico. Uro pozneje, ko je posebni vlak z vojaki oddrdral iz Antonita, marširali so prognanci v mesto. In sedaj izjavljajo, da pojdejo v Denver in druge coloradske kraje. prisodili globo, lu dalje na napisa no postavo. Ti ljudje se odpravljajo na granico države Colorado in vzroka nimamo, opravičevati se zato. Ko bi šlo še dolgo po njegovem, postala bi Amerika razvpita po vsem svetu, da je izgubila vsak čut za svobodo in jotlnako pravico vsem. Denver, Colo., 15. jun. — Gu verner Peabody je danes izdal ukaz, ki proglaša vojno stanje v San Mi-guelu končanim in ukazuje kapitanu Bulkeley Wellsu, ki tamkaj poveljuje čete, izročiti predsednika Ch. H. Moyer ja od “Western Federation of Miners” civilnim oblastim. Salida, Colo., 17. jun. — Naše mesto stoji v ravnini med visokimi hribi nad 8,000 čevljev nad morsko gladino. Slovenska naselbina, ki šteje do par sto Slovencev, je malo od mesta oddaljena ter leži pri rudotopilnici, v kateri se razun nekaterih slovenskih trgovcev in gostilničarjev ukvarjajo. V rudotopilnici je delo precej težko. Okoli našega mesta nahajajo se precejšne kmetije, in nekatere kmetije bavijo se tudi z rejo rib, ki so dokaj okusne v naših hribih. Tako 11. pr. ima neki kmetovalec več ribnjakov, ki je rib neki prodal za $40,000. Med gorami teče Arkansas reka, katera daje suhim kmetijam vode in iž nje tu riborejci napeljavajo vodo v svoje ribnike. Slovenec J. M. ima tu do 50 akrov polja in na tem pričel se je tudi baviti z ribstvom; ima že par malih jezer in v njih obilico žlahtnili rib. M. St. Louis, Mo., 15. jun. — Okr. sodnik Združ. držav A. M. Thayer je izdal habeas corpus-ukaz za Ch. Moyerja, predsednika od “Western Federation of Miners” in določil, da se ima isti dne 5. julija dovesti prednj. Ukaz je naperjen proti gu-vernerj u J . N. Peabody iz Colorada, generaladjutantu Bellu in nečemu druzemu uradniku v Coloradu, Buck-ley Wellsu. Ti trije uradniki so pozvani, z Moyerjem priti pred sodnika in razjasniti, zakaj je bilMoyer oropan svoje svobode in dejan v vojaški zapor v Telluride, Colo. Do puščenje habeas corpus-pravde je posledica vojne, ki se je razpletla med unijo rudaijev in uradniki države Colorado izza več mesecev. Danes sta dospela odvetnika (advokata) Hawkins in Richard iz Den-vera, Colo., semkaj in šla naravnost v zvezno poslopje, kjer sta v triurni razpravi pojasnila sodniku stvar Moyerjevo. Njiju trditve so, da je bil predsednik rudarjev pridržan v vojaški ječi in oropan svobode proti vsej pravici ali zakoniti oblasti. Koncem njiju dokazovanja je sodnik Thayer izdal zahtevani ukaz in določil obravnavo na dne 5. julija. temveč občeval je z vsakim uprav bratski, kakor je to le med Slavjani mogoče. Dasiravno zastopnik najvišje ruske aristokracije,opazili smo na njem človeka liberalnih in demokratičnih nazorov, a kraj tega navdušenega slavjanskrga narodnjaka, kteri je že danes prepričan, da bodo napočili dnevi, ko.sebodemo čutih Slavjani, pa bili kateregakoli roda, jednim narodom, kar je tudi njegova (Uhtomskega) najisltrenejša želja. G. JV. Prebrisani Tirolec. Kipar Herman Steiner, rodom Tirolec, je obiskal svetovno razstavo v St. Louisu v Ameriki. Ondi se mu je v hotelu pridružil neki jako prijazen človek, ki je ž njim prenočeval v isti sobi. Po noči začuti Steiner,da gi nekdo grabi po prsih, kjer je imel shranjen denar. Zgane se, na kar se prične dotičnik — bil je oni prijazni človek s— oproščevati, da je zgrešil v polu-spanju svojo posteljo. Jaz sem se delal—pripoveduje Steiner dalje— kakor bi mu verjel, a skrivoma sem vstal in zagrabil izsezuvalnik ter se tiho vlegel nazaj v posteljo, toda tako, da sem imel noge na vzglavju glavo pa na vznožju. Tako sem čakal, kaj bo. Ob 3. uri zjutraj je moj spalni tovariš mislil, da je popolnoma varen in oprezno se je približal v temi postelji. Hitro me zagrabi za noge, meneč da je vrat, ter prične stiskati noge. V tem trenotku ga udarim od zadaj s toliko silo z izsezuvalnikom po glavi, da se nezavesten zgrudi. Poklical sem policijo, ki je lopova zaprla. Sedaj ne bo davil nobenega Tirolca več. Allegheny, Pa., 20. junija. — Udom društva sv. Roka št. 25 K. S.K. J. naznanjam, da se imajo polnoštevilno zbrati k seji dne 17. jul., ker se imamo pogovoriti o važni stvari. Tem potom opozarjam tudi vse člane omenjenega društva, kateri še niso oddali svojega natančnega naslova, da to storijo v najkrajšem času ter ga pošljejo na II. tajnika: Nikolaj Klepec, tl Prospect Str., Allegheny, Pa. Obenem vudi opozarjam, da se ima vsak član v slučaju bolezni javiti II. tajniku tega društva. Žalostno je, da tega dostikrat ne vedo člani, ki so že po dve leti v društvu. Časih kar kdo pride, pa pravi: “Jaz sem bil bil bolan, hočem imeti pod- poro!” To naj si vsak član našega društva zapomni, da ne dobi podpore v slučaju bolezni, ako je preje ne naznani. A če je bil kdo dolžan, ko je zbolel, se mu odbije po en dolar od $5 podpore. Pozdravim vse člane K. S. K. J., a