BODOČNOST (Entered as second-elass mater Jime ST. (No) 26. 30, 1913, at tli e post-office at Milvvaukee, \V;s., nnder tho Aet. of Congress of .March 3, 1879.) MILWAUKEE, \VIS., 19. SEPTEMBRA (September) 1913. VOL. I. MESTNE NOVICE KONVENCIJA S. S. P. z. * — 111 ■ < Konvencija S. S. P. Z. je pripo- znala socialistične principe. Ta vest je prodrla v javnost in razve¬ selila vse zavedne delavce. S tem je zopet storjen korak naprej in delegatje so pokazali sijajno svojo razredno zavednost. Gotovo je, da so vse razprave vsi sklepi velevažni na tem zboroanju, ker zborujejo na njem možje ki se po¬ polnoma zavedajo svoje uzvisene dolžnosti, Toda z ozirom na pri¬ hodnost v katero morajo biti obr¬ njeni pogledi vseh delavcev, z ozi¬ rom na skušnje ki smo jih dožive¬ li zadnja leta, je pač živa resnica da je bil ta sklep konvencije naj¬ važnejši in največjega pomena. V zgodovini Slovensktga proletari- jajta v Ameriki bodo stala imena teh mož zapisana z zlatimi črkami. Morebiti da se bodo tudi sedaj o- glasili krivi preroki kakor so se po konvenciji S. N. P. J. in upili svcjo hinavsko staro pesem po svojih listih, toda to nas zavednih delavcev ne moti. Mi vemo da je tc krik tistega ki se v temi pota¬ plja ker je dospel z svojim staro¬ modnim čolničem do „otaka poza¬ bljenja” v oceanu življenja. Vsi pa ki so odkritosrčni naj si bodo socialisti ali ne, bodo z hvaležno¬ stjo pozdravili ta korak. Konvenciji dohajajo dan od vseh strani mnogi pozdravi in uz- podbujevalni klici. Iz vsacega izmed teh sije napreden duh ki je v resnici nekako merilo vsega član stva te mlade a dične organizacije. Po poročilu gl. tajnika se je raz- videlo da je zveza vrlo napredova¬ la in da je njen temelj zdrav ka¬ kor tudi da ima za bodočnost ne le samo sedaj se posebno ' jašfib začrtano pot, temveč tudi te melj ki zagotavlja vspeh. Ko je glavno tajnik nastopil svoje mes¬ to, je bilo v zvezi 71 društev zpre- moženjem $6631,24. Sedaj pa šte¬ je zveza. 126 društev in ima 29; 002-81 dolarjev premoženja, član¬ stvo se je v tem času podvojilo. Vsa poročila glavnih uradnikov so bila sprejeta in so zadovoljila delegate, povscd se je kazalo vest¬ no uradovanje. Po pet dnevnem neumornem delu so si vzeli dele¬ gatje v sebe to pel dneva prosto z sklepom da ta čas nadomestijo drugi teden. Pri tej priložnosti so se dali slikati pri znanemu sloven¬ skemu fotografu Fr. Skoku na West Allis, in ob enem so obisikali tudi glavni stan tukajšne sociali¬ stične stranke. V poslopju so bi¬ li prijazno sprejeti in pokazalo se jim vse zanimivo. S začudnjem so opazovali „veliki top” kakor se v šali imenuje gigantni moder¬ ni stroj za tiskanje sočialističnih listov in drugih tiskovin. V nede¬ ljo pa se jim priredila v pocast velika zabava s predstavo in kon¬ certom o kateri so se vsi pohvalno izrazili. Sedaj se že bliža čas ko se bodemo morali ločiti od milih g03tov. Vsak si pač želi da hi te ločitve ne bilo, toda dolžnost m razmere stoje z nami in mera tako biti. Ločili |e bodemo sicer, to¬ da duševno ostanemo v tesni zvezi skoz ono veliko misel mednarod¬ nega brastva ki jo nosi vsak v svo jem srcu. Poslopje družbe ,,Ilirij a V nekaj dneh se bode uresniči¬ la želja naših društev ki j° ' /A - 1 ji j o dolga leta. Posedovala Du¬ do svoj lastni dem. Poslopje ■dražbe »Ilirija” bode v nekaj dneh gotovo in takoj potem se 0 do najpoprej izobraževalna c rl . Š'va preselila vanj. S tem stopi naša naselbina v novo življenj' ni v mnogih .gihozirih bode bolj' 1 za društva. Ta dogodek P a zas uZ1 d" se obhaja z primerno slavno- st -jo. Dobro in koristno bi m o se odbor za to zavzame. Doto; v ° je da bodo vsi zavedni^ 1 °J a iPeihite 1 i in se veselili v naši m c Ako bi sč besede: Prodajale, bi že marsikateri gatel. Napredek obo- KONCERT IN PREDSTAVA V POCAST DELEGATOM S.S.P.Z. ^ žlic temu da je solnc-e kar naj¬ prijetneje sijalo in mikalo vsace- pa da 'bi odšel ven iz. mesta, se je zbralo precejšno število rojakov v dvorani da so poslušali koncert ki so ga proizvajala pevska zbora kakor trudi ta miniraš ki, zbor „A- 'Iria, Petje je bilo kako po nava¬ di izvrstno. ..Zvon” je pel ka¬ kor vedno to leto. Posebne po¬ hvale pač zaslužijo pevke, katere upajo razen skoro brez izjemno sa¬ mo krasnih glasov, še to dobro lastnost, da proizvajajo pesmi z oh čutki kar petje posebno okrasi. Pri socialističnemu pevskemu zbo¬ ru »Naprej” je za omeniti poseb¬ no se krašna skladba pri katerej je dobila. Slovenska Matica v Ljubila ni prvo nagrado. »Frani¬ ca je pesem kakor ustvarjena za slovensko nrav. Besede so vzete iz priproste narodne pesmi in skladba je potem' se olepšala iste in tako do-ni iz njih veselja, žalost in veselo vriskanje, ki pretrese vsacega kdor ima smisel za umet¬ no petje. Fant se vrača iz. voj¬ ske in vesel pozdravi mater nje¬ gove ljubice. V pozdravu je pol¬ no hrepenenja, in prikrite radosti. Toda že pri prvih besedah se smraei materi oko in sluteč nesre¬ čo upade veseli hrpeneci glas mla¬ denič® in postane žalosten in iz vsake besede trepeta strah, ko po¬ navlja ivprašanje: »Kje .je Vaša Franica” In mati mu pripovedu¬ je kako je slo /. njim vred njeno veselje in njen nasmeh,’ kako je bila. poprej vesela in srečna a po¬ tem je postala žalostna in je ble¬ dela. In pisemca je čakala, a ni ji došlo in tako je legla bolana m pri rr.jenem sren iti brili žilni t— ja. Mladenič zapoje nato ves v ognju: Oj mamica brž v kamrco da vidim jo ubožico. V strahu go¬ vori potem: Ako bode umrla poj¬ de tudi on za njo. Iz teli zad¬ njih besed trepeta njegova velika, ljubezen pomešana z žalostjo in pomilovanjem za njo. Ko prideta v »sobico” in ga zagleda tedaj skoči zopet vesela zdrava k nje¬ mu. Njena bolezen je ozdravlje¬ na in vsa srečna mu položi glavi¬ co na prsi. V teh besedah je iz¬ ražena nelpopisna radost in sreča Pesem vriska in se dviga kakor lastavica v višave: pograbi srca pevcev in poslušalcev ter očara vse. Iz vse te pesmi gori prava slovanska ljubezen o kateri imajo tuji narodi toliko krasnih povesti in romanov in jo opisujejo v pre¬ govorih in izrekih. Koncert je bil sicer kratek, a je nudil mnogo razvedrila. Toda tudi sedaj se je pokazalo o kako razvajeno je*pač naše občinstvo v takih prireditvah. Kakor vedno tako je bilo tudi sedaj. Še le pro¬ ti večeru se je pričela dvorana polniti. Igra je danes tako je slo po naselbini od ust do ust. Ko je prišel času da se prične s predsta¬ vo, je bila dvorana do zadnjega kotička napoljnjena. Predstavljal se je »Divji lovec”. O igri sami je potrebno da se natanko opiše; prvič ker se mora na tem mestu izreči zahvala vsem igralcom za njih veliko požrtvovanje in da so kritizira ono kar je potrebno kri¬ tike. rgra sama zahteva pač mnogo truda in požartvovanja in da se je vršila v splošno zadovoljnost se j e v prvi vrsti za zahvaliti vodju L. Zakrajšeku ki je zopet pokazal da je pravi rmoster v teni. Pripo- znanje gre tudi F, P. ki je toliko žrtoval za. pripravo kakor vsake¬ mu posameznemu članu. igralci so nas pri tej igri kar se trne sta¬ rih izkušenih naravnost očarali. Amlbroz v ulogi Tončka jo bil neprokosljiv. Nasproti njegovemu Jolemu temperamentu je bil vi- „ r f vrt predrugačen tor pr tar. Pono noma naravno J 1 n0S . \. .. i , oder. je bilo ob- 'rtvTčamelnn Posamezne tret- STS. N* n l Pri nastopu je takoj DRUŠTVENE VESTI. Reja socialistične skupine st. 37 •I. 8. Z. se vrši v petek 19 t. m. v finski dvorani. Naj nobeden izmed članov ni 1 zamudi te seje. Agitiraj te povsod za obilen obisk. V Soboto večer 20 t. m. se vrši jako važna seja dramatičnega društva. Treba je vse potrebno u- kreniti zaradi prihodnje igre ki 1 bode zahtevala mnogo truda in je dobro ako se že sedaj preskrbi vse potrebno. Pridite vsi in pripeljite neve člane... Seja se vrši v spod¬ njih prostorih pri L. Bergantu. Za¬ četek točno ob y 2 8 uri večer. John Krolnik, tajnik. Zahvala. Tem potem se si msojama izreči gostilničarju Fr. Fuzirju »Hotel Virginii«” Reed St. našo najsrč¬ nejšo zalivalo za njegovo gostol¬ jubnost. Njegovo podjetje roja¬ kom najf.oplje.je riporočamo. Clevelandski delegatje, S. S. P. Z. LEPI ZAKON. Mož: Ali ti jo kedaj dvoril kak norec? Žena : O da. 