PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADA m NA SEJI ODOBRILA POROČILO O LANSKEM^ GOSPODARSKEM POLOŽAJU
Rekordna podražitev potrošnega blaga Ugodna ocena povečanja proizvodnje
Po oceni ministrov Giolittija in Colomba je na inflacijo najbolj pritiskala podražitev surovin v tujini - 15. maja stopi v veljavo povišanje železniških tarif
RIM, 30. — Na današnji seji vlade sta minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti in zakladni minister Colombo obrazložila splošno poročilo o gospodarskem položaju v državi v lanskem	letu, ki ga mora vlada	izročiti	parlamentu	najkasneje do	31.
marca. Poleg tega je vlada	sprejela	nekaj važnih sklepov, ki se	na-
našajo na okrepitev železnic, povišanje železniških tarif za prevoz oseb	in blaga, na nadaljnjo pomoč	prizadetemu	prebivalstvu po	potresu	na Siciliji pred šestimi	leti, na	spremembe	obdavčitve IVA	na
nekatere dohodke in nekaj drugih upravnih ukrepov.
Na predlog ministra za pro-
met je vlada sprejela zakonski osnutek, ki vsebuje večletni načrt za posodobljenje in okrepi-pitev državnih železnic. Obenem je vlada na predlog istega ministra odobrila osnutek odloka, ki ga mora podpisati predsednik republike o povišanju železniških tarif. Na osnovi tega osnutka se bodo železniške tarife povišale za poprečno 30 odstotkov. Vožnje v prvem razredu se bodo podražile za 35 odstotkov, vožnje v drugem pa za 25 odstotkov. Prevoz blaga pa se bo podražil za 30 odstotkov.
Železniška uprava in vlada o-pravičujeta podražitev železniških tarif z visokim primanjkljajem državnih železnic, ki je lani dosegel 800 milijard lir, da se tarife niso povišale od leta 1963 dalje in da je treba finansirati večletni načrt za posodobljenje železniškega omrežja. Povišanje že-lezniših tarif stopi v veljavo 15. maja letos.
Vlada je na predlog ministra za pošte in telekomunikacije sprejela tudi osnutek odloka, s katerim se spreminjajo poštne tarife za periodične tiskovine. Odlok določa tudi znižanje poštnih tarif za sedmo številko dnevnikov na raven, ki velja za ostalih šest številk. Vlada je odobrila tudi nekaj osnutkov odlokov, ki jih je predlagal finačni minister in ki se nanašajo na povišanje IVA na nekatere luksusne predmete ter na izplačevanje predujma obdavčitve dohodkov za leto 1974 oseb, ki niso v delovnem odnosu.
Splošno poročilo o gospodarskem položaju v državi za lansko leto, ki ga je pripravila vlada, pravi v uvodu, da je bilo leto 1973 v gospodarskem pogledu izredno nestalno in polno protislovij. Po eni strani se je proizvod-
nja sorazmerno zelo povečala, kar je ugodno vplivalo na celotni gospodarski razvoj, po drugi strani pa so zabeležili velike denarne težave, ki so spravile celotno državno gospodarstvo v precejšnjo krizo. Negotovosti, ki so vladale na mednarodnem valutnem trgu, zlasti pa še na področju cen surovin, so znatno vplivale tudi na italijansko gospodarstvo. To je povzročilo v Italiji izredno poviša-
nje cen in visok zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Tako se je splošni Kosmati dohodek v iirah povišal za 17 odstotkov v primerjavi z letom 1972, dejansko povišanje pa je znašalo 5,9 odstotka, kar je največ v zadnjih petih letih. Obenem so se cene na splošno povišale za 10,5 odstotka. K temu je treba dodati, da se je uvoz blaga količinsko povečal za 11,9 odstotka, v denarni vrednosti pa kar za 37,9 odstotka, predvsem zaradi velike podražitve surovin. Izvoz pa se je količinsko povečal za 5,3 odstotka, v denarni vrednosti pa za 18,9 odstotka. To pomeni, da je skupni zunanjetrgovinski primanjkljaj v lanskem letu znašal 1.603 milijarde lir, medtem ko je leta 1972 zunanjetrgovinski obračun zabeležil 928 milijard lir
. .................11HIIIII1I1I1!...................
OB ODPRTJU KAMPANJE KD V BOLOGNI
Fanfatti zaostruje polemiko o razpon ki
Izredno oster napad na komuniste - Izjave Berlinguerja in Nennija
BOLOGNA, 30. — Senator Lantani je danes uradno odprl demo-krščansko kampanjo za referendum o razporoki z izredno polemičnim govorom na nekem shodu v Bologni. Vsebina njegovega govora potrjuje, da namerava tajnik KD spremeniti propagandno kampanjo v pravo «križarsko vojno», saj je tudi ton njegovega govora spominjal na čase hladne vojne. Tarča njegove polemike so bili izključno komunisti, katerim je Fanfani očital, da so stopili v zavezništvo celo z liberalci, pri tem pa zamolčal, da se KD v propagandni kampanji druži z mi-sovskimi neofašisti. Fanfani je dejal, da bodo glasovali za ukinitev razporoke vsi tisti volivci, «ki nočejo prepustiti v roke ko-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MED SREČANJEM NA SEDEŽU KD V VIDMU
vÉntio KD s svolimi zahtevami
Zastopniki vseh slovenskih kulturnih in emigrantskih združenj so zahtevali ukrepe za gospodarski in socialni preporod Benečije in za etnično ohranitev
VIDEM, 30. — Pokrajinski tajnik krščanske demokracije v Vidmu odv. Claudio Beorchia je v četrtek, 28. t. m. v prisotnosti deželnega svetovalca Romana Spe-cogne, župana v špetru ob Nadiži prof, Jusse, dr. Pascolinija, prof. Giovannija Del Bassa in prof. Chiabudinija, sprejel delegacijo zastopnikov kulturnih krožkov in združenja emigrantov iz Beneške Slovenije. Delegacijo sta vodila prof. Viljem černo in župnik E-mil Cenčič, sestavljali pa so jo: za Združenje slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije Dino del Medico, Marko Petrigh in Ado Kont, za društvo «Planika» (Ukve v Kanalski dolini) Simon Prešeren in Olga Prešeren, Romano Tomasi-no iz Subida, župnik Arturo Biasutto iz Viškorše, za Center za kulturne raziskave v Brdu Remo Cher in Franco Bobbera, za kulturni center «Nediža» Domenico Pittioni, prof. Pavel Petričič in dr. Giancarlo Strazzolini, za «Novi Matajur» Izidor Predan, za Društvo slovenskih duhovnikov «Dom» poleg župnika Emila Cen-čiča še župnik Božo Zuanella, prof. Pasquale Zuanella, župnik Mario Lavrenčič in župnik Valentin Birtič, za Kulturno društvo «Ivan Trinko» iz Čedada pa poleg prof. Viljema Černa še dr. Valentin Simonitti.
Predstavniki kulturnih krožkov in emigrantov so predstavnike videmske krščanske demokracije z največjo jasnostjo seznanili s težkim položajem, v katerem se nahaja Beneška Slovenija v svojem boju za fizično ohranitev, ki jo
na skrajno dramatičen način o-groža množična emigracija, ki je v manj kot 30 letih zmanjšala število prebivalstva na eno tretjino. Prav tako so jih seznanili z bojem za etnično ohranitev, ki jo močno ogroža politika nasilja in raznarodovanja.
Tajnik KD je — tako je rečeno v poročilu predstavnikov beneških in kanalskih Slovencev — izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo do tega srečanja in cenil odkritost in jasnost zahtev, ki so jih postavili predstavniki slovenskih kulturnih krožkov. Dodal je, da je položaj še vedno zelo resen, kar velja sicer za ostala gorska področja, čeprav je bilo že mnogo narejenega na gospodarskem in socialnem področju v korist prebivalstva Nadiških dolin. Zagotovil je, da se njegova stranka ne bo odpovedala svojim obvezam, da s posebno občutljivostjo nadaljuje s pobudami, ki so že v teku in sproži nove, da se preko na novo ustanovljenih gorskih skupnosti doseže dejanski preporod Nadiških dolin. Dejal je še, da je to pogoj za popoln razvoj pobud in dejavnosti, ki so povezane z okrepitvijo krajevnih kultur.
V svojem odgovoru glede vprašanj, ki se nanašajo na zakonsko uresničitev ustavnih načel za zaščito manjšine, je zagotovil, da to vprašanje preučujejo deželni organi njegove stranke in da bo to vprašanje lahko urejeno le z rešitvijo, ki bo v skladu z načeli svobode in zaščite, ki jih proglaša italijanska ustava.
munistom demokratično ravnotežje v državi».
Fanfani je zanikal, da bi KD preprečila izboljšanje zakona Fortuna - Basiini in dejal, da so demokristjani dali v tej zvezi vrsto predlogov v parlamentu, da pa so bili ti predlogi zavrnjeni z glasovi komunistov. Dodal je, da nima KD z referendumom nobenih skrivnih namenov in da bi lahko enostavno razveljavila zakon, ker ima v parlamentu večino skupaj z misovci, da pa tega ni hotela storiti, da bi se izognila zavezništvu z MSI.
Na shodu v Turinu je generalni tajnik KPI Berlinguer dejal, da 12. maja ne bo šlo za glasovanje za vlado ali proti njej, za program te ali one stranke ali proti njemu. Teren, na katerem vodijo komunisti svojo opozicijo in svojo politično perspektivo za demokratični preokret in za zgodovinski kompromis, je popolnoma drugačen od terena, na katerem poteka kampanja o referendumu. Namen glasovanja 12. maja je braniti zakon, ki ga je odobril parlament, z izjemo KD in fašistov, zakon, ki je pravičen in dober, čeprav ga je mogoče izboljšati. Berlinguer je tudi zavrnil trditev demokristjanov, klerikalcev in fašistov, po kateri zakon zadeva samo majhno število ljudi in zato ne koristi ter bi ga bilo treba odpraviti. Nasprotno je treba zakon braniti, tudi če bi zadeval en sam par, saj mora laična in demokratična država ščititi pravice ter interese vseh manjšin.
Glasilo PSI «Avanti» bo v jutrišnji številki objavilo intervju s senatorjem Nennijem, ki obžaluje, da se je KD sklenila poslu-žiti demokratičnega instrumenta, kakršen je referendum, za odpravo neke demokratične svoboščine. Nenni se tudi sprašuje, kakšne bodo posledice referenduma, ne glede na njegov izid, glede katerega niso mogoča predvidevanja. Po 12. maju bo treba — po mnenju senatorja — ponovno odpreti vprašanje odnosov med katoličani in socialisti, saj je ta odnos slonel na opustitvi katoliškega integralizma s strani KD, kar pa sedaj referendum postavlja v dvom.
Na koncu naj omenimo, da je večina milanskih sodnikov na skupščini odobrila dokument, v katerem se izrekajo proti ukinitvi razporoke.
V torek v Genovi kongres PSDI
GENOVA, 30. - Tukaj se bo v torek začel 16. vsedržavni kongres italijanske socialdemokratske stranke. Kongres bo trajal do 6. aprila. Dela se bodo začela na temo: «Pravična družba in zajamčena demokracija». 620 delegatov, ki zastopajo 320 tisoč članov, se bo zbralo v športni palači. V torek dopoldne bo imel glavno poročilo tajnik stranke Orlandi.
tranjih proizvodov pa so se cene povišale za 10,5 odstotka. Poročilo ugotavlja, da so imele največji vpliv na inflacijo izredno visoke cene uvoženih surovin. Poleg tega pa so v lanskem letu zabeležili izredno povišanje cen ( 16,5 odstotka) na področju investicij. Tudi potrošniško blago se je podražilo za 11,2 odstotka, kar nima primera v Italiji v vseh povojnih letih.
Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da petrolejska kriza, ki je nastala ob koncu lanskega leta, ni megla spremeniti gospodarskih rezultatov leta 1973. Kljub temu pa, pravi poročilo, predstavlja ta kriza resno hipoteko na letošnji gospodarski razvoj, še posebno pa zna prizadeti notranjo proizvodnjo, ki je v začetku letošnjega leta ugodno stekla.
pribitka. Položaj italijanske zunanje trgovine v lanskem letu se je torej dejansko poslabšal za okrog 2.500 milijard hr. Poročilo ugotavlja, da je bilo neravnovesje plačilne bilance v lanskem letu krito predvsem z najetjem mednarodnih posojil.
Kosmati proizvod se je v lanskem letu povišal za 6,52š v primerjavi z letom 1972, v vrednosti pa za 17,7 odstotka. Poročilo ugotavlja, da se je zelo ugodno okrepilo kmetijstvo, ki je v prejšnjih letih stalno nazadovalo. V lanskem letu so zabeležili še zlasti ugoden pridelek grozdja in oljk, nekaj manj pa so pridelali žitaric. Kljub temu pa so bili pridelki za 7 odstotkov večji kot leto prej. Industrija pa je v lanskem letu proizvedla za 8 odstotkov več, kar pomeni, da je imela zelo ugoden razvoj. Pri tem pa je treba omeniti, da je industrija v lanskem letu delala več za izvoz kot za notranjo potrošnjo.
Izredno negativno postavko pa predstavlja povečanje dolgov javne uprave od 4.517 milijard leta 1972 na 6.396 milijard lir v lanskem letu.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje in proizvajalnih naložb se je povečalo lani tudi število zaposlenih za 169.000 enot, kar je vplivalo tudi na zmanjšanje števila brezposelnih.
Zanimivi so tudi podatki o dohodkih, ki izhajajo iz odvisnega dela. Ti so se v lanskem letu v ce loti povišali za 20 odstotkov, obenem pa se je za 1,6 odstotka povišala kvota narodnega dohodka, ki odpade na delavske dohodke in ki je lani znašala skupno 64,7 odstotka.
V tej zvezi se je povišala tudi zasebna potrošnja, in sicer za 6,2 odstotka količinsko in za 17,9 odstotka v denarni vrednosti.
Temu ugodnemu razvoju pa je treba dodati negativno postavko, ki jo predstavlja povišanje cen v lanskem letu. Poročilo vlade ugotavlja, da so cene nepričakovano narasle. V pnmerjavi z letom 1972 so se notranje cene povišale za 12,4 odstotka, medtem ko so se leta 1972 povišale komaj za 6 odstotkov. Upoštevajoč višino cen no-
aiiiiiiiiiimiiiiHiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiNiiiiii
POD VODSTVOM VSEDRŽAVNEGA PREDSEDNIKA B0LDRINIJA
Delegacija vsedržavne ANPI gost Zveze borcev Slovenije
Janko Rudolf in Arrigo Boldrini v svojih nagovorih potrdila v boju proti fašizmu skovano prijateljstvo in željo po mejah miru med obema državama
PRED DEFINIRANJEM NAČEL 0 NEDOTAKLJIVOSTI MEJA
Negativni odmevi italijanske note na konferenci o evropski varnosti
Odločen nastop jug. delegacije ocenjujejo kot utemeljen - Uvodnik glasila KPI «L’Unità» o italijansko-jugoslovanskih odnosih - Novi protesti v Jugoslaviji
ŽENEVA, 30. — (Tanjug) Mjo italijanske ozemeljske zahteve d konference o varnosti in sodelovanju v Evropi še naprej komentirajo italijanske ozemeljske zahteve do Jugoslavije, o čemer je konferenco seznanila jugoslovanska delegacija. Aktualnost teh komentarjev podčrtuje dejstvo, da prav v teh dneh v okviru posebnega delovnega odbora konference pripravljajo formulacijo načel o nedotakljivosti meja, čemur bo sledilo sestavljanje definicije načela o spoštovanju ozemeljske suverenosti.
V krogih konference se sprašujejo, zakaj je italijanska vlada naredila to potezo prav pred začetkom formuliranja načel o nedotakljivosti meja na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi in ne sprejemajo pojasnil italijanske delegacije, da gre za «golo naključje».
Odločen nastop jugoslovanske delegacije spričo napada italijanske vlade na ozemeljsko suverenost SFRJ ocenjujejo v krogih konference kot zelo utemeljen.
Posebno pozornost je pritegnilo vprašanje, kaj pravzaprav Italija razume pod nedotakljivostjo
meja in kakšno je njeno gledanje na dokončnost meja. Prisotni opazovalci tudi niso prezrli pripravljenosti jugoslovanske vlade, da objavi dokumentacijo o dosedanjih dvostranskih razgovorih med vladama Italije in Jugoslavije o mejnih vprašanjih.
V krogih opazovalcev so prepričani, da italijanska delegacija na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi ne želi, da bi se o tem vprašanju govorilo na konferenci, v krogih jugoslovanske delegacije pa menijo, da je to vprašanje odprto, ker ga je od-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiu'uiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Sadat končal obisk na Brionih
LJUBLJANA, 30. - Na povabilo Združenja zveze borcev NOB Slovenije je danes prispela v Ljubljano na tridnevni obisk delegacija italijanskih partizanov ANPI, ki jo vodi predsednik Arrigo Boldrini. V delegaciji sta še predsednik deželne organizacije ANPI za Furlanijo - Julijsko krajino Federico Vincenti in tajnik organizacije Adelchi Gobbo. Arrigo Boldrini je tudi član vodstva komunistične partije Italije in podpredsednik poslanske zbornice v Rimu. Delegacijo spremlja na njenem o-bisku v Sloveniji Mario Abram, predsednik obalne konference SZ DL v Kopru, ki je bil prvi komisar italijanske partizanske brigade «Fratelli Fontanot», ustanovljene 14. decembra 1944. leta v Suhorju v Beli krajini.
Delegacijo so na sedežu Zveze združenj borcev NOB Slovenije sprejeli predsednik Janko Rudolf, podpredsednik Bogdan Osolnik in drugi predstavniki. Janko Rudolf je v svoji dobrodošlici poudaril pomen in pozitivne izkušnje v dosedanjem sodelovanju s to organizacijo italijanskih partizanov. Dejal je, da to sodelovanje ni bilo nikoli ogroženo, ker sloni na skupnem boju proti skupnemu sovražniku.
Ko se je zahvalil za prisrčen sprejem, je posl. Arrigo Boldrini izrazil zadovoljstvo, da je delegacija ANPI obiskala Ljubljano. Prvi razlog tega zadovoljstva je čustvene narave, prijateljski — je dejal Boldrini, — drugi pa je v tem, ker predstavljam partizansko italijansko organizacijo, ki ji nikoli ni bilo lahko in ki se mora tudi danes boriti proti fašizmu. Danes pa je še razlog več za naše zadovolj
stvo, ker smo tukaj zaradi prijateljstva in zainteresirani za mir in solidarnost. Želimo, da bi meja med Italijo in Jugoslavijo bila meja miru. V preteklosti smo imeli dovolj slabih izkušenj. Oblaki so se sedaj spet nagrmadili, a bodo tudi prešli. Za nas Italijane je zelo pomembno, da se naše sodelovanje nadaljuje tudi v bodočnosti, je dejal Boldrini.
Italijanska delegacija bo danes o-biskala Podljubelj, kjer je bila med vojno podružnica zloglasnega nacističnega taborišča Mauthausen, jutri pa bo obiskala Suhor v Beli krajini, kjer je bila ustanovljena italijanska brigada «Fontanot». V ponedeljek bo delegacijo sprejel podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej.
Zunanji minister Peruja na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 30. — V Beogradu so se sinoči končali uradni razgovori med zunanjim ministrom Peruja Miguelom De La Flor Valle-jem in namestnikom zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakšo Petričem.
Zunanjega ministra Peruja je danes popoldne sprejel na Brionih predsednik Tito in ob navzočnosti svojih sodelavcev izmenjal misli o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in o odnosih med Jugoslavijo in Perujem. Perujskega ministra je sprejel tudi predsednik ZIS Bijedič. Zunanji minister Peruja je zatem odpotoval na kratek obisk v Dubrovnik.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Predsednik E-gipta El Sadat je končal danes svoj obisk na Brionih ter odpotoval s soprogo in ostalimi člani spremstva v domovino. El Sadat je na tiskovni konferenci pred odhodom poudaril, da je bilo v razgovorih s predsednikom Titom o vprašanjih, ki so bila proučena, doseženo polno soglasje. Na začetku konference je egiptovski predsednik izrekel najtoplejšo zahvalo predsedniku Titu in jugoslovanskim narodom za vsestransko pomoč E-giptu v času oktobrske vojne in pripomnil, da jugoslovanski narodi lahko vedno računajo na prijateljsko in polno solidarnost egiptovskega ljudstva. Na vprašanje, ali se je na razgovorih razpravljalo tudi o sedanjem stanju jugosio-vansko-italijanskih odnosov, je El Sadat odgovoril: «Želim poudariti, da je bilo s strani Egipta v tem izražena polna podpora Jugoslaviji in popolna solidarnost z Jugoslavijo.»
Glede mirovnih perspektiv na Bližnjem vzhodu je egiptovski predsednik dejal, da sta za vzpostavitev miru potrebna dva pogoja: dosledno izvajanje resolucije varnostnega sveta št. 242, to je umik izraelskih čet z vseh zasedenih o-zemelj, in priznanje zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. El Sadat je poudaril, da je bila vloga neuvrščenih v bližnjevzhodni krizi zelo velika. Neuvrščene države so nudile zelo veliko podporo, v zvezi s tem pa je El Sadat ponovno opozoril na veliko vlogo Tita.
B. B.
(Na sliki: Tito in Sadat na Brionih pred odhodom egiptovskega predsednika v domovino.)
Zaključeno zasedanje vsedržavnega sveta PRI
RIM, 30. — Zasedanje vsedržavnega sveta republikanske stranke se je končalo z izglasovanjem resolucije. s katero vsedržavni svet o-dobrava poročilo tajništva stranke in sklepe osrednjega vodstva v zvezi z rešitvijo vladne krize. Obe nem resolucija poudarja važnost referenduma o razporoki in jasne stališče stranke proti ukinitvi za kona o razporoki.
Vlada je na včerajšnji seji o-dobrila poročilo o gospodarskem položaju v lanskem letu, v katerem je ugotovljeno, da je bila inflacija pod močnim pritiskom podražitve surovin v tujini. Poročilo ugotavlja, da so se cene potrošnega blaga na drobno, rekordno povišale, kar ne pomnijo v povojnih letih. Obenem poročilo ugotavlja, da se je industrijska proizvodnja v lanskem letu ugodno razvijala, da pa je delala več za izvoz kot za notranji trg. Negativna je tudi zunanjetrgovinska bilanca, ki je zabeležila 2.500 milijard lir primanjkljaja. Vlada je na včerajšnji seji sprejela odlok, ki ga mora podpisati predsednik republike, o povišanju železniških tarif za poprečno 30 odstotkov, ki bo stopilo v veljavo 15. maja.
Predstavniki kulturnih društev in združenja slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije so se sestali s pokrajinskim vodstvom Krščanske demokracije v Vidmu, kateremu so prikazali težak gospodarsko - socialni položaj v Nadiških dolinah, saj se je število prebivalstva v manj kot 30 letih zaradi emigracije zmanjšalo na tretjino. Prav tako so predstavnike KD opozorili na narodnostni obstoj beneških Slovencev, ki ga je prej ogrožal fašizem, danes pa sile in skupine, ki nadaljujejo fašistično raznarodovalno politiko. Predstavniki videmske KD so zagotovili, da bodo izražene zahteve predstavnikov beneških slovenskih kulturnih krožkov in emigrantov upoštevali.
V Ljubljano je včeraj prispela delegacije vsedržavne ANPI, ki jo vodi predsednik Arrigo Boldrini. Delegacijo sta sprejela predsednik in podpredsednik Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf in Bogdan Osolnik. Potrdili so pozitivnost medsebojnega sodelovanja, ki temelji na skupnem protifašističnem boju, in se zavzeli za nadaljnje sodelovanje ter za mirne meje med Ita lijo in Jugoslavijo.
pria italijanska vlada s svojim postopkom in bo odprto vse dotlej, dokler se na tej konferenci in drugje italijanski uradni krogi ne bodo odrekli svojim ozemeljskim zahtevam proti Jugoslaviji.
« * «
RIM, 30. — Italijanski v se drža vni tisk posveča čedalje manj pozornosti sporu, ki je nastal med Italijo in Jugoslavijo po znani noti Farnesine z dne 11. 3. Večji del dnevnikov ne objavlja o tem vprašanju niti vrstice, pač pa glasilo KPI «Unità» objavlja na u-vodnem mestu članek z naslovom «Italija in Jugoslavija», ki ga je podpisal član vodstva partije Sergio Segre.
