< > F- V) O D u V) < u O Človeku, ki v jarku leži, ne pomaga, kdor mu s stolpa roko moli. Nemški pregovor naš tednik Številka 30 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 1. avgusta 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Če ni možno uveljaviti dvojezičnosti po politični poti, jo je treba pač po pravni poti. MAG. RUDI VOUK član predstojništva občine Dobrla vas EU: važen meddržavni kmetijski projekt za KIS ----i ' .Stran 3 „Paco“ Peter Wrolich je preteklo sredo zvečer na mednarodni kolesarski dirki v Celovcu okoli celovškega zmaja po-novil lanski uspeh, odlično tretje mesto. S tem je pustil za seboj vse profesionalce, celo te, ki so se letos odlično odrezali na Tour de France. (Več na športni strani.) IZ NAŠIH OBČIN V Žitari vasi se je občinski svet izrekel za podporo projektu zaščite Obirja. REPORTAŽA V Zahomcu bodo zidali kul-turno-športni center. Projekt bo stal 9. mio. šilingov. Strani 8/9 SPORI KFV je spet enkrat pomagal Austrii in ignoriral jasne zakone in predpise. Stran 7 Stran 15 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Bilo je... Pred 25 leti so na Dunaju sklenili zakon o krajevnih napisih. Septembra 1972 smo potem videli stati prve dvojezične napise. Niso dolgo stali. Jesenski viharji so jih skoraj vse pobrali. Koroški pohod na krajevne napise (Kärntner Ortstafelsturm) je postal zgodovinski pojem. Ihte razdivjanih pohodnikov niso občutili le dvojezični napisi in z njimi celotna slovenska narodna skupnost, podivjana cestna drhal seje lotila tudi takratnega deželnega glavarja Hansa Sime - v Velikovcu so ga odmetali s klopovci - in zveznega kanclerja Bruna Kreiskega - v Celovcu pred takratno delavsko zbornico so ga ozmerjali z raznimi izrazi, med njimi „Saujud“ in „Drecksjud“. Hans Sima je moral vigredi 1973 odstopiti kot predsednik koroške SPÖ, leto navrh pa kot koroški deželni glavar (obe službi je prevzel Leopold Wagner in ju obdržal do leta 1988, ko je odstopil zaradi posledic atentata jeseni 1987). Jesen 1972 je postavila Koroško v ospredje avstrijske in tudi mednarodne javnosti. Novembra 1972 je avstrijska televizija prenašala iz Celovca tako imenovane mestne pogovore (Stadtgespräche; vodil jih je poznejši minister in dunajski župan Helmut Zilk); po nekajčas-nem oklevanju smo pri njih sodelovali tudi Slovenci. Leta 1972 je imelo za nas Slovence tudi pozitivne posledice. Občutili smo, da smo kot skupina ogroženi, ne le kot posamezniki. Stopili smo bliže skupaj. Kazalo je, da ni več tiste ločenosti in razklanosti, ki je nastala zaradi povojnega razvoja. Pri občinskih volitvah 1973 smo s samostojnimi listami dosegli spodbudljive uspehe („Zaupajmo v lastno moč!“ „Vertrauen in die eigene Kraft!“). Nastal je Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO). Leta 1975 smo pri deželnozborskih volitvah nastopili s Koroško enotno listo (KEL) in Pavlom Apovnikom kot glavnim kandidatom (KEL in KSOO sta se junija 1991 združila v EL). Dobili smo 6104 glasov. Ko bi bila takrat leta 1975 med Slovenci zmagala samostojna politična volja nad poslušnostjo, bi bili prišli iz lastne moči v deželni zbor. Od leta 1973 dalje so se vrstile razne demonstracije („Nismo sami, demokrati so z nami!“), razni solidarnostni in drugi komiteji so zaživeli in spet zamrli. Vrstili so se pogovori z zastopniki koroške deželne vlade in dunajskih oblasti. Novembra 1976 je bilo vseav-strijsko ljudsko štetje posebne vrste (ugotavljanje manjšin); na Dunaju in še v kaki durgi deželi so našteli več Slovencev kakor na Koroškem. Leto 1977 je bilo precej razgibano. Prišel je zakon o narodnih skupnostih (25-odstotna klavzula za postavitev dvojezičnih napisov; manjšinski sosveti). Spet je bilo na Koroškem nekaj demonstracij. Največ pozornosti sta gotovo zbudili dunajska in pliberška. Na Dunaj smo se odpeljali z avtomobili in avtobusi. Naši zastopniki so predstavnikom Združenih narodov izročili dokumentacijo. V Pliberku so Slovenci postavili lastni dvojezični napis in ga stražili pa branili, dokler seje dalo. 7. julija 1977 so tudi v Šentjakobu v Rožu postavili dvojezični napis. Januarja 1977 so oblasti zaprle Filipa Warascha, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev; očitali so mu, da je novembra 1976 skušal nahujskati nekega celovškega upokojenca, da bi počel protizakonite stvari. Sodni postopek je bil v Salzburgu; Warascha so oprostili. To je bilo le nekaj utrinkov iz dogajanj pred 20 leti in več. Med tem se je veliko spremenilo, na slabše in na boljše. Ponemčevanje in odtujevanje slovenstvu je napredovalo. Med Slovenci pa je tudi zrasla samozavest. V deželni zbor nam sicer ni uspelo priti. Stranke SPÖ, ÖVP, FPÖ so se združile v tristrankarski pakt in sklenile volilni red, ki naj bi nam za večne čase zaprl vrata v deželni zbor. Utrdili smo svoj položaj po občinah, že tretjo dobo (od 1986 dalje) imamo zdaj dva zastopnika v koroški kmetijski zbornici. Ko bi bili enotni ali vsaj bolj enotni tam, kjer gre za naš obstoj, za naše preživetje, bi se zagotovo lahko postavljali z večjimi uspehi. Morda nas še izuči. Upajmo! Jože Wakounig Tržaška bani in Zadruga rešili Primom dnevnik Kakor Naš tednik je tudi Primorski tednik, glasilo tržaških Slovencev, zadnja leta zabredel v hude finančne težave. Nova tržaška kreditna banka in Zadruga, slednja je prevzela lastništvo, sta zagotovili začasni obstoj. Primorski dnevnik je o tem obširno poročal. Primorski dnevnik se je izvil iz najhujših težav Posojilo zagotovljeno na osnovi osebnih jamstev vidnih predstavnikov manjšine - Novembra občni zbor Zadruge Uspelo nam je: ni bilo lahko, večkrat se je zataknilo, včasih je kazalo, da bo treba vse začeti nanovo, vendar je sedaj „operacija Primorski dnevnik" srečno zaključena. Z včerajšnjim dogovorom med Novo tržaško kreditno banko in Zadrugo Primorski dnevnik so bila zajamčena sredstva za izvedbo finančne operacije, katere zaključek je ta, da je Zadruga postala polnopravni lastnik glave PD in delnic Prae, založniška družba Prae pa je lahko pokrila 4,3 milijarde lir izgube. Tako je bil storjen nujno potreben korak, da se ohrani dnevnik in se mu omogoči nadaljnje izhajanje. Z vsebinskega vidika pa je pomen izvedene finančne operacije v tem, da so prvič, odkar izhaja časopis, njegovi lastniki bralci, naročniki in uslužbenci oz. vsi, ki so se včlanili v zadrugo. S tem Primorski dnevnik dejansko postaja last celotne slovenske manjšine v Italiji. Zamisel o dokaj kmpleksnem projektu „rešiti PD“ se je porodila v okviru skupnega predstavništva Slovencev v Italiji, ki je sprejelo decembrski poziv uslužbencev založniške družbe Prae. Po nekajmesečnih razpravah je bil najprej izoblikovan načrt o ustanovitvi zadruge, v tem okviru pa je bilo treba najti tudi finančno-operativne rešitve, na osnovi katerih bi se lahko edini slovenski dnevnik v Italiji izvil iz številnih zank izredno kritičnega finančnega položaja. Pogovori z Novo tržaško kredit- no banko, ki je pokazala pripravljenost, da dnevniku oz. Zadrugi PD dodeli potrebno posojilo, so v prvi fazi sloneli na garancijah, ki bi jih nudila nepremičninska družba Dom. V nadaljevanju razgovorov Pa je vodstvo NTKB v dogovarjanju s svojo matično hišo, Banca Antoniana Popolare Veneta, Predlagalo drugačno rešitev: na osnovi osebnih jamstev vidnih predstavnikov slovenske manjšine v Italiji bi potrebna sredstva zagotovili obe banki. Po prvotnem Presenečenju nad novim predlogom so v okviru skupnega predstavništva izdelali ključ, po katerem bi slovenska manjšina nastopila v odnosu do bančnega zavoda. Nosilci jamstev so tako predstavniki politične, gospodarske in družbene stvarnosti manjšine. Zaradi srečno izpeljane operacije se je upravni odbor Zadruge PD odločil, da ponovno odpre včlanjevanje v zadrugo, kdor bo Pristopil do 1. avgusta se bo lahko kot polnopravni član (s pasivno in aktivno volilno pravico) udeležil