'Mož: Potem mi je iz srca žal da si ga odklonila. Žena : Tega nisem storila... saj sem tebe poročila. Stare device si delajo mnogo skrbi zaradi skrbi katerim so se izognile, ko o se niso možile. IZ MICHIGANA \V. M. Wilkinson ki potuje se¬ daj kot agitator po državi Wiseon sin je 'bival poprej«* dalja časa med stavbarji v Michiganu. Svoje mnenje je izrazil sledeče: »Jaz sem Tanker; vež kakor 200 let ze živi moj rod v Ameriki toda ko sem videl razmere v Mieiganu, te¬ daj sem se sramoval da sem Ame- rikanec”. Riada rji pa se 'bore ve¬ dno naprej vedno z jednako močjo in ustra jnost jo. Profesijonalni morilci ki se nahajajo po okrožju pod imeni pomožnih šerifov skrb¬ no varujejo interese družbe ter kažejo svojo sinovost s teni, da streljajo Ib letne deklice. Da se pa še bolj skrbim- varuje družba je poslala za delevee vedno vneta država tudi še vojake med stav¬ barje in tako se-skuša na vse na¬ čine privesti rudarje do tega da bi se podali pod starimi pogoji nazaj v rudnike, kar bi pomenilo za nje toliko .kakor obsodba na smrt. To¬ da še vedno so trdni in njih vrste neomajane. Njih pogum še ni ®- padel ker vidijo da stoji za njimi armada od stotišocev delavcev ki so pripravljeni priti jim na po¬ moč. REŠITELJ DELAVCEV. ALI TE NE PEČE SRCE? Ali te ne peče srce od jeze. ako vidiš vse to nakopičeno bogastvo ki so ga ustvarile pridne roke ro¬ dov in .gledaš pri tem v oči ki bre¬ zizrazno in mrtvo od trpljenja, hrepeneče po. rešitvi tipljejo? V mestu \Yheeling YVest Virgi¬ nia ima svoj pedež katoliški škof P. J. Dona h ne. Tam mož je izna šel sredstva po katerih se bode lahko doseglo to, da. bode konec bojev med delavci in kapitalisti. Za one ki ne mislijo mnogo, bode lo res neko mazilo in zadovljni se bode smehljali in pričakovali dobrih časov. Sveti mož je izja¬ vil da bi morali premoga rji hodi¬ ti bolj v cerkev in se omejevati v svojih zahfevah. Po njegovem mnenju žive že sedaj predobro in razkošje se razširja med njimi vedno bolj. Pa tudi lastnike pr e mogokopev pokara sveti mož ko jim klice da tudi oni preveč raz¬ košno žive. Za vse skupaj pa i- ma dober svet ki bode gotovo pri¬ nesel a ko ga opuštevajo lepe spehe. Delavci kakor tudi last¬ niki prem-ogokopov naj bi si ku¬ pili v prodajalni tablice z napi¬ si: »Blagor ubogim na duhu ker njih je nebeško kraljestvo” in pa »Blagor ponižnim ker zemljo bo¬ do zasedli”. Tro je izjavil škof pred preisko¬ valno komisijo ki preiskuje razme re v premogarskih okrajih W. V a. kjer se je pred meseci bil tako hud hoj. Premogarske barone je škaf karal češ da tudi oni morajo biti ponižni in ne preveč dolbicka zahtevali. Ako jim je med tem ko jih je karal z okom trenil v znamenje sprorazumljenja pa ne pove poročilo. Nadalje je našel škof da. žive delavci zelo udobno. Seveda, je rekel; dragocenih tiar- RAZNE NOVICE drugo življenje v igralce, kakor tudi v občinstvo kakor hitro se je pokazal »Tonček”. Prvi prizor z »Majdo” je bil krasen. Gospa Brtnenc Je igrala, rako'izvfktno ifr ljubko da je vzbujala občno začu¬ denje. Bila je pravo Slovensko dekle. Sicer smo že navajeni dobrega,pri njej, toda v tej vlogi je sama sebe prekosila. Gaber je bil naš stari igralec F. Glojek. Kako je igra L skopuha Zavetnika in vse živo izražal je pač težko opisati; bil je kakor vedno v izvr¬ sten kar se mora reči tudi o J. Krolniku. Bahati Gašper je na¬ stopal mogočno in bahavo. Bil je vedno pripravljen na pretep io ob enem je kazal svojo bojazalji- vost in sebičnost. Naravnost za ob čudovati je bil tudi prizor v go¬ stilni. J. Kalan in Krolnik sita sedela pri mizi; okrog njih se je sukal krčmar »Grozdek” (M. Fer ko). Vse je bilo naravno in krasno Kalan ni mogel boljše ka¬ zati pijanega bogatega »Jeza”. Jijnez (-1. Novak) je bil jako do¬ ber. Z čutom je igral nesrečno zaljubljenega slovenskega mlade¬ niča. Njegova vitka visoka postai va je kakor ustvarjena za »Div¬ jega lovca”. Samo v zadnjem in predzadnjem dejanju je'bil ne koliko preelegantem za »skriva¬ ča” ki pride iz gozda. Kovač in njegova, žena sta svojo vlogo prav dobro izvršila. Obema se je vi¬ delo da sta stara igralca. »Spela’’ (..M. Sirko) je bila dobra v svoji ulogi kot sitna ženska ki muči svojega moža kovača (J. Horvat). Mož pa je seveda dal povod njej da ga je zmerjala ko je gledal za »punčarami”. Toda odrezal se ji je ko je rekel: »Fe naj za njo, staro statvo gle¬ da”. Kmetje ki so prišli v kovačnico so bili pretihi. Naj¬ boljši izmed njih je bil Fr. Tam.se ki je pokazal veliko talenta za i- gralca. Tudi drugi so pokazali da bodo pri drugih nastopih bolj¬ ši. Vsak ima sposobnost. Ti vsi so nastopili prvikrat. Kar se tiče naših mladih dek 1 iških moči pri cliamatiepem društva, je za orno- , niti da >;> igralk .i so sedaj prvi " krat nastoirife sposobne, da Igrajo s časom velike uloge. Veselje ki so ga kazale skoz vse vaje ki so bile vedno dolge in težke je pri ča, da bodemo debili z njimi no¬ vih moči ki bodo za čast društva. V na rodne j nost nosi so nudile lep prizor ki je vsacega razveselil. Že leti je da bi se več Slovenskih de¬ klet v naši naselbini pričelo zani¬ mati za dramatiko kakor za dru¬ štveno življenje sploh. V vlogah Anke in. Roze ste bili sestri K. in .M. Rigelnik. Vzlie temni da ste bili prvikrat pri igri na. odru ste izvršili svoj oj nalogo precej do¬ bro. Samo na glasno govorjenje bo potreba bolj paziti v drugič. Med drugimi fanti v vlogah se je razsajal po vasi »Tine” (F. Pun¬ cer) prav izvrstno. Njegovo kli¬ canje no oknu je bilo nad vse sme šno. Sploh pa je inponiral z svo jo visoko postavo in korajžnimi kretnjami. Lepo je pokazal svo jo ljubezen do matere. Druge manjše so Bile dokaj sprotno iz¬ peljane. Najmlajši igralec je bil J. Bergant, v vlogi pastirčka (»Jurčka”. Njegova domača go¬ vorica je bila zelo prijetna za po¬ slušati. Pri tein je za omeniti kako z veseljem se naša mladina posveča, učenju. Sedaj sta na¬ stopila dva mlada fanta (Rigelnik kot kovaški vajenec) S tem je pri četo delo ki ga bode morala nasel¬ bina pričeti izvrševati, ako bo¬ demo hoteli da bodemo kedaj od naše mladi ko bodemo že mi o- nemogli slisali domačo govorico in imeli priložnost videti slovenske igre. Res je. v naselbini smo u- zhnvdili toliko zanimanja za igre, | da bode dvorana v bodoče pač ve- ■ lik o premajhna. Že sedaj se je ; zgodilo da so šli mnogi domov za- 1 radi tesnobe ne da bi videli igro. I Toda to še ne zadostuje. Ako ima¬ jo igralci dolžnosti do občina stva. J ga ima tudi isto do igralcev in to j je da jih podpira, da jim pomaga dobivati novih moči in pa kar je | i H V( T d ; L se jii«mo^;id)|i .umuL... j-, gro. Mnogo se, je že prosilo o tem toda še sedaj se niso nekateri lju¬ dje navadili biti mirni. Mnogo jih .je ki hodijo kakor se vidi svo¬ je osebne zadeve pogovorit med igro. Ako bi ti upoštevali veli¬ ki trud ki