Uvodnik komunističnega glasila se začenja z ugotovitvijo, da je odnos koristnega sodelovanja in prijateljstva, ki se je ustvaril med obema državama, ustreeal najglobljim interesom obeh držav in narodov, bil pa je tudi v neki meri predhodnik uveljavljanja nove in višje koncepcije meddržavnih odnosov na našem kontinentu, kar se sedaj izraža v graditvi sistema varnosti in sodelovanja. Seveda je prišlo tudi do trenj, vendar so bili ti trenutki premošče-ni, ker je venomer prevladalo načelo recipročnega interesa in koristi v okviru širšega zgodovinskega loka. «Unità» ugotavlja, da «je v interesu Italije in vseh njenih demokratičnih sil obstoj enotne in močne Jugoslavije, faktorja varnosti v Evropi in na Sredozemlju in sposobne, da aktivno prispeva k odprtju poti za odpravo blokov na kontinentu». Prav tako pa ima Jugoslavija interes po okrepitvi in razvoju demokracije v Italiji.
Glasilo KPI nato z zadovoljstvom ugotavlja, da je večji del tiska in političnih sil pristopil k problemu trezno in odgovorno, tako da so bili povsem izolirani tisti, ki so skušali špekulirati ali se poslužiti trenutne krize za oživljanje starih duhov. Namesto nerazsodnosti je tokrat prevladala racionalnost in objektivna analiza razlogov ene in druge strani. «Predvsem pa je prevladalo prepričanje — piše «Unità» — da je potrebno po poti pogajanj in recipročnega interesa odpraviti vzroke teh občasnih kriz in ustvariti odnos sodelovanja, ki naj bi privedel na še višjo stopnjo kvaliteto odnosov med obema državama.»
Komunistično glasilo citira nato komentarje glasila PSI «Avanti» ter dnevnikov «Corriere della Sera» in «Stampa» ter zaključuje, da Jugoslavija in Italija lahko pozitivno premostita sedanje trenje ter s tem dajeta prispevek k afirmaciji politike varnosti in sodelovanja v Evropi in k pozitivnemu zaključku ženevskih pogajanj. «Treba je namreč dokazati, piše list, da je Evropa resnično stopila v novo fazo svoje zgodovine in da so v to novo fazo stopili tudi dvostranski odnosi med državami. Italijanska in jugoslovanska vlada sta poklicani k tej izkušnji zaradi njunih nacionalnih in evropskih odgovornosti, in zaradi pričakovanja javnega mnenja, ki ni pripravljeno, dopustiti, da bi šli nazaj, ne pa hodili naprej, kot je potrebno in mogoče,» zaključuje «Unità».
* • «
BEOGRAD, 30. - Protesti jugoslovanske javnosti proti stališču italijanske vlade se nadaljujejo. Predsedniku Titu so bile poslane številne brzojavke, v katerih razne organizacije izražajo popolno podporo odločnemu stališču jugoslovanske zvezne vlade in obsojajo italijanske teritorialne pretenzije. Tovrstno brzojavko so med drugimi poslali jugoslovanski rezervni častniki. Delegati enajste konference Zveze komunistov Kosova pa so z današnje seje, na kateri so razpravljali o pripravah na 10 kongres ZKJ in na 7. kongres ZK Srbije, poslali predsedniku Titu brzojavko, v kateri ob italijanskih zahtevah po delu jugoslovanskega ozemlja opozarjajo na strahote dru^e svetovne vojne, ki so jih povzročile take ali podobne sile, ter poudarjajo odločnost po še trdnejši zaščiti pridobitev revolucije ter nedotakljivosti in neodvisnosti domovine.
Zanimivo je, da je radio Beograd, prav v trenutku, ko se širijo po vsej Jugoslaviji protesti proti iredentističnim zahtevam i-talijanske vlade, povabil načelnika generalnega štaba jugoslovanske ljudske armade generalnega polkovnika Staneta Potočarja, da sodeluje v oddaji «Človek našega časa». Potočar je v obravnavani
j tezi «Vsi smo armada, vsi smo I
I (Nadaljevanje na 10. strani)
P rimorsici "dnevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
31. marca 1974
UPRAVNE PRIPRAVE POTEKAJO PO PRE3VÌDENEIVI REDU
Občine so že pričele deliti volilna potrdila za referendum
Za sedaj še ni bučne javne kampanje
Že tri dni nosijo občinski uradniki tržaške in drugih občin volilna potrdila za glasovanje o referendumu. Postopek je v bistvu povsem enak kot za politične volitve z izjemo, da so tokrat nekoliko skrajšali razdobje priprav, kar povzroča delne težave v volilnih občinskih uradih. Do sedaj so pričeli v tržaški občini deliti volilna potrdila za 229 sekcij, oziroma za 136.120 volivcev, okrog 1.600 potrdil so poslali v tujino, 60 v druge občine in 259 osebam, ki služijo vojaški rok.
Občinske uprave bodo morale razdeliti volilna potrdila do 13. aprila, deset dni pred glasovanjem pa bodo občinski volilni uradi odprti neprtrgoma od 9. do 19. ure za volivce, ki potrdila niso prejeli na domu. Potrdila so že pričeli deliti po vseh okoliških krajih tržaške občine.
Tržaški občinski volilni urad je pred dnevi izvršil predzadnji pregled volilnih seznamov in ugotovil, da je v njih vpisanih 95.183 volivk in 117.574 volivcev, skupno pa je vseh volilnih upravičenecev 212.757. To število se bo zaradi smrti in drugih razlogov sicer še nekoliko, vendar ne bistveno, spremenilo do 12. maja, ko bo referendum.
Uradna kampanja se je že pričela, vendar še ni dobila odkrite in na zunaj bučne oblike, ker ima tokratno glasovanje specifični značaj in tudi, ker so vse stranke o-prezne in ne izkoriščajo običajne propagandistične metode. Zaradi tega pa so še zlasti živahni stiki med posameznimi skupinami, ki imajo lahko vpliv na volivce in zaradi tega je še zlasti vzbudil izreden odjek proglas, ki ga je podpisala večja skupina slovenskih in italijanskih katoličanov, ki so se odločili, da bodo glasovali «ne» in iz katerega smo pred dnevi v našem listu objavili krajši izvleček. Proglas so namreč podpisali vidnejši predstavniki demokristjanske levice.
redu bo med drugim razprava o položaju na Brandežiji. Seje se bosta udeležila podžupan Giuricin in odbornik De Luca.
• Svetoivanska rajonska konzulta
Se bo sestala na javni seji jutri, 1. aprila ob 20.30 na sedežu — Rotonda del Boschetto 3/f. Na dnevnem
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Trstu, Ulica Geppa 9.
• V torek, 2. aprila ob 17. uri bo
seja Sindikata slovenske šole.
DANES NA CESTAH AVTOMOBILI Z LIHO ŠTEVILKO NA TABLICI
Danes bodo lahko vozili avtomobili, katerih evidenčna tablica se konča z eno naslednjih številk:
1 — 3 — 5 — 7 — 9
PISMO UREDNIŠTVU
Stališče slovenskega koordinacijskega odbora proti odpravi razporoke
Spoštovano uredništvo!
V zvezi s predvčerajšnjim pismom gospodične Oficije se čutimo dolžni povedati nekaj misli o pripravah na bližnje ljudsko glasovanje in še posebej o dokumentu tržaških katoličanov proti odpravi zakona o raz-poroki.
Njeno pismo nas je presenetilo, ker nam je bila gospodična Ofi-cija osebno izrazila svoj pristanek na osrednjo idejo dokumenta in ker je dokument tržaških katoliških intelektualcev pred objavo tudi prejela v roke. Nesporazum je zato nastal kvečjemu zaradi hitrice in nujnosti, da v zelo kratkem času zberemo nekaj slovenskih imen. Saj smo bili in smo mnenja, da problematika ob prihodnjem ljudskem glasovanju zadeva celotno prebivalstvo. ne glede na etnično pripadnost. Šlo je namreč za prisotnost
iiiiiilijiiiiuiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiimuiimmiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
Z OBČNEGA ZBORA OSKRBOVANCEV
Tudi vzajemna bolniška blagajna za obrtnike v finančnih težavah
Stroški za zdravljenje v bolnišnicah nezadržno naraščajo
Na sedežu ustanove v Videmski ulici je bil včeraj letni občni zbor Pokrajinske vzajemne bolniške blagajne za obrtnike, na katerem so člani razpravljali predvsem o proračunu ustanove za letošnje leto.
Glavno poročilo o položaju, v katerem se nahaja vzajemna blagajna, je podal predsednik O. Maza-roli. Govornik je poudaril, da je finančno stanje blagajne zelo resno, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker se dnevne pristojbine za zdravljenje v bolnišnicah nezadržno večajo iz leta v leto. V poprečju so se pristojbine od leta 1969 do danes povečale za 27 odst., kar pomeni, da se ustrezni stroški za blagajno dvigajo neprimerno hitreje kakor življenjski stroški, indeks razvrednotenja domače valute ali dohodek prebivalstva.
Od 1. januarja 1973 so znatno viš-j je tudi tarife, ki jih zahtevajo zdravniki za specialistične preglede in zdravljenje bolnikov. Višje tarife so stopile v veljavo po podpisu ustreznega sporazuma med vsedržavnim združenjem zdravnikov in predstavniškim organom vzajemnih
VČERAJ ZJUTRAJ V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI
Kurjač podjetja Vincor podlegel hudim opeklinam
Zaradi okvare na ceveh ga je v ponedeljek opekla para
Včeraj zjutraj je v tržaški bolnišnici umrl 60-letni kurjač Libero Al-zetta, ki se je v ponedeljek hudo opekel v obratih čistilnice Vincor. Delal je pri velikem parnem kotlu, ki je širok skoraj 7 metrov. Verjetno je popustil priključek med dvema cevema, ki odvajata paro iz kotla in para, ki dosega temperaturo 600 stopinj, je bruhnila v delavca. Alzetta je utrpel opekline tretje stopnje po vsem telesu. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek s strogo pridržano prognozo. Vse zdravniške nege pa so bile zaman in Alzetta je po petih dneh muk podlegel hudim o peklinam.
bolniških blagajn.
V okviru lekarniške oskrbe, katere bremene krije skoraj v celoti deželna uprava, je občni zbor sprejel sklep, po katerem bo bolniška J blagajna vračala oskrbovancem izdatke za zdravila v razmerju 100 odst., vendar bodo oskrbovanci za vsako zdravilo plačali iz svojega po 200 lir. S tem bo njihov položaj izenačen položaju upokojenih obrtnikov.
Po živahni razpravi je občni zbor odobril proračun blagajne za letošnje leto. Zbor je tudi odobril višji letni prispevek oskrbovancev v skupno bolniško blagajno.
f
mŠŠišii&zŠffl
Zadnja prijava v seriji «vanoni»
Jutri zapade rok za izročitev prijave dohodkov za leto 1978
Kdor še ni izročil običajne prijave dohodkov «vanoni», ima čas, da to stori še jutri. Zaradi nedelje je bil namreč letošnji rok izjemoma podaljšan do 1. aprila. Prijavo dohodkov «vanoni» izročimo letos kakor znano zadnjikrat; prihodnje leto bomo izročili prvo V seriji novih prijav it šldadii1 'žylhedavno uvedeno davčno preosnovo. Kdor ima samo dohodke od dela, bo imel v prihodnje manj dela z vsakoletno prijavo dohodkov.
Z vespo v zid
Včeraj ponoči so sprejeli na oddelek za oživljanje 40-letnega bolniškega strežnika Sergia Marfoglio iz Ul. Baiardi 126. Slednji se je malo prej zaletel z vespo v obcestni zid v Ul. Commerciale. V bolnišnici so mu ugotovili pretres možganov, globoko rano na obrazu, verjeten zlom lobanje in težave pri dihanju. Sprejeli so ga s pridržano prognozo.
Prosveta
Mladinski odsek PD «Vesna» v Križu organizira v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri v dvorani «Albert Sirk» srečanje s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem. Vljudno vabljeni!
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiHliiiliiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiilliiiiiillllliiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiilililiiinr
vsaj nekaj slovenskih naprednih ka toličanov in kulturnikov v zelo do bro in natančno sestavljenem dokumentu, ki zavzema jasno stališče do problema razporoke.
Radi verjamemo, da gdč. Oficija ni podpisala članka v Primorskem dnevniku, saj ni navada, da bi časnikarji dajali svoje članke v pregled zainteresiranim osebam. Če pa je s svojo kritično pripombo mislila tudi na obliko in vsebino dokumenta, je menda čez 150 kulturnih podpisnikov, med katerimi je več u-niverzitetnih profesorjev, zadostna garancija za njegovo resnost.
Mimo tega neljubega dogodka pa se opravičujemo vsem tistim, ki bi bili dokument radi podpisali in zanj niso vedeli. Marsikdo se namreč zaveda, da ni dovolj osebno prepričanje in zavzemanje stališč v ožjem krogu, ampak da je zlasti v sodobni družbi potrebno, da posameznik stopi iz brezoblične mase in se pred javnostjo osebno opredeli.
Mnenja smo, da mora v tem predvolilnem obdobju čimveč slovenskih kristjanov na Tržaškem in Goriškem imeti možnost, da izrazijo svoje mnenje. Prav tako se v prvi osebi obvezujemo za vse tiste oblike javnega obveščanja in propagande v zvezi z razporoko, ki so nujne, da bodo imeli volivci na razpolago vso potrebno informacijo za pravilno izbiro.
V	ta namen smo tudi sestavili «Slovenski koordinacijski odbor proti odpravi razporoke», o čemer bo1 mo javnost še podrobneje seznanili. Pri tem delu pa upamo na pomoč vseh tistih, ki se z že omenjenim dokumentom strinjajo in vseh tistih, ki po svoji vesti hočejo vplivati na dogodke, ne pa jih samo sprejemati.
V	primeru glasovanja o razpo-roki imamo zlasti kristjani točno dolžnost, da ne glede na razne zunanje pritiske javno povemo svoje mnenje, saj skuša uradna protipro-paganda vplivati prav na versko zavest posameznega volivca.
S spoštovanjem
za Slovenski koordinacijski odbor proti odpravi razporoke
Alenka Rebula Igor Tuta Vladimir Vremec
Slovenski khib priredi
v torek, 2. aprila, ob 20.30 predavanje:
MARIO MAGAJNA
POTOVANJE PO SEVERNI IRSKI VROČI DEŽELI
U	•	> - -I	'• I I- »J. lAi
Na zanimivo; z barvnimi diapozitivi ilustrirano predavanje o deželi, ki je že vrsto let neprestano v središču pozornosti, vljudno vabljeni!
POTOVALNI URAD AURORA
vabi na
PRVOMAJSKO POTOVANJE V MOSKVO IN LENINGRAD
Odhod iz Trsta 27. aprila, povratek 3. maja. Cena 168.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem nra-du Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
Na razpolago je še nekaj prostorov.
Danes, NEDELJA, 31. marca BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 18.31 — Dolžina dneva 12.43 — Luna vzide ob 11.05 in zatone ob 1.48.
Jutri, PONEDELJEK, 1. aprila
HUGAN
Vreme včeraj: naj višja temperatura 19,5 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 14,8 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb, stanoviten, veter 4 km na uro, vzhodnik, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. marca 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Alma Ra valico por. Fuggiano, 89-letni Giovanni D’Este, 84-letna Maria Zamber-lan vd. Cernigai, 50-letna Giuseppa Milich por. Furlan, 48-letna Anna Blasizza por. Pagnucco, 60-letni Libero Alzetta, 64-letna Maria Pucci por. Požar, 68-letna Sofia Buda por. Pisanelli, 62-letna Ada Quaranta Locateli! por. Cosciani.
OKLICI: železničar Giorgio Dor-liguzzo in trg. pomočnica Margan
Včeraj-danes
m
“Ura
«*I-Ul Molilni 5/
Riechert, pleskar Luigi Giurissig in gospodinja Luisa Cecotti, finančnik Antonio Comunale in delavka Darka Šušteršič, kirurg Aligi Del Zotto in učiteljica Doretta Cu-dicio, univ. študent Ignazio Uršo in gospodinja Lia Coloni, uradnik Giulio Brainich in gospodinja Antonia Cucco, zavarovalni izvedenec Giusto Dean in učiteljica Annamaria Paliaga, pristaniški delavec Dario Stefani in gospodinja Adriana Žago, delavec Roberto Tauceri in trg. pomočnica Daniela Ferrante, uradnik Miro Salvi in trg. pomočnica Onorina Laura Vojvoda, tehnik Eddy Sepich in trg. pomočnica Maria Paolich, pleskar Aldo Žerjal in univ. študentka Maria Vidmar, delavec Luciano Vishno-vitz in delavka Nella Paruta, šofer Giovanni Albanese in bolničarka Pierina Sema, podčastnik fin. straže Claudio Braga in gospodinja Gabriella Dudine, mehanik Bruno Michelazzi in trg. pomočnica Nidia Sgur, hotelir Furio Giro-metta in študentka Monica Zulia-ni, podčastnik Gianfranco Leoni in študentka Carmen Lupieri, mehanik Valerio Marchesan in gospodinja Isora Capecchi, mehanik Libero Zugan in delavka Loredana Pasco, dimnikar Graziano Trevisan in frizerka Carmela Flora, uradnik Renato Codiglia in uradnica Marina Linda, tehnik Luciano De Lorenzi in uradnica Nivea Morgut-ti, uradnik Vincenzo Avoni in učiteljica Rosanna Garoffolo, kemik Gianpaolo Dandri in uradnica Maura Fragiacomo, pristaniški delavec Walter Medos in frizerka Giuseppina Mastronuzzi, upokojenec Emilio Damiani in gospodinja Carla La-hainer, pristaniški delavec Mario Clari in trg. pomočnica Ada Bellina, upokojenec Luigi Gregori in
gospodinja Giuseppina Bevk, mestni stražnik Giovanni Battistella in uradnica Marina Gabrielli, trgovec Nicola Samsa in gospodinja Nadja Kregar, železničar Tullio Gherbaz in trg. pomočnica Maria Luisa Quajatti, delavec Edoardo Benvenuto in trg. pomočnica Emanuela Varola, uradnik Filippo Resta in gospodinja Giuseppina Lofo-co, inženir Armando Querin in učiteljica Adriana Pertot, uradnik Sergio Minervini in uradnica Giovanna Del Rosso, strugar Giordano Banni in trg. pomočnica Raimun-da Huber, mehanik Aldo Coslovich in gospodinja Anita Macinic, finančni stražnik Luciano Proietti in gospodinja Angela Mannu, finančni stražnik Vanni Solmi in uradnica Nadia Cazzagon, podčastnik Mario Zampare in uradnica Maria Cristina Fortezza, geolog dr. Alberto Tersar in univ. študentka Flavia Scubogna, geometer Gianfranco Redivo in knjigovodja Anna Maria Bonè, uradnik Livio Veronesi in frizerka Ariella Scomme-gna, pristaniški delavec Fabio Del Piero in frizerka Nevia Toscan, zdravnik dr. Francesco Tedesco in tehnik Chantal Josette Hellet. uradnik Roberto Ursini in učiteljica
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. I6/III
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Marina Biasini, zastopnik Benito Porcelluzzi in gospodinja Talia Cro-silla, trgovec Silvano Pribetic in študentka Anna Markun, delavec Giacomino Giampreti in uradnica Giuliana Esposito, uradnik Riccardo Rugo in uradnica Lucia Spinelli, zastopnik Francesco de Stasio in trg. pomočnica Gabriella Tulliani, uradnik Marino Sorgo in tajnica Lorena Godina, uradnik Pasquale Monaco in uradnica Loredana Zanon, karoserist Giovanni Sorgo in uradnica Loredana Cossetto, delavec Sergio Banco in uradnica Carmen Salvagno.
BARI	LOTERIJA 47 46		73	54	9
CAGLIARI	82	52	53	81	86
FIRENCE	9«	16	47	85	84
GENOVA	12	22	24	49	37
MILAN	13	48	81	24	12
NEAPELJ	42	28	66	62	68
PALERMO	69	89	52	42	6
RIM	47	10	42	12	86
TURIN	66	20	72	83	17
BENETKE	53	73	65	31	87
ENALOTTO X 2 2	1 1 X	2X2				X	1 1
KVOTE: 12 točk — 9.494.00«; 11 točk — 315.000; 10. točk — 25.000 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano. Tra Cavana 4.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124),
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom GOSTOVANJE
MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Plesi:
Režija:
SVETA JOVANOVIČ ALENKA BARTLOVA URBAN KODER LOJZKA ŽERDINOVA
ŽARKO PETAN
V	nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri za ABONMA RED C — nedeljski
popoldanski in RED F — okoliški
V	nedeljo, 7. aprila, ob 20. uri za ABONMA RED B — prva po-
novitev, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek
V	sredo, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo E-duarda de Filippa «Božič pri Cu-piellovih» jutri, 1. aprila, ob 20. uri v Hrpeljah - Kozini; danes, 31. t.m., ob 20. uri v Kobaridu s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje danes, 31. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu s satiričnim kabaretom M. Košuta, A. Rustja, S. Verča in A. Kralja «Dlaka v jajcu».
Nepreklicno zadnjič!
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 17. uri zadnja ponovitev opere «Capuleti in Montecchi». Dirigent Bruno Bartoletti.
Vlogo Romea bo pel tenor Renzo Ca sellato. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni-
Jutri bodo začeli prodajati vstopnice za premiero Giordanove opere «Andrea Chénier», ki bo v petek.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
Danes, 31. marca, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Thomas Brandon
«CHARLYJEVA TETKA»
veseloigra v treh dejanjih
SLOVENSKA PROSVETA iz Trsta vabi na predstavo
JARA MEŠČANKA
(Pogospodena bulica)
Danes ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu gostuje šentjakobsko gledaNšče iz Ljubljane.
Kino
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Košuta, A. Rustja,
S. Verč. A. Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Danes, 31. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Nepreklicno zadnjič v mestu!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gemer
PEPELKA
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
V torek, 2. aprila ob 15.30
Sob®
BANCA DI CREDITO Ol TRIESTE , TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL f FILZI 10	t*! 30-101, 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 29. marca 1974
Ameriški dolar	625,—
Funt iterling	1500,—
Švicarski frank	208,25
Francoski frank	134,—
Namika marka	247,—
Avstrijski šiling	33,60
Dinari debeli	38,50
drobni	38,50
Ariston — I.N.C. 15.00—22.00 «La circostanza». Barvni film režiserja Er-manna Olmija.
Nazionale 14.30 «Un tipo che mi piace». Barvni film režiserja Leloucha. V glavnih vlogah igrata Jean Paul Beimondo in Armie Girardot.
Excelsior 10.00—11.30 matineja: «Musetta alia conquista di Parigi». Barvna risanka.
Excelsior 15.00 «A Venezia, un dicembre rosso shocking». Barvni film v katerem igrata Julie Christie in Donald Sutherland. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «La governante». Martine Brochard, Turi Ferro, A-gostina Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Penice 10.00—11.30 matineja:	«La
spada di El Cid». Barvni film.
Fenice 14.30 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lano Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «L’arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins.
Aurora 15.00 «La grande abbuffata». Barvni film. Igra -Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capito! 14.30 «Ad un'ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 14.30 «La polizia sta a guardare». Barvni film. V glavni vlogi i-gra Enrico Maria Salerno.
Impero 15.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». Barvni zabavni Igra JfSfl, Paul Belmpjido.,
Filodrammatico 15.00 «La ragazzina». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.'
Moderno 14.00 «Il mio nome è nessuno». Barvni film. Igrata Teren-ce Hill in Henry Fonda.
Ideale 15.00 «Una coll in mano al diavolo». Barvni western film, v katerem igrata Robert Wood in William Berger.
Vittorio Veneto 15.00 «La mia legge». Barvna detektivka, v kateri igrata Alain Delon in Simone Signoret.
Abbazia 14.30 «Campa carogna, la taglia cresce». Barvni western film. Igrata Gianni Garko in Stef-fen Boyd.
Astra 15.00 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?» Barvni film. Igrata Jack Lemmon in Juliet Mills.
Radio 14.30 «Dalla Cina con furore». Barvni film. V glavni vlogi igra Bruce Lee.
Kino Iris - Prosek 16.00 «Cabaret». Barvni film, v katerem nastopa Lisa Minelli.
Razstave
V	galeriji Tergeste je odprl razstavo slikar Silvano Delise, ki bo razstavljal do 5. aprila.
V	galeriji Cartesius bo Stefan Poz-mandy razstavljal do 4. aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Springer 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
V	galeriji Tribbio (Piazza vecchia 6) razstava videmskega slikarja Fre da Pittina.
SOŽALJE
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prosvetno društvo «Slovan» izreka družini Bak in sorodnikom globoko sožalje ob izgubi drage Tereze (Pep-ke) Bizjak.
Nenadoma nas je zapustila naša predraga
Meri Furlan
roj. Milič
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri ob 15. uri iz proseške cerkve na domače pokopališče.