tebi, “A. S.”, želim veliko naročnikov. Nikolaj Klepec, II. tajnik. Cripple Creek, Colo., h. jun. V odgovoru na vprašanja vzhodnih časopisov, da li ni prognanstvo unijcev z ustavo Združ. držav v protislovju,katera prepoveduje brez sodnjega izreka žugati življenju, svobodi ali lastnini državljanov te dežele, pravi general Sherman Bell, ki poveljuje miliške čete, sledeče: “V slučaju proti Moyerju (predsedniku od “Western Federation of Miners”) je nadsodišče te države pojasnilo način, kako more milica postopati zoper upor proti postavi in redu. Samo najpotrebnejše ukazujem, da se napravi mir ter zaščiti življenje in lastnina. Marsikateri nedoižnež je že moral dati svoje življenje in coloradskeoblasti so sklenrle, umorom napraviti konec. V starejših občinstvih s trajnim, naseljenim prebivalstvom utegne biti možno, izločiti nezaželjene živ-Ije po civilnem postopanju. Colo-radski državljani ljubijo pokoj in mir, a časih so prisiljeni, nepovolj-ne prebivalce nenadno prognati in dogodek v Independece, ki je bil samo posledica mnogih zločinov, katere je vse zakrivila “Western Federation of Miners”, upravičuje progo n dotičnih ljudij. V tej pokrajini ni nenavadno, da se nepovoljnemu človeku reče, naj gre svojo pot. Tak pozov se vedno sluša. če ni v tem slučaju pisane postave, potem ¿e moramo sklica-vati na načelo, bi nam podedjuje pravico, prvega moža obesiti, dru-zega poslati v kaznilnico, tretjemu Žrtve vojske. Neki francoski pisatelj je priobčil o tem predmetu zanimive podatke, zlasti glede velikih vojen v minulem stoletju. V vojnah za časa francoskega cesarja Napoleana I. je poginilo do 5 milijonov ljudi. V krimski vojni 1854 —1855 1. jih je padlo 785.000. V Italiji je zahtevala vojp na leta 1859. 63.000 žrtev. V bo ju leta 1866. med Avstrijo in Nemčijo jih je padlo 46.000. Vojna mej severnimi in južnimi državami ameriškimi leta 1863— 1864 je zahtevala. 950 tisoč žrtev. Potem prihajajo žrtve rusko turške - vojne iz leta 1867—1878. Seštejemo-li vse žrtve na bojnem polju samo v prošlem stoletju v Evropi in Ameriki, kaže se nam ogromno število približno dvajset milijonov ljudi. ' Povprek je v vsakem stoletju poginilo v vojni 18 do 20 milijonov ljudi. Kolikor se da preračuniti, je izgubilo doslej žuljenje v vojnah do 1400 milijonov ljudij, to je skoro toliko, kolikor je vsega prebivalstva na zemlji, človeštvo je med seboj v večnem boju in malo pomišlja, za-kaj se bobija in uničuje?! New York, 13. junija.—Najvažnejši dan za newyorško Slavjanstvo je bila gotovo minola sobota, ko se je vršil v hotelu Holland House na 5. Ave., sijajen vsprejem pri našem iztočnem bratu, knezu Uhtomske-mu, ruskemu carskemu komorniku in uredniku ter lastr.iku uglednega, poloficijelnega petrograjskega dnevnika, “Pe'terburskija Yjedomosti”. “ Vseslavjansko združenje” izposlovalo je takoj po prihodu kneza Uhtomskega iz St. Louisa vse potrebno, da se mu i newyorski Slavjani poklonimo ter izrazimo naše sočuvstvovauje z Rusijo in narodom ruskim zlasti v sedanjih resnih časih. V soboto popoludne zbral se je del vseslavjauske delegacije v uradu predsednika “Vseslavjanskega združenja” dr. Tom.čapeka na 72. ulici, dočirn je drugi del delegacij-e pričakoval v pritličju hotela Holland House. Tu so se zbrali zastopniki vseh slavjanskih narodnosti, med katerimi sta zastopala Slovence Mr. Frank Sakserin urednik Glas Naroda. Med drugimi so bili tudi ruski generalni konzul, de Ledigenskij, pravoslavni župnik Rev. Hutovickij in drugi ugledni zastopniki tukajšnjih slavjanskih kolonij — izimši Poljakov. Po kratkem, toda iskrenem bratskem občevanju, odšla je kacih 30 oseb broječa vseslavjauska delegacija v stan kne/a Ubtiunskega, kateremu je ruski generalni konzul vsakega pojedu ca posebej predsta- vil. Knez Uhtomski je imel za vsako g.r ue !e iskrene ali prijazne besede, Obogatel je hitro. Thales, grški modrijan, je nekoč ostro govoril proti nesmislu nezmerne strasti,hitro obogateti. Neki bogatin je opomnil, da vsi nesposobni, pridobiti bogastvo, govore istotako. Thales je odgovoril, da bo dokazal, da je lože postati bogat-nego moder. Spravil se je na kupčijo in posvečal ves svoj čas in energijo iste j, tako kot i svojo visoko in prečudovito izobrazbo. V enem letu si je pridobil več denarja nego njegovi tekmeci vse svoje žive dni. “Imel sem enega deležnika,” je rekel, “dober želodec.” Kdorkoli hoče biti uspešen v življenju, mora imeti dober želodec, in edino zdravilo, xi ohrani vsak želodec krepak in zdrav, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto napravi prebavo popolno, kri obilo in čisto, živce in možgane krepke. Če se tudi veselite najboljšega zdravja, bi morali isto zavarovati s tem imenitnim grozdnovinskim zdravilom. V lekarnah. Jos. Triller,798 S. Ashland ave.,Chicago,111. Četrti dan julija. Ena voznina za vožnjo naokrog, več 25c, dne ‘-t., 3. in 4. julija, v okolišu dvesto milj od pričetne postaje na Nickel Plate železnici. Povratek do dne 5. julija. Kolodvor v Chicagi; La Salle in Van Buren cesti. Mestni uradi za ti-kete, 111 Adams St. in Auditorium Annex. Telefona Central 2057 in Harrison 2208. * Vlada brezpostavnosti. ŒM3B3ESBBBE»OBHaSSBi!