ga imajo igralci in ka¬ ko težko jo igrati v dvorani kjer ni mir, tedaj bi gotovo mirovali. Ob neme pa se mora absolutno ob¬ sojati to, da se med 1 predstavo to¬ či pivo. Društva naj si zapom¬ nijo za prihodnič, da se bodo za¬ prla vrata in da se toči sainio v pre morili. Nobeden ne bode umrl žeje v cert ure, dokler se vrši eno dejanje. V splošnem pa se mora v bodoče gledati več na red v dvo rani. Komite naj dobi pravico da odstrani vsacega ki dela nemir. Na stotine ljudi željno zasleduje vse na odru in. bi rado slišalo vsa¬ ko besedo, toda. zaradi par brezo- bzirnežev tega ne more in pred¬ stava vzgulbi svojo lepoto in moč. Upati je pač da bode pri priodnji igri občinstvo tolika prijazno in skrbelo samo po svoji moči za mir. Onim pa ki hodijo govorit in svo¬ je neslanosti prodajat v d v orano, pa je mnogo bolje da izostanejo. Kakor se sliši se bode dramatič¬ no društvo pričelo kmalu priprav¬ ljati za novo igro ki bode igrana ob priliki ko bode. društvo obha¬ jalo petletnico svojega obstanka. Želeti je da bi se zopet zbrale vse stare izvrstne moči na odru in nas razveselile. Pri tej priložnosti se bodo igrali »Rokovnjači” ki je pač ena izmed najlepših Sloven¬ skih iger. Starini naseljencem je še gotovo v spominu. Takrat se je prvič pojavilo v naši naselbini novo življenje. Želimo da bi’bila ta slavnost, krasnejša od vseh dni •gih, ter da bi prinesla igralcem kakor vsemu izobraževalnemu društvu v naši naselbini mnogo veselja in uspeha. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Ženska podporno društvo “Napredna Slovenka” vabi uljudno vse rojake da se vdeleže keglanja ki se vrši 21 septembra v prostorih PAUL OCVIRKA, NA GROVE ST. Na rapolago bode sedem izvrstnih dobitkov, kateri bodo gotovo vsacego zadovoljili PRIČETEK KEGLJANJA Oli OSMI URI ZJUTRAJ. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * STRAŠNA SMRT. Sparta Wis. — Po trideset ur¬ nem strašnem smrtnem boju je izdihnil v Sparta \Yis. nemški far- mer Kaufman. V soboto je sko¬ čil iz kr,pa sena na tla in se pri tem nasadil tnFvile tako, da so mu vse tri osti prodrle skoz telo. Vzlic strašnim ranam ji* imel še toliko moči, da je z vilami v tre¬ buhu prišel do hiše, kjer so pokli¬ cali zdravnika in ambulanco ki ga je peljffta takoj v bolnišnico. Z d ra vnilki so bili menja da bode že uro pozneje rešen teh bolečin; toda na začudenje vseh je trpel še 30 ur ta smrtni boj. Padec je bil lako silen iz visokega kupa, da so osti vil predrle telo in prišle na hrbtu ven. POŽAR V NA ŠTAJARSKEM. Mnogim slovenskim delavcem dctbro znano mestece Mu ran na Zgornjem Št a jurskem je skoz po-, žar ki je razsajal v njem skoro popolnoma uničeno Ogenj je izbru Ihnil nenadoma in se hitro razši- rii. Mesto samo je imelo tako slabo požarno brambo, da ni ista zamogla ničesar stori proti ognju in so morale požarne hrambe tro¬ jih mest priti na pomoč. Gašenje je otežit še posebno močan veter ki je nosil goreče dele dalač okrog. Med prebivalstvom je nastala velika beda, posebno ker je med tam visokim hribovjem že sedaj precej mraz in stanovanja so več¬ je del uničena. Deželna vlada ka kor tudi sosedna mesta so prisko¬ čila nesrečnemu mestu na. pomoč, ta, m/ 0,000 in s tem je bil upor končan. Kolika moč, kolika slava je bila takrat zorana v tem ponosnem i cesar s t v ii-; a vse se je zrušilo v prati. Resnica in pravičnost se ne da ustaviti; ona koraka svojo pot in kakor je podrla že neštevilne mo¬ gočne stavbe v prah, tako hodi zdrobila tudi še današnji krivični družabni red. Pa trdi dogodki novejšega časa nas uče da se raz aere ; vedno spreminjajo iu da md- ic le norec ali slepec nasprotno •trditi. Kako trdno je stala ka¬ toliška cerkev v Franciji, kako velikansko moč je imela. A zado- 1- i Ta je smrtni udarec, in izvršilo m* je to kar sc morebiti leto po- I rej milijonom prebivalcem ni sanjalo. Ptišla. je ločitev cerkve • d države. [sto se je zgodilo na Phrtcgabkem in kako dolgo še in bodemo to doživeli v Avstriji m Španiji, Kodo bi sanjal pred leti da bode danes Kitajska re publika. Ta kitajska z svojimi na tisoče let starimi obredi in šegami. In danes je. Kapitalizem .je drvil čez njo in je prinesi novo življenje. Kapitalizem prinaša v svojem slepem drvenju preobrat vsepo sod ne mene se da bode to prej a li slej njegov pogin prineslo. Dan danes se laliko opazuje kako vstva ri kapitalizem na eni strani nekaj novega kar pa mn je kmalu kakor vrv za vrat ki ga davi. Vzamimo Egipt. V tej bOgatej državi je i.Mnogorazširjeiio mnenje o pro¬ padu ameriških Indijancev se bo¬ de sedaj spremenilo, ker je izdala drža.va poročilo katero kaže na¬ tanko, da je to mnenje napačno. Do leta 1890 se je število Indijan¬ cev res vedno manjšalo; toda od tega leta v prihodnjem desetletju pa se kaže sprememba. Leta 1890 bilo število Indijancev v Zdru¬ ženih državah 248,253, v Alaski 2 5,350. V letu 1910 izvršenem de- si tletju pa so bile te številke že ve čje in sicer: 265,(152 in 25,331. Na- tsinka preiskava pa je dognala, da je veliko število teh ,,Indijancev'’ samo polkrvnih. Pri teh pa je umrljivost vedno nižja kakor pri čistokrvnih. Nadalje se je tudi dognalo da. so rojstva pri takih mešanih zakonih vedno volj gosta, čimmanj je indijanske krvi pri stariših Tako se vidi iz tega poročila da bodo izginili čistokr¬ vni Indijanci pač pa bodo ostali na njih mestu takozvani polkrvni. Jako zanimivo je poročilo o kulturnem napredku raznih indi¬ janskih plemen. V zapadnih državah se nahaja med njimi mno go izvrstnih trgovcev in farmar¬ jev. Nekateri izmed njih so se povspeli čelo do visokih državnih služb,-kakor-senator Oven ki j-- predsednik finančne komisije. .Med tein pa izginjajo vedno bolj n.jih stare organizacije kakor tudi šege in navade. .Mnogo so temu krivi beli ker so brezobzirni in se¬ bični proti njim. Na drugi stra¬ ni pa se razni rodovi hitro užive v moderno življenje. šolah se po- d uču j e 25,000 indijanskih otrok za to pa je Indijanec danes manj k temu nagnjen da bi zapustili ci¬ vilizirane kraje kakor hitro dobi priložnost in zbežal v gozde ali puščavo, kakor je bilo to popreje. Po mnogih državah severo zapada so Indijanci izvrstni poljedelci ki prekašajo celo bele. V juznoza- padnih državah posedujejo Indi¬ janci iz plemen Navajaš in Pue- blos velikanske črede, med tem ko so rodovi Pimas ni Papa-gos dobri delavci ki so po večini zaposleni na- železniških progah pri popra¬ vilih. V Oklahomi so pričeli rde- čekožei iManovljati svoje lastne občine. Iz tega se razvidi da se ne bliža konec indijanskih rodov v teni da bi ižmrli, ali da bi mili uničeni, temveč v temu da bodo izginili po časi in se pomešali z. belimi narodi. se skušajo, da priganjajo na ta način eden drugega. Ako je sedaj kedo izmed bolj nezevaednih de¬ lavcev v svoji slepoti izvršil veli¬ ko več kakor drugi ki morebiti ni bil tako spreten, ali pa močan, se •mu je reklo do .je lenuh ali slab delavec, ter sr ga odslovilo. Pako je že poprej žvižgal neviden bič 'vedno nad delavcem. Nešteviluo priganjačev je neprestano zasle¬ dovalo Vsako kretnjo delavcev in kedo se pač ni slišal v tovarni predloaciun.ja : oni je pa toliko na¬ redil zakaj bi pa ti ne". To so Ulile posledice toga krutega siste¬ ma . .Mnogo časopisov sr,- da -delav¬ skih, je že takrat ko sr je Tavlor sistem priš.- ! opisa'a jo'krutost i- stega, ter ob enem prerokovalo, da se bode to še bolj poostrilo. In sedaj je to prišlo v polni meri. časopis ,.New V or k Sun" prinaša novico, da sr j^* posrečilo nekemu inženirju do je iznašel pripravo katera prekosi še'vse kar se je do sedaj doseglo pod Tavlor sistemu. 