žalujoč) mož Pepi, hči Nori, zet Nikola, vnukinja Štefanija in drugo sorodstvo
Prosek, Trst, 31. marca 1974
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in spoštovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda in brata
SREČKA MILKOVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.	žalu]oča družina
Gropada, Bani, 31. marca 1974
Sporočamo žalostno vest, da nas je 28. marca na tuji zemlji za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
SILVESTER MALALAN
žalujoči: žena Natalija, sin Zdenko z ženo, bratje Marjo, Karlo, Stano, sestri Angela in Paula, nečaki ter drugo sorodstvo
Los Angeles, Opčine, 31. marca 1974
+
Dne 29. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi
ALOJZ CERG0LJ
Pogreb bo jutri, 1. aprila ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
žalujoči: žena Vida, sin Eugen, nevesta Dorina, vnuk Aleksander ter drugo sorodstvo
Trst, 31. marca 1974 Pogrebna služba, Ul. Zonta 3
Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu starosti za vedno zapustila naša draga
FRANČIŠKA KOCJANČIČ vd. ŽIVEC
Žalujoči: hčeri Marija vd. Orel in Viktorija z možem Giulianom, sinova Pino in Marjan z družinama, nevesta Katica, vuuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Trst, 31. marca 1974
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše drage mame, none in sestre
TEREZE (PERKE) BIZJAK
Posebna zahvala dr. Milanu Starcu, č. g. Marjanu živcu in Avguštinu želetu, vaščanom iz Padrič, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so darovali v dobrodelne namene.

'■brr
Družine Bak, Bizjak in StubcI
Col, Padriče, Johannesburg. Beira, 31. 3. 1974
■na
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARIJE MILIČ vd. EMILI
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Grudnu, č. g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči družini Blazina in Škabar
Mali Repen, 31. marca 1974

ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi naše predrage
IVANKE ŠKERK vd. ŠKERK
Iskrena zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
žalujoče družine škerk, Sardoč in Franza Praprot, Šempolaj, Sečovlje, Kranj, 31. marca 1974
ZAHVALA
Ganjeni ob izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage
MARIJE vd. ZULLA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
žalujoče družine Zuila, Lepore in Šuligoj
Trst, Gradišče ob Soči, Opčine, 31. marca 1974
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega
FRANCA LEGIŠE
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Dellaniju, č. g. Žerjalu in Kunčiču, sorodnikom, sosedom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Družine Legtša
šempolaj, Sv. Križ, 31. marca 1974
ZAPISNIK OBSODBE PROF. SAMA PAHORJA
S sklicevanjem na fašistični zakon kršena določila Posebnega statuta
Prof. Samo Pahor se na sodišču ni smel zagovarjati v slovenščini in tudi njegovo zahtevo po tolmaču je pretor zavrnil
20. februarja t. I. je tržaški pretor obsodil na 40.000 lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov prof. Sama Pahorja, italijanskega državljana slovenske narodnosti, pod obtožbo, da ni hotel dati javnemu funkcionarju svojih osebnih podatkov, v resnici pa je prof. Pahor zahteval od javnega funkcionarja le izkaz v slovenskem jeziku in pa prisotnost tolmača za slovenski jezik v skladu s čl. 5 Posebnega statuta londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Na razpravi je pretor tudi odklonil Pahorjevo zahtevo, da bi smel govoriti v slovenskem jeziku, kakor tudi zahtevo po tolmaču, z motivacijo, da je po členu 137 zakonika o kazenskem postopku dolžan govoriti v italijanščini, ker ta jezik obvlada.
Ob razglasitvi obsodbe, s katero je sodišče ponovno očitno in grobo kršilo čl. 5 Posebnega statuta londonskega sporazuma, v katerem je dobesedno rečeno, da Slovenci «lahko svobodno uporabljajo svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi» in da imajo «pravico sprejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri ustnih odgovorih neposredno ali po tolmaču», smo objavili odločne proteste raznih slovenskih organizacij in političnih strank, ki združujejo Slovence. Tokrat objavljamo še daljši izvleček iz uradnega zapisnika razsodbe in njene utemeljitve, ker je ta zapisnik kot dokument zelo zgovoren dokaz, kako sodna oblast še vedno trdovratno vztraja na preživelih določbah kazenskega postopka, ki izvira še iz fašističnih časov, in kako krši prav tisti Posebni statut londonskega sporazuma, za katerega je v preteklih dneh v svoji izjavi v parlamentu predsednik vlade Rumor trdil, da ga Italija skrupolozno izvaja v korist slovenske narodnostne manjšine.
Po uvodnih stavkih o obtoženče-vih podatkih, o navedbi prekrška in zaslišanju prič sodnik v začetku navaja, da je «dejanje, za katerega gre, izredno enostavno, čeprav ga je obtoženec skušal z raznimi pretvezami zakomplicirati. Priči D'Ac-colti in Zangrando sta namreč soglasno in v podrobnostih poročala, da je bil 26. februarja 1973 Pahorjev avtomobil parkiran v Ulici Milano na mestu, kjer so cestni znaki to izrecno prepovedovali in da je obtoženec, ki je bil za volanom, na opozorilo stražnika Zangranda začel polemizirati s tem javnim funkcionarjem zatrjujoč, da se je samo zaustavil s svojim avtomobilom v pričakovanju žene in da ni parkiral na prepovedanem mestu. Najprej je s stražnikom Zangran-dom govoril v italijanščini, ko pa je ta zahteval od njega dokumente in nato osebne podatke, je Pahor dobesedno izjavil: «Sem italijanski državljan jugoslovanske narodnosti in zato ne privolim v zahtevo, če mi ni izrečena v slovenskem jeziku preko uradnega tolmača».
Kot je pri razpravi povedal priča Zangrando, je Pahor nato z njim vedno govoril v slovenskem jeziku, čeprav razume in govori korektno italijanščino.
Podčastnik D'Accolti je pričal, da je na njegove ponovne zahteve po o-sehr:!. puutitkih Pahor «vedno odgovarjal z zmajanjem z glavo». Če se torej upoštevz,, da sta tako stražnik Zangrando «ot podčastnik D’Ac-colti zahtevala od Pahorja osebne podatke med polnim izvajanjem svoje funkcije in da je Pahor vedno točno jazumel, česar tudi nikoli ni zanikat, tp, kar se je od njega zahteval^ j-.- očitno tudi, da so "»i v terr pr;meru uresničili -ogoji, tako subjektivni kot ct^eKtivni, za p«-« ki lek, ki um ga pripisujeio.
Znano je namreč, da se prekršek, ki ga predvideva člen 651 kazenskega zakonika, uresniči že s samo odklonitvijo; dejstvo, da je Pahor po skoraj enourni razpravi izročil dokumente podčastniku D’Accoltiju za ugotovitev njegove istovetnosti, nima nobenega pravnega učinka glede na to, da je prekršek, ki se mu pripisuje, «zapopaden tako v primeru, da javni funkcionar pozna osebo in torej pozneje z lahkoto ugotovi njeno istovetnost, kot v primeru, da so podatki kasneje tudi spontano izročeni funkcionarju, ki jih je zahteval, ali drugemu javnemu funkcionarju». (Citirana razsodba kasači je z dne 7. 3. 1968).
Edino opravičilo, ki ga je obtoženec navedel v zvezi z dogodkom -prekrškom, ki se mu očita, je brez vsake osnove in očitno le pretveza.
Pahor se je skliceval na člen 5 posebnega statuta z dne 5. 10. 1954 in trdil, da naj bi kot pripadnik slovenske etnične skupnosti imel pravico do uradnega tolmača za slovenščino, ko je stražnik Zangrando zahteval od njega osebne podatke. Obtoženec je skušal torej vnesti v ta enostaven dogodek komplicirano vprašanje mednarodnega prava z edinim namenom, da bi prikazal u-gotavlianje navadnega upravnega prekrška in nato niecnvo morebitno obsodbo zaradi prekrška kot nepriznavanje pravic slovenski manjšini v tem mostu.
V tej zvezi želi pretor podčrtati, da je Pahor izzval današnio razpravo z edinim namenom, da bi z
določeno teatralnostjo opozoril na svoj domneven položaj zatiranega v svojih osnovnih pravicah. Dejansko pa je Pahor spregledal neka tere preproste ugotovitve. Namen člena 651 kazenskega zakonika, ki ga je dolžan spoštovati v smislu člena 3 kazenskega zakonika je «da prepreči oviranje dela javne uprave, tudi začasno, pri ugotavljanju istovetnosti osebe.» (Že omenjena razsodba kasacije z dne 7. 3. 1968) in da se tudi tujec, ki pozna italijanski jezik, kadar od njega javni funkcionar pri izvrševanju svoje službe zahteva osebne podatke, ne sme izmikati z zahtevanjem prisotnosti tolmača. Kazen, ki jo predvideva člen 651 kazenskega zakonika, se torej mirno aplicira v primeru odklonitve osebnih podatkov kateremukoli pripadniku tuje države, če obvlada italijanski jezik, nujno pa se izvaja proti italijanskemu državljanu, ki popolnoma obvlada italijanski jezik, kot je to prav Pahor.
Ta je tudi med današnjo razpravo, potem ko se je korektno izražal v italijanščini, presenetljivo zahteval prisotnost tolmača. Njegovo zahtevo je sodnik zavrnil, kajti člen 137 zakonika o kazenskem postopku izrecno določa v svojem drugem odstavku, da «so osebe, ki se znajo izražati v italijanščini, dolžne posluževati se je pri dajanju svojih izjav ali pričevanj».
Obtoženec je potem protestiral — v resnici se med razpravo ni nikoli mirno izražal — ker mu odlok o kazenski obsodbi in dekret za poziv na razpravo nista bila izročena s slovenskim prevodom. Pri tem je dovolj, da ugotovimo, tudi mimo jasnih določb člena 137 zakonika o kazenskem postopku, da mu ta domnevna kršitev njegovih pravic ni niti najmanj preprečila, spričo njegovega poznavanja italijanskega jezika, da bi najprej ugovarjal, nato pa se branil, ali bolje protestiral med današnjo razpravo, ki je spričo javnosti bila končno edini cilj, h kateremu je obtoženec težil že od samega začetka.»
Sledi še običajni zaključek z razsodbo.
Ogorfan protest Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora je na svoji redni seji v ponedeljek, 25. marca razpravljal med drugim tudi o ponovnih nočnih akcijah fašističnih mazačev. Tako v Trstu, kot v Gorici, so se namreč ponovno pojavili na stavbah žaljivi napisi proti naprednim silam, kljukasti križi in oznake podtalnih fašističnih organizacij. Očitno je, da gre za ponovno oživljanje črnih metod pro-vokatorške propaganda, v ozadju katere stoje mračne sile desničarskih krogov, čudno je, da odgovor ne oblasti nikakor ne «morejo» izslediti teh nočnih mazačev in jih spraviti v zapore. Gre za nepripravljenost, ali za popuščanje reakcionarnim silam v državi? se sprašujemo. Čas je že, da se odločno '.
nastopi proti tem silam, ki ne le kazijo svetla načela protifašistične ustave, ampak tudi skušajo pogrevati nasprotja, z omalovaževanjem realistične politike dveh sosednih držav. Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora, v imenu vseh pevcev in podpornih članov, ogorčeno protestira proti tem provokatorjem in zahteva od vlade, da jih učinkoviteje preganja. Tu, ob najod-prtejši meji v Evropi, želimo še nadalje ostati v miru in med seboj sodelovati na vseh področjih. Vlada je dolžna, da s svojo politiko to tudi zagotovi.
• V torek, 2. aprila bo ob 20. uri v prostorih osnovne šole v šempola-ju informativni sestanek župana m nekaterih občinskih odbornikov s prebivalci Šempolaja, Praprota, Trnovce in Prečnika.
PRIHODNJO NEDEUO SPOMINSKA SVEČANOST
Ob 30. oMeiiii ustrelitve 71 talcev na Opiati
Ali so trupla talcev sežgali v Rižarni, kjer je začel delovati krematorij?
Na Opčinah bo prihodnjo nedeljo, 7. aprila, spominska slavnost ob 30. obletnici usmrtitve 71 talcev, ki so jih Nemci ustrelili na openski gmajni, v neposredni bližini strelišča, kjer so dve leti in pol prej fašisti ustrelili Tomažiča, Bobka, Ivančiča, Koša in Vadnjala. Na to nas spominjata mala plošča in skromen spomenik, ki so ju postavili kmalu po koncu zadnje vojne, toda kraj je zanemarjen in neurejen, kljub prizadevanjem domačinov in borčevskih organizacij ter obljubam občinske uprave. Kdor se tod mimo pelje po mednarodni cesti Trst — Ljubljana, ne vidi nobenega znaka, nobenega napisa, spominskega obeležja. Na to malomarnost opozarjamo s posebnim poudarkom prav zdaj, ko se začenjajo priprave na proslave 30. obletnice odporniškega gibanja.
Letos se bodo kar vrstile po-
membne obletnice, ki govorijo o boju, krvnem davku, o žrtvah in trpljenju, o velikem deležu, ki smo ga prispevali Slovenci, ki živimo v Italiji, za zmago nad fašizmom in nacizmom, za svobodo in enakopravnost, za demokracijo in mirno sožitje med narodi.
Ko so nacisti in njihovi fašistični pomagači spoznali, da so zgubili vojno in da se jim bliža konec, so še bolj pobesneli in njihova krutost je postala še bolj huda. Zato so požigali, morili, ropali, odvažali ljudi v koncentracijska taborišča, streljali talce, odprli «tovarno smrti» v Rižarni in tam u-redili krematorij, pripravljali so ga tudi na Proseku, pa je bilo že prepozno, da bi začel obratovati.
Ko je zaradi eksplozije bombe, ki so jo postavili partizanski diverzanti 2. aprila 1944 v openski kinodvorani, zgubilo življenje sedem
.........................milimi...mm.............m...............................................
PO PODATKIH DEŽELNE ČASNIKARSKE ZBORNICE F-JK
Slovenskih časnikarjev je v deželi Furlaniji-Jul. krajini 79 ali 10 odst.
Vseh slovenskih časnikarjev pa je verjetno okrog 100
Deželni svet časnikarske zbornice za Furlanijo - Julijsko krajino je tudi letos pripravil najnovejšo izdajo brošure «Poklicni seznam vpisanih na dan 31. decembra 1973: Profesionalci in publicisti. Dodatni seznami:	poseben, tujci, prakti-
kanti».
Kot smo pred meseci poročali o zanimivi vsebini seznamov prejšnjih let, tako poročamo tudi o najnovejših seznamih, iz katerih posnemamo naslednje podatke, na podlagi katerih smo poskušali ugotoviti tudi delež časnikarjev slovenske narodnosti v naši deželi.
1.	Poklicni časnikarji. — Vseh poklicnih časnikarjev v deželi je 142, ki so takole porazdeljeni po pokrajinah: Trst 101, Videm 28, Gorica 10, Pordenon 3. Od teh 142 poklicnih časnikarjev jih je slovenske narodnosti 24 ali 14,40 odst.
2.	Publicisti. — Vseh časnikarjev, ki so vpisanf ’V’ seznamu publicistov, t.j. nepoklicnih novinarjev, pa je 451, in sicer po pokrajinah: Trst 229, Videm 128, Gorica 66 in
PRIMORSKA POJE 74
Danes ob 16. uri v DIVAČI
Nastopajo naslednji zbori: mešani zbor «Rdeča zvezda» — Sa-lež, ,moški zbor «Razpotje» — Col, mešani zbor iz Bukovice, moški zbor «Soča» — Nova Gorica, moški zbor «Svoboda» — Anhovo, mešani zbor «Bazovica» — Reka, moški zbor «Dragotin Kette» — Ilirska Bistrica, mešani zbor «Anton Možina» — Brje, moški zbor «Igo Gruden» — Nabrežina. moški zbor «Franc Zgonik» — Branik.
Pordenon 28. Od 451 publicistov je Slovencev samo 39 ali 7,5 odst.
3.	Praktikanti. — V seznamu praktikantov so vpisani samo Usti časnikarji, ki nameravajo po najmanj 18-mesečni praksi polagati predpisani izpit v Rimu in doseči vpis v seznam poklicnih časnikarjev z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo veljavni zakonski predpisi. Takih praktikantov je v naši deželi samo 18, in sicer: Trst 10, Videm 5, Gorica 2, Pordenon 1. Od 18 praktikantov pa je kar 5 Slovencev, t.j. 27,7 odst.
4.	časnikarji na «posebnem seznamu». — Gre pravzaprav za publiciste, ki iz raznih razlogov še niso vpisani v redni seznam publicistov. Takih časnikarjev je v naši deželi 147: Trst 72, Videm 40, Gorica 18, Pordenon 17. Ob vseh 147 so Slovenci samo 3 ali 2 odst.
5.	«Tuji časnikarii». — To so tisti publicisti, ki nimajo italijanskega državljanstva a pišejo za tistt ali radio naše dežele. Vseh takih časnikarjev je v deželi samo 8. Vsi so v Trstu in vsi so Slovenci (zaposleni skoraj vsi pri tukajšnji RAI-TV).
Po teh podatkih Deželne časnikarske zbornice je torej vseh časnikarjev v deželi 766, od katerih je 79 Slovencev, ali 10.2 odst.
Kot vidimo odgovarja ta odstotek tudi odstotku Slovencev v deželi.
Seveda pa se s časnikarstvom ukvarja pri nas precej več Slovencev: dobri poznavalci razmerr trdijo, da jih je vseh skupaj o-krog sto.

J 8. MARCA V SEZAM
KOSOVELOVA KNJIŽNICA POČASTILA 70 LETNICO ROJSTVA SREČKA KOSOVELA
Razstava in prireditve tudi v Komnu in Dutovljah
18. marca je minilo 70 let, odkar se je v Sežani rodil naš kraški pesnik Srečko Kosovel. Prav gotovo je bila to za nas pomembna obletnica, ki pa ji naša javnost ni dala primernega poudarka. Občinska knjižnica v Sežani, ki nosi po pesniku ime, js v počastitev obletnice pripravila razstavo njegovih del.
Prav na dan 18. marca je bila razstava v sežanski šoli, kjer so učenci pripravili tudi kulturni program. Ob razstavi pa je otrokom med drugim pripovedovala spomine na Kosovela njegova prijateljica, učiteljica in sedaj knjižničarka, Vida Štolfa.
Razstava je bila kasneje v Komnu in v Dutovljah. Na teh dveh šolah je občinska knjižnica raspisela naloge na temo o Kosovelu. (Kosovel in njegov Kras, ob 70-letnici Srečka Kosovela, Spomini na Srečka Kosovela, Kaj mi pometli poezija Srečka Kosovela. Če bi bil Kosovel danes še med nami.)
Tisti učenci, ki so napisali najboljše naloge, so bili nagrajeni z zbirko Kosovelovih pesmi.
Ob odprtju razstave je bil tudi kulturni nrogram, v katerem je Bogdana Bratuž — gledališka igralka Stalnega slovenskega gledališča v Trstu — posredovala Kosovelovo poezijo. Seveda so v kulturnem programu sodelovali tudi otroci. Po končani prireditvi so otroci iz Dutovelj s knjižničarko iz
Sežane panasti na pesnikov grob cvetje.
Na prireditvi sta bili prisotni tudi Kosovelovi sestri in sicer Anica in Karmela, kar je pomenilo za otroke še posebno doživetje. V prvih dneh aprila bo podobna prireditev še v Hrpeljah in Divači. V vsakem kraju je razstava po tri dni in je odprta javnosti.
škoda le, da Kosovelova knjižnica v Sežani nima lastnih prostorov, kjer bi lahko razstavila obsežno gradivo, ki ga je zbrala o Kosovelu in bi bilo obiskovalcem knjižnice dalj časa na ogled.
L. C.
Urnik občinskih ambulant v zgomški in repentabrski občini
Zgoniška in repentabrska občina sta začasno poverili službo občinskega zdravnika dr. Ivanu Hrovatinu iz Trsta, ki bo ordiniral po naslednjem urniku:
V	SALEŽU ob sredah od 17.30 do 18 ure in ob sobotah od 10. do 10.30.
V	ZGONIKU ob sredah od 17. do 17 30 in ob sobotah od 11. do 12. ure.
NA REPENTABRU ob sredah od
16.30	do 17. ure in ob sobotah od
12.30	do 13. ure.
Železničarji proti povišanju tarif
Vodstvo železničarjev tržaške federacije KPI je ostro obsodilo povišanje železniških tarif. Komunistični železničarji ugotavljajo, da je sklep najbolj prizadel delavce in študente, ki se redno poslužujejo vlaka, da pridejo na delovna mesta, te rsploh manj premožne sloje. Povišek cen nasprotuje napovedanemu poskusu povečanja vloge javnih prevozov. V našem mestu pa poviški tarif zlasti prizadenejo že tako otežkočeon pristaniško in trgovinsko dejavnost.
Obilo sreče v pokoju!
Od jutri dalje ne bomo na mednarodnem mejnem prehodu pri Fernetičih videvali več visokega, vitkega, simpatičnega, vedno nasmejanega funkcionarja, marešala E-ralda Ballicoro. Z današnjim dnem namreč zaključuje svoje službova-
TRST, PODOBA MESTA V LUČI NJEGOVIH SEJMOV
Zgodovinska razstava, ki Jo Je pripravila avtonomna ustanova tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma. Pregled najbolj značilnih etap gospodarskega razvoja Trsta in njihova povezava z velesejemskimi dogajanji, ki so si sledila v času do današnjih dni.
ČASNIKARSKI KROŽEK - Korzo Italia 12.
6. __ 11. aprila (ogled od 10. do 13 ter od 16- do 20. ure)	VSTOP PROST
nje in odhaja v pokoj. Prijazni funkcionar, ki so mu leta posre-brila glavo, je po rodu iz San Damiana d’Asti, torej iz Piemonta, že v mladih letih je izbral službo, v kateri je ostal vse do danes in potem ko je služboval v raznia krajih Italije, so ga jeseni 1954 poslali v Trst, kjer so ga namestili na mejnem bloku pri Fernetičih. In tu, na tem mejnem prehodu je ostal vse do danes, torej le malo manj kot dvajset let.
Leta 1968 ga je tedanji predseanik republike Giuseppe Saragat odlikoval z viteškim redom za zasluge za italijansko republiko, tri leta pozneje, in sicer 1971 pa je b’l med tistimi vidnimi italijanskimi predstavniki oblasti, gospodarstva in javnega življenja, ki so bili za svoje delo pri razvijanju italijansko - jugoslovanskega prijateljstva odlikovani s strani Jugoslavije. Odlikoval-jih je jugnxtrman-ski predsednik Tito. Jugoslovansko visoko odlikovanje «Red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo» je E-raldu Ballicori izročil tedanji jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdjan Priča.
Simpatičnemu marešalu, ki je toliko let prebil na enem izmed mejnih prehodov najbolj odprte meje v Evropi, kjer je kljub ogromnemu prometu in torej kljub velikanski odgovornosti, bil vedno nrvravljen na uslugo, želimo, da bi še dolgo let živel srečen in zadovoljen in da bi se, kamor ga bo pot zanesla, vedno s simpatijami spominjal na naše kraje in na naše ljudi, med katerimi si je prav s svojim poštenim obnašanjem pridobil veliko prijateljev.
nacistov, je nacistično poveljstvo odredilo hude represalije, 10 talcev za 1 nacista, in napovedalo še hujše ukrepe. Naslednji dan, to je 3. aprila, so iz Koroneja pripeljali s kamioni talce — Slovence, Hrvate in Italijane — ter jih ustrelili, naslednji dan pa so trupla odpeljali. Eden od talcev si je po srečnem naključju in zaradi prisebnosti rešil življenje. Bil je to bosanski kmet Štefan Rodič, rojen v Drvaru 16. 4. 1924. Padel je pod kup svojih tovarišev in je bil le laže ranjen v nogo, tako da je ponoči neopazno zlezel ven in prišel v Repen, kjer so mu zavedni in zaupni domačini nudili vso pomoč, da je kmalu okreval in odšel v partizane.
Kam so Nemci odpeljali trupla ustreljenih talcev? Kje so pokopani? Kolikor nam je znano, jih niso pokopali na openskem pokopališču. Odpeljali so jih drugam. Na podlagi raziskav in poizvedb v zvezi z Rižarno lahko domnevamo, da so trupla odpeljali v Rižarno in jih tam sežgali v krematorski peči, ki je bila prav tedaj dokončana. S trupli teh talcev naj bi preizkusili, kot je izjavila neka priča, če bo peč dobro obratovala. Vsekakor bi bilo treba temeljito preiskati zadevo, ker kaže, da ne gre samo za ta primer.
Spominska slavnost bo v nedeljo, 7. aprila, ob 15.30. Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor, govorila bosta sen. Umberto Terracini in slovenski govornik, predsedoval pa bo Rudi Vremec.