ïï Anarhija in despotizem v Colorad'. Angleški spisal Bay Starmani Baker.*) Uvod. Predsednik Roosevelt, v pismu do g. Bakerja, v pripomnji k nekemu prejšnjemu članku te vrste, pravi: \ kor poracijo (kapital ško združbo) verjamem; tudi v rokodelsko uuijo, Obedve imata podlago in sta potrebni v našem sedanjem industrijalnem sistemu (ali obrtnem sestavu). Toda kjer se, bodisi v prvi ali drugi, razvije korupcija (pokvarjenost) ali surova malomarnost do pravic drugim, ter kratkovidno odrekanje, gledati preko hipnega dobička, potem treba kršitaljico, bodisi unija ali korporacija, pobijati, in če je javno mišljenje okorelo proti krivici obeh, istotoliko je oškodovano vse občinstvo.” * * * Večino preteklega, leta in neprestano do današnjega dne so bili gotovi deli države Colorado vladani po vojaški postavi. Guverner Peabody, bankir po poklicu, v ozki zvezi s konservativnimi bogataši v državi in zato pač nesposoben za pretirane trditve, je javno razglasil obstanek “Vstaje in upora” (insurrection and rebellion). Dn vojaška postava ni bila niti potrpežljiva niti mila; ko je bil obtožen, da krši ustavo, izrazil seje javni pravduik (judge advocate) McClelland: “Vrag vzami ustavo; mi se ne ravnamo po ustavi.” Polkovnik Verdeckberg, poveljujoči častnik v okraju Cripple Creek, j? izjavil: “Mi smo pod povelji samo od jSoga in guvernerja Peabody.” Toda, če je bila vojaška vlada ¿Despotska ali nasilna, bili so mnogi državljani brezpostavni in civilne oblasti brezveljavne. Rudarska unija je kršila postavo, ker je trpela dinamitarde in morilca; korporacije skv kršile postavo, ker so trpele pod-iupljanje in pokvarjenost; državljanske organizacije, predstavljajo «e v nekaki stopnji veliko tretjo stranko — občinstvo — so kršile postavo; celo postavodajstvo samo, kjer se napravlja postava, je bilo brezpostavno. In danes imamo res V'gotovih delih Colorada polom demokracije (ali 1 judo vlad ja) in vsled anarhije obrat k vojaškemu despotizmu (ali nasilju). Kaj so vzroki tem strašnim razmeram? Vstaja in upor proglašena. Vojaška postava se je razglasila v okraju Cripple Creek dne 4. decembra, in mesec pozneje v Telluride. Proglas za okraj Cripple Creek je je prečital v mestu Victor konjisk major, zastražen po petdeset vojakih, zbranim meščanom, ki so molže poslušali. Po proglasu, da je tam zavladala anarhija (brezvladje), da se je civilna vlada izjalovila, da je življenje v nevarnosti, kot i lastnina, razglasil je guverner svojo 'spdbo v tem okraju: Zatone;!sedaj jaz, James H. Peabody guverner' drž.ave Colorado, vsled meni zaupane oblasti s tem proglašam in izjavljam, da je rečeni Teller county v državi Colorado v stanju vstaje in upora. Upor potemtakem se mora udu-siti! Molče se meščani vrnejo do-mo-v. Major, dobro zavarovan po svojih vojakih, zasede kot vojaško taborišče poslopje, pripadajoče ne iemu zasebniku. Potem odkoraka v bivališče oblastnije ter obvesti župana in policijskega načelnika, da bo major zasedel mestno hišo (City Hall), akobi ne poslušala vojaških ukazov. Na'to obišče uredništvo “Victor Recorda” in ustanovi vojaško cenzuro. Uredniku se prepove, natisniti kake svoje pripomnje glede teh vojaških činov, in drugo jutro, ali morda jutro kasneje, izide časopis s črno-obrobljenim predelom, a pomenljivo praznim, kot se to dogaja n. pr.- na Ruskem. Ko je kršil pravice zasebne lastnine, prekucnil ljudovlado, zatrl svobodno besedo in svobodno časopisje, pustil je major oboroženih mož v nadzorovanje mestnih cest * Ta razprava je izišla v majni-ovi številki mesečnika “McClure’s lagazine” (New York). j in od rožljal na hrib s svojimi volj^1 , j Značaj rudarjev v Cripple Creeku. Cripple Creek in Victor sta ameriški mesti. Meščani so večinoma rudarji, dolgo naseljeni v Coloradu. 1 Igrali niso uevažne vloge, da se je iz tega distrikta (ali okraja), med | vrši nami gorovja Rocky Mountains, ! napravilo največje zlaiišče na sve-j tu. L. 1902. so nakopali $25,000,-000 iz teh hribov. To je njih domačija; tu so si nakupili zemljišč in zgradili svoje hiše; tu odgojili svoje otroke. Dali so okraju Cripple Creek dobrozasluženo slovitost, da ima nenavadno visoko vrsto rudarjev, ponajveč može po rojstvu Američane, ki so posečali ameriške šole, ki čitajo ameriške časopise, ki so glasovali in plačevali davke ter zavzemali javne urade. Resnično bi morali daleč iti, da najdete delavcev živečih, ali ki so živeli, v boljših domovanjih, z več udobnostmi civilizacije (ali prosvete) krog njih. Aretacije brez pooblastil. In evo, nekateri izmed teh mož so bili dejani v zapor po vojaških silah, dejani v zapor brez poblastil in brez obtožb, zaklenjeni v smrdljiv prostor, takozvani bull pen, in držani pod ključem dostikrat po več tednov. Na tem