'Priprave katere se rabijo drugače za fotografiranje živih slik, ki so bile do sedaj v rabi v tovarn ih z Tavlor sistemu so sedaj po tej no- Vej iznajdbi že iz mode sedaj je vse tako vrejeno s to novo iznajd¬ bo, da delavec sam sebe fotografi¬ ra ali bolje rečeno, vsako svojo kretnjo. Ta nova iznajdba bode za delavca nerpestan bič pod ka¬ terega udarci 'bode ječal vsako u- r . Ta priprava, ali bolje rečeno ta nove vrste bič je izdelan na slede¬ či način: Ako hoče družba vedeti in se prepričati kako ta ali oni de¬ lavec dela, ali ako hoče vedeti če delavcem pri tem ali onem delu še ostane kak prest trenutek med teni ko stoje pri svojem delu, kak trenutek ki bi se dal za družbo dobro uporabiti, tedaj dajo de¬ lavcu na roko, na. prst pripravo v ki ima obliko prstana. Ta prstan je opremljen z električno svetlino pripravo katera se v či¬ sto kratkih presletkih zasveti. V bližini delavca pa stoji fot-ografi- čen aparat, kateri s pomočjo te priprave vzame vsako kretnjo ki jo delavec stori. Koliko časa pa se potrebuje za to ali ono kretnjo pa se natanko vidi iz pik ki jih dela ob enem aparat. Tako bode i- me.la d u-SVa v.ibk v vedno na raz¬ polago sredstva, s katerimi bod bičala delavec k večji hitrosti večjemu naporu. S kakim slatkim občutkom bo¬ de pač gledal delavec ta prstan, znak svojega suženjstva na roki, ki se 'bode bliskal in pri vsakem blisku bode čutil kruti udarec. In gorje mu ako bodo pike naznanile da je par trenutkov zamudil, ako ne bodo kazale da je napenjal vso svojo moč telesno in duševno cele dolge ure. Do dolgem nagovarjanju .i 1 ' »P* °’ videl da. se mu nakana deklico za¬ pel j*iti ne posreči, nakar je sel m jo v svojem stanovanju sam s sa¬ bo poročil. Deklica ,je bila nm- nma dovolj da je verjela da je njegova prava žena postala. Do- tem ko sir st* pokazali znaki da je v drugem stanu, jo je zapodil od sebe. Pozneje pa je sklenil, se je znebi za vedno ker je bila Urez službe iu popolnoma zapuščena. Najel je stanovanje za njo in jo odvedel tja. Tani jo je potem umoril, njeno truplo v kopalni sobi razrezal in posamez¬ ne tlele potem vrgel v vodo. Pri zasliševanju je rekel da je dekli¬ co zti to umoril, ker ni mogel po- stati oče, kot katoliški duhovnik. da *klica ( Advertisement.) ŽIVLJENJE V MESTU SE SLABŠA. Vsaki delavec se sedaj že prito¬ žuje da se njegovo sita nje slab¬ ša in to,p>o pravici. Moderni stroju niso nič olajšali njegov položaj, temveč so na še poslabšali. Za to se sedaj vsak ozira kako bi si 'po¬ magal da bi postal neodvisen, da bi svoje moči za se n,porabil ne pa za druge. V mestu so le redki taki ki so si* povspeli do boljšega stališča. Ako je kedo odprl obrt je sicer nekoliko manj odvisen, toda njegova obrt zahteva po na¬ vadi mnogo skrbi in ve's njegov čas. Prehuda je konkurenca, preveč jih je ki se borijo za svoj obstanek in morajo biti pri tem brezobzirni. Tako je delaven odprta le ena pot da se otrese in- dnstrijalnega jarma in to .je ako zapusti mesto in se povrne nazaj na presto, to je ako prične obdelo¬ vat i zemljo. Tam se nudi de¬ lavcu neodvsinost. tam ima prilož¬ nost da .svoje moči za se porabi, da si pripravlja mirno brezskrbno ''bodočnost. •Seveda, ako je kedo namenjen iti iz mesta na farme mora pač vedeti kam da gre, mora poznati, svet in kraj, mora biti prepričan da se je okrnil na poštene osebi od katerih hoče kupiti zemljo. Država Wiseonšin je priznana kot najbogatejša izmed vseh v Zdru¬ ženih državah. Njeno podnebje in njena lega vse je kakor vstvarje i 1 Raste in se razširja bolj kakor kedaj po- oreh Cene zemljišč stalno narascujejo. Jako ugodna prilika za kupiti je sedaj Ka¬ ko se razširjaj® podjetja na »Vest Alhs, kaže prepričevalno sledeče. Podjetja M se sedaj stavijo ali se bodo stavile v kratkem času; ukljo ki zavzema. ? izdelovanje DUHOVNIK MORILEC. NOVI NAČIN IZKORIŠČANJA. Ze dalje času krožili po časopi¬ sih članki v katerih se je razprav- .1,1 o o tako zvanem Tavlor sistemu ki je bil zadnje čase »peljati po vseli večjih tovarnah v Ameriki, kakor tudi v Nemčiji. Vsakemu delavcu je že skoro več ali manj poznam ta sistem ki ima namen da izpreša iz delavca kolikor naj¬ več mogoče, ter ga poniža do na¬ vadnega stroja. V tovarni kjer so »peljali ta novi način izkori¬ ščanja so nastavili posebne urad¬ nike ki so imeli nalogo pronajti, kako bi.se dalo v krajšem času in. z manj delavci več narediti. V ta namen so opazovali dolgo časa vsako ppsamoz.no kretnjo enega izmed najbolj močnih delavcev. Potem so te kretnje tudi fotogra¬ firali, da so tako v pisurnih lahko dalje časa preiskovali kako .- : Vse to pomeni da bode M est Ailis rast el nag|0 v prihodnjih letih in da bodo zemljišča kakor tudi vse drugo imetje rnstfa naglo, kakor še nikdar poprej. In to je klic za vse one, ki so namenjeni pridobiti si Izstni dom da se pozu- rijo sedaj. Boljše in koristnejše je kupiti sedaj in si zagotoviti kos zemlje, kakor potem ko bode cena še poskočila. Samo $5.00 se plača ako se kupi loto na odplačevanje. Potem pa $5.00 na mesec. Pridite v nedeljo iu si oglejte kako raste mesto in kako se hitro raz širja. Slovenski zastopnik: Silves. Kumeršek Njegov dom in naslov: 471 54. Avenue 315 Chesnut St. HANS TSCHERNITZ, lastnik. Na novo nastopita: Hertel in Violette. Raznovrstne umetnosti Vsaki večer koncert. Različni instrumenti. Med drugim nastopijo tudi .še: Le la Markgraf angleško nemška pevka; May Udom, altistinja: Sel m a Gerlac-h, ne-nišne petimi ln šal¬ jiva predavanja: Leo Kleinod, plan st in Frank. Čerkezi ciganski umetnik gosli. Hladno in prijetno prostoru. Fina revstaracija. Usiljiv. Mladi mož dekliči: „Ali smem 'prositi' za vašo roko” klica: ,,Oibžalu.jem, sem se ravno nes zaročila: Mladi mož: pa jutri prosim”. I Koncertna dvorana. “Pivov studenec” € € € S * f € € € € t € € € € & € € € t € € i t % % $ * & f ■s f % % I t f McGeoch Glavna pisarna Hiša iz cementnih blokov na 53. Ave. vogal JVational V prostorih HANS CHEMNITZA Chesnut cesti e nudi gostom zabava- kakoisne hi zaman iskali no mestu, isa prvem m.estu pac zasluži da omenimo Hertel in Violette ki š svoji¬ mi šaljivimi in umetn-mi pesmimi, kakor tudi s svoUmL saliilimi predavanp očarate vse občinstvo. Kot nova moč je za omeniti go spodicna Selma Gerlach i 7 chi M » n i-., „ ; /" V.m.emtl go nist. K koncu vsacesa koncerta ^uprizon’ ‘ V anončnem uradu” Koncert se vKi v ni Š predj»t»\a p». Zanimivo jo S ja iz Delisa. ij.jo razno scenarije in panoram, ia Wis. in nmJ Krni ZfZZSl vas De¬ da- c da j 4k ♦ ❖ & ♦ ♦ vS,“L 8 ri,' Soia tvrdka i" Jiii Se® 1 B-* Irnportiran Kranjski Sliv w A. HORVAT. J oHet, Illinois. ♦ ♦♦♦ Jugoslovansko Podporno Združenje “Sloge” BODOČNOST, 19 SEPTEMBRA, (September), 1913. 3. Milwauke Wisconsin Glavni odbor: predsadnilr: Martin Ropp, 450 South Pierct at., Milwaukee, Podpredsednik : Frank Zakrajšek, 1211 N.— 8. at., Sh*boygan, Wk.j I. tajnik: Irank Matitz, 311— Madison st., Milvv&uke«, Wia. j II. tajnik (zapis.) : John Krainc, 317 Florida st. Mihvaulkee, 'Wi^| Blagajnik ; Frank Banko, 5-04S National ave., AVeat Allis, Wis.; Nadzorni odbor: John Emene, (predsednik), 288 .Grove st., Milwaukee, Math Stiglitz, 415 Florida st., Mihvaukee, Wis. Autoa Tominšek, 283 Reed st., Milwaukee, Wia. \ i Martin Jelenc, 289 Mineral st., Milrvaukee, YVi». > ,, Frank Cirej, 458 National ave., Milwaukee, Wis. , ' John Ocvirk, 274 Grove at., Milwankee, Wia. John Herga 5035 Sherman st., W. Allis, Wi». $'*- Porotni odbor; Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Mibvauikeee, Joaip Janežič, 423—53 ave., West Allis, ^is. Frank Robida, 283 Reed st., Mihvauikee, Wi». * Vrhovni zdravnik: Df, P. Lan gl and, Stumpf & Langhoff Bldg., Grov^ st, & Napitki s ye - " goje ao vsaki četrti torek v mesecu. rv. , , URABNO GLASILO: k " . .