Izšel je «Statistični letopis dežele za leto 1973»
Izšel je «Statistični letopis Furlanije - Julijske krajine za leto 1973», ki ga je pripravilo deželno odbor-ništvo za načrtovanje in proračun, izdal pa urad za tisk in stike z občinstvom pri deželni upravi, žepna publikacija prinaša tudi nekaj statističnih pregledov, sestavljenih na osnovi izsledkov zadnjega splošnega ljudskega štetja in posebnega štetja industrijskih in trgovskih dejavnosti. Statistični letopis je četrti v seriji tovrsnih publikacij deželne uprave in prinaša niz zanimivih podatkov z naslednjih področij: ozemlje, prebivalstvo, aktivno prebivalstvo, šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kmetijstvo, gozdovi, industrija, obrt, gradbeništvo, promet, komunikacije, trgovina in javni lokali, hotelske zmogljivosti, turizem, kreditni zavodi in obseg poslovanja, pravosodje,deželni gospodarski obračun, vojaške služnosti^ gorske občine, zaostala področja in socialno gospodarska področja Furlanije - Julijske krajine.
POSVETOVALNA RUBRIKA PATRONATA
KMEČKE ZVEZE - INAC
STAROSTNA POKOJNINA
PD «F. Prešeren» — Boljunec
priredi v petek, 5. aprila, ob 20.30 v prostorih osnovne šole
KOSOVELOVO PROSLAVO
Sodelujejo gojenci Glasbene matice, recitatorji in pevski zbor «F. Prešeren».
iiHiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiitmiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimiiiiiimiiiitiiiimiiiHiiii
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	MAČKOLJAH
Ob 20. obletnici smrti nepozabnega očeta Jožefa Kofola iz Boljun-ca daruje hči Jerica 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Pjerina Sirk 3.000 lir.
V	spomin ob drugi obletnici pok. Vere Cotič daruje sestra Ida Bu-kavec (Prosek št. 71) 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	GABROVCU
Ob 3. obletnici smrti dragega o-četa Angela daruje družina Rustja iz Gabrovca 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Ženske z Vrha in Bacca darujejo 1.900 lir.
* * *
Ob 30. obletnici smrti Franca Meule darujejo družine Meula, Pettirosso in Pellegrini 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev rojstnega dne pok. Alojzija Puntarja darujeta družini Silve in Eorisa Puntarja 10.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel.
Ob prvi obletnici smrti Neve Puntar por. Pelusso darujeta družini Silve in Borisa Puntarja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob obletnici staršev daruje Kristina Manin 5.000 lir za folklorno skupino iz Dijaškega doma in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
L. K. daruje za folklorno skupino iz Dijaškega doma 2.000 lir.
Darinka Razen daruje 4.000 lir za doprsni kip P. Trubarja v osnovni šoli v Bazovici.
Namesto cvetja na grob brata Silvestra Malalana darujeta sestra Angela in brat Karlo 5.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Marije Zolla daruje društvena prodajalna na Opčinah 10.000 lir za ŠD Polet in
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Za ŠD Kontovel darujeta Nevijo Regent 3.000 lir in Stojan Lisjak
50.000	lir.
V	počastitev spomina Adija Pre
lir za PD I. Cankar.
V	počastitev spomina pok. sina in moža daruje Marija Barut 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
vd. Zulla	darujeta družini	Starc
in Ostrouška 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor.
Ob sedmi obletnici smrti Viktorije Sosič se je spominja družina Bjondo in daruje 5.000 lir za PD Tabor.
Namesto	cvetja	na	grob	Jožefe
Bizjak darujeta Silko in Marija (Bazovica št. 13) 1.500 lir za PD Slovan.
Namesto	cvetja	na	grob	Tereze
(Pepke) Bizjak daruje Josip Žagar (Padriče št. 70) 1.500 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Tereze Bizjak darujeta Just Grgič in Ina Grgič (Padriče št. 17) 1.500 lir za PD Slovan in 1.500 lir za ŠZ Gaja.
V	spomin pok. Tereze (Pepke) Bizjak daruje družina Russo iz Pa-drič 2.000 lir za ŠZ Gaja in 2.000 lir za PD Slovan.
Namesto cvetja na grob Srečka Milkoviča daruje Martin Sosič 5.000 lir za ŠZ Gaja.
Ob 3. obletnici smrti dragega o-četa Angela daruje družina Rustja iz Gabrovca 5.000 lir za ŠD Olimpija.
_ Žene iz Saleža so med praznikom žena, 8. marca, nabrale 15.000 lir za PD Rdeča zvezda.
V	spomin na pokojno mamo daruje hči Jelka z možem Albinom in hčerko Vlasto 10.000 lir za ŠZ Gaja in 10.000 lir za PD Slovan iz Padrič.
Namesto cvetja na grob Marije Korošec Sancin darujeta Meri in Amalija 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Ženske z Vrha in Bacca darujejo 1.900 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	počastitev spomina Srečka Milkoviča darujejo bratranci 3.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Srečka Milkoviča darujeta Karlo in Marija Kalc (Gropada št. 105) 2.000 lir za Trž''<ki narU-^ncki pev1'1’' zbor. Ivan C.........n '•> 7.-1 n a daruje
Italijanski zavod za socialno zavarovanje INPS izplačuje dve vrsti starostne pokojnine, ki se bistveno razlikujeta tako glede starosti upravičenca, kot glede na skupno višino zavarovalne oziroma pokojninske dobe, ki jo mora zavarovanec uveljaviti, kot tudi glede različnega sistema določanja pokojninskega zneska. Praktična razlika med obema starostnima pokojninama pa obstaja le v številu plačanih prispevkov. Splošna starostna pokojnina (glej
A)	pritiče zavarovancem, ki imajo več kot 15 let, vendar manj kot 35 let plačanih prispevkov. Ugodnejšo vrsto starostne pokojnine (glej
B)	pa lahko uveljavijo tisti zavarovanci, katerih prispevki presegajo 35 let.
A)	Delavec, ki je vpisan pri INPS v splošno obvezno zavarovanje, lahko zaprosi za starostno pokojnino, če izpolnjuje sledeče pogoje:
a)	Moški, ki je dopolnil 60. leto starosti, ali pa ženska, ki je stara 55 let;
b)	Ima vsaj 15 let pokojninske dobe;
c)	Ima vsaj 15 let zavarovalne dobe, se pravi, da je plačal določeno število prispevkov v razdobju petnajstih let.
Starostno pokojnino začnejo upokojenci prejemati od naslednjega meseca po predložitvi prošnje.
B)	Zavarovanec ima pravico do starostne pokojnine, ne glede na starost, če izpolnjuje sledeče pogoje:
a)	Je poteklo 35 let, odkar je bil plačal prvi prispevek. Priznavajo se in upoštevajo tudi obdobja simboličnega plačevanja prispevkov za časa služenja vojaškega roka (kot izhaja iz vojaškega lista) in obdobja simboličnih prispevkov za časa nosečnosti in poroda ;
b)	Ima vsaj 35 dejansko plačanih prispevkov in je bil stalno zaposlen ali je doplačal prostovoljne prispevke ali uveljavlja simbolične prispevke, ki so priznani za dobo služenja voiaškega roka, za politično in rasistično preganjanje in za obdobja obvezne odsotnosti zaradi nosečnosti in poroda;
c)	Ob predložitvi prošnje za pokojnino ni več v delovnem odnosu.
V	primeru, da se upokojenec pozneje ponovno zaposli, se izplačevanje pokojnine začasno prekine, dokler traja delovno razmerje in dokler ne dopolni 60. leta starosti (moški) ali 55. leta starosti (ženska). Po tej starostni meji lahko upokojenec prejema pokojnino, tudi če je zaposlen. INPS izplačuje to starostno pokojnino od naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje.
Če je bil znesek starostne pokojnine določen po sistemu poprečnega števila vseh plačanih prispevkov, se znesek lahko spet določi po novem kriteriju, ki upošteva le v višini določenih procentov poprečni najvišji znesek prispevkov v zadnjem delovnem obdobju.
Ponovna likvidacija starostne pokojnine pritiče le v primeru, da obstajajo prispevki, ki se uveljavljajo po začetku nakazovanja. Dokler se ne upošteva ugodnejše vrednotenje prispevkov le iz zadnjega delovnega obdobja, se sedanji pokojninski znesek lahko poviša vsaki dve leti z likvidacijo poviškov, ki so določeni sorazmerno s pri-pevki, ki so bili plačani po upokojitvi.
Krnska zdravniška oskrba in zdravila
V	pr.: Kako je urejena zdravniška oskrba in dobava zdravil neposrednim obdelovalcem?
Odg. : Kmetje - neposredni obdelovalci, ki so vpisani v kmečko bolniško blagajno, imajo pravico do direktne zdravniške oskrbe (kot kmečki upokojenci). Po večletnem vztrajnem pritisku s strani zainteresiranega kmečkega prebivalstva je s L julijem 1973 stopil v veljavo zakon, ki daje kmetom tudi pravico, da naslovijo na pokrajinsko kmečko blagajno prošnjo za povračilo stroškov za zdravila. Seveda ni trenutno stanje optimalno, ker nimajo kmetje pravice do neposrednega brezplačnega prejemanja zdravil in morajo čakati dolge mesece, preden jim kmečka blagajna povrne stroške. Pri tem velja omeniti, da kmečka blagajna ne izplača celot-
nega zneska, temveč si zadrži pri vsakem zdravilu forfetarni znesek 200 lir. Zato se včasih za cenejša zdravila sploh ne splača predstavljati prošenj.
Neposredni obdelovalci se morajo držati sledečega postopka:
a)	Zdravnik mora na potrdilo, na katerem predpiše zdravilo, napisati tudi zavarovančevo ime, da ne bi prišlo do špekulacij, da bi nekdo kupoval zdravila za neregistrirane osebe;
b)	Z zdravniškim zapisom dobi v lekarni predpisano zdravilo, ki ga mora sam plačati. Lekarnar izroči potrdilo (fustellato), na katero pritrdi kartonček z označeno ceno zdravila;
c)	To potrdilo s ceno vloži zavarovanec pri našem patronatu, ali pa se direktno obrne na pokrajinsko kmečko bolniško blagajno;
č) Rok za predložitev teh prošenj zapade nepreklicno 30 dni po datumu na potrdilih. Na prošnji za povrnitev stroškov mora zavarovanec obvezno navesti svojo registrsko številko kmečke blagajne.
BORIS S1MONETA
Mali oglasi
NA PRODAJ zemljišča, označena kot pašniki in travniki, poraščeni z grmovjem, na področju čela — občina Dolina. EZIT, Gl. Caboto 14, tel.
820224.
PRODAM malega kodra (pudel) črnega, z rodovnikom, 3 mesece starega. takoj! Infoimaeije telefon Ljubljana (061) 23275 ob delavnikih med 7. in 8. uro.
MOBILI ALABARDA - Ul. Rossetti 4 — vogal Ul. Giotto — Trst. Zelo bogata izbira vozičkov — športnih vozičkov — visokih stolčkov — stajic. Vedno novosti po ugodnih cenah.
128. 127 IAKOJSNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67. 69; 850 spvder 69; 121 coupé 68. 69; 124 67. 69; 850 special 68. ?0; 500 L 68. 69. 70; fiat 750 66. 69. 1'ial 1300 66 ;n drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 (n Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drueih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
PLINSKE NAPELJAVE utekočinjenega plina In metana z najsodobnejšimi napravami LAND1. Maksimalna rentabilnost in ekonomičnost. Montaža na vse avtomobile avtomehanična delavnica BRUSAEERRO, Ul. Revot-tella. 63 tel. 741-984.
AUTOAGKNZIA ZANARDO, VI. del Bosco 20, tel. 796348, «POVERJENI ZASTOPNIK ZA ALFA ROMEO» najvišje occnjuie vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-mescčne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. ALKA ROMEO 2000 berlina 1972; alletta 1973; 1600 super 1971, 70; giulia 1300 super 1972; giulia 1300 TI 1970; GT 1300 junior 1968; alfa-sud 1973; alfasud TI 1974; 128 rally 1972, 71; 124 special T 1400 1972; AUTOBIANCHI primula 65c 3 vrata 1969; NSU TT 100 1970: citroen 1000 club I. 1972; honda 750 1972. POZOR, USPEŠNO SE NADAUUJE DO 31. MARCA 1974 PRODAJA NAŠIH AVTOMOBILOV Z ŽE PLAČANIM PROMETNIM DAVKOM ZA ENO LETO «V NAŠE BREME». OBIŠČITE NAS!
AUTOSALONE FIEGL - Reška cesta 19 — tel. 766880 — pooblaščen zastopnik znamk Lancia in Autobianchi razpolaga z velik,r izbiro revr-io-niranih rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti » teku dneva.
AUTORALLY
Pahoi Giorgio
Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250
Avtopritikline — novosti PERSONAL - domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP.
sveže pražena kava — prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Cremc.affè praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
Cremcuffò Vam daje vedno vse najboljše
‘ffumcoM
PRIMO ROVIS
PRAŽARNA. UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210
DEGUSTACIJA! TRG CARLO GOLDONI 10-Telefoni 793.735- 750.575
mruja daruje družina Riosa 2.000 15.000 lir za ŠK «Ki as».
TRST
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
v vse kraje, tudi v inozemstvo
GORIŠKI DNEVNIK
PO DEVETMESEČNI KRIZI
V goriški pokrajinski upravi od včeraj nova večina KD - PSDI * SDZ
Odborniki KD in PSDI preklicali ostavke ■ Marija Ferletii (SDZ) izvoljena za odbornico - Stališče KPI in PSI: gre za centristično upravo
Po skoro pet ur trajajoči seji so pokrajinski svetovalci KD, PS Dl in SDZ včeraj zvečer s 13 glasovi (to je le en glas več kot je potrebno) izvolili svetovalko Marijo Ferletič za odbornico. Tako se je formalno zaključila kriza, ki je nastala lani julija v pokrajinski u-pravi, ko je socialistični zastopnik dal ostavko. Celih devet mesecev so trajala pogajanja, da je prišlo do nove večine. In še ta rešitev je bila včeraj dvakrat v nevarnosti: prvič, ko so socialisti in komunisti zagrozili, da zapustijo dvorano, če ne spregovorijo najprej zastopniki nove večine (v tem primeru ne bi bilo mogoče glasovati), drugič, ko je pri prvem glasovanju za novega odbornika socialdemokrat Zorzenon pozabil glasovati in so morali volitve ponoviti. Ferleti-čeva je dobila 13 glasov, 9 glasovnic je bilo belih, ena pa razveljavljena.
Takoj na začetku seje je socialistični svetovalec Waltritsch spregovoril o vznemirjenju, ki vlada na meji zaradi ponovno odprtega vprašanja meja in dejal, da bi se morala pokrajinska uprava izjasniti na prihodnji seji, da je treba spoštovati meje, ki so posledica mirovne pogodbe in londonskega spo-.razuma.
s --'f-	|
skoro povsod na Goriškem. Leve sredine ni več, sedanja večina je centristična. Tudi socialisti bodo vodili ostro opozicijo, kajti od strani demokristjanov ni bilo volje do dialoga. Krivda za to leži predvsem na novem pokrajinskem vodstvu krščanske demokracije. Nesporazum je bil v glavnem na področju psihiatrične oskrbe, pozneje pa se je razširil tudi na druga vprašanja. Podobno stališče je zavzel tudi svetovalec Waltritsch, ki je dejal, da je treba zavarovati znotraj pokrajinske uprave doseženi uspeh pridobitve zakona o delavskih pravicah, omenil nekatera odprta vprašanja pokrajinske uprave ter se zavzel za bodoče širše delovanje med levičarskimi in katoliškimi silami. Demokristjan Cian, načelnik skupine KD je spregovoril le proti koncu ter dejal, da ni sedanja rešitev popolnoma sprejemljiva za demokristjansko levico, a se bo ta uklonila strankini disciplini. Nakazal je tudi razne možnosti sodelovanja med večino in opozicijo.
čilo visokih denarnih zneskov, da so si zagotovili razporcko. UIL ugotavlja, da je bilo s pravilno uporabo zakona o razporoki v zadnjih dveh letih v Italiji saniranih okoli 20.000 primerov zakoncev, ki so dejansko že živeli ločeno. Zaradi vseh teh razlogov je vodstvo UIL soglasno pozvalo svoje člane, naj na referendumu izpričajo svoj NE v zvezi z ukinitvijo zakona o razporoki.
Jutri zvečer v Gorici razprava
o rajonskih svetih
Jutri ob 18. uri se v Gorici sestane občinski svet. Na njem bodo razpravljali o predlogu posebne občinske komisije za ustanovitev devetih rajonskih svetov, kajti na toliko manjših decentraliziranih upravnih enot naj bi se poslej delila goriška občina. Razpravo o tem vprašanju so že nekajkrat preložili, zadnjikrat pred dvema tednoma, ko je bito že skoraj gotovo, da bodo o njem razpravljali.
Nadalje je na dnevnem redu vprašanje občinskih svetovalcev PSI Sanzina in Dellaga o zaskrbljujočem naraščanju fašističnega vandalizma in nasilstva v naši deželi in zlasti v Gorici. Svetovalca ugotavljata, da je pravo naključje, da zaradi orožja, ki ga uporabljajo, ni bilo človeških žrtev. Svetovalca pozivata župana, naj izrazi ogorčenje meščanov spričo teh dejanj, in naj zagotovi, da se ne bodo več ponavljala. Ker je po občinskem pravilniku uvodni del seje posvečen vprašanjem, ki jih svetovalci odpirajo s svojimi resolucijami, vprašanji in interpelacijami, bo vprašanje PSI obravnavano takoj na začetku seje.
Poleg osebnih vprašanj na dnevnem redu odobritev sklepov občinskega odbora o ureditvi osnovne šole v Podgori ter nadaljnja ureditev cest pri Rdeči hiši.
za in-sestali
Kmalu sjtft delo v tovarni Artesac
Na deželnem odbomištvu dustrijo in trgovino so se zastopniki sindikatov COLI in CISL ter industrijcev iz Vicenze. ki nameravajo prevzeti tovarno Artesac. Novi industrijec bo prevzel naprave te tovarne, ki jo je prejšnja lastnica zaprla 31. januarja letos in odpustila 25 ljudi, ki so bili tu zaposleni.
V tovarni naj bi z delom pričeli takoj, vendarle najprej bodo zaoo-slili le nakaj delavcev. Postopoma pa namerava novi lastnik vzeti v službo vse, ki so prej bili v tovarni zaposleni. Zaradi tega bo tudi precej investiral v modernizacijo naprav.
PO VEČLETNEM MRTVILU
V Revmi na Oslavju in v Stmavru obnovljena prosvetna dejavnost
Domača mladina bo prevzela bogato tradicijo prosvetnega društva «Naš prapor»
Na področju goriških Brd, ki u-pravno pripada goriški občini, t.j. v Pevmi, na Oslavju in v štmavru, bo mladina obnovila )svetno delovanje in nadaljeva a bogato kul-turno-prosvetno tradicijo iz časov po drugi svetovni vojni, ko je na tem področju delovalo prosvetno društvo « Naš prapor». V Pevmi je namreč društvo delovalo v prvih povojnih letih, imelo je na razpolago prostorno dvorano, ki so jo domačini s pomočjo takratne Zveze slovenskih prosvetnih društev lepo u-redili in opremili. V tej dvorani so nastopali tako domačini kot gostje. Bili so časi, ko je bila ta dvorana najbolj dosegljiva za Slovence iz mesta in so vanjo prihajali, da bi poslušali kak slovenski zbor ali sledili kaki dramski prireditvi. To v letih, ko ni bito v mestu razpoložljive nobene dvorane za slovenske kulturne prireditve.
Pred približno osmimi leti pa je prišlo v prosvetnem delovanju na tem področju do krize. Društvo je imelo vedno manj nastopov, delo je počasi usahnilo in tudi dvorane ni bilo več na razpolago. Prosvetno delo v Pevmi je takrat zamrlo.
Kasneje, ker ni bilo doma niti ustreznega prostora, niti društva, so pričeli ljudje iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra obiskovati prire-
ditve v Gorici, mladina pa se je udejstvovala na prosvetnem in ' 'ortnem področju v Dijaškem do-
i, športnem združenju Dom in i . i drugih društvih.
Želja po obuditvi prosvetnega delovanja pa je bila živa in mladi so se večkrat o tem pogovarjali. No, njihova želja se je vendarle uresničila in to tako po njihovi zaslugi kot po zaslugi Slovenske prosvetne zveze, ki jim je priskočila na pomoč. V Pevmi bodo do jeseni spet uredili nekdanjo dvorano, v kateri se bodo lahko prosvetno, športno in družabno izživljali.
Mladi so imeli v zadnjih dveh tednih dča sestanka. Zbrali so se na Oslavju in kar precej jih je bito. Po obširni razpravi, v kateri so jasno pokazali, da vedo kaj hočejo so izvolili pripravljalni odbor, ki bo vodil društveno delo v prvih mesecih. Društvo bo nosilo, kot nekdaj, naslov «Naš prapor», v odboru so
ROD MODREGA VALA
vabi člane, bivše člane in prijatelje na TABORNIŠKI VEČER v sliki in besedi, ki bo v ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 v klubu «Sirnem Gregorčič» na Verdijevem korzu 13.
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiHiimiiiittiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiNlliiiliiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiillin
OKROGLA MIZA Z UDELEŽBO IZVEDENCEV
Zaradi pomanjkanja politične volje ne gradimo cenenih ljudskih stanovanj
Ljudska stanovanja bi morala preprečevati padanje kupne moči delavskih prejemkov
Mladi socialisti in demokristjani o razporoki
Pokrajinska odbornica Marija Ferletič
Predsednik dr. Chientarolli je po obrazložitvi dolge krize dejal, da bo nova večina spoštovala obveze sporazuma iz leta 1970, da si bo prizadevala pridobiti nove pristojnosti s strani dežele, da bo spoštovala (jokument o manjšini, ki je bil sprejet v pokrajinskem svetu pred nekaj leti, to v zvezi z ojačenjem slovenskih šol, dvojezičnih napisov, na novo pa bodo obravnavali vprašanje gorskih skupnosti, v Gorici bodo pripravili konferenco o manjšini kot predpriprava tržaški konferenci in skušali bodo omiliti razlastitve zemljišč. Predsednik je še omenil imenovanje ravnatelja umobolnice in glasovanje o letošnjem proračunu.
Poletto je v dolgem govoru dejal, da bodo komunisti vodili o-stro opozicijo proti sedanjemu odboru, ki pomeni korak nazaj. Treba je spoštovati pristojnosti pokrajinskega sveta, o sedanji krizi pa je odločalo tajništvo KD v Ul.
Angiolina, drugi pa so le soglašali.
Politika, ki jo vodi krščanska demokracija ne služi demokratičnim interesom našega prebivalstva, je dejal Poletto in nato ostro napadel odbornika Perissina zaradi izjav na tržaški konferenci o psihiatrični oskrbi.
Podobno stališče so zavzeli tudi drugi svetovalci KPI, ki so govorili, in sicer Sabbadini, Marizza in Paiza, ki je podrobno analiziral razna področja, na katerih je bila pokrajina v zadnjem času odsotna.
Socialdemokrat Zorzenon in demokristjan Cosani sta prikazala stališči svojih strank in izrazila željo po ponovnem sodelovanju s socialisti po volitvah leta 1975. Nasprotno stališče je imel liberalec Lugnani.
Svetovalka Ferletič (SDZ) pa je obtožila socialiste, da so povzročili krizo in dejala, da je treba za rešitev problemov manjšin ostati v ustavnih mejah. SDZ noče biti v nasprotju z resolucijami, ki so bile sprejete v pokrajinskem svetu in se zavzema za promocijsko vlogo pokrajine. Kar se tiče kmetijstva je treba najti druga zemljišča za razlaščence, ustanoviti je treba kulturna središča, pripraviti predkon-ferenco o slovenski manjšini in zavzemati se za mirno sožitje ob meji.
Socialist Semola je dejal, da se je koalicija leve sredine razbila
.....	... ■nimirMumiir--	.....
V petek zvečer so se v Šlovrencu ob Soči sestali krajevni in pokrajinski predstavniki mladinske federacije socialistične stranke ter skupina «Democrazia popolare». Skupino je vodil Paolo Pettarin, bivši tajnik štovrenske demokristjanske federacije.
Na seji so socialistični in demo-kristjanski predstavniki razpravljali referendumu. Sklenili so, da bodo v petek, 19. aprila, v dvorani «Da Flavia» v Šlovrencu ob Soči s pričetkom ob 20.30 priredili predavanje na temo «Ne prepovedi zakona o razporoki».
UIL proti ukinitvi zakona o razporoki
Na pokrajinskem vodstvu UIL je pokrajinski tajnik Bregant govoril o obveznostih organizacije glede e-notne sindikalne politike ter se je s tem v zvezi zlasti zadržal pri sklicanju enotnega shoda, ki bo v Riminiju od 6. do 8. aprila.