novembrskega občnega zbora. Na včerajšnjem izrednem občnem zboru založniške družbe Prae je upravni odbor ponudil odstop, vendar ga je upravni odbor Zadruge PD zavrnil z utemeljitvijo, naj ostane vse nespremenjeno do jesenskega občnega zbora Zadruge. Po kratkem orisu včerajšnjega, končno povsem ugodnega razpleta še kratka predstavitev sedanjega položaja. Primorski dnevnik se je rešil iz najhujših težav, vendar gre še vedno za časopis v kriznem stanju, kar pomeni, da bodo nekateri uslužbenci z možnostjo predčasne upokojitve zapustili podjetje. Število zaposlenih se bo tako, upajmo brez odpustov, znižalo do mere, ki ga predvideva izredno strog sanacijski načrt. Ob tem se bo dnevnik še vedno moral soočati s „tekočimi“ finančnimi težavami, ker - med drugim - še ni prejel vseh predvidenih sredstev. To pa pomeni, da „rešeni“ Primorski dnevnik v tej fazi ne bo bogatejši od dosedanjega. Potrebnih bo še precej skupnih naporov in zavzemanj, da bi dnevnik povsem sproščeno zadihal in z vsemi njansami obdržal dogajanje v manjšini in v njeni neposredni in širši okolici. Vendar je dejstvo, da je manjšina s skupnimi močmi znala preplezati najvišjo oviro, dovolj verodostojen porok, da se bo znala ustvarjalno soočiti še z naslednjimi izzivi. Predstavniki EL, SJK, NSKS in SKD so uspešno prispeli na vrh Pece. Kljub zelo vneti politični razpravi po stezah Pece ni uspelo prebuditi Kralja Matjaža. EL krepi stike s slovenskimi strankami Enotna lista (EL) hoče v prihod-nosti še bolj krepiti sodelovanje s Parlamentarnimi strankami v R Sloveniji. Sodelovanje in medseboj-n° srečanje naj omogoči globlji po-9led v delovanje slovenske narod-ne skupnosti na Koroškem. Seveda pa naj se tudi ob tem slovenske stranke prepričajo o kakovosti in Potrebnosti samostojnega politič-nega gibanja koroških Slovencev. Zato je Enotna lista naslovila ob Zaključku politične sezone na vse stranke vabilo na poletno ali zgod-nie jesensko srečanje na koroških Planinah. Do prvega srečanja je prišlo s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD) na Peci. Ob pohodu na vrh in °b prijetnem vzdušju v koči Veške-9a stana sta predsednik SKD Lojze Peterle in predsednik EL Andrej 'Wakounig izpostavila že tradicio-Palno dobre kontakte. Ob tem pa je bilo jasno izrečeno, da je potrebna realizacija resolucije in rešitev krize časopisa NT. Predstavniki SKD so ponovno podprli zahtevo po skupnem zastopstvu in manjšinskem mandatu. Ravno tako bodo še naprej podpirali gradnjo kulturnega doma v Pliberku. Posebno so vsi navzoči opozorili na bolj učinkovito sodelovanje obmejnih občin R Slovenije in dvojezičnih občin Koroške. To zamisel je še posebno podkrepil Mežiški župan Janez Praper. Srečanja na Peci so se med drugim tudi udeležili vidni predstavniki stranke SKD, med njimi glavna tajnica HildaTovšak in podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik ter zbornični svetnik Štefan Do mej. Seveda pa so bili skoraj polnoštevilno zastopani predstavniki EL Globasnica in EL Pliberk. K sodelovanju je EL povabila tudi direktorja Instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani dr. Mirota Polzerja. Bo Zoran Thaler odstopil? Slovensko politično prizorišče je presenetila novica, da namerava zunanji minister Zoran Thaler zaradi bolezni še pred parlamentarnimi počitnicami odstopiti. Prvi mož diplomacije je tovrstne vesti zanikal, češ da je povsem zdrav, ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek pa je nameravani odstop deloma potrdil, saj naj bi po njegovih besedah Thaler vse težje prenašal nizke politične udarce opozicije. Od Thalerjevih sodelavcev na ministrstvu za zunanje zadeve smo izvedeli, da njihov šef resno razmišlja o odstopu, vendar zato, ker se premier preveč vmešava v njegovo delo oziroma ker preveč popušča koalicijskemu partnerju - Slovenski ljudski stranki. Zaradi tega naj bi razmišljala o odstopu vsaj še dva ministra LDS - minister za kulturo Jožef Školč in minister za šolstvo dr. Gaber. Jože Biščak Reševanje železarstva Sanacija slovenskih železarn, ki se je začela v začetku devetdesetih let, je bila neuspešna. Sprva se je zdelo, da se bo s strani države v železarne vloženih skoraj tri milijarde šilingov obrestovalo, kajti izguba se je do leta 1995 zmanjšala, vendar se je lani znova povečala, tako da znaša neuradno dve milijardi šilingov, čeprav vodstvo koncerna Slovenske železarne govori „samo“ o 600 milijonih šilingov izgube.Vlada je zaradi resne krize v železarstvu pripravila nov sveženj ukrepov, s katerimi bo železarnam namenila poldrugo milijardo šilingov pomoči, od tega pol milijarde nepovratnih sredstev, ostalo pa v obliki državnih jamstev za najete kredite. Podlaga je nov sanacijski program, ki do leta 2002 predvideva povečanje letne prodaje za milijardo šilingov in znižanje stroškov dela. Želje so eno, realnost pa drugo, pravi opozicija, ki vladi glede in-tervenčnih zakonov za reševanje železarstva očita poenostavljanje in neodgovorno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev. Dr. Jože Zagožen, predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo, meni, da glede na sporazum, ki ga ima Slovenija z Evropsko unijo, ni realno pričakovanje povečevanja cen železarskih izdelkov in s tem tudi povečanje prodaje. Prav tako pa je načrtovana rast produktivnosti za 35 odstotkov nedosegljiva. Zato bodo milijarde šilingov, ki jih vlada namerava vložiti v železarstvo, spet negospodarno potrošen denar, kot se je to zgodilo v primeru mariborskega Tama. Res je sicer, da se obeta delna privatizacija železarn, vendar vladne ukrepe naj bi izpeljala vodstvena ekipa, ki že nekaj let neuspešeno sanira slovensko železarstvo. Najboljše naj bi kazalo jeseniškemu Acroniju, ki je lani sicer pridelal 700 milijonov šilingov izgube, vendar je najsodobnejše opremljen, saj je država vanj največ vložila. Boljši časi se obetajo tudi Korošcem, kajti vodstvo koncerna je dokončno spoznalo, da je bila Pharova študija o združitvi štorske in ravenske železarne povsem zgrešena - medtem ko so v Štorah delali izgubo, so že-lezarji na Ravnah na Koroškem delali z dobičkom, vendar je bil skupni rezultat zaradi prevelikih izgub štorskih železarjev negativen. Korošci so se ponovno osamosvojili, toda cena, ki so jo morali zato plačati, je visoka - prevzeli so dolgove štorske železarne, ki znašajo prek pol milijarde šilingov. Kar pa je pozitivnemu poslovanju navkljub prevelik zalogaj, zato si ravenska železarna obeta pomoč države, kajti brez nje se lahko znajdejo v stečaju. Največjo negotovost občuti seveda prek sedem tisoč delavcev, ki jim železarne režejo vsakdanji kruh. Nov sanacijski program predvideva odpust 1.500 zaposlenih do leta 2002, kar bo socialno zagotovo boleče. Tega se zavedajo tudi vse politične stranke, saj nobena ne nasprotuje, da se delavcem ne bi pomagalo. Po drugi stani pa je seveda vprašanje smiselnosti sanacije, še posebej zato, ker nihče noče ali pa ne zna povedati, zakaj je bila dosedanja sanacija neuspešna. Povedano drugače - ni nikakršne odgovornosti za neuspeh. Jože Biščak 4 Gospodarstvo JNTa kratko ROŽEK - JESENICE Jeseniški gasilski komandant se opravičuje Rožek. Nedavni nastop jeseniških gasilcev na čelu s predsednikom Antonom Arhom v Rožeku je izzval ogorčenje med rožeškimi Slovenci. Jeseniški gasilci so se odzvali povabilu rožeških kolegov, ki so praznovali blagoslovitev novega vozila. Seveda je tam prišlo tudi do pozdravnih besed pobratenega društva. Močno kritiko je sprožil govor predsednika Arha, ki kot predsednik slovenskega društva prvič, tako ogorčeni občani, „ni upošteval slovenščine", poleg tega pa, po besedah občinskega odbornika Mirka Oražeta, je bil preveden „v zelo klavrni nemščini". Arh, soočen s kritiko, v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM: „Zelo obžalujem napako, ki sicer ne more biti popravljena, ampak ne bo