mestu ne go' vorim o vzrokih za te aretacije niti ne zatrjujem, da so bili aretiranci brez krivde; poglavitno je: vsaka pravica posamnega državljana se je tu teptala in prezirala. Prijatelji aretovanih mož so se uemudoma pritožili pri civilnih sodiščih. Pričeli so habeas corpus-pravde pred okrajnim sodnikom Seeds v Cripple Creeku. Kot sploh znano, je takozvana habeas eorpus-pravda ena najdragocenejših pravic Anglo-Sasov,, po Blackstone imenovana “druga Magna Charta”. V svoj namen ima zaščito dragocene osebne svobode prostega državljana — zato določa, da se ne drži nikdo kot jetnik brez pristojnega pravnega postopanja po postavi. Sodnik Seeds je ukazal, da se jetniki iz buli pena dovedejo na sodišče,' da se more pravilno preiskati, da li je bil kdo po nedolžnem oropan svobode. Generala Chase in Bell, tedaj poveljujoča, sta se pokorila sodnijskemu ukazu po svoje in jako značilno. Obkolila sta sodišče z oboroženimi možmi; razpostavila izvrstnih strelcev po strehah sosednih poslopij; namestila top (ali kanon) na cesti pred sodnijskim vhodom, in potem mar-širala v sodišče z dobršno silo vojakov, ki sta jih razvrstila baš nasproti sodnijske mize. Ko se je sodnik približal v svojo sodnjo sobo, bil je ustavljen z bajonetom, namerjenem mu na prša, in prisiljen počakati in ustreči muhi častnika iz Deavera! Ko je sodnji sluga potrkal za red,izjavil je Eugene Engley, prejšnji glavni pravdnik države Colorado, eden izmed pravdnikov za jetnike, da se ne moie resnične pravice razsoditi v sodišču, strahovanem po oboroženih možeh, nakar je zapustil dvorano. “Ustavno poroštvo, da- imajo sodišča biti odprta in prosta, je bilo dotaknjeno in poteptano,” je rekel. Toda sodnik je končno določil,da se jetniki, karkoli njih prestopek, ne smejo oropati njih svobode brez obtožb, in ukazal, da se imajo izročiti civilnemu sodišču. Habeas eorpus-pravda odstavljena. Generala sta s premislekom kršila sodnji ukaz in gnala jetnike nazaj v bull-pen, z omenjenimi strelci in topom. Pozneje so bili izpuščeni na poseben ukaz guvernerjev,, a drugi so bili aretovani ponovno in pridržani znatne dobe. In nazadnje je guverner sam napravil najresnejši korak, ki ga more kak izvršilni uradnik napraviti v tej deželi, korak prepovedan, izvzemši v zadnjo zaščito, po ustavi dejansko vsake države v Uniji, vštevši coloradsko — odstavil je habeas corpus-pravdo v slučaju Victor Poole-a, ki ga je |PRAVA SKESA JE ZA NAS NAROD,| ^j ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- ¡n kj mu'z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol- [E lil n orna ozdravljen od svoje bolezni. j® j Vse novine ga jed n ali o slave in hvalijo zaradi njegovega | Lj izknSenja v zdravenj«, zato ga pa tudi mi preporočamo našem ra fp narodu in potrdujemo, da je [ji isca i f-j jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. ¡1 ni rii iv Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrali, meh- ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, g? if! prehlajen) e, revmatizem, prelivanje krvi. griža. 0 Iti I caselj, mrzlica, ta otekle noge ili [}j ‘{j telo, vodenico, bolečine v grizu, zlato žilo (hemeroiilt), onen.cg- [j! irj lost pri spolskem občevanju, izpadanje ias, tifus, lešaj, tečenjc iz fil ¿j ušes ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje g j|j v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno probnvanje žel< dca 'f Tl! kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. CollillS je |§ jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI FBI JOŽKIH IN ŽENSKAH. i 1 Ni bolnika, katerega nebi Prof. CollillS naj si bode od katere K spolske bolezni zmirai, ozdravil. lil v J Iti ^ Pitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- -t SLAVNI ZVON SVOBODE. KI JE SEDAJ VIDETI NA SVETOVNI RAZSTAVI, Potovanje zvona svobode v St. Louis, ki se je vršilo zadnjič, je bil njegov sedmi .zlet iz Philadelphije. Med revolucijo je bil prepeljan v Germantown, ko so Brijoči zasedli Philadelphijo, in odtedaj se je že vozil v New Orleans, Chicago, Charleston, Atlanta In B iston. V spodnji sliki zapušča zvon Independence hall ali dvorano neodvisnosti. Na malih telegah stoji in je pokrit z znamenji stare slave, Gorenja slika kaže zvon, dvignjen na plosk vagon in občudovan po množici domoljubnih Američanov. j-jJ kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Slavna zdravilnica gj Kroničen katar d želodca in slabo |] prebavanje želj lodca ozdravil Ijen, it! ! I 11 ki I Bolezen na plu-čach naduha in kronične boleči-ne v želodcu o-zdravljene. I držal pod ključem več tednov, brez pristojnega pravnega postopa nja. Cenzura (presoja) časopisja. Niti ni bilo to vse. Govoril sem uže o cenzuri lista “Victor Record”. Nekoliko tednov, predno se je to pripetilo, prikazala se je kompanija konjištva, pod poveljstvom generala Chase samega, neko noč po enajsti uri, obkolila tiskarno “Recorda”, aretovala vse osobje in jih gnala v bull-pen, brez pooblastila