Goriško vodstvo se je nato seznanilo s stališčem vsedržavnega vodstva, da se zavaruje zakon o razporoki, ker se na takšen način brani družbena pridobitev, ki omogoča vsem, da se lahko ločijo, in ne samo tistim, ki so si zaradi družbenega položaja lahko privoščili pla-
V Stelli Matutini je bila prejšnji večer zelo zanimiva okrogla miza o stanovanjski izgradnji, na kateri so sodelovali predsednik IACP Ceibe, občinski odbornik za javna dela Agati, funkcionar dežele inž. Grazioli, predstavnik zadruge ACLI ’80 Valentinuz in sindikalist Zulia-ni. Razpravo je vodil dr. Marin.
Voditelj ustanove za ljudske hiše Cellie je govoril o številnih težavah pri gradnji ljudskih stanovanj na podlagi zakona 865, najprej spore med državo in5'krajevnimi ustanovami, potem pa dolg postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in beg grgdben^jn podjetij pred dražbami, kar dviga stroške. Ker v naši družbi z mešanim gospodarstvom, zasebnim in javnim, zasebniki nočejo tvegati, bi po besedah prof. Cellia bilo potrebno ustanoviti javno gradbeno podjetje, če se hoče pričeti izvajati zakon o cenenih gradnjah.
Odbornik Agati je najprej navedel zgodovino zakona 167 ter težave z razlastitvami za tri področja (Podturen, Štandrež, Ločnik), kjer so za ljudske hiše najprej namenili 90 ha, potem pa so to površino zmanjšali na 50. Dejal je, da so Štandrež opustili, ker so vinkulirali veliko zemlje slovenske narodnostne skupnosti. Z zakonom 865 za sanacijo nezdravih četrti je prišlo do birokratskih težav, tako da rezultatov ni bilo.
Inženir Grazioli, funkcionar dežele, ki pa je govoril v svojem imenu, je opisal državni zakon 865 ter predvsem na podlagi primerov in primerjalnih številk dokazal, da je glede gradnje ljudskih stanovanj in montažne gradnje med evropskimi državam' Ti-dija nekje na spodnjem delu lestvice.
PredstaviiiK gradbenih zadrug Valentinuz, ki je zastopal zadrugo ACLI '80, je dejal, da so po zakonu enakovredni ustanovi IACP, vendar pa so te zadruge prejele od dežele komaj milijardo lir. Takšno zapostavljanje je krivično, ker imajo zadruge skoraj 7.000 članov. Kritiziral je ravnanje dežele, ki je Gorici, kjer delujejo štiri zadruge z nedeljivo lastnino, prisodila samo
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2.
Goriška davkarija je do včeraj tvečer sprejela okoli 4.500 davčnih prijav, samo včeraj pa 1.500. Skupilo je bilo vloženih 4.500 prošenj ta odpust, od tega včeraj okoli 400.
Predvidevajo, da bodo do zaključka roka prejeli še 3.000 davčnih prijav, po pošti pa nadaljnjih 500. Jutri je zadnji dan za neposredno oddajo prijav, lahko pa se prijava
12 stanovanj. S tem, se zmanjšuje povpraševanje po stanovanju kot družbeni storitvi, pri kateri se ne smejo pojavljati špekulacije in dobički.
Sindikalist Zuliani je takoj v začetku svojega posega dejal, da delavcem nismo dali stanovanj kot smo obljubljali. Sindikati so od vlade dosegli prenos delavskih vprašanj iz tovarne v družbo in uspeli prejeti od nje zagotovilo, da kupne moči mezde, ki so jo zvišali, ne bodo takoj uničili z zvišanjem stanarine. Iz tega je nastala obveza po gradnji ljudskih stanovanj. Toda zgodilo se je, da 2.500 milijard, kolikor so delavci plačali za ljudske gradnje, ni mogoče uporabiti in tudi ni mogoče vplivati na gospodarski razvoj, ki ga gradbeništvo nujno pospešuje preko ostalih proizvodnih panog. Zavrnil je nadalje potiskanje delavcev v predmestne gete in zahteval izvajanje zakona 865 tudi v mestu. Po mnenju sindikalista je izvajanje zakona stvar politične volje, vendar se ob tem vprašanju ta volja ni manifestirala, ker je v nekaterih političnih strukturah obstajal strah, da se bo razvoj preveč zasukal v levo. Zuliani je dejal, da je potrebno za-početi s politično akcijo na vseh ravneh, da se ta zakon prične izvajati.
V diskusiji so spregovorili številni javni delavci (Colella, Zaver-tani. Busolini, Cian in drugi), ki so nakazovali stvarne primere, kako bi bilo mogoče z zasego zemlje gradbenih špekulantov zgraditi poceni stanovanja.
Tmve v lesni predelovalni industriji?
V Krminu so se sestali zastopniki sindikalne federacije s tovarniškimi delegati iz lesnih predelovalnih tovarn tega področja. Na sestanku so govorili o splošnih gospodarskih problemih, podrobno pa so razpravljali o vprašanjih sektorja, posebno v luči izjave tovarnarjev lesne industrije, ki so v tukajšnjem časopisju omenili možnost recesije zaradi kompleksnega vprašanja pomanjkanja surovin. V naši deželi je v tem sektorju zaposlenih približno 20.000 ljudi in sindikati trdijo, da so bili rezultati produkcije v zadnjih dveh letih pozitivni.
Sindikalna federacija bo zahtevala sestanek z industrije!, da bi skupno preučili stanje v tej industrijski panogi. Sindikalna federacija že sedaj poziva vse zaposlene v lesni in gradbeni industriji, da budno pazijo na vse možnosti pritiska s strani delodajalcev.
ta seznanili s špekulacijami monopolnega podjetja Solvay, ki noče dobavljati surovin, da bi dosegel zvišanje cen. Pooblastili so ga, naj zagotovi redno dobavo surovin podjetjem v naši pokrajini ter stalnost zaposlitve delavcev.
V zvezi s tem vprašanjem so se sestali zastopniki kemičnih strok ter razpravljali o odločitvi vodstva tekstilnega obrata, da ukine obratovanje v «fioccu» z današnjim dnem zaradi pomanjkanja kavstične sode. Podobno odločitev je sprejeto tudi vodstvo Nest Pach. Sindikati zelo resno ocenjujejo odločitev Solvay, da z ukinitvijo dobave surovin povzroči njihovo podražitev, saj je na takšen način ogrozila zaposlitev 2.000 delavcev.
Sindikalne organizacije zahtevajo, da poleg prefekta, kateremu so prikazale položaj in od njega zahtevale posredovanje, tudi ostali pristojni krogi zagotovijo svojo podporo, ki naj prepreči pritiske monopola in zagotovi zaposlenost delavcev.
Rudi Pavšič, Jožko Figelj, Verena Buzzi, Daria Prinčič, Sergij Jakin, Vili Prinčič, David Sošol, Boris Morelj in Loreta Mikluš. Na sestanku je bil prisoten tudi tajnik SPZ Marko Waltritsch, ki je mladini iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra obljubil vso možno pomoč osrednje slovenske prosvetne organizacije in v njej včlanjenih društev. O obnovi društva v Pevmi so razpravljali tudi na seji predsedstva SPZ in odborniki so sprejeli sklep o podpori temu društvu.
V pričakovanju jesenskega odprtja prenovljene dvorane pa bodo mladi prosvetni delavci čimprej priredili nekaj prosvetnih večerov v zaprtem prostoru poleti pa nekaj manjših prireditev na prostem.
Izlet Števerjancev v soboto v Kobarid na revijo «Primorska poje»
Mešani pevski zbor «Briški grič«» iz Števerjana, ki ga vodi Jožko Ha-rej, bo nastopil na zadnjem, sedmem nastopu pevske revije «Primorska poje», ki bo v Kobaridu v soboto, 6. aprila ob 20. uri. Ob tej priložnosti bo števerjansko prosvetno društvo priredilo izlet z avtobusom v Kobarid. Avtobus bo odpeljal iz Števerjana v popoldanskih urah pevce in njihove spremljevalce. V avtobusu imajo še nekaj prostorov, zato naj se zainteresirani javijo pri poverjenikih društva, in sicer Laureti Maraž, Klari Maraž, Sonji Ter-pin in Saveriju Rožiču.
Do druge nedelj« aprila dovoljen lov na ptice selivke
Po nalogu predsednika goriške pokrajine bo na Goriškem dovoljen lov na ptiče plovce in močvirnike do druge nedelje aprila. Znano je namreč, da se tov na vse ptice selivke zaključi 31. marca. Lovci naše pokrajine pa so na predsednika pokrajine naslovili pismo, v katerem ga naprošajo, naj dovoli lov na te ptiče vsaj do druge nedelje v aprilu. S predsednikovim odtokom pa je prepovedan tov na divje race, vodne kokoške ter stoke.
Alenki Florenin iz Sovodenj se je v nedeljo pridružila še sestrica
KATJA
Srečnima staršema, mami A-nici in očetu Slavku, iskreno čestitajo člani Sovodenjskega noneta.
aiiimiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiimiHiiiimHimmuuiuumiiiimiiiiiiiMiiimiiiiiiHiiiiiiiiimiii
SPET NA DELU
Neznanci ukradli radie iz štirih avtomobilov
Avtomobili ponoči na ulici niso varni
Dva obrata v težavah zaradi pomanjkanja surovin
Predstavniki pokrajinskih vodstev treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL, Colautti, Colella, Bregant, in člani tovarniških svetov kemičnega oddelka «fiocco», Nest Pach in Cotonificio Bustese so se s prefektom pogovarjali o proizvodnih težavah v nekaterih industrijskih obratih naše pokrajine, ki jih je povzročila tovarna Solvay z zavlačevanjem dobave surovin.
Od jutri dalje bodo nekatere delavce oddelka fiocco vpisali v dopolnilno blagajno, v podjetju Nest odda tudi po pošti. Te dni je na Pach v Tržiču pa bodo en del pro-davkariji precej gneče, vendar za- izvodnje ukinili, kar bo občutno radi dobre organiziranosti delo hi- zmanjšalo zaposlenost v obeh o-tro poteka. Na sliki skupina dav- i bratih.
koplačevalcev (Foto Giovanella)1 Sindikalisti in delavci so prefek-
Nekateri «neznanci» so se v zadnjem času načrtno spravili na avtomobile, ki so jih lastniki pustili čez noč na ulici in iz njih ukradli radioaparate in registratorje. Lastniki avtomobilov so v zadnjih dneh kar štiri take primere prijavili goriški kvesturi.
Dve kraji sta se pripetili v noči od 23. na 24. 3., dve drugi pa v noči od 28. na 29. 3. Prva žrtev nočnih tatov je bil 33-letni Aldo Alia, bivajoč v Ulici Cadorna 7. Svoj alfa romeo GO 79.491 je pustil v noči od 23. na 24. 3. parkiran pred hišo, kjer stanuje, naslednjega dne je opazil, da so mu neznanci ukradli radio znamke philips, registrator ter mikrofon, v skupni vrednosti 300.000 lir. Isto noč so iz fiata GO 39.802, last 39-letne Mirelle Zotti iz Tržiča, Ul. Valentinis 60, ki je pustila svoje vozilo parkirano v Ulici Petrarca v Gorici, ukradli radio in registrator v skupni vrednosti 125 tisoč lir.
Nekaj noči kasneje pa so se «neznanci» spravili na drugi vozili, tokrat v južnem delu mesta. 60-letne-mu Pietru Giacomuzziju iz Padove, ki je imel parkiran svoj alfa romeo v Ulici Randaccio, so odnesli radio vreden 100.000 lir, isto noč pa so 60-letnemu trgovcu Mariu Miseri, ki biva v nebotndčniku v Ulici To-minz 18, odnesli iz alfette, ki je bila parkirana pred hišo, prav tako radio in registrator. Okradeni je utrpel 175.000 lir škode.
Klub «Marni» nasprotuje zmanjšanju letališča
Goriški župan De Simone je na seji odbora v petek zvečer predlagal, naj občinski svet potrdi predlog o izplačilu občinskim uradnikom predujma v višini 20.000 lir na bodoče poviške, dogovorjene med sin dikalnimi predstavniki krajevnih u-stanov in ANCI. Na seji odbora so se pogovarjali o goriški udeležbi na evropskem shodu o kulturi v Venlu, kjer bodo prisotna zastopstva Celovca, Krafelda (Nemčija), Gorice in Venia.
Občinski odbor se je nato seznanil s stališčem letalskega kluba «L. Marni», da se zaradi didaktičnih in športnih potreb ohrani sedanja velikost letališča na Rojcah. Proučili so tudi možnost, ki jo daje zakon, da zaposlijo v civilnih službah tiste osebe, ki jim vest ne dovoljuje, da bi služile vojaški rok.
Na predlog odbornika Agatija so odobrili izvršilni načrt večnamenskega socialnega središča, ki bo veljal 523 milijonov lir. Del teh sredstev, 300 milijonov, bodo uporabili iz sklada, ki ga je država namenila Gorici ob 50-letnici zmage, preostali del pa bodo zbrali s posojilom. O predlogu bo razpravljal tudi občinski svet.
Na predlog odbornika Ciuffarina so kupili dvajset koles, ki jih bodo poklonili zmagovalcem v natečaju za cestno prometno vzgojo-
Športne igre upokojencev Primorske
Na L športnih igrah upokojencev Primorske septembra lani v Tolminu so se odločili, da jih bodo prirejali vsako leto. Tako bi se upokojenci spoznavali in poživljali enotnost primorskega ljudstva za napredek. Zahtevno nalogo je letos prevzeto društvo upokojencev Nova Gorica, pokroviteljstvo iger pa sindikalni svet Nova Gorica. Ustanovljeni pripravljalni odbor že nekaj tednov hiti s pripravami. Zagotovil si je igrišče, prostore, nabavo rekvizitov in določil trenerje za posamezne panoge. V teku so dogovori z društvi drugih občin Primorske. H. športne igre upokojencev Primorske bodo v Novi Gorici 26. maja 1974 v 4 disciplinah. Udeležile se jih bodo številne ekipe kegljačev, balinarjev, strelcev in ša-histov. Tega dne se pričakuje v Novi Gorici okrog 300 tekmovalcev. Glede finančnih sredstev računajo organizatorji na razumevanje občanov in podjetij, ker je tudi njihova dolžnost, da prispevajo za turistični in kulturni razvoj Nove Gorice
tr
NA POBUDO DOMAČE PROSVETE
V Sovodnjah lepo predavanje o potovanjih po Sovjetski zvezi
Predaval je Roman Rodare iz Gorice
V	Kulturnem domu v Sovodnjah je bilo v petek zvečer, na pobudo domačega prosvetnega društva, zanimivo predavanje o potovanju s parnikom od Dunaja do Črnega morja po Donavi ter po Donu in Volgi prav tako s parnikom. Predaval je Roman Rodaro iz Gorice, po rodu s Peči, kot je sam poudaril, ki je bil na tem potovanju v letu 1969 in ki je na njem napravil vrsto zanimivih barvnih diapozitivov, ki jih je na predavanju prikazoval.
Videli smo lepote Dunaja, Budimpešte, Beograda, Bukarešte, Djer-dapa .bolgarske pokrajine ob veliki reki in Jalte. Svoje potovanje je predavatelj ponazarjal z bogatimi zgodovinskimi podatki o teh krajih, in publika je zelo pozorno sledila njegovim izvajanjem. Z Jalte je z letalom odletel do Dona, tu pa je spet vstopil na veliko sovjetsko rečno ladjo in potoval proti severu po Donu, kanalu Don - Volga in po Volgi do Stalingrada. Ruska pokrajina je neizmerna, z velikimi deli so uredili plovbo po Donu in po Volgi, nastala so prava notranja morja. Rodaro je orisal zanimivosti Stalingrada in prikazal z ustreznim zemljevidom kako je potekala znamenita bitka med Rdečo armado in nacističnimi osvajalci.
Za zaključek pa je predavatelj prikazal še lepote Leningrada in Moskve, ki ju je obiskal na drugem izletu pred dvema letoma.
V gradu Kromberk , razstava sltk Jaka Čopa o kozolcih na Slovenskem
Razstavna dejavnost v Novi Gorici je zelo velika. V galeriji Meblo v Novi Gorici razstavljajo številni slikarji, pravkar so zaključili razstavo istrskega slikarja Marina Mahniča - Istrana. V gradu Kromberk je bila razstava partizanske sanitete na Slovenskem, v petek pa so odprli zanimivo fotografsko razstavo slik o slovenskih kozolcih. To so fotografije znanega slovenskega fotografa Jaka čopa. Razstava bo odprta do 12. aprila.
V	Ajdovščini bo do 10. aprila odprta retrospektivna razstava Vena Pilona, v Kobaridu pa so te dni odprli razstavo domačega slikarja Miloša Volariča.
V nedeljo v Sovodnjah občni zbor posojilnice
Prihodnjo nedeljo, 7. aprila, bo v Sovodnjah redni letni občni zbor Kmečko-delavske posojilnice. Zbor bo ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma. Dnevni red je naslednji: pozdrav predsednika upravnega odbora; izvolitev zapisnikarja in dveh overiteljev; čitanje in odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora; poročilo upravnega odbora; bilanca za leto 1973 ; poročilo nadzorstva ; glasovanje o bilanci 1973 in o uporabi čistega dobička; sklepanje o najvišjem znesku posojila, ki ga lahko dovoli posamezniku; sklepanje o vplačilu novih članov z ozirom na obstoječo rezervo; volitve novega odbora; razno.
Če ne bo ob določeni uri zadostnega števila članov, bo občni zbor nedeljo kasneje ob isti uri. Bilanca je članom na razpolago na sedežu posojilnice.
jema domala vse športne panoge.
V občinskem zdravstvenem uradu je vsak ponedeljek in petek od 15. do 17.30 na razpolago občinski zdravnik, ki bo izdal potrdilo, da je športnik, ki namerava sodelovati na teh igrah, za to sposoben. Prijave sprejema občinski urad za šport in mladino do vključno 6. a-prila.
Včeraj popoldne, približno ob 14.30, se je na Korzu Italija laže ponesrečil 12-letni dijak Angelo Busta iz Ulice F. Rosselli 11. Mladeniča so pospremili v goriško bolnišnico, kjer so mu obvezali levo nogo zaradi lažjih poškodb. Okreval bo v osmih dneh.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo bo i-melo v sredo, 3. aprila 27. redni občni zbor, ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 s pričetkom ob 20. uri. Na občni zbor so vabljeni člani društva.
Kino
Do 6. aprila sprejemajo prijave za mladinske igre
Na bližnjih mladinskih športnih igrah bodo lahko sodelovali vsi mladinci, rojeni v razdobju od leta 1958 do 1968. Občinska komisija je že sestavila program dela, ki za-
G ori ca
VERDI 15.00—21.30 «Le 5 giornate». A. Celentano in M. Tolò. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 15.00—21.30 «Pane e cioccolata». N. Manfredi in A. Corino. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.15—21.30 «La villeggiatura». A. M. Merli in A. Celi.
VITTORIA 15.00—21.30 «Una mangusta per tre camaleonti». A. Cade in J. Sorci. Barvni film.
CENTRALE 15.00-21.30 «Ringo e Gringo contro tutti». L. Buzzanca in R. Vianello. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00-22.00 «La governante». Barvni film.
EXCaiSIOR 14.00—22.00 «Il rompiballe». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Chi è l'altro». Barvni film.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Barbara Borri, Elisa-betta Sandrin, Marco Clemente, Cristina Destale®, Christian Blažič, Maurizio Menon, Katja Florenin, E-lisa Furlan, Marisa Benossi, Simon Puja, Sara Meretto.
SMRTI: 90 letna Attilia Grinover, 43-letna gospodinja Edda Revignas por. Piepoli, 73-letni upok. Norberto Rainer, 82-letna gospodinja Giuseppina Sussan vd. Cornei, 78-letna upok. Paola Tence vd. Zubin.
OKLICI: študentka Ernesta Bukovec in delavec Rolando Bottari, delavka Gabriella Giusto in mehanik Gianfranco Bigaj, uradnica Rosalba Stranich in odontotehnik Enzo Ciroi, upokojenka Cristina Winkler in u-pokojenec I.eopo'do Bernardini.
POROKE: profesorica Lucia Krainer in univ. študent Ruggero della Torre.
DK.ZtIRNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m oonoči je dežnn lekarna Villa San Giusto, Korzo It lia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči 1e dežuri lekarna Alla Salute. Ul. Cosulich, ti 72480.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici. Sovodnjah in števerjar sta danes dežurna dr. Jožef Frand lič, tel. 83703 in dr. Rodolfo Gen vese, tel. 2902. V Krminu in okoli je danes dežuren dr. Alfonso P gnutti. tel. 6255; v Ronkah pa d Felice Giacconi, tel. 77476.
TOZD
GOSTINSTVO IN ŽIČNICE NOVA GOBICA
OBVEŠČA
da bo žičnica na Sv. Goro redno obratovala od 1. aprila dalje, od 9, ure zjutraj do 17. ure. Ce na v obe smeri je 12,00 N D
Nudimo popust organiziranim skupinam.
PmiNANIl MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d’Aosla 18« - Tek 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREV o/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTANOVIJBNA I.BIA 1909
GORICA ■ UL Morelli 14 \ Tel. 2206 ■ 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PnmòrikTdnevmk
5
KULTURA
31. marca 1974
OB 30-LETH1C1 SMRTI PESNIKOVEGA PRIJATELJA V DACHAUU
SREČKO KOSOVEL IN IVO GRAHOR
Izjemna sočasnost obletnic - Politični pomen Kosovelovega in Grahorjevega idejnega kroga še ni raziskan niti glede vprašanja fašističnega zatiranja Slovencev v Italiji

Prejšnji torek je prof. dr. Bratko Kreft v svojem predavanju v Trstu v okviru idejnega kroga Srečka Kosovela v letih 1924-1926 večkrat omenil pesnikovega prijatelja in idejnega pristaša, prav tako Primorca, Ivana Grahorja. Izjemna sočasnost letošnje 70-let-nice rojstva Srečka Kosovela (18. marca v Sežani) in 30-letnice smrti Iva Grahorja (29. marca v Dachauu) nam narekuje, da se danes spomnimo tudi Grahorjeve — manj znane — «sociološke, kulturne in literarne publicistike», kot jo označuje France Vurnik, urednik Grahorjevega zbranega dela, ki je izšlo pred šestimi leti pri Cankarjevi založbi v Ljubljani pod naslovom «življenje in smrt».
Kot je zapisano v tej knjigi, je bil Ivo Grahor rojen 20. novembra 1902 v Dolnji Bitnji pri Ilirski Bistrici. V Ljubljani je končal štiri razrede realke, nato dva letnika obrtne strojne šole, leta 1921 pa je kot eksternist maturiral na realki. Potem je študiral filozofijo in romanistiko v Ljubljani, študij je pretrgal za e-no leto, ko je kot italijanski državljan moral odslužiti vojaščino v Italiji. Bil je v častniški šoli v Veroni, podčastnik v Tolminu, kjer so ga zaradi jugoslovanske propagande za 40 dni zaprli, in v Mondovi. Spomladi 1924 se je vrnil v Ljubljano, a kmalu odšel na Poljsko. Obiskal je več mest (Krakov, Lvov. idr.). Preživljal se je z inštrukcijami in pisarniškim delom. Ker ni dobil vizuma za Sov. zvezo, je okoli 1. septembra 1924 prestopil mejo ilegalno. Zato so ga zaprli in je preživel 40 dni v zaporih v Minsku in Moskvi; na jamstvo Vladimira Martelanca so ga izpustili. Potem se je razgledoval po novi državi in se preživljal z zidarskim delom. Na bližajočo se zimo ni bil pripravljen. Vrnil se je pred koncem leta 1924 domov v Bitnjo, marca 1925 pa je prišel spet v Ljubljano. Junija 1928 je diplomiral in odšel jeseni kot štipendist krakovskega Slovanskega inštituta na Poljsko. Februarja 1929 se je vrnil ter obiskal spomladi in poleti ponovno svoj dom. Zaradi sodelovanja pri «Knjigi dragava» (dotiskana je bila februarja 1929, a zaplenjena) so ga okoli 10. oktobra 1929 v Ljubljani zaprli in med drugim obtožili, da je v zvezi z ilegalnim komunističnim gibanjem, da širi njihov tisk in pri njem sodeluje. Dne 27. januarja 1930 so ga prepeljali v Veliko Kikindo, kjer je bil od 31. marca do 3. aprila 1930 proces proti nekaterim sodelavcem «Knjige drugova». Vsi so bili oproščeni. Ker zaprošene suplenture ni dobil, se je zaposlil kot korektor v tiskarni Merkur v Ljubljani, posebej pri Službenem listu, ki je pričel izhajati leta 1930. Tu je o-stal do zime 1943, ko so ga zaprli in v začetku januarja 1944 odpeljali v taborišče Dachau. Tam je februarja zbolel za pljučnico in 29. marca 1944 umrl.