ponovljena". Arh se na tem mestu opraviči vsem prizadetim in upa, da napaka ne bo „zapustila prevelike škode v medso-sedskih odnosih. Arh tudi poudarja, da dogodek ni bil nikakršno „povračilo". Tako odkritih besed ni slišati pogosto. ZILJA - BEKŠTANJ Dvojezični zbor Oisternik počaščen Bekštanj. Preteklo sredo so v areni na gradu Bekštanj počastitili zbore, ki so jih bralci koroškega dnevnika KTZ izbrali za najbolj priljubljene. Zbor Oisternik z Ziljske doline (katerega član je tudi družina Zwitter iz Zahomca), ki poje redno tudi dvojezične pesmi, je dobil največ glasov in je bil na srečanju v Bekštanju tudi ustrezno nagrajen. Slovenski bralci pa pri tem glasovanju očitno niso zelo sodelovali, saj so slovenski zbori dobili le zelo malo glasov. KIS: projekt Agrotrans sprejet v INTERREG V okviru Interrega bo KIS še avgusta v povezavi z ustanovami v Sloveniji sprožila nov projekt s ciljem v vse težavnejših razmerah nuditi domačim kmetom pomoč za samopomoč. Meseca julija je bil Kmečko-izobraževalni skupnosti (KIS) v okviru Interreg odobren nov obširen projekt pod naslovom Agrotrans ali Agrar-kontakt Koroška/ Slovenija. Agrotrans je nadpomenka za ofenzivo poglobljenega sodelovanja in izmenjavanja izkušenj kmetov južne Koroške in Slovenije. Novi izzivi. V času tako imenovane globalizacije, ki zahteva veliko fleksibilnost in inovativnost, postaja povezovanje in izobraževanje vse pomembnejše za razvoj in sploh preživetje tudi kmečkega stanu. KIS je spoznala potrebo časa in se položaju primerno prilagaja globalnemu trendu. To pomeni, da kmetom nudi servis in spodbudo, da ne vržejo puške v koruzo, ampak se spoprijemajo s težavnejšo situacijo, ki obenem ponuja veliko možnost za vse, ki so pripravljeni iskati nove poti. Da je kmetovanje nasploh še v utripu časa, dokazujejo tudi številni primeri med koroškimi slovenskimi kmeti. Ti dosežki pa zahtevajo strokovno znanje, odprtost, gibčnost, predvsem pa inovativnost in gospodarsko žilico. KIS pa je organizacija, ki lahko posreduje ustrezno znanje ali možnosti, kako priti do želenega strokovnega znanja. Ena izmed gonilnih sil pri KIS je agronom dr. Hans Mad-ritsch, ki poroča o že navezanih stikih tako z ministrstvom za kmetijstvo RS kakor tudi z Triglavskim narodnim parkom kot poskusnim terenom. Ševeda se bo sodelovanje v praksi, tako Madritsch, odvijalo v manjših enotah, zaradi tega je stik v Sloveniji vzpostavljen tudi s tako imenovanimi svetovalnimi službami na terenu okolišev Kranj, Ljubljana in Maribor. Projekt. Agrotrans je nadaljnji mozaični kamenček aktivitet KIS. Odobren je bil meseca julija in traja zaenkrat do leta 2000. Kmečki sklad EU podpira celotni kmetijski del interrega z 2 mio. šilingov. Projekt naj pospešuje koordinacijo in medsebojno pomoč v razvijanju in optimiranju kmetijstva in gozdarstva. Spričo dejstva, da sta na Koroškem in v Sloveniji v pre- Poslovodja K/S dr. Hans Madritsch vodi projekt. teklosti obstajali različni strategiji agrarnih sistemov, je treba opredeliti skupne interese in si postaviti cilje. To bi bil tudi predpogoj za sodelovanje na gospodarskem področju, s tem da se npr. ugotovi stanje surovin in možnosti regionalnega razvoja, kar bi bila osnova za uskladitev skupnih koristi. Nfa kratko Globasnica. Naslednja ob-' činska seja globaškega občinskega odbora bo v ponedeljek, 4. avgusta. Seja se bo pričela ob 19.30 uri in bo na občinskem uradu. Občinski odborniki bodo med drugim sklepali tudi o dodatnem proračunu za leto 1997. NT bo o seji poročal v naslednji številki. Železna Kapla. V torek, 5. avgusta, bo naslednja seja občinskega odbora v Železni Kapli, ki se bo začela ob 18.00 uri. Občinski odborniki bodo oddali sanacijska dela na ljudskih šolah v Lepeni in na Obirskem. Projekt predvideva tako teoretično kakor tudi praktično izobraževanje. V okviru predvidenih seminarjev na teme kot npr. svinjereja, predelava mesa, gozdarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo ali neposredni marketing bodo organizirani tudi strokovni izleti, ki naj pomagajo napraviti teoretično podlago otipljivo. Poleg tega bo forsi-rano tudi optimiranje kmetovanja, možnosti biološkega kmetovanja in izgledi na trgu ali opazovanje mešanja sort tukajšnjih in čezmejnih pridelkov na posebnih poskusnih površinah. Pomemben del projekta zavzema tudi medsebojna pomoč na področju sodobnega strojništva in obratovanja, ki naj zajema servis in popravljanje strojev in, kar je poleg tega posebej zanimivo, izmenjavanje in specializirana izobrazba praktikantov, ki bodo dobili priložnosti, da se udeležijo intenzivnih strokovnih tečajev. Bio-kmetovanje. Ožje zajeto področje projekta je Triglavski narodni park, za katerega bo izdelana strategija biološkega kmetovanja po avstrijskih smernicah oz. smernicah EU. To naj bo tudi paradni primer za pomoč pri razvoju in pridobivanju know-howa v biološkem kmetovanju v Sloveniji. Samo z izravnanjem kvalitativnega nivoja produktov je namreč možna tudi usklajena pot pri marketingu. „Raven kmetovanja kakor tudi kakovost proizvodov in pridelkov," tako Madritsch „ni povsod na tako visoki stopnji kot na Koroškem in samo z izravnanjem nivoja lahko dosežemo dolgoročnejši cilj - skupni marketing." Cilji. Projekt naj s specifičnim izobraževanjem in s prednostjo znanja slovenskega jezika omogoči raznim obratom dostop do izkušenj in znanja čezmejnega soseda. Poleg tega naj je odskočna deska za nadaljnje prekomejne gospodarske dejavnosti. S tem pa naj se v obmejni regiji srednje- in dolgoročno izboljša tudi tako gospodarski in socialni položaj kmečkega prebivalstva. Adrian Kert \ I 1 r ti s n d E v z 1 te ni V; Pr se de Pr A\ st, Dodaten otroški vrtec za občino Škofiče Občinski svet je sklenil zgraditi občinski otroški vrtec. Financiranje še ni razčiščeno. Zasebni dvojezični vrtec v okviru SŠD ni ogrožen in bo v vsakem primeru deloval naprej. Razveseljiva novica za Ško-fičane. Občinski svet je sprejel temeljni sklep, da se bo v doglednem času začela gradnja občinskega otroškega vrtca. Čeprav je problem pomanjkanja mest v otroškem vrtcu viden že leta, je diskusija in sklep prišel za Magdo Errenst (Lista skupno za Škofiče) le nekoliko presenetljiva. „Na prejšnji seji in v odboru 2a družine o tem nismo razpravljali, zato sem bila presenečena, ko je zadeva na zadnji seji bila na dnevnem redu." Da je dodatni vrtec nujno potreben, dokazuje nad 400 podpi-sov staršev, ki so že nekaj let na mizi župana Happeja. Na isti ban, ko so neuslišani starši v Borovljah razobesili črno zastavo, se je škofiški občinski svet tedinil za občinski vrtec. Od leta 1985 je na voljo zasebni dvoje-2ični vrtec pod vodstvom Sloven-skega šolskega društva, vendar ta zdaleč ne more zadovoljiti res-Hičnega zanimanja, saj je zasnovan samo za eno skupino, se Pravi 25 otrok. Zasebni vrtec bo seveda v običajnem obsegu beloval naprej, o tem sta prepričana tako predsednik SŠD Avguštin Malte kakor tudi Erren-stova. Župan Happe (SP) vidi Slovenska odbornica mag. Errenst je bila presenečena o hitrem sklepu. Predsednik SŠD dr. Avgustšin Malte ne vidi težav za zasebni otroški vrtec. Simona Rovšek vodi zasebni dvojezični vrtec SŠD v Škofičah. glede pred nekaj teti izvedenega povpraševanja nihajoči potencial od 50-70 otrok, ki bi v občini prišli v poštev za prijavo v vrtec. Spričo tega dejstva je občina skoraj primorana, da stori potrebne korake. Odprto pa je še financiranje. „Nadaljnje korake," tako župan Happe, „bomo storili šele potem, ko bo financiranje zagotovljeno." Občina bo še avgusta in septembra vodila pogovore s pristojnim deželnim referatom glede dotacij, ki so na voljo iz sklada zveznih subvencij za socialne ustanove. Magda Errenst (MS) je na občinski seji dala v pomislek tudi finančno prednost dvojezičnega vrtca, kjer stroške za dvojezično vrtnarico/ja prevzame zveza. Svobodnjaki so se razburili in kategorično