in obtožb, dasi je bilo znano, da je g. Kvner, urednik, kritiziral ali prerešetaval načine vojaškega postopanja. Tu so bili tiskarji in stavci pridržani brez primerne hrane stirindvajset ur. Tako se je zgodilo, da je hrabra žena enega izmed stavcev, sama iz vedena v tiskarstvu, Mrs. Emma F. Langdon, hitela v tiskarno, ko je bilo osobje aretovano, ter ona in tiskarniški vajenec in poslovodja, ki ]e bil vzbujen iz svoje postelje, so zabarikadirali ali zagradili vrata, zabranili vhod vojaški straži, ki je zahtevala vstopa, in ob tretji uri zjutraj je izišel časopis. Na poglavju prve strani je bila ta le vrsta: “Somewhat Disfigured, but Still in the Ring” (Nekoliko popačen, a še okrogel ali glasan). In ko se je drugo jutro delal dan, natlačila je svoje rokave z vlažnimi iztiski časopisa in lezla na hrib do buli pena, kjer J j o je ustavila straža in ji ne dovolila, da bi videla urednika in njegovo osobje, med katerim je bil njen soprog. Mali dečki in celo ženske, med temi žena necega trgovca, so bili dejansko aretirani, ker so govorili ogorčeno o vojaštvu, in poslani v bull pen. V zasebna domovanja, meščanske gradove, so vojaki vstopali in preiskavah vse kote brez pooblastila. Krdelo vojakov je vlomilo v stanovanje Sherman Par-kerjevo ponoči, ko je bil Parker sam zdoma, preplašilo njegovo ženo iz postelje, jo prisililo, v njeni ponočni opravi, spričo teh surovežev, držati svetilnico, medtem ko so preiskavah hišo — in našli nikacega orožja. V Cripple Creeku je bil dne 28. decembra John M. Glover, bivši kongresnik Združ. držav iz Missou ri, ki je zahteval svojo ustavno pravico, lastovati imobdržati orožje (morda z neprimerno ogorčenostjo, kar pa ne predrugači dejstva v tem slučaju), napaden v svoji pisarni od krdela vojakov. Zagradil je vrata in, ko so čete poskušale vstopiti s silo, pričel streljati skozi odprtine. Vojaki so odgovarjali s krogljami skozi vrata in okna. Glover, ob- streljen v ramo, se je končno udal. Revolverje so mu zaplenili in ga odvedli v ječo. Tem slična dejanja godila so se v Telluride. Meščani izmed katerih so mnogi lastovali zemljišča in bili dolgo naseljeni v mestu, so bili aretovani radi v la č ugarst va, Večinoma so to bili štrajkarji po pravici, če so želeli štrajkati, a ne berači niti potepuhi, in posebnih zločinskih obtožb proti njim ni tudi bilo. Nekateri izmed njih so morah delati po cestah kakor hudodelci v verigah. Vodje pregnani iz svojih domačij. Dne 4. januarja je bilo šestindvajset mož,vštevši glavnega pravdnika Engley, zagovornika unije; Guy E. Millerja, predsednika unije; J. C. Williamsa, podpredsednika od “Western Federation of Miners”; Charles D. Summerja, novinarja, in mnogo štrajkarjev, izmed katerih so vsi imeli denarja dovolj — urablje. nih » nasiljem, dejanih na vlak pod vojaško stražo in odpeljanih na okrajno mejno črto, kjer se jim je ostro prepovedal povratek. Nekateri izmed teh mož so bili dolgo meščani v Telluride, lastovali so tam zemljišča, imeli tam svoje žene in družine. Vojaške straže so zavračale prognane meščane, če so poskušali vrniti se nazaj v svoje domačije. Do tega torej smo prišli v teh ameriških mestih začetkom dvajse tega stoletja! In zakaj je to tako? Zakaj so ljudje prenašali te grozovite predrznosti in brezpostavnosti? (Dalje prih.) 3 Simon Luzar, 1 p S Izleti četrtega po Nickel Plate-železnici. po eno voznino za vožnjo naokrog, več 25c, dne 2., 3. in 4. julija, v polumeru dvesto milj od pričetne postaje. Povratek do dne 5. julija. Trije dnevni vlaki na vsako stran, z modernimi vagoni in spalnimi vozovi s preddurjem, v Cleveland, Erie, Buffalo, New York, Boston in mesta Nove Anglije. Potniki v kraje vzhodno od Buffalo imajo pravico, ustaviti se v Niagara Falls, v vsaki smeri, in tudi v Chautauqua Lake, med izletno dobo, ee dajo tikete v v shrambo. Posebni, ‘ American Club”-obedi, vrsteči se v ceni od 35c do $1.00, ki se ž njimi postreže v,jedilnih vozovih; tudi postrežba a la carte. Nikake preplače na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Kolodvor v Chicagi na Voglu La Salle in Van Buren cest, edini kolodvor v Chicagi na Elevated Loop. Mestni uradi za tikete 111 Adams St. in Auditorium Annex. Telefona Central 2057 in Harrison 2208. * C o 11 i n s - o v a! Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam-na znanje da.sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ah pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in „ _ _ v tudi ta mi ni mogel pomoči, jd Janko pl. Krilčič tako da sem se odločil da |j Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravili- 41 North Front st |j kom tudi ne jednega centa. Reading, Pa. jfj Ko sem se na Vas obrnil in začel Vaše zdravila rabit sem od- {rj M] mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem |i) priporočiti. ir] Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Ir] Vaš M. Medenja«, jSJ . lES 110 Central Ave, Kansas City, Kansas, jjs Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsihode zastareno K boleznijo, ah pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite ri H točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na S Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli Street, New York. Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša ¡1] zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. ® i 1 1 ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo največjo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas. L. M. RUBENS Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. Urail in železniški tiri na (J08-60S Clinton Street. JOLIET, ILL. ¡Ti ls. I ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 [ ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov. Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, neprebavuost, splošno opešanost. bolezen v križu ter razne druge bolezni. Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Ordru ali registr. pismu. Navod za rabo v-slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom. O. F. ZARUBA & OO., i 309 N'. 4tli Street. Dept. As. CLARKSBURG, W. YA. i Nova parobrodna črta med Trstom, Reko iti New Yorkom. Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Joiieta $45.30, i c Zagreba do Joiieta $46.05, iz Reke do Joiieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite se name. Kukar & Marinšek Zastopam tudi Hamburg-Ame-rika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela. Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri. Jos. Stukel, 209 Indiana Street, Joliet, 111 S 733 Market Street Waukegan, 111. A Telefon 1683 lovenska mesnica ROJAKOM V WAUKEGAN in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza. tSTSaročite naših klobas za poskušajo. JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Ne pozabite obiskati blizo agrikulturnega poslopja te velezanimive izlozbe POSKUSITE JE! ■ \Valdkrauter ^^^MAGENBITTERS. Najboljši kricistilce tia svetu. Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč. ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST. Gotovo zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah irlrnuiln- in jetl’ih. Ojači in prenovi Zlil dVIIlT cel sistem. THE CORNHAUSER DISTILLING C0. jedmi lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Dnttfiralr prodajalec ur, verižic, uhanov, ifldlljd rugureil prstanov in druge zlatnine. ^ BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG jj» Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni............$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni.................$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.....$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. ________________ Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, Wake-field, Midi. I SPOMINI NA DOMOVINO ¿ Spisal JI. P. j ♦0*00 NO. § XXXV. V Postojni v čakalnici na kolo- Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, lOc. Naročila za ure in vse druge stvari naj se pošiljaiopod naslovom. M. POGORELC, Čare of B. Schuette, 52 State St., Chicago. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet Denar na posojilo Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trte in ¿irania Sonoma. Co. Oaliíornia. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St. []] bolezni na \ pljučih. Severov regulator ; za ženstvo, hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini. $1.00. Severov Nervoton premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanjain slabosti živcev. $1.00, Priporoča se materam po porodu. Severove tablice zoper prehlad ozdravijo tega v jed-nem dnevu. 25c, s pošto 27c. I 25in50c. t Severove ? jetrue krogljice uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit. 25c, s pošto 27c. Zdravniški nasveti | za vse bolezni se dajejo zastonj. . F_ SEVERA CEDAR RAPIDS, IOWA- W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. POZOR. ROJAKI! Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni. Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas. Matija Fink, John 202 Stone St. N. W. Phone 1142. 418 N. Bluff St. 8 i AMERIKANSKI SLOVENEC. 24 JUNIJA, 1904. 3C>4040404->ÍK>4C>404<>4044-04{3C I Za kratek č as.5 504040404 4040404040404040C Prelomila zaupanje. 1. klepetulja: “Zaupati se ji ne more nič.” 2. klepetulja: “Kako to?” 1.klepetu! ja:“Povedala sem ji vse grdobe o sosedu, in obljubila mi je, da bo pripovedovala drugim.” 8. klepetulja: “In je to vendar storila?” 1. klepetulja: “Ne, baš storila ni tega.” Zarekel se je. Gospod (beraču): “Nič Vam ne dam; z denarjem bi itak šli samo tjale v žganjarijo!” Berač: “Ne, tu sem že bil.” Najvažnejše. “Kaj ne, oče, dobro pitno vodo mora imeti vsako mesto?” “Seveda, seveda! S čim naj bi sicer pivo varili?” Ne mara čakati. Mati (karajoč): “Nikdar se ne smeš pretepati razun, če sosedov Francelj najprej začne.” Johnny (jokaje): “Francelj je prepočasen. Ko bi hotel 'čakati, dokler ta začne, potem bi se sploh nikdar ne stepli.” 