Kot dijak in študent je sodeloval pri nacionalnem srednješolskem društvu Preporod, pri Društvu primorskih akademikov v Ljubljani, deloval pri tajništvu naprednega dijaštva v Ljubljani. Ob Srečku Kosovelu je bil sourednik «Vidovdana» leta 1923-24 ter član literarnega in dramskega «Cankarjevega krožka», ki ga je osnoval Kosovel.
Poleg Vladimira Martelanca je morda prav Grahor največ vplival na Kosovela, da se je približal marksizmu. Med bivanjem v Sovjetski zvezi se je marksistično preusmeril in se po vrnitvi vključil v SKOJ in partijsko delo.
Sodeloval je na več prireditvah, n.pr. 24. aprila 1927 na proslavi zaloških žrtev na pokopališču v Ljubljani, februarja 1928 predaval študentom ljubljanske univerze o političnem razvoju Slovencev po I. vojni, v Ptuju predaval 30. aprila 1928 o Cankarju in 1. maja na prvomajskem zborovanju o sodelovanju II. internacionale z buržoazijo.
Tudi sedaj se je močno zanimal za življenje Slovencev v zasedeni Primorski, zlasti za mladino. Do leta 1929 je večkrat o-biskal mlade nacionalne delavce na Primorskem in se leta 1928 u-deležil njihovega ilegalnega seminarja v Cvetrežu na Banjški planoti; tedaj jim je predaval o marksističnem pojmovanju pravice narodov do samoodločbe in o praksi Sovjetske zveze glede tega. Manjšinsko vprašanje je bilo sploh pogost argument njegovega študija in je o tem večkrat pisal.
Leta 1926 je ponudil Narodnemu gledališču v Ljubljani svojo dra-
mo «Sestra Milena», a ni bila sprejeta. Zaradi marksistične obdelave snovi je bila zavrnjena tudi njegova disertacija «Vzgoja v družbenih vedah». Na literarnem večeru 24. februarja 1932 v Ljubljani je sodeloval s prozo «Zgodba o krizi in trebušastem četrtlitrč-ku». V letih 1934 do 1938 je urejal «Malo knjižnico» (izšlo je deset zvezkov) in bil odgovorni urednik prvemu letniku «Slovenske mladine» (1938-39). Zadnja leta je živel precej odmaknjen književniškim krogom. Objavljal je malo. Poslednje svoje delo, roman «Volk», je pisal še v šempetrskih zaporih decembra 1943.
Kot smo že prejšnjo sredo poročali, je Kosovelov in Grahorjev prijatelj B. Kreft prejšnji to-
Ivo Grahor
rek v Trstu omenil tudi, da bi bilo potrebno posebno predavanje — tako obsežna je snov, ki bi bila potrebna obdelave — o odnosu njegovega idejnega kroga do fašističnega zatiranja Slovencev v Italiji. Toda v tem priložnostnem članku moramo ugotoviti, da spada prav ta odnos med bistvene elemente političnega pomena kroga okrog «Mladine» v prvem desetletju dobe med obema vojnama. Iz Kreftovega predavanja lahko zaključimo tudi, da so bila zadevna stališča Kosovela in Grahorja enaka. Za njihovo površno ilustracijo naj ponovimo na tem mpstu le kratek citat štirih stavkov iz enega izmed Grahetjitvih člankov — po omenjeni Vurnikovi knjigi — stavkov, s katerimi je, kot je ugotovil urednik, natančno-
orisal razmere na Primorskem po prvi svetovni vojni:
«Naše ljudstvo se mora tam neorganizirano braniti pred napadi fašizma. V moderni gverili je naš kmet vsaj moralni zmagovalec, medtem ko je meščanska politika doživela katastrofo. Notranja posledica je neke vrste pri.Jtelj-stvo med primorsko in laško buržoazijo. Zunaj je slovenska politika izgubila vse oporne točke».
* * *
Po ljubljanski tiskovni konferenci 18. t. m. ob izidu nove izdaje «Zlatega čolna» in II. knjige Kosovelovega Zbranega dela, je v ožjem krogu tekla beseda tudi o potrebi raziskovanja političnega vpliva Kosovelovega kroga, saj ga je omenil — kot smo 19. t. m. poročali — že ravnatelj DZS na sami tiskovni konferenci, urednik Zbranega dela pa je izjavil, da te plati pesnikovega udejstvovanja ni raziskal. Ko po torkovem Kreftovem predavanju tudi v našem dnevniku ugotavljamo, da je tudi ta raziskava nujna, lahko to ugotovitev podpremo z izjavami pred mnogimi leti v glasilu Zveze mladine Jugoslavije Edvarda Kardelja o velikem vplivu kroga okrog «Mladine» nanj in njegovo politično usmeritev. Naj s tem v zvezi omenimo tudi velik odmev Grahorjeve razprave o I. E. Kreku iz leta 1934.
V zvezi z vsebino Kreftovega torkovega predavanja pa je tudi Grahorjev članek o Kosovelu, ki je ponatisnjen v knjigi «življenje in smrt». Članek vsebuje hudo kritiko odnosa urednika Kosovelovih Izbranih pesmi iz leta 1931 in prvih dveh knjig Zbranega dela iz let 1946 in 1974. Grahor je takrat zlasti odločno pobijal mnenje, da je bil Srečko Kosovel «nesrečna duša, ki ni mogla zapeti svoje visoke pesmi, ker je bila oblikovno nerazgibana in intelektualno nesamostojna», kakor tudi mnenje, da je pesnik «bolehal kot osebnost na nedozorelosti in kot u-metnik na jragmentnosti». No, kdor je natančno prebral po vojni obe knjigi Kosovelovega Zbranega dela, se je lahko prepričal, da je njihov urednik svoje mnenje o pesniku kar precej temeljito spremenil. Prepričani pa smo, da bo vsebina tretje knjige Kosovelovega Zbranega dela — zlasti pa pisma v njej, še bolj zgovorno dokazala pravilnost pred 43 leti izrečenih Grahorjevih očitkov.
Takrat pa je Grahor tudi napisal, da «ni še napisana o Srečku Kosovelu 'pròva beseda». Žal, ta trditev delno še vedno drži. Kot
rečeno, predvsem o političnem pomenu Srečka Kosovela prava beseda zares še ni izrečena.
In ko bomo imeli v drugi polovici letošnjega leta (tako je vsaj napovedano) pred seboj celoten Kosovelov opus z izidom tretje knjige njegovega Zbranega dela, bodo morali po našem mnenju odgovorni kulturni in politični krogi z obeh strani meje organizirati u-strezen simpozij, kulturne ustanove in organizacije pa morda ciklus petih ali šestih predavanj, s katerimi naj bi najboljši poznavalci njegovega dela in življenja ter pomena njegovega idejnega kroga dokončno izrekli tisto «pravo besedo» na katero je mislil pokojni Grahor že v šestem letu po pesnikovi smrti.
P. G.
Gojenci srednje in višje glasbene šole GM, ki so nastopili na notranji produkciji šole v dvorani «Gallus»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
PffFD IZTEKOM KONCERTNE IN ŠOLSKE SEZONE
Razvejana dejavnost Glasbene matice
Nastop orkestra GM z violinistom Gorjanom Košuto ob zaključku seminarja slovenskih šolnikov - Nastop gojencev na nižji srednji šoli v Dolini Interni nastop gojencev srednje in višje šole v dvoranici «J. Gallus» Gojenci na reviji in tekmovanju v Velenju in Ljubljani
Poleg nekaterih prireditev Glasbene matice v tem mesecu o katerih smo že poročali (7. abonmajski koncert z ork. GM, dve interni prireditvi in nastop gojencev na slovenskem klasičnem in znanstvenem liceju «F. Prešeren»), je Glasbena matica še ob drugih priložnostih predstavila javnosti svoje plodno delovanje.
. Najprej moramo omeniti nastop orkestra GM v Kulturnem domu 16. 3. 1974 ob zaključku seminarja slovenskih šolnikov. Pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in s sodelovanjem violinista Gorjana Košute je orkester izvedel dva violiniska koncerta, Bachovega v E-duru in Mozartovega v G-duru. Izvajanje orkestralnega ansambla in še posebno izvrstnega solista, je pritegnilo pozornost u-deležencev seminarja, učiteljev, profesorjev pa tudi dijakov srednjih šol.
Na sprejemu, ki ga je za so-delujdče ter za predstavnike šol pripravilo Šolsko skrbništvo je
prof. Pericle Fidenzi, šolski skrbnik, ko se je zahvalil za lep glasbeni nastop, poudaril veliko korist glasbene vzgoje za mladino.
* * *
. V okvir sodelovanja GM s slovenskimi šolami sodi tudi nastop gojencev glasbene šole v soboto 23. 3. 1974 v nižji srednji šoli v Dolini.
Sodelujoče je pred nastopom pozdravil ravnatelj dr. Aldo Stefančič, o programu in o posameznih instrumentih pa je mladim poslušalcem podal izčipno razlago Janko Ban. Spored je prikazal krajši pregled pedagoškega dela glasbene šole, od gojencev začetnikov do onih na višji stopnji. Pianisti: Massimo Troian, Tatjana Blokar, Anaroža Slavec, Stojan Kuret in Loredana Sancin so ob tej priložnosti «krstili» novi pianino, ki ga je nabavila šola v Dolini.
S solističnimi točkami so nastopili še Igor Starc (kitara), Jagoda Kjuder (violina) ter harmonikarja Aleksander Beltrami in Mi-
nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllliuillllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllliiillliiuillllllllllllllllllllllliiilltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuillltllllllllllllllllllllllllll
OB NEZMANJŠANEM ZANIMANJU LJUBITELJEV ZBOROVSKE PESMI
V Gorici in v Dobrovem v Brdih tretjič in četrtič «Primorska poje»
V Dobrovem so nekateri zbori izvajali izključno Simonitijeve skladbe v počastitev skladateljeve 60-letnice
Na tretji pevski reviji «Primorska poje», ki je bila v gledališču Verdi v Gorici 21. t. m., je nastopilo osem zborov. Prvi se je predstavil moški zbor «Kras» iz Opatjega sela pod vodstvom Justa Marušiča. Že pri prvi pesmi je pokazal boljšo pripravo kakor v Prvačini 3. t. m. in tudi interpretacije so bile nekoliko bolj sproščene. Pevci pa bodo morali paziti na intonacijo, ki je zlasti zašepala pri drugi pesmi takoj na začetku, tudi prevelika natančnost v basih je bila na trenutke precej očitna. Čuti se prizadevanje in trud, ki bi ob nadaljnjem delu Utegnil pripomoči zboru, posebno ob bolj izvežba-ni sapni podpori, k lepšemu glasovnemu zlitju.
Zadnje velja tudi za moški zbor «Ivan Cankar» iz Marezig, ki ga vodi Verjanko Babič. Če primerjamo prvi nastop tega zbora z letošnjim, je le bilo nekaj doseženega. Rijavčeva Ob Kolpi je bila interpretativno najsprejemljivejša. Pri prvih dveh pesmih bi si želeli več ritmične skladnosti in enotnosti v dinamičnem razlikovanju. Izrazito veselje do petja, ki ga čutimo pri teh pevcih, bo gotovo pomagalo premagati pomanjkljivosti, ki ovirajo večjo sproščenost in popolnejšo glasovno ubranost.
Dominik Sulič, pevovodja moškega zbora «France Bevk» iz Pr-
- ...
« A
|*/A M	Ah!O«
Posmrtni profil pokojnega Iva Grahorja, ki ga je v taborišču v Dachauu narisal Vlasto Kopač, ko je Grahor ležal v neki taboriščni baraki na improviziranem mrtvaškem odru, ki so mu ga pripravili slovenski interniranci
vačine, si v celoti m izbral preveč srečnega sporeda. Prva pesem Stanka Preka, Kitica, je že sama po sebi precej dolgovezna, tretja, Zlate zvezde nepoznanega skladatelja, kakor jo je najavil, pa pravo skrpucalo brez vrednosti. Pri tem moramo grajati samovoljno spreminjanje sporeda s to pesmijo, ki je prišla nekontrolirana na revijo. Mnogo bolje bi bilo, če bi zbor izvajal predvideno Barčico in pa da bi pevovodja prekontroliral ter popravil nekaj napačno petih akordov pri Satnerjevi Pogled v nedolžno oko, ki je bila sicer najboljše interpretirana. Pri svojem nadaljnjem delu bi bilo potrebno še nadalje prizadevati si za večjo e-notnost in zlitost drugače lepih glasov.	,
Za moški zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Racè, lahko rečemo, da sodi med tiste, ki so si v zadnjem času precej prizadevali, da bi se dokopali do oplemenitenega tona in čiste intonacije. Jasna izgovarjava, kompaktnost, precej izenačen zvok to potrjujejo, manjka pa pevcem bolj dovršenega podpiranja glasu, kar bodo z nadaljnjimi vajami vsekakor dosegli v večji meri, tako da jih bo pevovodja lahko uvajal v večje dinamično razlikovanje ter dosegel nazornejše spajanje že zdaj lepo oblikovanih fraz v zaokroženo celoto. Pri zadnji, Rapotčevi Slišal se glasna štima, bi si želeli več fantovsko pristnega občutja.
Zbor «Jezero» iz Doberdoba vodi Silvan Križmančič, ki razpolaga z lepimi glasovi. Sprejemljivi sta interpretaciji prve in zlasti tretje pesmi, Adamičeve Za-vrški fantje, ki je bila najboljša in v kateri je zbor zazvenel najbolj zlito ter bil tudi v petju najbolj enoten. Ni pa še zbor dojel Vrabčeve priredbe ljudske Lunica, ki je grajena v linearnem smislu, kar pa zahteva večje samostojnosti glasovnih skupin pri oblikovanju fraze in celote. Sicer pa je bila mesto te i a sporedu druga pesem, ki jo je pevovodja zamenjal na samem nastopu, kar ni bilo ugodno za organizatorje in občinstvo, ki je imelo tiskane programe v rokah.
Moški in mešani zbor iz Vipave, ki ju vodi Darja Arčon, sta precej pridobila na svoji glasovni ubranosti, v celotnem sporedu pa se je pokazal najbolj kompak-
ten ženski del;
tega smo nekoli-moških
ko več pogrešali pri moških v Vrabčevi Sinoči me dekle je vprašalo. Če izvzamemo intonativno nejasen začetek pri citirani pesmi in nekaj izstopanj v altovski skupini, je petje učinkovalo dovolj solidno, vendar smo prepričani, da bi večja sproščenost v interpretiranju privedla do prepričljivejše izraznosti, v bodoče bo treba posvetiti več dela in stremljenja odtenkom povezovanja, ki so se sicer otipljivo odražale, fraz, v stopnjevano zaokroženost celote.
Moški zbor «Oton Župančič» iz Štandreža velja za dober zbor, ki si je pa tokrat naložil prezahteven oziroma si je odmeril premalo časa, da bi ga lahko so-lidneje pevsko pripravil in tudi globlje vsebinsko dojel. Poglavitno vprašanje pri tem zboru pa je gotovo kratka doba delovanja novega dirigenta Ivana Mignozzija, ki je prevzel zbor po pokojnem Cirilu Siliču. Obema, Mignozziju in zboru želimo, da bi vztrajala v naporih, dokler se ne prebijeta do žive medsebojne povezanosti tako v delu za nadaljnje glasovno izpopolnjevanje kakor za dojemanje lepote in ostvarjanje pesmi.
Mešani komorni zbor iz Nove Gorice, ki bi tako po svoji kvaliteti kakor po izbranem sporedu lahko znatno dvignil poprečno raven celotne revije v Gorici, je e-nostavno v zadnjem trenutku odpovedal nastop, s čimer je pokazal premalo čuta odgovornosti do revije «Primorska poje» in solidarnosti do drugih zborov, ki so kljub raznim težavam in ne vselej lahkim pogojem za delo opravili svojo pevsko zadolženost.
Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder, goji partizanske in druge borbene pesmi. Preko sto članov razvija mogočno ubranost v skupinsko enakomerni zasedbi lepih glasov. Kar se izvedbe tiče, bi pripomnili, da so pesmi že same po sebi dovolj izrazne, tako da je včasih recitatorjev poudarek odveč, posebno takrat, ko glas preide že v kričavost in vodi celoto v pretiravanje. Je pa prav, da smo dobili zbor, ki se še posebej posveča lepoti borbene pesmi.
V nedeljo, 24. t. m. je bila četrta revija v Dobrovem v go-riških brdih. Nastopilo je devet i pevskih zborov.
Moški zbor «Zarja» iz Bilj, ki ga vodi David Mozetič, na trenutke lepo zazveni; ubranost se lomi ob naraščanjih. Ima pa zbor dokaj lepe glasove, ki zahtevajo nekoliko natančnejše pevske obdelave. V vztrajnejšem prizadevanju bodo dosegli tudi večjo skladnost.
Moški zbor «Luka » iz Kopra vodi Ivan Tavčar, ki je za novi dotok pevcev, ti po večini morda prvič pojo v zboru, izbral nekoliko prezahtevne pesmi. Sorazmerno jim je najbolj ritmično razgibana Mihelčičeva Sem si vzela. Veliko dela bo potrebno posvetiti glasovni izobrazbi.
Ženski zbor iz Bukovice, ki ga vodi Jožko Lovec, je bil za spoznanje boljši kakor lani. Moral pa bo posvetiti več dela za zboljšanje celotnega zvoka, odpraviti še nekaj portamentiranja posameznic, (Nadaljevanje na 8. strani) IVAN SILIČ
ran Pečenik. V komorni igri — tokrat kvartet blokflavt — pa so pokazali svoje znanje Erika Slama, Nives Košuta, Marija Morea-le in Riccardo Pergolis.
Prireditev, ki je bila v šolski telovadnici, se je morda nekoliko zavlekla vendar so dijaki nižje srednje šole in njihovi starši z zanimanjem in pozornostjo sledili mladim glasbenikom katerih izvajanje je bilo na dostojni ravni.
Povezovanje GM s slovenskimi šolami v zamejstvu je prav gotovo zelo koristna pobuda posebno še v času, ko se pričenja v večji meri nalagati pažnja na glasbeni pouk tudi v rednih šolah — deloma v okviru celodnevnega pouka. Uvedba tega pouka pa poraja vprašanje kdaj naj dijaki, ki so praktično ves dan v šoli a se redno učijo tudi glasbe, najdejo čas za vežbanje, saj pridejo domov običajno šele v poznih popoldanskih urah.
• • •
V vrsti internih produkcij ki jih šola GM pripTablja sredi šolskega leta, spada nastop gojencev srednje in višje šole v petek 22. 3. 1974 v dvorani «J. Gallus». Teža tega večera je bila na mladem kadru, ki raste v okviru klavirskega oddelka. Poleg devetih pianistov se je tokrat predstavila tudi Dorina Kante, absolventka oddelka za harmoniko.
Izmed gojencev srednje šole so nastopili iz I. letnika pianisti: Kenya Brass, ki je zaigrala Bachov Preludij in fugo v e-molu, Stojan Kuret, ki se je predstavil s Smetanovo Polko v a-molu, ter Milojka Milič s Chopinovo Etudo op. 25 št. 2. Iz II. letnika je nastopila Tea Košuta s sporedom treh Preludijev A. Skrjabina. Tri gojenke iz III. letnika pa so predstavile naslednja glasbena dela: Savica Malalan Debussyjevo skladbo Delfske plesalke, Loredana Sancin istega skladatelja «Vrtovi v dežju» in še Jožica Lasič zahtevno Chopinovo balado v g-molu. Iz oddelka višje šole sta nastopili Nadja Kralj s Chopinovim Nokturnom op. 15 št. 2 in Mojca Ši-škovič z Ravelovo Sonatina. Gojencem, ki so na tej prireditvi nastopili z izbranimi deli iz klavirske literature, posamezniki tudi s tehnično dokaj zahtevnimi skladbami, moramo izreči polno priznanje, to še posebno ob upoštevanju, da so vsi nastopajoči bodisi dijaki višjih srednjih šol ali v službah ter si morajo prav gotovo vsak prosti čas utrgati za študij glasbe.
Ocenitve posameznih izvajanj tega nastopa bi presegle okvir našega poročila, omeniti pa je potrebno, da so nastopajoči pokaza-
li v splošnem skrbno tehnično pripravljenost in večinoma tudi muzikalno dognano klavirsko igro.
še v večji meri velja gornja o-cenitev za Dorino Kante, ki se je predstavila kot pravi virtuoz na harmoniki.
« • #
Tudi letos se je šola GM s posameznimi gojenci udeležila glasbene revije v Velenju ter tekmovanja v Velenju in v Ljubljani.
V Velenju je na tretji republiški reviji harmonikarskih solistov in ansamblov 16. 3. 1974 nastopila Dorina Kante, absolventka harmonikarskega oddelka šole GM, naslednjega dne pa sta se tekmovanja udeležila Aleksander Beltrami (šola prof. E. Zajec) in Ivan Milič (šola prof. D. Kante). Pod okriljem GM je na reviji nastopil tudi harmonikarski orkester Mi-ramar, v katerem sodelujejo tudi gojenci šole GM. Ansambel, ki ga vodi prof. E. Zajec, je požel za izvedbo Liszta ve skladbe «Preludiji» toplo odobravanje občinstva ter je moral dodati še «bis».
Tekmovanje harmonikarjev v Velenju žal ni imelo srečnega zaključka kajti noben kandidat ni ustrezal zahtevi razpisa po minutati nastopa. Komisija je bila u-pravičeno mnenja, da bo v bodoče treba zmanjšati zahtevano minutato ali razširiti število izvajanih del — sicer tekmovanje mladih glasbenikov v skupini za harmoniko ne bo izšlo iz slepe ulice, v kateri se je znašlo prav na republiškem tekmovanju v Velenju, ki se je izrodilo.
Pohvaliti pa moramo posebno I-vana Miliča iz Nabrežine, ki je v svoji kategoriji pokazal največ znanja.
Na tekmovanju pianistov 23. 3. 1974 v Ljubljani, ki ga je prav tako, kot za harmonikarje v Velenju, organizirala Skupnost glasbenih šol in Zveza društev glasbenih pedagogov SR Slovenije ter Glasbena mladina Slovenije, je dosegla v lil. kategoriji (dijaki od 14—16 let) lepo uveljavitev — 2. nagrado — gojenka 5. razreda šole Glasbene matice Verenka Terčelj (šola prof. E. Ambrozet). Poleg obvezne skladbe J. S. Bach: Triglasna invencija v e-molu, je zaigrala še Beethovnovo Sonato op. 10 št. 2 in Dve klavirski skladbi Karla Pahorja.
Ob zaključku tekmovanja je predsednik komisije, skladatelj prof. Pavel šivic izrekel priznanje nastopajočim gojencem in glasbenim šolam ter pri tem pohvalil udeležbo mladine iz Primorske ter še posebej šolo Glasbene matice iz Trsta, ki se s svojimi gojenci redno udeležuje tekmovanj.
|||||||||||||||||||||||l■lllllllllllllllllllllll■lMll■l■l||||^>■llli■■»•lllllllllllll■l■ll||||||■lllJlllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllll||||||||^|||||||||||||||||||J||||||||||||||||||)
SAG pripravlja igro «Požar»
Z včerajšnjo, sedemnajsto ponovitvijo prvega domačega satiričnega kabareta «Dlaka v jajcu» M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Kralja pri Sv. Ivanu, je Slovensko amatersko gledališče v Trstu sklenilo prvi niz predstav letošnje tretje sezone. Kabaret, ki je doživel tako pri ocenjevalcih kot pri občinstvu, preprostem, izobraženem pa tudi mladem, izreden uspeh, je gledališče predstavilo dvakrat v dvorani p. d. «I-van Cankar» pri Sv. Jakobu, kjer ima svoj sedež in prostore, petnajstkrat pa na gostovanjih na Tržaškem, Goriškem, v sežanski in koprski občini ter na Tednu slovenske drame v Kranju. Pri tem velja zabeležiti, da je_ SAG gostovalo kot prvo gledališče po skoraj dvajsetih letih popolnega gledališkega zatišja v Repnu in sicer v restavraciji «Križman», ki so jo domačini napolnili do zadnjega razpoložljivega prostora. Skupno pa si je kabaret «Dlaka v jajcu» ogledalo skoraj 3000 obiskovalcev, se pravi skoraj toliko, kot jih je bilo lani čez vso sezono. Zanimanje za to predstavo je sicer še veliko in ' o bi dva sodelujoča člana ne bila primorana prav čez
nekaj dni odpotovati v Firence, kjer bosta odslužila vojaški rok, bi gledališče prav gotovo zadostilo vsem ponudbam in željam za ogled tega satiričnega kabareta.