^odoenest”, 322 Reed st., Room 6, Milwa/ukee WiA Tudi to je ena izmed krivic v življenju da ima ženska ki je le¬ pa in.se. zapeljivo smehlja vedno prednost pred ono, ki je' pri na¬ kupovanju krompirja zbirčna in varčna. RAZNO. BULGARSKI NAROD. NEKAJ O NJEGOVEMU ZNAČAJU. bičem v hišo. S tem pokaže da bo¬ sta od sedaj naprej nosila skupni jarem in da poje za njima 'bič, to je dolžnost. PODMORSKE MINE. Naj poprej skoz svoje velike zmaga in potem skoz svojo nesre¬ čo in izgubo, so se pričeli vsi na¬ rodi zanimati za Bulgare. Izdajal- stvo ki so ga izvršili nad njimi njih zavezniki, je povzročilo da se je Sočutje s tem narodom še po¬ večalo. Po raznih časopisih velikih na¬ rodov se je zadnje čase mnogo pi¬ salo o tem najinteligentnejšem iz¬ med balkanskih narodov. Najbolj se kaže njegov značaj v raznih izrekih in pregovorili. Iz teh se razvidi da je glavna poteza njih značaja pesimisetu. V svojih izrekih in pregovorih pravi Bulgar: »Življenje človeka je dolga tem¬ na noč”. »Samo slavček zamore razume¬ ti cvetlico”. Pred bogom za moreš reči: Jaz ne morem... pred bogom, pa ne pred človekom. »Prijatelji odpustijo, a stariši pozabijo' \ »Vsaka žena potrebuje tri mo¬ že : Enega bogatega ki jo preskr¬ bi, drugega lepega kateri jo ljubi in močnega kateri jo tepe”. »Lastna bolečina nam je ljubša kakor tuja sreča”. »Kadar je blago stkano, vržemo tkalni stroj v stran”. »Boljše je ako otrok joka kakor pa če mati’’. »Dva srečna dneva sta maloke- daj brata”. »Hromi se smeji onemu ki ni¬ ma nič nog”. »Tudi iz krivega dimnika gre dim ravno v zrak. »Ako je človek obsojen k živ¬ ljenju, tedaj se najde vedno zdra¬ vilo ki ga pri življenju obdrži”. »Grk se spodtakne ob svojo hvalisanje, Bulgar pa ob svojo trmoglavost ”. Druga primera Bolgarskega pe¬ si mišim a je način kako on zanič¬ ljivo o življenju govori. N’ tej de¬ želi kjer je več sto let starih mož 'kakor v katerejkoli državi na svetil, se j eni lej življenje vse prej kakor dar ali sreča. O življenju pravi Bulgar: ■Bog je določil človeku 90 let življenja. V prvih tridesetih letih živi prosto in veselo. Od tridesete¬ ga živi kakor vol z teligami na vratu... v potu svojega obraza se mora truditi za ženo in otroke, ho Pa je ze petdeset let. star, in ve da n« more več bogastev si pridobiti, tedaj pazi na to kar ima kakoi Pes in vedno osumljuje svoje blji- žrie. Oij sedemdesetega leta napiej Pa živi kakor opica in je za po¬ smeh vseh; še otroci ga zasmehu¬ jejo. 'Pri porokah se drže Bulgar• s lare navade katero vzameta za- n >n in nevesta kot šalo, ki pa ji britka resnica. Pred hišo čaka Poročenem oce z volovskih jarmom ko se vračati iz cerkve. Potem sto Pita pred njega in on jima P° ozl jarem na vrat in potem jih žt m z TEDENSKE MISLI SAMCA, Ženska, je zavoj najčudnejsih, najrazburjajočih dogodkov, bolj občutljivo sestavljena kakor naj¬ finejši stroj; v krasni obliki iz¬ delana in v očarnjoco zagrinjalo zavita. .. Ženska ki je duhovita in izobra Zena, ima sto prijateljev in tisoč sovražnic. Enega mnenja je k večjemu če- da ovac. da bi sc jim, izpostavljale. Tako je ta. trgovina pač najbolj obiska¬ na izmed vseli v Ne\v Vovku. AMERIŠKA KULTURA. Mali prepiri so oslada v ljubez¬ ni. Samo vsakdajna dolgočasna ženska reče k vsi napravili ti novi pripomočki v vojski posebno škodo Veliko, važ nejše pa. je bil njih uspeh že vojski Z j edin j en ih držav in od tedaj so se mornarski uradi vseh držav pričeli baviti z izboljšanjem in z popolnjevanjem tego orožja ki je sedaj tako strašno. Vzlie te¬ mu pa je bilo videli kakor da ne bode to doseglo posebnih nadal- jnih uspehov. Še le v Rusko Japon ski vojni se je popolnoma poka¬ zalo kaj zamore izvršiti podmor¬ ska mina. 'Skoro vse oklopnice so bile u- liiče samo- od mm. - Tudi še potem ko je bila vojna že konča¬ na, se je mnogo ladij potopilo ker so zadele v mine položene v mor¬ je. To pa je povzročilo da. se je razpravljalo mnogo o polaganju min v vojnem, kakor tudi v mir¬ nem času. Sedaj je za tiste mi¬ ne ki plavajo prosto pod morsko gladino posamezno ali pa po več skupaj pritrjenih z bojami, dolo¬ čena gotova daljava od orbežja. Dalje kakor mednarodna postava predpisuje se ne smejo polagati. So pa še druge vrste mine kate¬ rih pa ta postava ne upošteva; to so opazovalne mine. Te se polo- že v morje in so zvezane z elek¬ trično žico ki je napeljana iz trdnjave, ter se lahko vžge od tam; ta pa ni za ladje drugače ne¬ varna. Druge mine so po obliki okrogle ali pa podolgovate iz mo¬ čnih železnih plošč idelane, ter u sebujejo 150 do 200 funtov streli va. Posamezna sestava teh pa še do sedaj ni popolnoma znana kakor tehnika in drogi važni de¬ li. Ker pa že sedaj mnogo pri vatnih družb izdeluje mine, je že marsikaj o njih sestavi prišlo javnost, toda tem ne bodemo tu¬ kaj razpravljali dalje. (Stroški ene mine so veliki. C'e že strel iz enega velikega to pa stane tisočake so v primeri s tein mine mnogo dražje. V zadnjem času se te vedno izboljšujejo in vedno pride kaj novega v javnost. (Nekateri ljudje merijo svojo prijateljstvo do drugih, — po ča¬ šah ,p iv e. Ako kedo reče: »Ta ča¬ sopis je premajhen, tedaj je go¬ tovo da se tega ne čita kar je no¬ tri, ali pa ne razumi. Včasih se kedo ujeda da je živ¬ ljenje tega ali onega društva mrtvo, a se ne zaveda da je naj¬ večkrat sam tisti ki mu je povzro¬ čil smrt. Zabavna ženka. Neki farmer v državi Indiana je na čuden način izgubil svojo far¬ mo ki je obsegala 75 a krov. Imel je namreč ženo ki je. bila pravi pekel zanj. Njene večne pridige in zbadanja so ga na vse zadnje 'spravile do obupa. V tem položa¬ ju .ji je" rekel da ji za vsaki dan v katerem bo držala jezik, zapiše aker zamlje kot njena last. Natan ko 75 dni je imet mir. Takoj potem ko je bil zadnji aker prepi¬ san se je pričelo zbadanje in pri¬ dige z nova. •Sedaj je pa vložil tožbo za loči tev zakona. škoda je, da ni vse te pridige popisal; gotovo bi jih ta ko drago prodal, da bi si lahko il novo farmo. Ker pridige biti res strašne da se it dati za vsako Kakega človeka življenje je ka¬ kor dolga dolgočasna zimska noč. NEVARNA LUČ. Neki trgovec z svetikami za au- tomobile je izumil jako dobro re¬ klamo za svoje Svetlike, katera se pa policiji, ki je kakor znano po¬ sebno v Ameriki posebno občutlji va in pazi skrbno da kateri drža¬ vljan ne vidi preveč od kakega zapeljivega ženskega trupla. Ta reklama obstoji iz svetilke ki me če svoje žarke iz okroglega žar< kometa tako močno na cesto in seveda tudi mimoidoče, da upliva na tanko obleko ženskih kakor X-žarki. Zaradi tega je bilo pred proda jal no vedno vse polno možicih ki so se veselili pogledov na gola žen¬ ska trupla. Policija je posegla takoj v mes in hotela prepovedati to svetilko ker se baja preveč mož kih pohmjša. Trgovec sc ni ho¬ tel udaiti in je kar naprej noč in dan razsvetljeval na veliko vesel¬ je mladih možkih mimoidoče žen¬ ske katere telo še je takoj vidi o kakor hitro je stopila, pred , žarke svetilke. Policija je sicer iskala kake postave ki bi ji u mogoči la kaznovati trgovca, toda ni se ji posrečilo. Ta je izjavil, da pla¬ čuje $10,000 na leto najemnine za svojo trgovine in da mora gledati da nekaj proda in to mu je samo mogoče, ako ima tako izvrstno re¬ klamo. 