04 4♦»£>»• ^«4004044040 ROJAKE OPOZARJAM PRED sledečimi fanti, ki so prišli k meni na hrano in stanovanje dne 5. marca ter odšli nenadno 20. maja ter mi odnesli kakih $50. Odšli so menda v Morris, 111. Njih imena so Anton Kočevar in Anton Novak, oba doma iz krške fare, ter Frank Vegel, doma'iz Krškega. Kdor bi zvedel za njih naslov naj ga naznani: Frank Vidic, Cor. Hickory & Ingalls ave., Joliet, 111. — Če bi se kateri izmed navedenih oglasil ter poravnal svoj dolg, bo javno opravičen v listu. 25tf PRIPOROČAM ROJAKOM V Joletu in okolici svojo novo groceri jo, ki sem jo odprl 16. maja, v obilen obisk. Jamčim vsakemu dobro postrežbo. . Frank Culik, 507 N. Bluff St. 25t4 KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO- jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej. IŠČE SE MATH LOVRIN, Bivajoč pred 6. leti na Ely, Minn. Kdor ve za njegov naslov je naprošen istega naznaniti njegovemu bratu John Lov-rin, Box 14, Brown, Clinton Co.. Iowa. 26t4 Vodo v vino. Miha: “Čarovnika poznam, ki zna vodo v vino spremeniti.” Pavliha: “Kako se imenuje krč- mar?” Stari krožnik. “Na svetovni razstavi v St. Lonis je razstavljen 2000 let star krožnik”. “Dotična rodbina je pač morala imeti zlata vredno služkinjo.” Na gugavih tleh. “No, ali kaj napreduješ na kolesu (biciklj u)?” “O pač; res, da sem spočetka dokaj dostikrat telebnil, a včetaj sem že parkrat ostal gori.” Šolska modrost. Profesor (na vseučilišču): “Go- spodje moji! Poklic potovalca na severni tečaj je skrajno nevaren. Dočim s prve strani lahko zmrzne, z druge strani lahko umre lakote.” Ima več. “John D. Rockefeller pravi, da ni nihče tako ubog kot on, ker nima druzega kot denar.” “Tako? Ali nima poleg tega še dispepsije (neprebavnosti)?” Praktična uporaba. “Pomisli, prijatelj, ravnokar či-tam, da je že zopet Nekdo iznašel vodljivo zrakopiovnico!” “O, želel bi, da jo skoro dogo-tovi!” ‘‘Zakaj? Aj, svoje gradove v oblakih, ki jih vedno gradiš, bi si pač rad ogledal od blizu, ne li?” Mora počakati. On: “In mislite, da se naučite, ljubiti me?” Ona: “To Vam povem, ko bom videla zaročni prstan.” IŠČE SE FRANK MLINAR, preje stanujoč v Wenona, 11!. Zapustil je meseca aprila t. 1. svojo ženo, ne da bi ji kaj povedal. Od tedaj ni od njega nobenega glasu. Menda je sedaj v St. Louis, Mo., odkoder je pisal nekemu svojemu prijatelju v La Salle, ter je tudi premenil svoje ime. Pobral je ženi denar ter jo zapustil z otrokom, ki je zdaj 2 meseca star. Postave je srednje, belega obraza, rmenih brk in las ter tehta 180 funtov. Star je 36 let in je doma iz vasi Podvolek na Sp. Štajerskem. Zanj bi rada natančno izvedela njegova žena Ana Mlinar, 901 N. Scott St.. Joliet, 111. 27t4 IŠČEM SVOJO ŽENO ALOJZIJO Turk, roj. Blatnik, doma iz vasi Gor. Impuie pri Sevnici, ki mi jo je 26.apr. t. 1. odpeljal Matevž Hren, p. d. Gna-dačov, doma iz Smartna pri Gor. Gradu na Spod. Štajerskem. Poročila sva se 19. avg. 1903. Kdor ve zanjo, naj mi blagovoli sporočiti njen naslov: Joseph Turk. Horr, Park Co., Mont. 27t4 NA PRODAJ 5 LOT NA BLUFF Street, blizo apnenice ter bodoče hr-vatske cerkve. Cena ugodna. Več pove Anton Dovjak, 329 N. Bluff St., Joliet. 27t4 Bar Ms. and Porter. q J. O SMITHE BOTTLER 414 VanBuren St. Telephone 171 C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBEE BUILDING. JOLIET. ILL. ANA Y0GRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam USTANOVLJENA 1871. fill Mr OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik Dobro vino! Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo. BRAl-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. MRS. KARLA REHN, IZPRAŠANA BABICA. (Midwife) 608 Cass Street, JOLIET, ILL. N. W. Teleph. 741. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adri jansko morje, po proiskušeni črti Ctmard Line ustanovljena l. lSjO. ....Najstarejša prekomorska črta.... S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Torka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju. , Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi * ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 5. julija. SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 19. julija PANNONIA (z,dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem redno vsakih 14 dnij. Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago IKje je naj Tool j varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 18,117,856 kron 60 vin. wi?l!P Rezervnega zaklada je: 611.000 kron. Ml H0ČEM0TT0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in posopjjmehki in. trdi les, late» cederne stebre deske in sin?tf300000000000009 Anton Schager 411-412 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Oba telefon a štev. 400 Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam iu smrti. JŽ" ooqcxx>©oqqoocxxx>qog©©q©qoq Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisiuženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, (ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, ‘IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. ».