Delo pri SAG pa se navkljub vsemu nadaljuje, saj se sezona zaključi šele konec maja. Tako so pred dnevi posneli kabaret v skrajšani obliki za slovensko radijsko postajo Trst A. Na sporedu bo meseca septembra. Že pred enim mesecem pa so pričeli s študijem novega dela, Brechtove igre «Izjema in pravilo» v režiji Sergeja Verča. Po več kot enomesečnem študiju in že skoraj dograjeni predstavi pa je zbolel član igralskega ansambla ter so se nepričakovano pojavile nekatere nepremostljive tehnične težave, neodvisne od gledališča samega.
V delo, ki bi ga SAG igralo prvič v slovenščini in tako tudi v tem oziru prispevalo svoj skromni delež pri odkrivanju in uprizarjanju neznanih ali še neigra-nih dramskih del Bertolta Brechta, je bilo vloženega veliko truda, napora in vneme. Žal je bilo treba sredi študija prekiniti s tem delom in ga prenesti na prihodnjo sezono. Prav tako pa je bi-
lo potrebno dohiteti zamujeno in izpolniti vsaj v globalnem repertoarnem načrtu letošnje sezone delovni program.
Izbira se je sukala med tremi deli, od katerih dve slovenski, odločitev pa je padla na igro v dveh delih slovenskega dramatika I-gorja Torkarja «Požar», ki jo je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja krstilo pred enim mesecem, u-prizoritev SAG pa bo tako druga slovenska uprizoritev. Predstavo, v katero je gledališče prav tako vložilo veliko napora, pripravljajo režiser Sergej Verč, scenograf Ivan Verč, kostumografinja Marija Vidau, koreografinja Selma Micheluzzi, lektorica Mira Sardo-čeva ter igralca Igor Sancin in Saša Don. Zvočno nastopajo tudi Ivan Verč, Boris Kobal in Sergej Verč. Premiera Torkarjevega «Po žara» bo v prvi polovici aprila poleg nekaterih rednih gostovanj pa se bodo predstave vrstile en krat tedensko v domači dvorani S to predstavo bo SAG gostova lo tudi na I. področnem sreča nju gledaliških skupin Slovenije v Idriji, ki bo v prvih dneh maja.
SERGEJ VERČ
MNENJA
K programu centra «Nediža» za leto 1974
Bralci «Primorskega dnevnika», zlasti oni, ki spremljajo kulturna dogajanja v Beneški Sloveniji danes, so bili gotovo prijetno iz-nenadeni nad program študijskega centra «Nediža» iz špetra Slo-venov za leto 1974 (Primorski dnevnik, 24. 3. 1974, str. 5); center si je zadal predvsem bogato predavateljsko in založniško dejavnost. Pripombe tega prispevka so namenjene slednji, upoštevajoč izključno podatke, ki jih navaja časnikovo poročilo.
1. Pobuda, da se izda knjiga Carla Podrecce «Slavia Italiana» v navadnem ali anastatičnem ponatisu (ni pojasnjeno!) je primerna, zlasti ker je Podreccovo delo kljub skoraj enemu stoletju od prve izdaje še vedno aktualno. Iz objavljenega poročila ni mogoče ugotoviti če je knjiga v ponatisu ali italijansko - slovenski izdaji že izšla. Prav tako tudi ni pojasnjeno za katero izdajo so se pri študijskem centru odločili. Knjiga je namreč izšla dvakrat, leta 1884 in 1887; druga izdaja se od prve razlikuje, saj je avtor vanjo vnesel vrsto popravkov in dodal tudi podnaslov «Le vi-cinie». Ob obeh izdajah je tedaj poročal tudi slovenski tisk. O prvi izdaji je poročal v «Ljubljanskem zvonu» Simon Rutar in zapisal med drugim: «Tako govori narodnjak, mož stare korenine, za blaginjo svojega narodiča; mož čigar srce od vesel ja zaigra, ko ga kanarček pri vstopu v pogorsko hišo s slovensko pesen co pozdravi» (str. 767). Odmev kritike o prvi izdaji je odvetnika Po-drecco pobudil najprej k polemični brošuri, ki je izšla v Čedadu leta 1885 in dve leti zatem k ponovni izdaji. Iz Podreccove dopisnice pesniki) A. Aškercu 8. 6. 1889 je razvidno, da je pripravljal že tretjo izdajo (A. Aškerc, Zbrano delo. 1, Ljubljana 1946, str. 357-8); a ni več izšla. Velik del prve izdaje je izšel tudi v slovenskem jeziku in sicer v tržaški «Edinosti» leta 1884 (štev. 77-94),
Knjiga o ZKJ
Pri založbi Obzorja v Mariboru je izšla knjiga Aleksandra Kutoša ZKJ - USTANOVITEV IN RAZVOJ s predgovorom Franca Šetinca, sekretarja sekretariata CK ZKS. Knjiga je posvečena 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ.
Delo ni reprezentančne narave in ima trajno vrednost. Rabilo bo kot nepogrešljiv priročnik, pa tudi pri študiju novejše zgodovine Jugoslavije v srednjih in drugih šolah.
Knjiga je v bistvu kratek (na 190 straneh manjšega formata) oris ZKJ — KPJ, ki obravnava njeno ustanovitev in razvoj od leta 1919 do 1974. Pisec je še zlasti obdelal evolucijo idej in nazorov ZKJ — KPJ do najpomembnejših družbenih vprašanj in jih kritično ocenil, politični boj partije v predaprilski Jugoslaviji, pripravo na revolucionarni družbeni preobrat, vodilno mesto partije v revoluciji, njeno enkratno vlogo pri graditvi demokratične socialistične samoupravne družbe in še posebej njen notranji razvoj ter vprašanje demokratičnega centralizma.
Pri tem zelo izrazito izstopajo nekatere krizne situacije, padci in junaški boj za izvirno pot v socializem.
Knjiga, ki seznanja bralce tudi z nekaterimi avtentičnimi teksti dokumentov, je pisana dokumentirano, poljudno, zanimivo in pregledno. Ocenjevalci — Franc Šetinc, dr. Janko Pleterski in Lev Modic — so dali najboljša priporočila.
Uredništvo založbe Obzorja Maribor
odlomke pa je kasneje prinašal tudi «Matajur». O problemu Beneške Slovenije je Podrecca večkrat pisal (primerjaj objave v «Fanfulla della Domenica»),
2. l’est, da študijski center pripravlja izdajo knjige «Beneška Slovenija» (Ljubljana 1899) Simona Rutarja, vzbuja pomislek o smotrnosti take objave, ko je vendar knjiga kompilacija, ni rezultat originalnih raziskav (drugače je pri tem pisana njegova «Zgodovina Tolminskega») in je mestoma zastarela; isto velja seveda tudi za njeno nameravano italijansko izdajo. Primerneje bi bilo nanovo napisati in obdelati snov Rutarjeve knjige, kar je seveda povezano z mnogo večjim naporom. Tudi na Slovenskem se za prikazovanje manjših ozemeljskih območij z «domoznanskih» stališč čedalje bolj uveljavljajo zborniki za razliko od monografij, kakršna je tudi Rutarjeva knjiga. Morda bi špetrski center pripravil v posebni izdaji izbor takega najboljšega gradiva, ki je doslej že izšlo (na primer članek dr. H. Tume o Beneški Sloveniji, ki je izhajal v več nadaljevanjih v «Planinskem vestniku» je prav zaradi svoje revialne objave nezasluženo pozabljen) in s takimi objavami nadaljeval. Gradiva je veliko, veliko je kvalitetnih doneskov, le da so v tisku raztreseni tu in tam. Naj bi «Trinkove-mu zborniku» (Trst 1946) sledili novi ne le z narodnobuditeljskimi in vzgojnimi cilji, pač pa tudi kot dokaz, da je Beneška Slovenija enakovredni del slovenskega narodnostnega ozemlja.
BRANKO MARUŠIČ
Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako
Samoupravi j an j e
9.
Delavsko samoupravljanje je izraz in obenem praksa, ki datira iz leta 1950, ko je jugoslovanski parlament po obrazložitvi predsednika vlade Josipa Broza Tita sprejel temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih, kot se je s polnim imenom glasil ta zakonski akt, s katerim je bilo v Jugoslaviji uvedeno samoupravljanje.
Najprej je bilo to delavsko samoupravljanje. Nato so ga razširili na družbeno samoupravljanje; prestopilo je torej tovarniška vrata. In z jugoslovansko ustavo je samoupravni sistem še bolj zaokrožen, še bolj integralen, kot pravimo s tujko.
Naj omenim samo dve strani samoupravljanja, ki se med seboj čedalje bolj prepletata. Prepletata toliko bolj, kolikor bolj razvoj samoupravljanja pomeni širjenje suverenosti delavcev nad družbeno lastnino, s tem pa tudi širjenje njihove suverenosti v družbenih zadevah sploh in političnih še posebej.
Zmotno, resnici neustrezno bi bilo torej samoupravljanje imeti le za nekakšno razvito obliko soodločanja delavcev pri upravljanju gospodarstva. Takšne razlage je slišati pri nekaterih zahodnih avtorjih, s čimer hote ali nehote žele zmanjšati pomen samoupravljanja kot družbenoekonomskega odnosa ter družbene in politične pravice.
Mirne duše lahko zapišemo, da je delavsko samoupravljanje v teh 24 letih seglo v vsak kotiček
— da tako rečem — ne le gospodarstva, temveč vse družbe.
To torej ni več nekakšen «jugoslovanski eksperiment», marveč ideja, ki je pognala korenine v milijonih ljudi. Stotisoči so bili in so člani delavskih svetov in številnih drugih samoupravnih teles.
Opravka imamo z veliko šolo praktične demokracije in odločanja o gospodarskih in drugih rečeh. V tej šoli so tudi ponavljavci, v njej ne izdela vsakdo. Je pa poučna. In koristna.
Kaj pravi ustava o samoupravljanju? Med drugim tole. Da delavec uresničuje samoupravljanje v temeljnih in drugih organizacija združenega dela enakopravno in na podlagi polne medsebojne odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji. Kako? Z odločanjem na zborih delavcev, na referendumu in z drugimi oblikami osebnega opredeljevanja, prek delegatov v delavskih svetih, kakor tudi z nadzorstvom nad izpolnjevanjem sklepov ter kontrolo dela organov in smžb teh organizacij. Svoje delegate ima pravico ne le izvoliti, ampak tudi odpoklicati pred iztekom mandata.
Delavski svet je skupščina bodisi TOZD, bodisi druge organizacije združenega dela. Delegati v njem morajo — narekuje ustava — ustrezati socialni sestavi TOZD. Se pravi, ne gre, da bi bili delavci v manjšini oziroma neustrezno zastopani.
Ni da bi podrobneje opisali, kaj delavski svet vse dela, kajti teh opravil je veliko. Obenem u-stava skrbi za to, da delavski svet ne bi preveč opravil pre-
delavcev
vzel nase in tako zanemaril neposredno odločanje delavcev. Zato med drugim izrecno naroča, da mora delavski svet obveščati delavce, se pravi svoje volivce.
V	višjih delavskih svetih, se pravi, kadar je združenih več TOZD, morajo biti delegati vsake TOZD. Ustava pravi: «Delegati delajo na podlagi smernic delavcev oziroma delavskega sveta TOZD, ki jih je izvolila in so njim odgovorni za svoje delo.»
Mandatna doba člana delavskega sveta je dve leti. Vsakdo je lahko največ dvakrat zapored izvoljen v isti delavski svet (oziroma njegov izvršni organ).
V	ustavi je tudi izrecno zapisano, da član delavskega sveta ne more biti niti direktor niti noben drugi vodilni funkcionar podjetja. ,Ta določba temelji na načelu nezdružljivosti izvršilnih in upravljavskih funkcij.
Rekli smo že, da je pravica delavcev tudi nadzorovati delo organov temeljne in drugih organizacij združenega dela. To delo opravlja samoupravna delavska kontrola «neposredno, prek organa upravljanja organizacije in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole.»
Zakaj je taka kontrola potrebna? Zaradi uresničevanja in zaščite samoupravnih pravic delavcev. Zato organ samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije. Dalje, nadzoruje, kako izvajajo samoupravne sporazume in družbene dogovore, kako izvajajo sklepe delavcev, organov upravljanja in izvršnih ter poslovodnih teles. Kon-
PIŠE
Jožo Šircelj
troia tehta, koliko se vsi ti u-krepi ujemajo s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev.
S tem pa krog pristojnosti, kakor jih je zarisala ustava, še ni sklenjen. Pod delavskim nadzor stvom je tudi uresničevanje delovnih in samoupravljavskih dolžnosti, skrbno, odgovorno ravnanje z družbenim premoženjem, s katerim delavci razpolagajo. Prav tako je potrebno videti, ali v orak-si spoštujejo načelo delitve po delu. Ali so uresničene in zaščitene pravice delavcev. Ali so delavci obveščeni o vsem, kar se nanaša na odločanje in kontrolo v organizaciji.
Kar organ samoupravne delavske kontrole ugotovi, mora («ima pravico in dolžnost») o tem obvestiti delavce, organe in službe organizacije, ki se jih to tiče. Prav tako je dolžan sodelovati z organi družbenega nadzorstva.
Že iz povedanega sledi, da u-stava teži za tem, da bi bilo odločanje samoupravljavcev kar se da neposredno. Drugič, da članov delavskega sveta ne izvolijo, potlej pa jim je odgovornost do delavcev-volivcev deveta briga. Nasprotno, to so odposlanci delavcev, katere so dolžni ne le sproti obveščati, marveč so jim tudi odgovorni. In delavci-volivci jih lahko pred potekom mandata odpokličejo. In tretjič, uvedena je delavska samoupravna kontrola, kar je skupaj z delegatskimi razmerji novost v tej ustavi.
Nedvomno je z novo jugoslovansko ustavo zdaj manj možnosti za odločanje mimo delavcev, namesto njih ali celo v nasprotji z njihovimi koristmi.
V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin žitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ui. Duca d'Aosta 42.
Izplačilo škode kot posledice telesnih poškodb pri prometnih nesrečah
Pred dvema tednoma sem obravnaval izplačilo materialne škode pri prometnih nesrečah, to je škode na vozilih, blagu in podobno. Nemalokrat pa pride do raznih fizičnih poškodb, ki povzročijo začasno ali trajno delovno nesposobnost ali celo smrt prizadete osebe.
splošna, obstaja pa tudi specifična invalidnost, ko prizadetemu posledice poškodb onemogočijo ali otežijo njegovo pokhcno delo. Tako na primer znaša izguba prsta 8-10 odst. splošne invalidnosti, če pa je prizadeta oseba kirurg, glasbenik, urar itd. bo ta odstotek
v končnem izračunavanju veliko večji, ker je specifična posledica pri taki osebi neprimerno težja.
Težja je razlaga, v kratkih sestavkih o načinu izračunavanja višine denarne odškodnine. Zelo na splošno povedano, se pri takem izračunavanju upoštevajo trije e-lementi: starostna doba oziroma leta, ki jih je imel prizadeti na dan nesreče, njegov redni letni zaslužek in končno, seveda odstotek invalidnosti. Ob uporabljanju določenih aritmetičnih ključev, ki upoštevajo gornje elemente, se izračuna znesek odškodnine. Lahko bi rekli, dà' bo “Odškodnina tem večja, čim težja je invalidnost, čim mlajši (vendar že odrasel) je prizadeti človek in čim večji je njegov zaslužek.
Omenim naj tudi, da v primeru trajnih estetskih posledic, pride tudi do izplačila odškodnine, čigar višina je odvisna od raznih tudi razumljivih elementov (starost in
lepota prizadete osebe, poklic, itd.)
3. — Končno se vzame v poštev tako imanovana moralna škoda ali kakor jo nekateri netočno imenujejo «škoda za utrpele bolečine». Moralna škoda ki jo zavarovalnice s težavo priznavajo in ki je v sorazmerju z dolžino bolezni oziroma z višino invalidnosti. Znesek je v splošnem majhen, saj doseže le v resnejših primerih vsote, ki gredo čez 500.000 lir; izplačilo iz tega naslova hcče namreč bolj poudariti solidarnost do prizadetega, kot pa z denarjem «poplačati bolečine».
Tako bi zaključil, da pride iz telesnih poškodb pri prometnih nesrečah izplačilo škode iz treh naslòvóv: začasne delovne nesposobnosti, trajnei invalidnosti in moralne škode.
»'tri v . •!,	........ ■ -
Zdravnikovo mnenje
Človek, ki pokadi nad 20 cigaret na dan, je od 4 do 5-krat bolj iz postavljen srčnemu infarktu. Tako trdi švicarski strokovnjak dr. Hey-den, ki svojo trditev utemeljuje s točnimi podatki, pa čeprav pravega vzroka ne ve. Torej ne le rak, pač pa tudi infarkt.
Davčna posvetovalnica
V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2.
DAVKI NA DRUŽBE
Ob sprejetih zakonih je povzročitelj nesreče, oziroma njegova zavarovalnica, dolžan izplačati povzročeno škodo tudi pri telesnih poškodbah, in to po določenih načelih.
1.	— Najprej se ugotavlja traja-
nje delovne nesposobnosti, to je čas, v katerem je bil prizadeti nesposoben za svoje vsakdanje poklicno ali običajno delo. To razdobje je včasih precej dolgo — tudi eno ali dve leti — posebno ko pride do težjih telesnih poškodb, ki zahtevajo dolgotrajno zdravniško nego. Za dobo začasne da.ov-ne nesposobnosti mora povzročitelj plačati vse tiste vsote, ki bi jih prizadeti sam normalno zaslužil ; pri osebeh, ki nimajo stal--nega delovnega razmerja, iz katerega bi se dala ugotoviti višina njihovih dohodkov, ali pri takih, ki ne opravljajo določenih ookli-cev, se izplačuje omaijena delovna nesposobnost nekako pavšalno:	tako se priznava hišni
gospodinji odškodnina v višini 3 dò 4.000 lir dnevno, upokojencu 2 do 3.000 lir itd. Tako nai bi se zagotovili prizadeti osebi enaki dohodki, ki bi jih imela, če bi do nesreče ne bilo prišlo, oziroma se hoče izplačati delovna nez-nnožnost tudi pri takih (upokojenci, gospodinje, itd.), ki pri svojih vsakdanjih opravilih niso za to posebej plačani, vendar v večji ali manjši meri prispevajo s svojim delom v korist ožje ali širše skupnosti.
2.	— če ne pride do popolne ozdravitve. to se pravi, če ostanejo invalidske posledice, se taka trajna poškodba kapitalizira in se iz tega naslova posebej izplačuje.
Nešteto je primerov, da zaradi zakompliciranih zlomov ah drugih notranjih telesnih poškodb, ostanejo prizadetemu posledice skozi vse življenje. Pri ugotavljanju višine invalidnosti se izvedenci poslužujejo določenih znanstvenih načel in poklicne prakse ter ustaljenih vrednotenj, po katerih so deli in organi človeškega telesa do podrobnosti navedeni in identificirani z invalidskimi odstotki v primeru njihove anatomske ali funkcionalne izgube.
Imamo celo primere, tako n. pr. pri delovni in poklicni infor-tunistiki, ko je višina invalidnosti določena z zakonom (Zakon št. 524 z dne 30.6.1965): izguba očesa predstavlja 35 odst., izguba ledvice 25 odst., izguba desne roke 80 odst., leve roke 70 odst. invalidnost.
Višina invalidnosti je po navadi
V prejšnjih sestavkih smo se v glavnem omejili na obravnavanje nekaterih značilnosti davka na fizične osebe, predvsem v pogledu delojemalcev in upokojencev.
Danes se bomo na kratko zaustavili pri davku na juridične o-sebe, zlasti iz vidika njegove povezave z davščinami osebne narave.
Davek na juridične osebe je neposredni davek, ki ga pobirajo ali ki ga bodo pobirali na čisti dobiček raznovrstnih podjetij in ustanov, kot so delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, zadružna društva, družbe v kolektivnem imenu, poslovne družbe «de facto» itd. Tovrstna davščina je potemtakem sorodna davku na fizične osebe, le da zadeva subjekte, ki niso fizične osebe. Oba neposredna davka sta v korist države. V korist krajevnih ustanov preostaja še tretja neposredna davščina, ki jo na kratko imenujejo ILOR, in ki je enotna, ker se ne razčlenjuje, kakor ostala dva davka, med fizične in juridične osebe.
Davčni odtegljaj (alikvota) je pri davku na juridične osebe 25 odst., neglede na subjekte in ne glede na višino dohodka ali dobička. Kot smo že videli so pri davku na fizične osebe davčni odstotki progresivni, kolikor se gibljejo od 10 do 72 odst. V parlamentarnih razpravah so mnogi zagovarjali tudi pri davku na juridične osebe primernost progresivnega obdavčevanja. Vlada je odbijala taka stališča, češ da je v izogib višjemu obdavčevanju dokaj lahko cepiti juridične osebe v manjše fiskalne e-note, drobitev gospodarskih podjetij pa naj bi ne bila med drugim v korist produktivnosti
Juridična oseba nima nravice do nobenega davčnega popusta, kot se to dogaja pri fizičnih osebah. Brez dvoma bi z uvedbo takega popusta upoštevali šibkejšo plačilno zmogljivost zlasti manjših podjetij.
Z uresničenjem davka na juridične osebe je bil odpravljen pre-mičninski davek kategorije A in B (R.M.) ki sta potemtakem zadnjič prisotna v letošnji prijavi «vanoni».
Seveda je obdavčen tudi dobiček, ki ga — po odbitku davčnih obvez morebitno razdelijo med dru žabnike ali člane juridične osebe.
Posebno poglavje, ki bi gotovo zanimalo mnogo oseb, je svojstven način obdavčevanja družb v kolektivnem imenu ali družb «de facto». Dobiček teh družb se namreč ne obdavčuje kumulativno z že omenjenim davčnim odstotkom 25 odst. Dobiček se razdeli na toliko kvot, kolikor je partecipantov; vsak kvotist bo plačal progresivni davek, ki je predviden za fizične osebe. Gre za določbo, ki bo koristila kvo-tistom manjših podjetij (pri davku na fizične osebe se pobira 25 odst. od dohodkov med 6 in 7 milijonov lir.
Vzemimo na primer obrtniško podjetje, pri katerem sodelujejo oče in dva sinova z enakimi kvotami, z letnim čistim dohodkom 9 milijonov lir. Po obdavčitvi, ki je predvidena za juridične osebe, bi znašal davek 25 odst. na dobiček. Ker pa je vsak sodelavec po zakonu obdavčen na svoj delež dobička, t.j. na 3 milijone lir, bo dolžan plačati 330.000 lir, ves dobiček bo na ta način obdavčen z 990.000 lirami. Poleg tega bo vsak plačnik deležen ponusta 36.000 lir, tako da mu bodo definitivno odmerili 294.000 lir davka. Prihranek na davku bi znašal v prikazanem primeru 1 468.000 lir. Naj omenimo, da družba med možem in ženo ne prinese nobene fiskalne dobrine, zaradi skupnega obdavčevanja.
Zaradi okoliščin, ki smo jih navedli, je predvidevati, da se bodo zlasti mnoge družbe z omejeno za vezo prelevile v družbe v kolektiv nem imenu («società in nome collettivo»).
Vsem, ki že sodelujejo v podjetjih kot družabniki in sodelavci svetujemo, da uredijo ali izpopolnijo juridično plat zadeve (vpis v zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo, statutarno določilo pripadajoče kvote itd.). Pripominjamo, da bodo iz fiskalnega vidika razdeljevali kvote v enake dele, če ni drugače določeno v javnem ali overovljenem aktu.
ILOR gre vedno kumulativno v breme družbe, kar pa ne vpliva na skupiček davka, ker tovrstna davščina ni progresivna.
DAVČNA KRONIKA
V	senatu in poslanski zbornici razpravljajo o zakonskih dekretih, ki jih je vlada izdala pred krizo. Med drugim so odobrili nove mere družinskih doklad, o katerih je bil že govor v naših sestavkih.
V	programskem govoru je predsednik vlade napovedal novo olajšavo za delojemalce in upokojence. Kot znano uživajo te kategorije davkoplačevalcev davčni popust — dodatno k popustu v iznosu 36.000 lir, ki so ga deležni vsi davčni obve-zanci v znesku prav tako 36.000 lir. Po omenjeni napovedi naj bi zvišali poslednji popust za 12.000 lir t.j. na 48.000 lir letno. S tem bi bile mezde, plače in pokojnine o-proščene vsake davščine do 960.000 lir letno ali (za 12 mesečnin) do
80.000	lir na mesec. Spričo naraščajoče draginje je davčni prihranek 1000 lir mesečno manj, kakor kaplja v morju.