zavrnili ta predlog. Happe spričo reakcije FR ne vidi mnogo možnosti za dodatno dvojezično skupino, čeprav ne pozna interesov staršev, meni pa, da je o koncepciji treba še razpravljati. Ali bodo glede tega odločite prijave oz. starši, je pustil odprto. Vsekakor pa računa, da bodo z gradnjo začeli drugo teto. Simona Rovšek voditeljica zasebnega otroškega vrtca: „Dodaten otroški vrtec je zaradi velikega povpraševanja zelo potreben. Upam, da bo novi nudil možnost vzgoje tudi v slovenskem jeziku." DVOJEZIČNOST S Perkonigovo cesto na ustavno sodišče... Dobrla vas. Odbornik EL Dobrla vas mag. Rudi Vouk, po poklicu odvetnik, v svoji domači občini Dobrla vas že leta skuša uveljaviti slovenščino kot uradni jezik, in to po politični kot tudi pravni poti. Toda doslej brez želenega uspeha. Sicer je občinski urad Vouku prevedel poročni list v slovenščino, pri ostalih uradnih pisnih stvareh pa je slovenščina za Pfeifferja & co naprej tuji in neuradni jezik. Ker tega stanja po politični občinski poti ni možno v doglednem času spremeniti na bolje, se je Vouk odločil za pravno pot. V dveh zadevah (zavrnitev slovenskega predpisa za priključek na kanal ter zavrnitev slovenske kazenske odredbe) je že vložil pritožbo pri ustavnem sodišču, če bo potrebno pa bo vložil celo tretjo pritožbo. Občina Dobrla vas je Vouku namreč poslala odločbo o dodelitvi nove hišne številke v nemščini. Vouk je nato zahteval odločbo v slovenščini in navedbo dvoje-zičenga naslova Perkonigova cesta/Perkonigstraße, kar je župan Pfeiffer po 6 mesecih zavrnil. Vouk je nato vložil priziv v občinskem predstojništvu ter devolacijski predlog v občins-kiem svetu, ki je zadevo obravnaval in jo proti glasovom EL odklonil. Zdaj gre cela zadeva naprej na deželno vlado in nato, če bo potrebno, na ustavno sodišče. Če bi Vouk to tožbo dobil, bi to imelo nedvomno pozitivne posledice za druge občine, kjer slovenščina po zakonu o narodnih skupnostih ni uradni jezik. Silvo Kumer Mag. Rudi Vouk bo še/, če bo potrebno, za uveljavitev dvojezičnosti tretjič pred ustavno sodišče. Tudi občina Zitara vas podpira „projekt Obir“ Žitrajski občinski svet se je izrekel za podporo „projekta Obir“, ki ima kot cilj, da kljub turizmu in gospodarskemu koriščenju zaščiti to planinsko naravo. Koncept za Obir predvideva izgradnjo poti, po katerih naj bi hodili turisti. Razno Železna Kapla. 19. julija je v obirski kapniški jami neki Nemec hotel ukrasti nad 40 cm dolg in morda 40000 let star stalaktit. Nemškemu turistu, ki je vzel stalaktit kot suvenir iz jame je le ta padel iz rok in se razbil. Tako ga le ni mogel vzeti s sabo, kljub temu pa je nastala velika gmotna škoda. Stalaktit namreč stane od 200.000 do 1.000.000 .- ATS. Poslovodja obirskih jam Walter Jerlich je nemškega turista prijavil na policiji, kjer ga po vsej verjetnosti čaka denarna kazen. Šolarji. Čeprav so počitnice in v šolah ni pouka, se ravno v teh tednih za šolarje odločajo pomembne zadeve. Že nekaj let šolarji niso imeli več možnosti prevoza zastonj z avtobusom ali vlakom. Tako so morali že na začetku preteklega šolskega leta del stroškov za prevoz prispevati sami. Za prihodnje šolsko leto pa še ni dokončno zagotovljeno, ali bodo šolarji še imeli možnost prevoza vsaj po nizki ceni. Tako imenovani „Verkehrsverbund“ še ni dokončno zagotovljen, zaradi tega se lahko zgodi, da bodo morali plačevati bus in vlak po splošnih cenah. Zagotovo bi tak ukrep bil velik udarec v obraz socialno šibkejšim staršem. Na minuli občinski seji, pretekli petek, so se vsi mandatarji v občini Žitara vas izrekli za to, da občina prispeva svoj delež za izvedbo „koncepta Obir“, ki ga podpirajo občine Železna Kapla (50%), Galicija, Sele in Žitara vas (po 16 %). Finančni prispevek za te manjše občine znaša samo 15.000,- šilingov. Celotni projekt bo stal 950.000,- šilingov, levji del pa prispeva EU, ki je ta projekt sprejela v Interreg program. Žitrajski župan Herbert Lepitschnig (SPÖ) je poročal o pomenu programa, s katerim želijo na obeh straneh Obirja zaščititi naravo, na drugi strani pa omogčiti čimboljšo ekonomsko koriščanje. Tako je npr. v načrtu, da se za „navadne“ turiste uredi pohodna pot na Obir, in se s tem prepreči, da turisti hodijo po vseh mogočih poteh in stezah. Za kmete pa se naj bi npr. ustvarila prekomejna planinska paša. Projekt bo izdelal biro Klau-rer iz Železna Kaple. Podžupan dipl. trg. Joža Nabernik (EL) je predlog odobril in opozoril na prekomejni in regio-nalani pomen, saj je v projektu zajeta tudi slovenska stran. Nabernik: „Prav zaradi nadregional-nega značaja je prišel projekt do Interreg podpor, sicer bi morale koroške občine stroške same kriti“. Edini, ki ni videl v prvi vrsti pozitivnih aspektov je bil šef FPÖ Nortschitsch. Št. Lipš. V sklopu z zidavo oz. sanacijo ljudske šole v Št. Lipšu je občini uspelo popraviti celo vrsto nekorektnih meja. Tako se bo na novo uredila tudi pot do podjetja Lomschek, ki bo za novo cesto prostovoljno prispevalo 40.000,-šilingov. Tomaž Petek (EL) je s tem v sklopu sicer menil, da bi te stroške lahko prevzela občina Žitara vas, ker je Lomschek eden redkih uspešnih občinskih podjetij, toda je župan Lepitschnig že prej z Lomschkom sklenil tozadeven dogovor. Vztrajnostni sklep. Ker so na deželni vladi odklonili trem žitrajs-kim občanom spremembo namembnosti zemljišča, na katerem bi radi zidali svoje hiše, je občinski svet tokrat sprejel vztrajnostni sklep (Beharrungsbeschluß. Podžupan Nabernik: „V takem slučaju mora občina stati na strani občanov“. Zdaj je spet na vrsti urad pri deželni vladi. Ža načrtovano gramozno jamo pri Št. Lipšu pa občinski svet ni ponovno sprejel pozitivnega sklepa. Smeti. Ker se pri nogometnem igrišču v Miklavčevem športniki in turisti pritožujejo, da občani stalno mečejo smeti mimo zabojev, so le-te po soglasnem sklepu občinskega sveta preložili v Mikla- J včevo, na kraj občinske uprave. c Eklat. Za zaprtimi vrati in brez F navzočnosti javnosti so manda- p tarji razpravljali o zadevi okrog v gradnje „minielektrarne“ ob reki b Beli, zaradi katere naj bi prišlo do s onesnaževanja vode. To zadevo v je nastavljenec občine J. Weitzel z vednostjo župana (tako Weit- v zer) pisno sporočil uradu deželne vlade, le-ta pa je potem ugotovila, da voda ni onesnažena. Župan se naposled ni več strinjal s poročilom, na kar je Weitzer zadevo dal naprej na občinski svet. Ker nj prišlo do rešitve, sta EL in FPÖ zapustili sejo in sta s s tem zaenkrat preprečili negativen sklep v smislu nastavljenca. Silvo Kumei Velik praznik za gasilce v Rikarji vasi Bikarja vas: S finančno pomočjo deželne vlade, občine Žitara vas ter deželne gasilske zveze so gasilci v Rikarji vasi kupili nov gasilski avtomobil, ki je stal 3,2 mio. šilingov. Delež pa so prispevali gasilci sami. Komandant gasilcev Willi Sa-petschnig je avtomobila izredno vesel in vabi v imenu društva na tridnevno slavje, ki bo v četrtek, 14. avgusta, v soboto, 16. avgusta in v nedeljo, 17. avgusta. V nedeljo bodo po sv. maši (ob 9.30), ki jo bo bral kaplan M. Rosenzopf, slavnostno blagoslovili novi avtomobil. Da bodo lažje zbrali denar prirejajo gasilci tudi srečolov, z denarnimi glavnimi nagradami v višini 7.000,-in 3.000,- šil. Gasilci v Rikarji so dobili novi gasilski avtomobil. i=ö-ö S5 v Zj S 5 Kšž £ Iz naših občin Dušni pastir Florijan Zergoi je z novimi orglami izredno zadovoljen in vabi prihodnjo nedeljo vse Podjunča-ne, naj skupno z njegovimi farani praznujejo farni prazn ik in blagoslovitev orgel. Foto: Kumer Ob 600-letnici nove orgle za farno cerkev v Kazazah 1,15 mio. šilingov so stale nove orgle za farno cerkev v Kazazah, kjer jih bo možno slišati prvič naslednjo nedeljo. Ves denar za orgle so zbrali farani sami. Pred 600 leti so prvič pisno omeniti cerkev v Kazazah. Prihodnjo nedeljo bodo s farnim praznikom obhajali ta jubilej in istočasno blagoslovili