«.n.»..«»..».,»..»., FRANK SAKSER, *»«•».»»♦< e*.— STEFAN KUKAR — trgovac — l GROGEBIJSKIM BLAGOM, « PREMOGOM IN ~ sj^i-iooisr. Prodajam parobrodne kartč za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene. 920 No. Chicago St., Joliet. IH- Telefona številka 348. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliran & Schoenstedt STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oijev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke ■ Cor. Cass & Chicago Streets, I nadstropje, Alexander haras,*? Chicago telef. 2794 N. W. telef. 927 122 Jefferson Street:::::JOLIET , ILL Najpopolnejša zaloga zlatnine v Jolietu. Vsakovrstni prstani za moške in ženske ante ;n dekleta indeco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano. pooooooooooooooooooooooooo FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. AV. Teief. 1303. Joliet, lil. Slovenski gostilničar - Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše 'smodke ::::::: Postrežba solidna in se priporočam Vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober iunč. oqoooooooooooooqoooooooooq Moški prstani od $2.50 do $10.00. KAROL MEDIC. MARTIN MEDIC MEDIC BROTHERS priporočata svojo SLOVENSKO PEKARIJO . na prejšnjem mestu Henry Odenthala. 1004 NORTH BROADWAY, JOLIET Pečeta najboljii pšeničen iD ržen kruli in in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da jemljejo pri svojih grocerjib le kruh, ki ga pečemo pri nas. Zagotavljamo vsem dobro blago po nizkih cenah Priporočamo se tudi slavrdm društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov, ter ob ženito-vanjih za napravo kolačev in potic. Ha prodaj še 6 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žgranje in tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. Telef. 2252. Ženski in drugi prstani po $1,- $1.50 $2.00 do $15.00. Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00. Prstani za otroke po 50c, 75c, $1 in $1.50. Naša trgovina je že dobro poznana Slovencem tersejim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost. FioTot. 3?. Kliejp juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOLIET MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 1)1. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili iu smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. 3SÆ- FIOOIISTJL P. O. Box 64. CROCKET, CAL. Frank Medosh 200 E. 95th St. So. Chicago, lil. --------4004--- ostilničar....... Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu Telefon 1841.So. Chicago I a If so you ought to appreciate anything IS that will help you save it. Your The best way to save time is to have a Gost but 5 cents a day CHICAGO TELEPHONE COMPANY —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK TDJER.. rv^nsr POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor, Park & Central Strs., Kansas City, Mo.. bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovit1 'm proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živine bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. ----VSI ONI:------- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Dra. JPoheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomcii mojo bolezen. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings. Pa. Spoštovani Dr. Pohek: trpel celih 20 let -Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem JAKOB KELLER. Helena, Mont. Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše vspešno zdravljenje. STEVE MARAK, Cameron, Tesat. Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. BEN HENDERSON, Kansas City. Spoštovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni. T OM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mich NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DR. G. POHJ:Ks Post Office Boxes553 & 563. KANSAS CITY, MO HENRY ? LATZ kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403CassSt., nadstr. JOLIET. Time Chicago Telephone I Money — f Stric Samov svet je Vam odprt Chamberlain, S. Dak., je bil izbran od predsednika Roosevelta, kjer se bo izžrebalo 382,000 akrov sveta sedaj, nahajajočih se v Rosebud indijanski reserva-ciji. 28. julija je dan žrebanja. Jedina proga v Chamberlain in najkrajša črta iz Chicage v Rosebud reservacijo je po Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici Registrirati za to zemljo se je moči le v Chamberlain in Yankton. Čas registrovanja traja od 5. julija do 23. julija. Dovoljenja iti na reservacijo bodo izdana v Chamberlain in YTankton. Chamberlain, Geddes, Platte in Yankton so najboljše točke, po katerih je moči dospeti do reservacije. Pišite danes za ilustrovan pepis te zemlje z mapami, terna-tančno pojasnilo o potovanju in cenah. Vse to dobite za 2 centno znamko. GEORGE B. HAYNES, Traveling Passenger Agent. 95 ADAMS STREET. CHICAGO.