'Sicer je pa to stvar do- itičnih žensk ako se jim dopade da hodijo svojo telo kazati m ozkim pod te žarke, ker jih nihče ne sili Dva dogodka iz zadnjih dni ja¬ sno kažeta kaka kultura je med ameriškim narodom. Prvi slučaj se je pripetil v Oklahomi. V mes¬ tu 'Sulphur je srečal neki uradnik mrednika tamošnjega lista na ce¬ sti. Urednik je dan poprej na¬ pisal v svojem časopisu nekaj zo¬ per uradnika, in ko ga je isti te¬ daj srečal, je potegnil samokres iz žepa in mu vrgel časopis v ka¬ terem je bil dotičen napad nanj in zahteval da ga poje na mestu. Urednik se je branil te storiti na¬ kar ga je uradnik hladnokrvno ustrelil. Drugi dogodek se izvršil v leto¬ višču v Atlantic Čity. Žena boga¬ tega hotelirja se je mudila tam na izletu. Nekega dne pa se je šla kopait, in sicer v obleki ki je bila nekoliko pomanjkliva. Žena je hotela vzbuduti zanimanje, kakor je to pri vsaki evini hčeri. Izbrala je seveda to kar možke oci najpo- prej potgne na se, to je jako po¬ manjkljivo obleko. Tako je šla z svojini psom ki je budi »moderno”, kakor se za ime¬ nitnega psa spodobi oblečen. Se¬ veda so jo zasledovali pogledi mnogih možkih. Kratka kopalna obleka je imala na strani tudi pre režo katero .je veter tu pa tam dvignil tako da se je. videla še spodna obleka ki je bila iz tanke svile in se vi egi a na telo dame; ki je, zraven, rečeno; videla že lepo vrsto spomladi, tor a j ni mogla biti posebno zapeljiva. Toda na obre¬ žju je bilo mnogo mož ki so se nad to obleko zgražali. Najbrž ne iz svetosti, pač pa iz drugih uzro- kov ki jih ne pozna človek z nor¬ malno razvitimi čuti. Kmalu je priletela polna pest peska dami v obraz za tem druga in tretja in prodno se je zavedla je bila obda¬ na od trope možkih ki jo je priče¬ la suvati in porivali. Zastonj je prosila in skušala pobegniti. „Gen- tlemani” niso odj.enjali poprej da se je nezavestna zgrudila na tla vsied udarcev in suvanja. Še le potem ko so tako rešili javno mo¬ ralo, so od j ciljali. (Advevtisement.) ONEMOGEL. Včasih ne morete razumeti, za¬ kaj se čutite popolnoma utrujeno, z glavoboljo, omotico, bledostjo in elsugimi težavami. Najnava- dnejši vzrpk tega stanja je kaka prebavna neprilika. V takih slu¬ čajih je uživanje Trinerjevega a- meriškega zdravilnega grenkega vina zelo priporočljivo za brzo o- laj.šavo, ki jo izvrši takoj po zav- žitju. To zdracilo vam izčisti ce¬ li ustroj; odstrani i zdrobja vso pusto in nevarno tvarino in zabra- ni kisanje. Okrepi vam tudi or¬ gane in jih izpodbudi k novi de¬ lavnosti. Zato je zelo dragoceno zdravilo v želodčnih in drobovih neprilikah, zlasti v zvezi z zaprtni- •ctf. Priporočljivo je tudi za one¬ mogle, izcllane in razdražljive ljudi. V lekarnah Jos. Triner, ke¬ mični laboratorij. 1333—1339 So. Ashland Ave., 'Chicago, 111 . Za drgnjenje telesa pri bolečinah mišk¬ in sklepov poskusite. Trinerjcv lini- nient. Nova uvozna postava sprejeta. V senatu je bil sprejet postavni kupi) so morale je siromak odloči s katero, mu prizanese, eden aker zemlje. TV/TI vai vemo, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veča z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsied česar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo | jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. | Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v CIk Itiitcbell Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Dnrga Avenue. I Drateno omrežje za vrata iti okna, kakor vsake vrste druge dratene izdelke l dobite vedno v največji zalogi pri | A. T. TRENTLAGE & SON I 387-391 Grove St. 1 REINHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN LIKERJI Distiler dveh znanih viski-jev Greett Oell ter* Deer Creek 410 Greenfieid Ave. Telephone South 3280-J J ******** ********* ******** ******** ********* ******** * Telephone South 471 Že " ska P°»‘režnica * X t * m % ARTHUR J. BRETT Balzamirat in Pogrebni ravnatelj t 281 Reed St. Cene zmerne Milwaukee, Wis. ******** ********* ******** ******** ********* ******** Ako potrebuješ premog i drva vali pa les za stavbo, tedaj se obrni na VtfEST ALLIS FUEL AND SUPPLY CO. Ona prodaje vse to. Kedor kupi enkrat pri nas, ta je zadovoljen, ter pride vedno. Pridite in sprašaj- te za možem ki lahko govori z Vami v Vasem jeziku. WEST ALLIS FUEL AND SUPPLY CO. 57 Lapham St. West Allis, Wis. E. I. Lindow, Preč. Julius Ranišcevski, Tresu. TEL. WEST ALLIS 376. Dazprodaja posestev hiš in trgovin po znižanih cenah Hiša 12 sob na 56.. ave. South Greenfieid. Znižana cena. Hiša 7 sob na 63. ave. South National ave. W. Allis se kupi za $2,000 Dvonadstropna hiša na 56 ave. Južno od Nat. ave. se kupi za. $2,700 Hiša 5 seb na 64 ave. severno od Greenfieid W. Allis se kupi za $2,000 Dve pritlični hišici na Park St. blizu 1. ave. se kupi za. $2,100 Ena pritlična hiša na Park St. blizu 4 ave. se kupi za . $1,600 Dvonadstropna hiša na Park St. blizu lave. se kupi za. $3,400 Saloon in posestvo se proda na Grove St. v bližini Park St.’ Grocerija na 1 ave. blizu National ave. se kupi za.. ,$750 Za natačne pojasnila uprasajte pi*i I AITIC HARiyK REAL ESTATE - INSURANCE, FARM LANDP LvUJLl) 289 Grove St, drugo nastropj*e, Milwaukee Milvvanškizn Slov« priporočamo Ka&par DrAft- vno Banko. Prejema deanr na hranilne vloge in dcjjt 3 obresti. Vse vloge pod d rženi« nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne Vi?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Binke! KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. predlog z 44. proti 37 glasovi ki določa znižanje ali deloma odpra¬ vo nvoznine na razne stvari.- Na prosto listo je prišlo: Volna, slad¬ kor, meso. Znižanje za razne dru¬ ge, živlejnske potrebščine se bode doseglo v kratkem času kakor upa predsednik. On je tudi izjavil, da je sedaj ljudstvo zmagalo v velikem boju. Toda o tem se se bode mnogo go¬ vorilo. Sedaj je / \ počakali. Kma¬ lu bodemo na jasnem. IZREDNO VELIKE SMOTKE- iPlepie Igovor živi na Filipiriah. Loči se.. od drugih rodov v tem, [ da izredno kadi. Tam kadi vse- moški, ženske in otroci. Ampa imajo smotke, kakoršniU ne vid mo pri nas. Smotke so pojdrui I čevelj dolge in imajo skoro pi j čevlja v obsegu. Tisti, kteri jo k: di, zija da bi mu spravil celo pei v usta. Smotko napravi navadno o< in jo kadi po dve uri. Sam jo s veda ne more skaditi, ker tra. jedna smotka navadno po tede dni j. Potem pusti, kot pravimo p domače „čik”, za druge člane ro< bine, kteri jo kade dan za dne voj talto dolgo, da je, po nji. f ' ar a p> r«» TW ) mm Cudra MAKSIM GORKI J: t*j. - (Konec.) „Kakšno čudo je bilo to? Kot da bi bila svinčenka vdarila v are*- mladca. A bila je Radda, ki mu je zapletla jermenasti bič okoli nog in ga potegnila k sebi, — zato je padel Lojko. — In deklica je zopet ležala ne¬ premično in se je le tiho muzala. Gledali srno'kaj se bode //godilo, a Lojko je sedel na tleh in je stis¬ kal glavo z rokami, kot bi se bal da mu tajioj poči. Nato pa je vstal tiho in je šel v stepo, ne da bi koga pogledal. Nur mi je še¬ pnil: „Pazi nanj!’’ In splazil sem se v stepo za Zobarjem v nočni te¬ mini. Tako je bilo, sokol 1” Al a kar je iztrkal pepel iz pipe in jo je začel znova basati. Jaz sem se zavil trdneje v eekmenj in leže sem opazoval njegovo staro obličje, očrnelo od solenih žarkov in vetra'. Resno in strogo je ma¬ jal z glavo in je nekaj mrmral predse; goste, sive brke so se mu tresle in veter mu je razmršil lase na glavi. Bil je podoben stare¬ mu hrastu, ki ga je bil zadel blisk, a je še vedno močan in krepak ter ponosen na svojo silo. Al o rje je šepetalo kakor poprej z ibregom, in veter je še vedno raznašal nje¬ gov .