nove orgle. Nove orgle bodo v nedeljo, 3. ävgusta, v središču farnega praznika. Glavno delo so pri zbiranju denarja imeli „odbor za orgle“, kateremu predseduje domači mizarski podjetnik Werner Kotnik, ter farni svet z župnikom. S skupnimi močmi vseh faranov so kazaški farani od leta 1991 do danes zbrali 1,15 mio. šilingov - toliko so natančno stale nove orgle, ki so jih naročili pri podjetju Ottitsch. Prvotno so v Kazazah hoteli ku-. Piti cenejše, manjše orgle, toda je konsistorialni svetnik in ljubitelj sakralne glasbe duhovnik Jože : Popitz, ki je rojen Metlovčan, pre-' Pnčal farni svet, naj se odloči za j večje orgle. Ropitz je obljubil da I bo v tem primeru tudi sam segel v 3 svoj denarni žep in je res prispe-3 val 100.000,- šilingov. \ 600 let. Prihodnjo nedeljo bodo 3 v Kazazah praznovali tudi 600-let-ni jubilej prve pisne omembe ^ cerkve v Kazazah. Leta 1397 so v . dobrolskih arhivih našli prve zapi-se o cerkvi v Kazazah, kije bila f tedaj še podružnica fare Šmihel. J, Leta 1791 so se v Kazazah začeli Potegovati za lastno faro in to z srgumentom, da je za Kazažane v Pot v Šmihel pred dolga in da bi v kazaze imeli bližje prebivalci 3 Pumč, Prible vasi, Grabna in Bre- ze. Tudi vas Rinkole so hoteli priključiti, toda Rinkolčani uprli. Odpor je prišel tudi iz fare Šteben, ki so jo Kazažani želeli razpustiti in pridružiti Kazazam. Na cilju. Načrti osamosvojitve so se Kazažanom uresničili šele 78 let kasneje, leta 1869. Tedaj so se farani pisno obrnili na krškega škofa s prošnjo, da bi jim dovolil osamosvojitev in ustanovitev fare Kazaze. Obljubili so, da bodo tudi sami skrbeli za svojega duhovnika, na kar je škof dal privolen-je. Prve orgle so v Kazazah blagoslovili leta 1906 (zgradil ji je Franc Grafenauer). V letih 1964 in 1965 so pri obnovi in povečavi cerkve orgle pobrali, ker baje niso bile več uporabne, kar pa menda ni čisto držalo. Sledovi starih orgel pa so se s časom zgubili in danes nihče ne ve prav, kdo jih je odnesel. Resna zamisel o nabavi novih orgel se je rodila 1985, ko je prof. Ropitz dal prvo pobudo, ki sta jo podprla dušni pastir Florijan Zergoi in farni svet. 12 let kasneje bodo orgle prvič zadonele v farni cerkvi. Za farni praznik je izšel pod režijo Sabine Klokar tudi dvojezičen jubilejni zbornik. Silvo Kumer Na kratko Sele. Pred 30 leti, 6. avgusta 1967, so po načrtih arhitekta Janeza Oswalda zgo-tovili novo občinsko hišo, ki so jo med tem leta 1994 povečali in obnovili. Arhitekt Oswald je ob začetku 60-tih let tudi načrtoval novo sels-ko cerkev ter farni in kulturni dom, katerega trenutno obnavljajo in ga hočejo še letos dokončati. Marija na Otoku. Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ v Flodišah vabi na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1997, na mašo, ki jo bodo oblikovala hodiški župnik Lovro Kašelj, cerkveni zbori iz Hodiš ter „Oktet Hodiše“. To je v letošnjem letu edina slovenska maša v romarski cerkvi Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru. Maša se prične ob 10. uri. 15. avgusta bo pri Mariji na Otoku slovenska maša, mdr. z „Oktetom Hodiše“ Rinkole. Cesta od deželne ceste v Rinkole je v zelo štaben stanju. Zato je pred kratkim vložila EL predlog v občinskem svetu, naj občina Pliberk cesto popravi. Dl Štefan Domej je dejal, da bo treba s popravljanjem čimprej pričeti, ker se po vsakem dežju stanje slabša. Libuče. V Libučah hočejo vaščani urediti nov vaški center. Tozadeven predlog je vložil na občini Jurij Mandl, ki predlaga, da bi vaški center nastal v bližini šole ali pa pri kavarni „Espresso Pepe“. Nadaljnji projekt za Libuče je otroško igrišče, za katero pa bo treba še kupiti ustrezno zemljišče. 8 Reportaža Reportaža 9 66 otrok od 28. julija do 2. avgusta v mladinskem centru na Rebrci uživa na alternativnih počitnicah. REBRCA „Teden mladih umetnikov“ priljubljen kot še nikoli Od 28. julija do 9. avgusta je nad 120 otrok na Rebrci na tradicionalnem Tednu mladih umetnikov. Tudi letos so ponudbe bogate in raznovrstne. Že dve leti so alternativne počitnice na Rebrci zaradi velikega števila prijavljenih (letos skupno okoli 120) razdeljene na dva tedna. Mladinski center na Rebrci je skupno s soprireditel-jema Krščansko kulturno zvezo (KKZ) in Katoliško otroško mladino (KOM) tudi letos za oba tedna pripravil pester program. Glavni del programa za otroke so pripravili umetniki. Letos so to: Tine in Breda Varl (lutke), Edi Oraže (glasba), Barbara Plečko (ples), Snežana Višnic (monotipija), lise Mčller (risanje), Hermi Paulič in Mežika Novak (glina). Ti umetniki z otroki (od 6. do 12. leta) vsak na svoj način delajo in ustvarjajo majhne umetnine. Poleg ustvarjanja z umetniki je udeležencem na voljo vsakodnevni večerni program. Tako so npr. v prvem tednu (od 28. 7. do 2. 8.) na vrsti igre z vodo, cirkus, lutkovna predstava „Kozlovska sodba“, narobe svet ter grilanje in večerna disco. Spremljevalci, v glavnem odgovorni za otroke, ki so se razdelili v 6 skupin, pa skrbijo tudi za red. Tako morajo npr. The Bulls, Kače, Sloni, Martinčki, Dumbo in Mavrice (imena skupin) imeti preden gredo spat čiste noge in vsako jutro pospravljene sobe. Letos je kar sedem spremljevalk/cev: Andreja Lepuschitz, Veronika Stern, Anja Šlemic, Martin Dovjak, Simona Metschina, Sabina Anderwald in Matic Varl. V zadovoljstvo prirediteljev letos velika večina prijavljenih razume in govori slovensko, tako da je le malo takih, ki govorijo samo nemško. Razveseljivo je tudi dejstvo, da otroci prihajajo tako z Žile kakor iz Roža in Podjune. Teden mladih umetnikov pa je poleg tega, da nudi zelo kakovosten program, finančno zelo atraktiven. Za polni penzijon je treba na osebo odšteti samo 1100 ATS (zraven pridejo še materialni stroški). V soboto, 2. avgusta, bo prvi teden zaključen s sveto mašo in razstavo. Seveda pa, kadar se govori o Rebrci, ne gre prezreti Anice Fugger in Poldeja Zundra, ki sta dobri duši mladinskega centra na Rebrci. Igor Roblek V soboto bodo po zaključni sveti maši udeleženci razstavili tudi svoje produkte, ki so jih v teku celega tedna proizvedli. Po več ko dveh letih debat v občinskem svetu Stra-ja vas, so društva v Zahomcu končno le dobila dovoljenje za gradnjo športno-kulturnega centra v Zahomcu. Z zidavo centra, ki bo nastal približno 400 metrov severovzhodno od skakalnega centra, pa naj bi se pričelo čimprej. X E- h p x x j l J ) OSTANSICHT /'r"’ ^ f ) II mx>. „P *) A „ j SÜDANSICHT Načrt športno-kulturnega centra v Zahomcu - po realizaciji naj bi posta! središče srečavanj vasi Zahomec in okolice. Zahoma društva pod eno streho Pripravil Franc SadjaK Gradbeni načrt, ki ga je izdelal Dl Ronacher iz Šmohorja, se seveda popolnoma ozira na potrebe društev. Za gasilce je predviden sodoben prostor z garažo za gasilski avto, za športnike prostori kot na primer trim center, posebni prostori za razne nordijske sekcije športnega društva in seveda tudi pisarne za organizacijsko delo. Glavni prostor športno-kulturnega centra pa bo seveda dvorana za razne kulturne in zabavne prireditve. Pristojni pa dvorano mislijo koriščati tudi za izobraževalne in informacijske večere (na primer Kmečke izobraževalne skupnosti), predavanja in podobno. Predvideni so tudi prostori Zadeva klubska hiša ali šport- Finančni načrt. 8,3. mio. no-kulturni center v Zahomcu je šilingov bo stal celotni projekt, bila v občinski hiši v Straje vasi Od tega so zagotovljene nasled-vsekakor dolg in zelo težek nje postavke: prispevek občine porod. Nevoščljivost, zahrbtnost, prek dežele (izredna dotacija osebni interesi, predvolilna takti- dežele) 2,8 mio. šilingov — za ga-ka in mnoge druge nevšečnosti silce, podpora za šport s strani so tesno spremljale projekt, pre- dežele 2,6 mio. šilingov, sosvet den je po več ko dveh letih debat za slovensko narodno skupnost dokončno le dobil „žegen . Na 1 ^ šilingov in 250.000 šilin-zadnji občinski seji je občinski gov iz programa 0RE. Torej je svet namreč soglasno sklenil Zagotovljenih že 6.650.000 šilin-uresnictev projekta, torej tudi z gov Po|eg tega računajo pristoj_ glasovi OVP, ki sicer m bila proti ni še z dodatnimj 450.000 šilingi zidavi centra, saj jo je motil kraj, s strani 0RE Dober mi|jjon pa kjer naj bi nastal - zemljišče ob- si društva nameravajo privarčiti cmskega odbornika Janka Zwit- z u t . . , tra. Sklep občinskega sveta pa je astnim delom-bil sprejet samo s pogojem, da projekt ne preseže 8,3 mio. šilingov. Zahomško športno in kulturno društvo je sedaj torej končno le dobilo zeleno luč s strani občine. „Vsekakor je bila odločilna tudi študija, ki jo je napravil in priporočal Dl Kovarik z deželne vlade,“ pravi glavni zagovornik in motor projekta Janko Zwitter. Sedaj je potrebna le še pogodba med upravljalni glede kompetenc, pravic in drugih organizato-ričnih zadevah, torej med za-homškim športnim, kulturnim in gasilskim društvom (bo prav tako dobilo prostore v centru). To upravljalcem svetuje občina. Glavno besedo pri izdelavi po- Zemljišče, na katerem bo nastal športno-kulturni center (približno godbe pa imata Filip Millonig 400 metrov sevenovzhodno od skakalnega centra). za glasbeno šolo, za sanitarne naprave, sejno sobo idr. Vsekakor ta center v Zahomcu obeta postati pravo osrčje športnega in kulturnega dogajanja v občini Straja vas. Zemljišče, na katerem bo nastal športno-kulturni center, pa je približno 400 metrov severno-vzhodno od skakalnega centra, torej na robu zahodnega dela vasi Zahomec. Začetek zidave. Ker je lep del denarnih sredstev že razpoložljiv (okoli 4. mio. šilingov), bodo z zidavo pričeli čimprej. Do 15. avgusta naj bi bili vsi načrti in pogodbe na občinskem uradu, kjer bodo potem razpisana dela. Že konec septembra ali začetek oktobra pa naj bi se začeli delati temelji stavbe. „Če se bo vnela evforija in bo delo zaradi tega hitro napredovalo, bo center v glavnem zgrajen z zimo 1998/99," pravi Janko Zwitter, ki vidi v novem centru veliko šanzo za boljši kulturni razvoj, za še večje in pomembnejše športne prireditve v Zahomcu. Prav gotovo pa bistveno močnejšo pozicijo za prirejanje te in druge discipline (npr. tek na smučeh/ biatlon) na zimskih olimpijskih igrah „Senca confini" leta 2006 - seveda le, če bo mednarodni olimpijski komite proglasil iniciativo preko-mejnih iger kot zmagovalko med kandidati. Predsednik športnega društva Zahomec - Martin Wiegele. „Športno-kultumo središče pomeni za slovensko narodno skupnost veliko obogatitev ter lep korak naprej, nenazadnje nam sedaj nihče ne bo mogel več prepovedati prireditve tudi v obeh jezikih,“ pravi predsednik športnega društva Zahomec Martin Wiegele. Prav tako je Wiegele prepričan, da bo center postal vse bolj središče srečavanj v tem kraju, „kajti v vasi Zahomec je le ena gostilna (Schnabl), njena prihodnost pa zelo negotova. Zgleda, da jo od mladih nihče noče prevzeti,“ meni Wiegele, ki poleg J. Zwittra sodi med gonilne sile pri uresničevanju centra v Zahomcu. petek p 1. avgust 199? 1 Anja Kapun iz Konovec pri Šmihelu je na Dunaju zaključila študij glasbe in germanistike. Mladi magistri iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam uredništva Našega tednika se pridružujejo vsi domači ter člani Mešanega pevsega zbora Podjuna. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Lovrencu Mlinarju z Blata pri Pliberku, Hermi Trampuš iz Doba, Štefanu Hudobniku iz Nonče vasi, Heleni Kropivnik iz Rinkol in Avgustu Eberweinu iz Repelj. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Minulo sredo je obhajala 30. pomlad Marta Smolnik iz Šmihela. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti osebne sreče in izpolnitev vseh skritih želja! Naslednje voščilo je namenjeno Ani Dovjak iz Trebelj pri Šmarjeti, ki je obhajala osebni praznik. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše! V Štriholčah pri Velikovcu obhajajo god Anna Kassl, hčerka Anna Sloderegger in vnukinja Yasmin Anna. Vse najboljše, Božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva po tej poti želijo vsi domači ter znanci iz Bludenza. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Ana Huber, po domače Če-brova Nani iz Škofič je obhajala osebni praznik. Slavljenki veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! ČESTITAMO Kotu. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje! Prihodnjo nedeljo, 3. avgusta, bo v Selah praznovala rojstni dan Cecilija Dovjak. Po tej poti ji dobri znanci iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Na Komlju je obhajala god Pistotnikova Ančka, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje! Tudi Marta Schaffer z Beznice je obhajala god. Čestitamo in vse najboljše! Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita nasled- V Dobju pri Ločah obhaja rojstni dan in god Ani Urschitz. Slavljenki ob tem dvojnem prazniku od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in naprej dobrega počutja v krogu najdražjih. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Naslednje voščilo je namenjeno Ančki Golavčnik iz Stare vasi pri Šentlipšu, ki je obhajala osebni praznik. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Prav tako osebni praznik je obhajala Marta Velik iz Sel na ČESTITKI TEDNA Franc Rutar - 75-letnik 4. avgusta 1922 je komercialni svetnik Franc Rutar iz Dobrle vasi zagledal luč sveta. Njegove zasluge za koroške Slovence na gospodarskem področju so nesporne. Rutar je po vojni bistveno sooblikoval razvoj slovenskega zadružništva na Koroškem in pri tem doživel tudi marsikateri trpki trenutek. L. 1946 je podjetni mož prevzel posle Posojilnice v Železni Kapli in se vključil tudi v delo tamkajšnje kmečke zadruge. Z uspehi so polagoma vzklile podružnice v Globasnici, Pliberku, Šentjanžu, Škofičah, Po-dravljah jn Št. Jakobu, pozneje še v Žvabeku, Maloščah in Galiciji. Izkazal se je tudi kot vodja hotela, saj mu je uspelo začasno poživiti hotel Korotan, ki ga je prevzel v zelo slabem stanju. Po neiskreni akciji lastnika, je ta posel opustil in z ženo Elfriedo v Dobrli vasi zgradil počitniški center. Leta 1988 je bil za eno periodo izvoljen celo za predsednika Zveze slovenskih zadrug. Skratka, Franc Rutar je pripisoval in še danes pripisuje gospodarstvu veliko pomembnejšo vlogo za razvoj in obstoj narodne skupnosti, kakor se to obče dela. Kdor pa Rutarja dobro pozna, ve, da mu ni pri srcu toliko denar, kakor slovenska skupnost. To dokazujejo tudi njegovi živahni diskusijski prispevki, kjerkoli pade beseda na zastopstvo koroških Slovencev. Za dobrobit koroških Slovencev je v svojem dosedanjem življenju vložil mnogo časa in napora. Upati je, da je prepričan, da ga je dobro naložil. Vse najboljše, Franc Rutar! 60. jubilej Janeza Hudla Minulo sredo je slavil 60. rojstni dan poslovodja globaške podružnice Posojilnice Pliberk Janez Hudi iz Male vasi pri Globasnici. Bivšemu občinskemu odborniku EL in podžupanu Globasnice ob tem lepem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva Našega tednika se pridružuje EL. njim svojim članom za osebne praznike: Ani Knafl iz Velike va- p si, Francu Keuschnigu iz Šen« k petra in Ani Brandner iz Sva- S ten. Vsi ostali člani društva upo- s kojencev Šentjakob slavljencem s prisrčno čestitajo in želijo vse s najboljše, zlasti zdravja in oseb- k ne sreče. Čestitkam in željam d upokojencev se pridružuje ured- s ništvo Našega tednika. ti g Te dni je v Srejah pri Šentjakobu obhajala 30. pomlad Michaela Antonič. Čestitamo in želi' n mo vse najboljše tudi v prihod- v nje, zlasti uspeha in osebnega ^ zadovoljstva! |( Za minuli prisrčno čestitamo j tudi Ani Urban iz Gorič. Vs6 ’ najboljše! ^ Prihodnji torek bo obhajala ts rojstni dan mag. Zalka Kuch-ling iz Velikovca. Čestitamo it želimo vse najboljše tudi v pri- 0 hodnje! Čestitkam uredništva1 Našega tednika se pridružuj« NSKS in EL. P V Galiciji je slavila 40. roj stri dan Ana Šchvvarz. Slavljenki 06 6 tem osebnem jubileju od srca n čestitamo in želimo vse najbolj- n še tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenje- b no v Vogrče, k hišni številki 79 h Tam sta minulo nedeljo obhajala a god oba Rudolfa Kontschit o scha. Obema ob tej priložnost s prisrčno čestitamo in želimo vs« n-najboljše! le V Lipici pri Radišah je praznovala okrogli življenjski jubilej Ma- Q rija Wrulich. Slavljenki od srca g čestitamo in želimo obilo božje- Sl ga blagoslova, predvsem zdrav- S| ja in dobrega počutja v kragt Q domačih. Čestitkam uredništva Našega tednika se pridružujejo vso domači. 