šepet po stepi. Nonka že ni več pela. in po nebu se podeči o- blaki so naredili jesensko noč še temnejšo in strašnejšo. ■ „Lojko je stopal korak za kora¬ kom s klonjeno gJavo.in se.pobe- šenimi rokami kot bič; ko je do¬ spel do prepada ob' potoku, je se¬ del na kamen in je začel ječati. Tako je ječal, da se mi je sree s lyvjo zalilo od sočutja, a vseeno rmetn stopil k njemu. Z besedami ne utešiš gorja -— ni-li res!? Da, da! Sedel je eno uro, sedel je dru¬ go, .tretjo in ni se premaknil. . Tildi jaz sem leial nedaleč stran. Noe je bila svetla, mesec je oblival celo stepo s srebrom in daleč naokoli se je vse razločno videlo, ! Nenadoma sem zapazil: od ta¬ borišča je urno prihajala Radda. Vzradostil sem se, zelo vzrodo- sjtfl.! — pomisli — bila je smela, krasna deklica ta 'Radda! Stopila jr k njemu, on ni slišal. Polo¬ žila mu je roko na ramo; Lojko je vztrepetal, zmaknil roke od obraza in je dvignil glavo. In ka¬ ko je naenkrat skočil pokonci in zgrabil za nož! Oj, zabodel bo de¬ klico — videl sem in sem že hotel poklicati tabor na pomoč, teči k njima, kar slišim: „Vrzi proč! Sicer ti razdrobim glavo! — Poglej!”: v njenih ro¬ kah se je zasvetila pištola in na¬ merila jo je Lojku na celo. Od vraga, je bila ta deklica! ,,Xo”, seiu si mislil, „sedaj sta si enaka po močeh, kaj bo sedaj?” ,,Poslušaj!” — in Radda je za¬ taknila pištolo za pas ter je rekla Zobarju: „Nisem prišla, da te u- bijem, ampak da se spravim s te¬ boj; vzri nož proč!” Lojko ga je vrgel in ji pogledal mračno v oči. Čudovito je bilo to, brate! Dva človeka sta si stala nasproti in se kot dve zveri merila z očmi drug drugega, a. oba sta bila tako kra¬ sna, smela človeka. Gledal je na n ju-jasni mesec, in gledal sem jaz •— to je vse. „Xo, poslušaj me. Lojko: jaz te ljubim!” je govorila Radda. Ci¬ ni pa je samo zganil z ramami, kot da bi bil zvezan na rokah in na nogah. „Ze mnogo mladcev sem vide¬ la. toda ti si smelešji in krasnej- ši od njih na srcu in,na licu. Vsak izmed njih bi si bil takoj pobril brke — da sem le trenila z oče¬ som, vsi bi mi bili popadali k no¬ gam, a ko bi bila hotela. Toda čermi to? 'Saj že itak niso bili nič kaj hrabri in smeili in jaz fbi jih vse pohabila. Malo je ostalo na svetu hrabrih, možatin ciga¬ nov, malo, Lojko. Nikoli še ni¬ sem nikogar ljubila, Lojzko, a te¬ be ljubim. Ali jaz ljubim tudi še svobodo! Svobodo .pa, Lojko, ljubim bolj nego tebe. A brez tebe ne morem živeti. Glej. jaz hočem, da si moj z dušo in s teleson, sli¬ šiš?” — On se je smehljal. „Sli.šim! Radost je v mojem srcu, poslušati tvoje besede! No, govori dalje!” „Toda še to, Lojko: vseeno je, kako se ti vrtiš in obračaš, jaz te premagam, moj bodeš. Torej ne izgubljal zastonj časa — pred te¬ boj te Čakajo moji poljubi in mo¬ je ljubkovanje... vroče te bom poljubovala. Lojko! Pri mojih poljubih 'boš pozabil na svoje sme¬ lo, ponosno življenje in živahne pesmi tvoje, ki tako radoste mla¬ de cigane — junake, ne bo nič več donela po stepi — pel boš zalju¬ bljene, nežne pesmi meni, tvoji Raddi. Ne izgubljaj, torej za¬ man časa —, povedala sem ti že; jutri se mi boš pokoril kot starej¬ šemu tovarišu junaku. Priklonil se mi boš k nogam pred celim ta¬ borom in poljubil boš mojo des¬ no roko — in tedaj bom tvoja že¬ na. „Vidiš kaj je zahtevala vražja deklica ! To je bilo nezaslišano; le pri Črnogorcih je bilo tako pred davnimi časi — so govorili staro ljudje — toda pri ciganih — niko¬ li ! Pobratimstvo z deklico, z žen¬ sko! Na-a, pomisli, sokol, ali ni to presmešno? Lomi si celo leto glavo in ne stnhtaš ničesar temu podobnega! „Lojko je skočil na stran in je zarjul skozi celo stepo, kakor da bi bil ranjen v srce. Radda je vztrepetala, a ni se izdala. „Xo, zdravstvu,] do jutra, a zju¬ traj storiš, kar sem ti' 'zapoveda¬ la. Slišiš, Lojko!” . jSlišim! Storil, bom” — je za¬ stokal Zobar in stegnil roke pro¬ ti njej. Ona ga ni niti pogledala in zazibal se je kot drevo, ki ga je zlomil veter, in je padel na tla, ihteč in smejoč se. „Tako je mučila mladca pr oble¬ ta Radda. S težavo sem ga zopet spravil k zavesti. „Ej! Kateremu vragu more kaj rabiti, če ljudje iginevajo v žalo¬ sti? Kdo rad 1 posluša, kako ječi in se trga od boleseti človeško srce? In sedaj pomisli to ! „Vrnil šem se v taborišče in sem o celi stvari pripovedoval star¬ cem. Premislili so in so klenili počakati, da vidijo, kaj se bo zgodilo iz vsega tega. Iztekla pa se je stvar takole: Ko smo se zve¬ čer vsi zbrali okoli ognja, je pri¬ šel tudi 1 ojko. -Bil je ves v zadre¬ gi in skozi noč je silno shujšal, o- či -so mu vpadle; pobesil jili je proti tlom in, ne da bi jih dvignil nam je dejal: „Tako je is stvarjo, tovarn: iz¬ prašal sem si to noč srce in ni¬ sem našel prostora v njem za svo¬ je staro, svobodno življenje. V njem živi samo Radda —to je vse! To je ona krasotica, Radda, ki se posmehuje kot carica | Ona svojo svobodo bolj ljubi neg mene, a jaz jo ljubim bolj kot svojo svobodo in šeni se odločil pasti Raddi pred noge; tako mi je ona zapovedala, da; bi vsi videli, kako je njena krasota ukrotila smelega Lojka. Zobarja, ki se je, predno je videl njo, igral z deklicami kot -sokol z racami. Potem pa bo postala mo ja- žena in me bode negovala in poljubovala, da. mi ne bo več ljubilo vam prepevati pesmi in ne bom žaloval za izgubo svoje svo¬ bode! Ni-li tako. Radda?” — Obrnil je oči proti njej in jo je tužno pogledal. Ona je molčala, strogo prikimala z glavo in poka¬ zala in nismo razumeli ničesar. Zahotelo se nam je zbežati daleč stran, -samo da ne bi videli kako bo padel Lojko Zobar k nogam de¬ klice — ženske, in najsi bode ta deklica tudi sama Radda, Neki čut sramote, sočutja in žalosti se nas je polastil. ,,Ej, ne biti tako, prideš še do¬ sti zgodaj, boš še sit-...”, se je zasmejal on; kot da bi bilo jeklo zazvfenelo, tako se je zasmejal. „To je torej cela stvar, tovari¬ ši ! Kaj mi sedaj še preosltaja ? Pre ostaja mrle še poskusiti, ali ima moja Radda res tako trdo srce, ka kor ga je kazala proti meni. Po¬ skusiti hočem sedaj, oprostite mi, bratje!” „Ej! še predno srno mogli sluti¬ ti, kaj hoče storiti Zobar, in že je ležala Radda na zemlji in v nje¬ nih grudih je do ročala tičal kri¬ vi nož Zobarjev. Mi smo otrpne]i. „A Radda je potegnila nož iz prsi, vrgla >ga stran zatisnila Smehljale rano s kito svojih črnih las in je rekla glasno in razločno: „'Ostani zdrav, Lojko! vedela sem, da boš tako storil!” in je umrla. ,,'Hi-Ii razumel deklico, sokol?! Proklet naj bom na vekov veke, a bila. je vražja deklica ta Rad¬ da ! Da, da! „Ej! sedaj hočem pasti k tvo¬ jim nogam, ti kraljica ponosna!” je zakričal Lojko, da se je razle¬ galo po celi stepi; vrgel se je na zemljo, vsesal svoje ustnice v no¬ ge mrtve Radde in obležal kot mrtev. Mi smo sneli šapke in stali molče okrog. ,,Kaj porečeš k tej stvari, so¬ kol? Da, da! Nur je hotel reči: „Treba .ga bo zvezati!” Toda no- BODOČNOST, 19 SEPTEMBRA, (September). 