9 Za minuli god čestitamo tud ^ Ani Karner iz Dobrle vasi. Vs« najboljše! ? Slovensko društvo upokojen- te cev Podjuna čestita za osebna si praznike naslednjim svojim čla- C nom: Ljudmili Sienčnik iz De d brle vasi, Mariji Lipnik iz Lo te vank, Vladimirju Rutarju iz Ži tare vasi, Barbari Knes iz Mline Ljudmili Luschnig s Polene pt rc Šentlipšu in Janezu KuchlingO j-iz Štriholč. Vsi ostali člani drU' P štva upokojencev slavljenceh1 prisrčno čestitajo in želijo obil£ *£ božjega blagoslova, zlasti zdrav n. ja in zadovoljstva. Čestitkam it 'r željam upokojencev se pridružu-je uredništvo Našega tednika. d 16 V Gornji vasi pri Žvabeku a' Praznujeta 70-obletnico poro-it ke Marija in Jakob Hirm. a' Slavljencema ob tem lepem skupnem jubileju prisrčno če-!lTl stitamo in želimo še nešteto 56 srečnih skupnih let. Čestit-b’ kam Našega tednika se pri-^ družujejo otroci in vnuki, ki d' slavljencema hkrati čestitajo tudi za minula rojstna dni in a-90d- p Naslednje voščilo je name-'! njeno Ani Partej iz Goselne v9si, ki je obhajala 85. rojstni ^ dan in god. Slavljenki ob tem Ispem dvojnem prazniku pri-io srčno čestitajo vsi domači ter ;č Se hkrati zahvlajujejo za vse Prejete dobrine. Čestitkam se Pridružuje uredništvo Našega ■la tednika, h' in Minuli torek je obhajala ri' °sebni praznik Marta Tomič /a '2 Repelj pri Pliberku. Česti-je tamo in vse najboljše tudi v Prihodnje! _ Za minuli osebni praznik * čestitamo tudi Williju Agato-:i nu iz Bač. Vse najboljše in lj" na mnoga leta! V Senčnem Kraju pri Pli-8 derku je pred nedavnim ob-" dajala 55. rojstni dan in god ^nčka Apovnik. Slavljenki d 013 tem dvojnem prazniku od ’ srca čestitamo in kličemo na ’ ^noga zdrava in sreče polna leta! g. Na Komlju pri Pliberku je °bhajala 85. rojstni dan in g, 9°d Ana Petrač. Ob tem vi-sokem dvojnem prazniku pri-u Srčno čestitamo in želimo ,a °dilo božjega blagoslova, jo Predvsem zdravja in osebne-93 zadovoljstva. d Rojstni dan je obhajala tudi ;č Marjana Kresnik iz Čirkovč Pri Pliberku. Članice farnega ženskega kroga Pliberk ji po 1' tej poti želijo mnogo zdravja, ie s.reče pa lepih in sončnih dni. 5' čestitkam in željam se pri-y Pružuje uredništvo Našega r tednika. :i- c- Minulo sredo je obhajal 'f l’ejstni dan vodja Posojilnice tl Velikovec Hanzi Karner z j- pjekš. Občinskemu odborni-T EL Djekše prisrčno česti-IC tamo in želimo tudi v prihod-/f nie mnogo uspeha v poklicu r 'n v občinski politiki. Čestit-J' Našega tednika se pridružuje EL. „Vaščana“ trosili poper in sol Zgornjeveški moški zbor „Vaščane pojo“ je minulo soboto vabil h Košarju na svoj tradicionalni (deveti) pevski večer. Medtem ko je bil lani tradicionalni večer zgornjeveškega vokalnega ansambla „Vaščane pojo“ nekoliko resnejši, je bil njiha koncert tokrat poln veselih slovenskih ljudskih pesmi. Jasno, da so „Vaščane“ kaj kmalu prav razgreli srca številnih poslušalcev, ljubiteljev svežega fantovskega petja, ki so prišli z vseh straneh, celo z Žile (Košarjeva gorica je bila nabito polna). Večer so pričeli „Vaščane“ z veselimi slovenskimi ljudskimi pesmimi (Po cesti gresta fanta dva, Sem pod okencem stau, ...), ga nadaljevali z nostalgičnimi (Najlepša je mladost) in prirejenimi (Martinov lulček, ...) ter ga zaključili s priljubljenimi narodnimi pesmimi (Moj očka so mi rekli). Vsekakor so se „Vaščane“ tokrat zopet predstavili s svojim značilnim vaškim, fantovskim in razigranim petjem, ki ga njihov krog poslušalcev tako ceno in ljubi. Večer „Vaščanov“ pa sta dopolnila gosta z Bavarske, duo zakoncev Staffa iz Rosenheima in Trio Drava. V narečju in v lepih rajmih je program odlično povezoval mag. Toni Schellander. Po koncertu pa se je veselje sprevrglo v veselico ob dobri kapljici in dobrotah na žaru, ki jih je bilo na Košarjevi gorici kar zadosti. F. S. Košarjeva gorica je bila polna poslušalcev. Zitara vas - SPD Trta zopet vabi na večer narodnega plesa Po zelo uspelem folklornem festivalu v minulem letu vabi_folklorna skupina SPD Trta iz Žita-re vasi tudi letos, v petek, 15. avgusta (pričetek ob 20.30) na večer narodnega plesa. Na dvorišču pred žitrajskim župniščem bodo poleg domače skupine zopet nastopale kakovostne skupine iz raznih držav prostora Al-pe-Jadran. Namen prireditve je predvsem seznanjanje gledalcev z raznolikostjo sosednjih kultur in njihovih navad. Posebna atrakcija letošnje folklorne noči bo nastop bosanske skupine, ki se bo predstavila z zelo barvitimi nošami in kakovostno izvedenimi živahnimi plesi. Povabljena je tudi skupina iz Slovenije, ki bo prav tako pokazala tipične plese svoje domovine. Pestri spored bo sooblikovala folklorna skupina nemško govorečih so-deželanov. Po nastopu plesnih skupin pa bo pripravljena zabava z domačin ansamblom. Folklorna skupina SPD Trta prisrčno vabi ter opozarja, da bo prireditev ob slabem vremenu v ljudski šoli v Žitari vasi. T PETEK, 1. avgust 18.10-19.00 Kulturna obzorja A SOBOTA, 2. avgust 18.00-19.00 Od pesmi T do pesmi - od srca do srca E D NEDELJA, 3. avgust 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška-Guten Mor- gen, Kärnten. Duhovna misel (žpk. Štefan Krampač) 18.00-18.30 „Za vesel konec tedna" E N PONED., 4. avgust 18.10-19.00 Kratki stik. V TOREK, 5. avgust 18.10-19.00 R Otroška oddaja A SREDA, 6. avgust 18.10-19.00 Glasbena mavrica Večerna 21.04-22.00 Glasbena D 1 ČETRTEK, 7. avgust 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila. u V živo od Cingelca na Trati. NEDELJA, 3. avgust '97, 13.30 PONEDELJEK, 4. avgust 1997 ORF 2, ob 3.35__________ TV SLOVENIJA 1, ob 15.50 Predvidoma s sledečimi prispevki: • Ko Komenda na Rebrci zaživi: počitniški teden poln kreativnosti • Na sončni strani Podna: „Zadovoljni gostje“ - trije bratje, skupen cilj • Umetniki iz „Mest miru“ v Slovenj Gradcu • „Vse je lov“ - tudi slovenski dejavniki si prizadevajo za čim več obiskovalcev razstav • Tinov log nad Žabnicami: propadajoči biseri domače arhitekture • Kolesarjenje: cestni kriterij v Celovcu - bo Peter „Paco“ Wrolich mogel ponoviti lanskoletno uvrstitev, tretje mesto? RADIO/TV, PRIREDITVE __________MHE Nedelja, 3. avgust DOBRLA VAS Večer gorenjske glasbe Čas: ob 20.30 Kraj: v samostanu v Dobrli vasi Nastopa: ansambel Gašperji Prireditev bo ob vsakem vremenu. Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi OBIR SPD Valentin Polanšek vabi na Pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku. Čas: zberemo se ob 11. uri na vrhu Obirja KAZAZE Farni praznik ob 600 letnici pisne obmembe cerkve v Kazazah Čas: ob 9.30 slovesno somaševanje in blagoslovitev novih orgel Vodita k. sv. prof. Jože Ropitz in župnik Florijan Zergoi. Nato praznovanje v šotoru. V ponedeljek se farni praznik nadaljuje po sv. maši, ki bo ob 18.30 uri. ŽELEZNA KAPLA Žegnanje v Šmarjeti -Remšenik Sveta maša: ob 11. uri in nato pranganje Četrtek, 7. avgust ŠKOCIJAN Nastop otroške folklorne skupine „Kinder-Volks-tanzgruppe Turnersee“ in „Landjugend Vellachtal“ v okviru Škocijanskih kulturnih dnevov Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli Škocijan Razstava je še odprta do 9. avgusta od ponedeljka do petka od 18. do 21. ure. V sobotah, nedeljah ter ob slabem vremenu pa od 10. do 12. in od 18. do 21. ure. Sobota, 9. avgust LOČE Koncert Čas: ob 20.30 Kraj: v farni dvorani v Ločah Nastopajo: Andrej Feinig -orgle, Franci Ogris - piccolo-trobenta, Lucija Feinig -flavta, Anton Feinig - bariton Za uvod bo zapel moški pevski zbor „SPD Jepa-Baško jezero pod vodstvom Aleša Schusterja. Spored obsega baročno glasbo iz Francije in Nemčije (Fr. Couperin, J. S. Bach idr. ter dve solistični pesmi Antona Nageleja. Prireditelj: SPD Jepa-Baško jezero Nedelja, 10. avgust SVETO MESTO 11. srečanje vižarjev Čas: ob 14.30 uri Kraj: na Svetem Mestu Za jed in pijačo je poskrbljeno! Ob slabem vremenu prireditev odpade! Prireditelj: KPD „Drava RADIŠE Farni praznik Čas: ob 9.30 uri po maši nato duržabnost pred Kulturnim domom Prireditelj: Fara Radiše VEČNA VAS Vaški praznik Čas: po sv. maši Kraj: na Feratovem travniku Pripravljene bodo jedi na žaru, pijača, kava in pecivo. Vaški praznik bo začetek zbiralne akcije za nabavo orgel za veško cerkev Prireditelj: cerkveni zbor Večna vas Petek, 15. avgust MARIJA NA OTOKU (Marija Wörth) ob Vrbskem jezeru Praznik Marijinega vnebovzetja Čas: ob 10. uri bo romarska sveta maša v slovenskem jeziku. Sv. mašo daruje hodiški župnik Lovro Kašelj. S petjem jo olepšata cerkveni zbor iz Hodiš in oktet Hodiše. RADIŠE Društveni izlet SPD „Radiše“ Odhod: ob 7. uri zjutraj izpred kulturnega doma na Radišah Vožnja skozi Podjuno, mejni prehod Holmec, Mežiška dolina, Prevalje. Prijave sprejemajo: Tomaž Ogris, (740436), Nuži Wieser (740309) in Andrej Lampichler (740156) ŽITARA VAS Folklorna noč Čas: ob 20.30 uri Kraj: žitrajsko župnišče Nastopajo: folkorne skupine iz Bosne, Slovenije in Avstrije Prireditelj: SPD „Trta" v Žitari vasi Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli. cq Vaš prijatelj doma in po svetu Najava prireditev Če želite vašo prireditev najaviti v Našem tedniku nam to lahko sporočite vsak teden do srede (do 13. ure) po telefonu (0463/512528-27) ali pa po faksu (0463/512528-22). j Najava naj bi vsebo- ~ vala naslov prireditve, čas, kraj, nastopajoče j ter prireditelja. 1 PREŽIHOVA USTANOVA Jeranova 22 a, 1000 Ljubljana, tel ./fax: (061) 224 811 Razpis štipendij za šolsko leto 1997/98 Štipendijska komisija Prežihove ustanove, na podlagi 18. člena statuta Prežihove ustanove in Pravilnika o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarne pomoči za šolanje, razpisuje dve štipendiji za diplomski visokošolski študij v Sloveniji in sicer: 1. eno štipendijo za prvi letnik Kandidati za štipendijo za študij v prvem letniku priložijo k prošnji fotokopijo maturitetnega spričevala oz. spričevala o zaključnem izpitu s splošno oceno vsaj prav dobro in priporočilo matične šole. 2. eno štipendijo za četrti letnik Kandidati za štipenijo za študij v četrtem letniku priložijo k prošnji potrdilo o opravljenih izpitih za tretji letnik s povprečno oceno najmanj osem. RAZNO razpis se lahko prijavijo le kandidati, ki ne prejemajo nobene druge štipendije ali denarne pomoči. Višina štipendije se določi s pogodbo, ki jo sklene prejemnik štipendije s Prežihovo ustanovo. Kandidati naj pošljejo prošnjo do 25. avgusta 1997 na naslov: Prežihova ustanova, Jeranova 22a, 1000 Ljubljana, s pripisom „za štipendijsko komisijo". O izbiri bodo kandidati obveščeni do 25. septembra 1997. FRAUENAURACH,-SPOMINSKA PLOŠČA Prošnja za štipendijo naj vsebuje poglavitne življe-njepisne podatke kandidata z opisom socialnega stanja in cilji šolanja. Kandidati iz zamejstva priložijo tudi priporočilo slovenske manjšinske organizacije. Na ta naših v pregnanstvu umrlih sotrpinov. Zato vabimo bivše P izseljence ter njihove znance p in prijatelje, da se nam pridružijo. Ci Prijave pošljite najkasneje do G konca avgusta na naslov: a Zveza slovenskih izseljen- ^ cev, Tarviser Straße 16, K 9020 Klagenfurt/Celovec, ali rr po telefonu Milki Kokot, tel. « štev. 0463/514300-40 [ Vabi: Zveza slovenskih iz- S seljencev V okviru letošnje 55-letnice pregnanstva bo Zveza slovenskih izseljencev na ponovno izražene želje in predloge svojih članov odkrila ploščo v spomin na vse rojake, ki so umrli v taboriščih in so pokopani v raznih krajih v Nemčiji. Ploščo bomo namestili na pokopališču v Frau-enaurachu, kjer je ohranjenih več grobov v času pregnanstva umrlih sotrpinov. Odkritje plošče bo v soboto, 20. septembra 1997 do 15. uri na starem pokopališču Frauenaurachu. Ob tej priložnosti bomo za 20. in 21. september organizirali skupinski dovdnevni izlet po ugodni ceni 1300 šilingov na osebo. Z udeležbo pri odkritju spominske plošče se hočemo dostojno pokloniti spominu DOBRLA VAS Slovenska prosvetna zveza M objavlja razpis za ! C LIKOVNO KOLONIJO *< MLADIH K v Monoštru (Szengotthard 0 v Porabju na Madžarskem) Q od 24. do 30. avgusta > 1997 4 za otroke med 9. in 4 15. letom Število prijav je omejeno. Upoštevali jih bomo po vrstnem redu. Prijave: SPZ, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec (tel. 0463/514300-20, fax: 0463/514300-71 P U P -C Pravni servis EL Čas: vsako soboto, od 9. do || 10. ure Kraj: v Posojilnici-Bank N, V vseh pravnih zadevah vam jj18 svetuje odvetnik mag. Rudi U Vouk. jr h. PRIREDITVE, OGLAS k U RAZSTAVE Božek Galerija Šikoronja Roswitha Wulz »Licht und Schatten“ Odprto od 13. 7. do 10.8.1997, od srede do nedelje od 15. do 19. ure. PODEN Dokumentacije stare ljudske kulture / projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ožekarju v Podnu Razstava bo na ogled do 26. oktobra Šentjanž v rožu - Razstava „Krivi lov v Karavankah“ -etnološka in socialno-zgodovins- - ka razstava Kraj: v k&k centru Prireditelj: k&k in SPZ BEGUNJE Razstava „Grafična umetnost v novi Evropi“ pod skrbstvom Enza di Grazie Kraj: Galerija Avsenik bela umetnikov iz Češke: Nikolas Ax-mann, Dušan Cerny, Jiri Mikeska, Petr Ste-pan kalije: Vittorio Avella, Peppe Ferraro, Giuseppe Maraniello, Santorossi, Franco Vecchiet Slovenije: Klementina Golija, Klavdij Tutta, Martin Avsenik, Klar Meško, Maksim Sedej ml. Španije: Carlos Aragon, Transite Del Cer-ro, Soledad Gomez Nieto. Sergio Gay, Pablo Hansa, Javier Redondo PLIBERK Galerija Werner Berg Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure. Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto) Razstava je odprta do 15. novembra 1997. BEGUNJE Razstava skulptur Manolisa Thoma-kakisa Kralj: Galerija Avsenik v Begunjah TINJE do nedelje, 10 avgusta 1997 Marko Jarc: „Variacije in mutacije ospredja“ Razstava barvnih fotografij do nedelje, 10 avgusta 1997 Elena Bracciolini: „Koroška-dežela angelov“ Impresije, vizije umetnice iz Rima, ki je vzljubila Koroško in njene prebivalce KMETJE POZOR! agrarmarkt beratung verkauf Service prodaja kmetijske tehnike Gonowetz/Konovece 29, 9150 Bleiburg/Pliberk Tel. 0 42 35/40 09 (31 44) • Fax 0 42 35 / 41 38 Gorski maraton Kralja Matjaža | Letos bo 17. gorski maraton Kralja Matjaža šel prvič iz Slovenije na Koroško, °koli Pece in nato nazaj v Slovenijo. Prireditelji: Občine Črna na Koroškem, Meži-Ca (SLO) Bistrica nad Pliberkom, 1 Globasnica (A) Gas: 16. avgusta kategorije: Maraton na 42km, ^ali maraton na 21 km in tek na jO km ^art: Maraton (42km): ob 15. uri Pred hotelom Peca v Mežici l^ali maraton, 10/7/3km: ob 17. uri Pred hotelom Klub Krnes v Črni Cilj: Za vse pred hotelom Klub krnes v Črni kategorije: Moški: od 18 - 29 let j °d 30 - 39, od 40 - 49, od 50 - 59 60 naprej driske: do 35 let, od 36 - 45, od naprej Nagrade za maraton na 42 km Moški: 1. 1.200 DM, 2. 800 DM, 3. 500 DM Ženske: 1.700 DM, 2. 500 DM, 3. 300 DM Prijava: Na dan prireditve od 12. Ure naprej, najpozneje eno uro Pred startom. Dostava tekmoval-Cev v Črno je zagotovljena. TRASA PROGE GORSKEGA MARATONA KRAUA MATJAŽA 42.195 m C.tCeA5i4lTZ oiceAShO, 0*1 msTiiTZ \ B5TOCA ril FUEEfctiJ »OKj v'u vp:*'1: b ; r [P*]' "ST. ütXJCirN jEurj.k (>> TÄRT1 n-čci ^ (Vna na .:r