1913. bena roka. bi se ne dvignila zvezat Lojka Zobarja,jirav nobena, in Nur je to vedel. Zamahnil je z roko in je odšel v stran. Danila pa je pobral* nož, ki ga je 'bila vrgla Radda stran, dolgo je gle¬ dal nanj in sive brke so mu trepe¬ tale; na nožu se še ni ohladila Rad diria kri in bil je tako kriv in o- ster. Nato pa je stopil Danila k Zobarju in mu je zasadil nož v hrbet ravno nasproti srca. Saj je bil vendar Raddin oče ta stari vo¬ jak Danila! »Tako je prav!’’ je 'jasno vzkli¬ knil Lojko, obrnivšši se k Danilu, in je padel na prsi k svoji Raddi. „A mi smo gledali. Pred nami je ležala Radda; stiskala je z ro¬ ko kito las na svoje grudi in nje¬ ne odprte oči so bile obrnjene pro ti jasnomodremu nebu, a pri nje¬ nih nogah je ležal stegnjen smeli Lojko Zobar. Gosti kodri so mu padali na obraz in ni bilo možno videti njegovega obličja... Stali smo globoko zamišljeni. Brke starega Danila so se tresle in naježile so se njegove goste obrvi. Gledal je v nebo in mol¬ čal. Nur pa je siv kot mišatnJk legel z obrazom na zemljo in za- plakal tako, cla so kot list v vetru trepetale njegove stare rame. „Imel pa je tudi vzrok za čem plakati, sokol moj! Tako je bilo! „Če greš, hodi po svojem p-oti in ne kreni nikoli vstran, od nje¬ ga. Idi n a r a v n ost. Morebiti tudi zastonj pogineš. To je vše, so¬ kol!” Alakar je utihnil, spravil pipo v mehur in zapel čekmenj na prsih. Rosil je dež, veter je postal, moč¬ nejši in morije je bobnelo zamol¬ klo in srdito. Konji so prihajali drug- za drugim k ugašajočemu ognju, in ko so naju zapazili s svojimi velikimi, umnimi očmi, so obstali nepremično in naju ob¬ krožali s tesnim krogom. ,,Mop, hop, elioj !” jim je prija¬ zno klicah! Makar in, potrkavši.z dlanjo'-svojega ljubljenega vran¬ ca .po vratu, so je obrnil k meni in je dejal: „Čas je iti spat!” — Zavil si je glavo v čekmenj, raztegnil serno- igočno po tleli linuitilrnil. Meni pa se ni ljubilo; spati. Zrl-sem skozi stepno 'etuin; proti morju, in v zrak.: . ./mi očmi plavala kot carica kiasna, ponos¬ na postava 'Radde. Pritiskala je z roko kito črnih las k rani na grudih, in skozi njene temne ten¬ ke prste je curljala kaplja za 'ka¬ pljo kri in padala na tla. kot og¬ li j eno -r d e e e zvezdice. A za njo je plaval vsesan v nje¬ no peto smeli mladec — junak Lojko Zobar; njegov obraz so za¬ krivati gosti črni kodri, in izpod njih so rosile mnoge hladne in ve¬ like solze... Dež se je vsipal gostejše in mo¬ rje je prepevalo mračno, svečano himno ponosnemu paru krasnih ciganov — Lojku Zobarju in Rad¬ di, bičevi starega vojaka Danile. A ona oba sta krožila v nočni te mini lahno brez šuma in nikdar ni mogel krasni pevec Lojko do¬ seči ponosne Radde. . WLA Dl ŠLA V SVITALŠKI, Kateri je umoril pretečeni teden svojega brata na Grant Štr. John Wohlgemuth priporoča svojo GOSTILNO vsem rojakom za obilen obisk Postrežba dobra. Pristna domača vina 836 Kinnickinnic Ave. Telefon: South 3105-J POSTOJTE! POZOR Kadar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite kmeni in Bodete najbolje Postreženi I Prodajam tudi vozne listke Za vee prekmorske črte Po najnižjih cenah Tudi pošiliam denar V staro domovino najceneje Najhitreje in najtočneje! LOUIS BEWETZ 198 1. Ave., Milwankit, Wis. Tel. South4680 Pozor Rojaki NOVA SLOVENSKA TRGOVINA NA 1. AVENUE. % Priporočam vsem rojakom svojo dobro uejeno trgovino z čevlji. Prevzamem tudi vsa popravila katera se točno in dobro izvrse. FRANK MEH, 243 1. Ave. Poročne slike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 10x20 popolnoma zastonj vsakima po- poročencema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. IG. KUŠLJAN 229 lst Ave. LOVENSKA GOSTILNA aj boljše domače vino, žganje in smodke — Prenočišča za pot* ike. Borchardt Bros. KR0JA6NI0A, ZALOGA OB- LEK IN DRUGE MOŠKE OPRA¬ VE. Cene zmerne, blago trpežno postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. Ji A C. BIN ZEL Trgovec na debelo z vini Irt liker}! se priporoča Slovencem 307 Reed St. Miivvaukee, Wis. IMENIK SLOVENSKIH TRGOVIN Slovenska mesnica brata ferko 270— lst Ave. priporočata svojo dobro urejeno mesnico. Sveže blago vseh vrst-Cene nizke-Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ POZOR ROJAKI Ali že veste da ima ANTON TURK obleke naprodaj ki so vredne od ¥10 do $1« in se sedaj dobe za ¥5 do 110 Dobite jih v TOM. N BRATOVI proda¬ jalni na 882 Kinnickinnic ave., ali pa na st. 619—16. cesta. * KADITE SAMO “BODOČNOST” CIGARE * PODPIRAJTE LIS I’ Edini založnik teh cigar je VINOGRAD & SHER Marshall & Usley Bank poddruznica na National Ave. Naj starejša banku v mestu plača obresti na uloge Slovenska javna notarja in advokata Vlach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Milwaukee, Wis. zastopata na sodišču v \seh sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne.poškod¬ be in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri¬ dite v najin urad, ali pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. Obuvala vseh vrst po najnišjih cenai: za moške od $1.50 do $4.00 za zenšfce od $1.00 do $3.50 za otroke od 50e do $2.50 Naš namen je vas vselej zado* voljiti. Ahrens & Vahl 266—Grove Street. r. BERINGER’S PARK LOUIS JAUTZ, Pos. Priporočam vsem Ju¬ goslovanom svoj park na zabave in druge prireditve. 1172 South Pierce St. * - ■ _ ROWAN, KALAHER & STOEC KER priporočajo svojo odvetniško pi¬ sarno. 322—Reed st. — Room 15. __ Telefon; South 27. Hudobno. Stara devica mlademu možu za¬ ljubljeno -in hrepeneče; ,,Ah lju¬ bezen trpi pač večno”’ Mladi mož’ : Vidim to gospodična”. IZURJEN SLOVENSKI FOTOGRAF zd eluje krasne slike po najnovejsi modi in po najnizjih cenah. Vsakina novoporocencema napravim brezplačno eno \eliko sliko in zraven tudi male spominske za zavratne verižice. Rojaki pridite in oglejte si mojo fotografična delo in gotovo bodete zadovoljni SLOVENSKI FOTOGRAF FRANK SKOK, 438-52. Avenue. West Allls, Wis. M. JOVANOVIČU, 84 6th Str. MiMee, Wis. PRODAJA ŠIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila— Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO - SRBSKA AGENCIJA. * -K- * * * *:• * * * * * Vsem Rojakom Bratom Slovencem in Hrvatom Dajem Vam naznaje da imam urejeno mojo delavnico za po- ravljania čevljev vsake verste, kakor tudi prodajalno s is¬ timi. Vsa popravila se izvrše fino in točno. Na razpolago imam električne stroje. Moja zaloga čevljev je dobra in blago izvrstno. Sprejemam tudi naročbe ako koče kedo i- meti čevlje na roko izedlane. SVOJI K SVOJIM. GEO. FIŠER, 312 National ave. :•* ❖ ❖ ❖ I I | Ivan A. Marohnic & Peter Drakoš f EDINA SLOVENSKA TVRDKA. I >1 i § Obrnite se vedno na nas če potujete v staro domovino i ?°i r ? ■ e ^ e vozne Ihte, ali če mislite potovati po ameriki izdelujemo tudi vsa dela spadajoča v DOtarijet. Ako $e pc nesrečite prevzamemo pagajanje z družbo za Vas ki je vt p o uspešno. Dajemo nasvete v vseh pravnih zadevo!: u ostrezba vedno poštena in točna. Zglasite se v pisarni n % 124—5 Cesta. Milwaukee, W ^^ ^ C&3 c^3 C&3 cgp c^3 ^ cgp C£3C& * . ❖❖❖»H****** • *-:• <• *:< * * nekaj za vsacega. t sakovrstna zlatnina: prstani, ure vseh vrit, verižice, zapestnice, zaponke itd. Velika zalof* poročnih in drugih daril. Ako ne veste kaj bi kupili vprašajte za svet. ANTON GHANDL1CH, 374 Reed St. — Dve trgovini — 5123 National Ave najboljše obleke izdeluje po meri J* krainc 317 Florida St., MILWAUKEE, WI$ Ter popravlja čisti p e gl a m barva stare^ K Najboljše delo in najnižje cene GRONEWALD WM. J. Balzamirar in Pogrebni ravnatelj Ženska po.trežnica. Cene zmerne 381 Reed St. Tel. So. 4497 LOUIS BERGANT priporoča vsem rojakom svoj SALON v obileh obisk* Pristna domača vina 3ohn EritienC JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel £P a ^ J°ca opravila točno in zanesljiv 288 GROVE ST.