V	letu 1973 so znašali ugotovljeni davki v celoti 13.864 milijard lir za 16,17 odst. več kakor v letu 1972, ko so ugotovili za 11.934 milijard davkov.
V	finančnem ministrstvu se pritožujejo na nezadostni priliv IVA v letu 1973. V proračunu za isto leto so namreč predvideli za to davščino 4.050 milijard prihodkov, realizirali so jih pa le 3.610 milijard. Nastala je «luknja» 440.000 milijard lir. Sodijo, da je veliko utaj IVA v notranjem prometu, saj so na tem področju pobrali le 2.070 milijard lir namesto v proračunu predvidenih 2.950 milijard lir. Sijajno se je nasprotno obnesla TVA na uvoženo blago, ki je v prvem letu po uvedbi prinesla državnim bla gajnam kar 1.540 milijard lir, t.j. mnogo več, kot so predvidevali (očitno zaradi manjših možnosti utaj).
spiai
11.00
12.15
12.55
13.30
14.00
15.00
16.15
16.30
17.15
17.30
17.45
18.00
19.10
20.00
20.30
21.45
22.30
15.00
18.40
19.00
19.50
20.00
20.30
21.00
9.30
10.15
11.00
12.05
15.20
16.05
16.25
18.00
18.10
18.20
19.45
20.00
20.25
20.40
21.35
22.05
23.05
16.25
19.45
20.15
20.30
22.00
NEDELJA, 31. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša in V nedeljo ob 12. uri
Kmetijska oddaja
Risani filmi
DNEVNIK
West and Soda
Risani filmi Bruna Bozzetta
DAVID COPPERFIELD
Sedmo nadaljevanje televizijske nanizanke po istoimenskem
delu Charlesa Dickensa
Napoved programa za prihodnjih sedem dni
Program za mladino:
Miss Goodaly med šimpanzi Ridolinijevi komični filmi RIDOLINI IN ČRNA ROKA DNEVNIK
Rezultati in kronike ital. nogometnega prvenstva Glasbeno - nagradno tekmovanje: «IL MANGIANOTE»
Ital. nogometno prvenstvo:
REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME DNEVNIK
Il commisario De Vincenzi HOTEL TREH VRTNIC
Komisar De Vincenzi, ki ga igra Paolo Stoppa, dobi anonimno pismo, v katerem mu neznanec sporoča, da je v Hotelu treh vrtnic igralnica, da tu uživajo mamila, da se tu pripravljajo zločini itd. Gre morda za privid neuravnovešenega človeka, gre za šalo, gre morda za nekakšno maščevanje. Kdo ve? Komisar De Vincenzi ukaže, naj se zadeva preišče. Še preden se policija zadeve loti, je v hotelu prišlo že do zločina in to do dogodka, ki ga spremlja cela vrsta čudnih pojavov Športna nedelja DNEVNIK
DRUGI KANAL
Neposreden prenos športnega dogodka:
Kolesarske dirke v Flandriji Prenos v evroviziji Italijansko nogometno prvenstvo:
STRNJEN POLČAS NOGOMETNE TEKME Na strani šibkejšega:
ELEKTRIČNI DEČKO
TV film je režiral Charles S. Dubin, v glavnih vlogah pa nastopajo Robert Foks Worth, Sheila Larken, David Arkin, itd. Športni dnevnik OB 20. URI DNEVNIK
En večer z Elvisom Presleyem
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Lev Nikolajevič Tolstoj: VOJNA IN MIR
Angleška dramska nadaljevanka
Kmetijska oddaja: SLADKORNA PESA
Otroška matineja
Enciklopedija živali: ALIGATOR
PRAVNUKI, risani film
POROČILA
POSNETKI ŠPANSKE FOLKLORNE SKUPINE, ki je lani gostovala na festivalu na Križankah Za konec tedna
Košarka: JUGOPLASTIKA - RADNIČKI Modni nasveti in priporočila POROČILA
VLAK, KI VOZI NA POSTAJO NEBO Češki film v režiji Karla Kachyne Detel Nagajivček, risani film DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar Draga Košmrlja Ante Kovačič: V REGISTRATURI športni pregled
Horuk! dva filma o mladinskih delovnih akcijah DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Košarka: RADNIČKI - JUGOPLASTIKA
Serijski film o ptičih
Pregled sporeda za prihodnji teden
VRNI SE CHEBA, celovečerni film
Jazz z mednarodnega festivala «Ljubljana 73»
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.05	Slovenski motivi; 8.30, Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Smetana:	Klavirski duo; 11.15
Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Nedeljski koncert; 16.00 Ko-dalyjeve variacije; 16.30 šport in glasba; 17.30 L. Pirandello: Le premisli Giacomino; 19.15 Joe Venuti Quartet; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Južnoameriški ritmi.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Nesmrtne melodije; 9.30 Minghettijev show; 10.15 Ansambel Carla Venturi ja; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Zunanjepolitični pregled; 15.30 V studiu 14; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje Ivica Šerfe-zi; 19.00 Na športnih igriščih;
20.00	Glasba v večeru; 21.00 Nedelja na športnih igriščih; 21.15 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 21.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Godala:
11.35	Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.30 Folk jockey; 15.30 Odrska glasba; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni program z Milvo; 17.35 Glasbeni variete; 18.15 Berlinski filharmonični orkester; 19.50 Jazz; 20.20 Ponovno na sporedu.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30. 19.30 Poročila;
7.40	Lahka glasba; 8.40 Plošče;
9.35	Veliki variete; 11.00 Šaljiva igra; 12.00 Šport; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno gcvorni spored; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče;
17.00	Športna nedelja; 18.15 Kitarist Eddy; 18.40 Glasba iz polpretekle dobe; 19.35 Operni svet:
21.00	Operetna glasba; 21.25 Revijski spored.
Hi PROGRAM
9.35	Sličice iz Francije; 10.00 Clevelandski simf. orkester; 11.30 Skladbe za orgle; 12.20 Odrsita in plesna glasba; 13.00 Gounod in Mendelssohn; 14.00 Piemontske in sardinske pesmi; 14.30 Mozartova ital. glasba; 15.30 Radijski oder:
17.00	Zagrebški bienale; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost ;
SLUVbN luA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši . . .;	10.05
11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 D. Parker: Ne, kaj takšnega! — humoreska; 14.25 Veliki zabavni orkestri; 15.10 Nedeljska reportaža; 15.30 Športno popoldne; 18.03 Radijska igra: Balzac: Sreča je zmeraj ženska; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — J. Zagorc; Cvetnik;
23.15	Jazz za vse.
22.15
22.30
18.45
19.00
PONEDELJEK, 1. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 ŠOLA
12.30	Poljudna znanost: Pleme Tuareg 12.55 Tedenski informativni knjižni pregled
13.30	DNEVNIK
15.00	do 17.00 šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za otroke
17.45	Program za mladino: Slike iz sveta
18.15	Dolina kraljev
18.45	Sindikalno - ekonomske aktualnosti
19.15	ITALIJANSKE KRONIKE
20.00	DNEVNIK
20.40 IL TERRORE Dl CHICAGO
Film s Humphreyem Bogartom, ki ga je režiral Lewis Seiler, poleg Bogarta igrajo še Irene Manning, Susan Peters, Minor Watson itd.
Leta 1941 in 1942 sta bili za Humphreya Bogarta plodni leti, ker je prišel tedaj v stike z Johnom Hustonom in igral glavno vlogo kar v treh filmih zapored. Film «Il terrore di Chicago» je nosil v izvirniku naslov The big shot.
Bogart je v filmu gangster, ki je prebil v zaporu dolgo ka zen in bi se rad spravil na pravo pot. Toda to mu ne uspe, kajti s tem, da je bil v zaporu, je že zapečaten. Tu in tam poskusi, toda vse zaman. Na koncu je prisiljen spopasti se s človekom, ki mu ne dovoli, da bi postal človek. V spopadu oba umreta
Srečanje z Loredano Fumo DNEVNIK
DRUGI KANAL
Športne vesti VIDOCQ
Šesto in zaključno nadaljevanje francoske nadaljevanke, ki prikazuje dogodivščine izredno spretnega in iznajdljivega bivšega Napoleonovega častnika, ki mu je policijski komisar Flambart neprestano za petami in ki ga vrsta dogodkov neprestano sili v zapor, od koder pa mu vedno uspe pobegniti. Medtem se Vidocq zaljubi v lepo Annette in se z njo tudi poroči. Preden se dokončno reši policije, svojemu že tisočkrat osramočenemu komisarju Flambartu pa Vidocq pomaga tako, da najprej spravi na varno dva ponarejevalca, nato razkrinka nekega morilca, končno reši dragocen indijski diamant in najde še cesarjev klobuk. Cesar se nad tem tako navduši, da imenuje bivšega jetnika Vidocqa za načelnika policije in to prav tiste policije, ki ga je dolgo let preganjala in mu bila stalno za petami
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	TV RAZPRAVE
22.00	SIMFONIČNI KONCERT
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.30 in 14.10 ter 15.30 TV Šola
Slovnica, Matematika, Čebela in cvet, Srbohrvaščina,
9.00	in 15.00 Angleščina
17.45	KLJUKEC IN BIMBO Zgodba iz vrste filmov o Kljukčevih dogodivščinah
18.15	OBZORNIK
18.30	NA DALJNEM SEVERU:
ARKTIČNI NOMADI
19.00	Mladi za mlade:
SPLET PRVOAPRILSKIH ŠAL
19.30	Kaj hočemo
19.45	Detel Nagajivček, risani film
20.00	DNEVNIK 20.25 Sodobna oprema 20.35 France Bevk:
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, TV igra
21.45	Kulturne diagonale
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risani filmi za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30	Zabavno - glasbena oddaja:
«dulie Andrews show»
21.20 Split, dokumentarna oddaja, prvi del 21.50 STENSKI SLIKARJI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.14, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Or kester in glas; 19.20 Jazz; 20.ij0 Športna tribuna; 20.35 Naši kraji IRSi
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno govorni spored; 16.20 Domači avtorji; 19.30 Deželne kronike.
KCPfcR
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila, 6 15 Glasba za dobro jutro, 7.40 Ju tranja glasba; 8.30 Roberto Vec chione; 8.45 Glasbeni album; 10.10 Šolska oddaja; 10.45 Prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Ponedeljski športni pregled; 14.40 Plošče; 16.15 Poskočne; 16.45 Parada orkestrov; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 športni pregled;
18.00	Izložba hitov; 19.00 Od Tri glava do Jadrana; 20.30 Glasba
NACIONALNI rrxwVjKM ivi 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.0U Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 10.30 Program z Lino Volonghi; 13.20 Hit Parade, H.01 Odprta linija; 14.40 Radijska na daljevanka, 15.10 Program za mladino; 17.05 Pisan popoldanski spored; 17.55 Opravljivci; 18 45 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.50 Protagonisti: Horowitz; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello j Vanoni: 21.15 Literarna oddaja;
I 21.40 Koncert.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19 30 Po rocila, 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama
9.35	Vojna in mir; s 00 Pesem za vsakogar. 12.40 Glasbeno govorni spored; 13 50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče, 15.30 Glasbeno go vorni sporea.
lil PROGRAM
9.30	Koncert za orgle; L0.00 Kon cen za začetek, 11.10 Barok v glasbi; 12.30 bodobm ital. glas beniki; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Nekdanji in sedanji inter
preti; 15.30 Izbiane operne sklad be, 16.00 Romantične uverture;
17.25	Enotni razred; 18.00 Brez naslova, 18.20 Jazz, 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Verdijeve Sicilske ve Černiče:	21.30	Mrožek: «Srečno
naključje».
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00,	13.00,	15.00,
19.30	Poročila; ti.aU Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Lahka glas ba; 10.15 Za vsakogar nekaj;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.10	Majhni ansambli, 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 luje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .;
14.10	Amaterski zbori; 15.40 Bee thoven: Simfonija št. 1 v C-duru:
16.00	«Vrtiljak»; 16.45 Moda 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktual nosti; 18.15 Lahka glasba slov. avtorjev; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansam bel D. škoberneta; 20.00 Operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 2. DO 6. APRILA 1974
TOREK, 2. aprila 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in
16.05	šola; 17.00 šolska TV: Razpad kolonialnega sistema; 17.35 K. Čapek; Roparska pravljica; 18.50 Obzornik; 18.25 Moški zbor «Grafika»; 19.00 Prehrana dojenčkov;
19.20	Na sporedu je nemi film «Potepuh» s Chaplinom v glavni vlogi; 19.45 Detel Nagajivček — risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Pogovor z delegati 7. kongresa ZK Slovenije; 21.00 Hans Fallada: «Sam med volkovi»; 22.10 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.00	Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Sovjetski film «čajka»; 22.00 «Čankajšek s Formoze», film.
SREDA, 3. aprila
9.25	Sedmi kongres ZK Slovenije, prenos; 18.10 Obzornik; 18.25 Beli kamen, švedska dramska na daljevanka; 19.00 Vaša popevka sezone; 19.20 Na sedmi stezi- od daja o telesni vzgoji; 19.45 Detel Nagajivček, risanka; 20.00 Dnev
nik: 20.35 «Komu je potreben Vaška!», sovjetski film; 21.35 Sedmi kongres ZK Slovenije; 22.00 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.00	Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Energetska kriza: zaloge nafte pojemajo, dokumentarna oddaja; 21.20 Mešani pevski zbor iz Izole.
ČETRTEK, 4. aprila
8.10	in 14.10 šola; 9.35 Francoščina; 16.40 šolska TV; Razpad kolonialnega sistema; 17.00 Sedmi kongres ZK Slovenije; 18.00 Ob zornik; 18.15 Otroški spored; 18.55 Leonard Bernstein vam predstavlja: Preobraženi Bach; 19.45 Detel Nagajivček, risanka. 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam m kako na oddih in dolgoročno vremensko poročilo; 20.40 Vitomil Zupan Strah pred ljudmi, druga zgodba
21.20	Sedmi kongres ZK Sloveni je; 22.05 Dnevnik, 22.20 Poročilo s kongresa ZK črne gore.
Kopi ska barvna TV
20.00	Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Italijanski celovečerni film: 22.00 Nogometno srečanje med Borom in Dinamom.
PETEK, 5. aprila
9.30	Dopoldne (in popolane) prenos zasedanja 7. kongresa ZK Slovenije; 17.45 Risanke; 18.05 Obzornik; 18.20 Na srebrnih smučinah; 18.55 Prodor v živo snov, znanstvena oddaja; 19.25 Opozori la na nekatere oddaje; 19.45 Detel Nagajivček, risanka; 20.01 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.40 Festival na pot — pred letošnjim festivalom jug. kratkega filma; 21.00 To je bila pesem svetlega in vročega jedra;
21.35	Sedmi kongres ZK Slovenije; 22.20 Dnevnik. 22.35 Poročilo s kongresa ZK Črne gore.
Koprska barvna TV
20.00	Risanka za otroke; 20.15 TV dnevnik: 20.35 A. Puškin: Pikova dama (po Puškinovem delu);
21.05	Dve osamljeni ženski, serij ski film; 21.55 Nizozemski narodni plesi.
SOBOTA, 6. aprila
10.00	Odhod Titove štafete (prenos iz Skopja); 11 00, 12.05 in 13.30 TV šola; 15.40 Nogometna tekma Olimpija Svoboda ; 17.30 Pesem pod Pancami, zabavna oddaja;
18.00	Obzornik; 18.15 Dinozavri, poljudnoznanstveni film, 19.05 Modni nasveti in priporočila ; 19.15 Gledališče v hiši, zabavna dram ska nadaljevanka; 19.45 Detel Na gajivček, risanka; 20.00 Dnevnik;
20.20	Tedenski notranjepolitični komentar; 20.35 Cannon, serijski film; 21.30 F sem evrovizije 74, prenos iz Brightona.
Koprska barvna TV
15.40	Nogometno srečanje med Olimpijo in Svobodo, prenos iz Ljubljane; 19.45 Stanovi podvigi, serijski film; 20.15 Dnevnik; 20.30 Kako je deževalo, serijski film;
21.30	Pesem evrovizije 74, prenos s festivala.
IZ NAŠIH KRAJEV
31. marca 1974
STEVERJAN
OBJEKT BO STAL PRIBLIŽNO 200 MILIJONOV LIR
Deželna uprava je odobrila načrt osnovne šole
s celodnevnim poukom
...................
Tako bo videti šola z južne strani
naš nedeljski izlet naš nedeljski izlet
Iz Bazovice na Kokoš, nato pa čez Pesek ob Glinščici na Jezero
Naš današnji izlet bomo pričeli v Bazovici. To lepo vas vzhodnega Krasa bomo z lahkoto dosegli z avtom ali z avtobusom štev. 39, ki redno vozi iz Trsta (začetna postaja v Ul. Cicerone) v Bazovico, Padriče, Trebče in Gropa-do. Mi bomo izstopili v Bazovici, ki je izhodiščna točka našega izleta.
BAZOVICA, 377 m nadmorske višine, približno 900 prebivalcev, je največja vas na vzhodnokra-škem področju. Vas je postala znana, ko je po vsem svetu odjeknila v septembru leta 1930 tra gična vest o ustrelitvi štirih slovenskih rodoljubov: Bidovca. Ma rušiča, Miloša in Valenčiča, ki jih je tržaško fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt. Na kraju ustrelitve nedaleč od vasi stoji spomenik izklesan iz domačega kamna, ki opominja na žalostni dogodek. Vendar pa to ni edini spomenik v Bazovici, saj so pridni vaščani lansko leto odkrili spomenik domačinom, ki so žrtvovali življenje v NOB.
Prvo cerkev v vasi so zgradili že leta 1335; sedanjo cerkev sv. Marije Magdalene pa so dokončali leta 1856. V tistem letu so tudi dogradili 37 metrov visok zvonik, dvanajst let kasneje pa so cer-
Bazoviški spomenik
kev opremili z orglami s 400 piš-čalmi. V vasi je zelo razvita prosvetna dejavnost, za katero sta na razpolago Bazoviški dom in Slomškov dom. Omeniti moramo tudi dolgoletno delovanje PD Upa in ŠD Zarja, ki sta bili nedelavni samo med fašizmom, ko sta bili prisilno razpuščeni. Med dejavnostmi, s katerim: se ukvarjajo domačini, pa moramo omeniti gostinstvo, ki je tu zelo dobro razvito.
Iz Bazovice jo mahnemo kar po glavni cesti proti Pesku, pred cestarsko hišo pa zavijemo v levo. Pot, ki je markirana s številko 44, nas povede mimo bazoviškega spomenika, kjer se bomo poklonili žrtvam fašističnega nasilja, na najnižji vrh Kokoši, (662 m). Na j višji vrh pa leži onstran meje. Poti se moramo vztrajno držati, kajti ponekod se ta zelo približa državni meji in možno je, da bi se pomotoma znašli v Jugoslaviji. Pot se dvigne za 300 metrov in lepoti kraške pokrajine se pridruži še krasen razgled. Če je vreme jasno bomo videli gorsko verigo od Julijcev pa do Dolomitov, del Istre in seveda ves Kras.
Na Kokoši so še vidni ostanki starega gradišča, ob gradišču pa so arheologi odkrili veliko gro-
•t<	■ 'MTP/ T' MA iti K
bišče, katerega ostanki so šp sedaj vidni prav vrh hriba.
Nazaj se ne bomo vrnili po isti poti, ampak j<j bomo ubrali za markacijami štev. 28 proti jugu. Pot se naglo spušča in med borovci in grmičevjem bomo v kratkem času prišli na Pesek.
PESEK je ena najmanjših vasi dolinske občine, saj šteje le nekaj hiš. Leži na nadmorski višini 474 m ob glavni cesti iz Bazovice proti Kozini. Pred nedavnim so v naselju zgradili cerkvico in osnovno šolo.
Naša pot se tu bistveno spremeni. Šli bomo kar naravnost, tokrat za markacijami štev. 17. Cesta, po kateri hodimo, je čedalje slabša, vendar pa ni nevarna. Zadostuje torej previdna hoja, pa bomo srečno prišli na cilj.
Pot se začne naglo spuščati. Najprej bomo šli skozi borov gozd (mimogrede rečeno: če kadimo, pazimo na ogorke in vžigalice, da ne zanetimo požar!), drevesa pa postanejo čedalje redkejša. Dvakrat bomo prečkali traso bivše železnice in pred seboj zagledamo Drago.
DRAGA (340 m nadmorske višine) šteje približno 150 prebivalcev. Tu je železnica naredila velik lok, da je v 1500 metrov dolgi serpentini dosegla 50 metrov
Pot se spušča dalje. Ta je bila prvotno speljana po ozemlju, ki je sedaj v Jugoslaviji. Zato moramo vztrajnejše paziti na markacije. Pažnja pa bo koristna še iz enega razloga, saj se ne bomo spustili v dolino Glinščice, ampak bomo na odcepu zavili desno po
V dolini Glinščice
višjo točko. Sedaj železnico nadomeščajo avtobusi, ki po večkrat dnevno povezujejo vas z železniško postajo na Trgu Libertà v Trstu. V vasi je tudi stavba v kateri preživi vsako leto mnogo naših otrok poletne počitnice v koloniji.
Strehe v Bazovici
Stara cerkvica na Jezeru
poti, ki nam jo kaže markacija štev. 48. Tu se začne pot polagoma zopet dvigati. Pobočje, po katerem hodimo, so skušali večkrat pogozditi, vendar so borovci vedno usahnili. Hodimo tako po pustem zemljišču, delno po gmajni, delno pa po trasi bivše železnice, ki so je mojstrsko speljali tod v letih od 1885 do 1887. železnica je povezovala Trst s Hrpeljami, kjer se je priključila na progo Dunaj-Divača-Pulj. Med gradnjo železnice se je prav na tem odseku odprlo brezno, v katero sta strmoglavila dva delavca: njunih trupel niso več našli.
Markacije nas bodo privedle do razgledne točke pod Jezerom. Razgled s te točke je res čudovit, saj se pod nami odpira dolina Glinščice, ki jo lahko primerjamo z velikimi kanjoni, če nam je vreme naklonjeno, bomo s te točke, ki jo je uredila dolinska občina videli tudi del istrske obale. rlu se naša pot priključi poti iz Bazovice v dolino Glinščice, markirani s številko 14. Mi bomo šli proti Bazovici in v nekaj minutah pridemo na Jezero.
JEZERO (381 m nadmorske višine) leži nad dolino Glinščice. V vasi je stara cerkvica - podružnica borštanske cerkve sv. Antona z lepim lesenim oltarjem iz leta 1660. Cerkvica je značilen primer kraške arhitekture. Kraj je zelo slikovit in vreden vsaj bežnega ogleda, če pa smo začutili lakoto, se bomo v dveh lokalih tudi okrepčali. Vas je povezana z asfaltno cesto z Bazovico in s slikovito, prav tako asfaltirano, cesto z Borštom mimo že omenjene razgledne točke.
Naša pot se bliža h koncu. Dva vzpona, prvi na Kokoš in drugi iz doline Glinščice na Jezero, sta nas verjetno utrudila. Zato pa je zadnji del poti mnogo enostavnejši, saj bomo šli kar po glavni cesti do Bazovice, kjer nas čaka avto ali avtobus.
Poslopje bodo zgradili na zemljišču posestnice Tacco v Dragah - V njem bo 6 učilnic, dvorana in kuhinja z jedilnico
V	tem tednu je komisija za šolske gradnje pri goriškem tehničnem uradu (komisijo sestavljajo šolski skrbnik, šolski zdravnik in načelnik tehničnega urada) odobrila načrt šolskega poslopja v Števerjanu. Načrt je letos soglasno odobril najprej občinski svet ter ga poslal na deželno vodstvo za javna dela, da ga strokovno pregledajo in odobrijo. Z o-dobritvijo načrta je napravila števerjanska občinska uprava nadaljnji korak pri uresničevanju svoje odločitve, da za potrebe šole s celodnevnim poukom zgradi primerno poslopje.
Šolski objekt bodo zgradili v Dragah, kjer je sedaj vinograd in razpadajoča kolonska hiša. Zemljišče je občinska uprava razlastila na podlagi zakona 865. Za okoli 7.000 kvadratnih metrov, bo lastnica Tacco prejela okoli 2.8 milijona lir; zemljo bodo namreč plačal; po 400 lir kv. m.
Po sedanjih izračunih bo šola stala okoli 200 milijonov lir: zidarska dela in napeljava 170 milijonov, oprema 4.3 milijona, davek IVA okoli 5.5 milijona, načrt in vodstvo del pa 12 milijonov.
števerjansko šolsko poslopje bo zgrajeno v obliki črke «U» ter bo s svojim odprtim delom obrnjena proti jugovzhodu. Osrednje poslopje bo imelo pročelje obrnjeno proti glavni cesti. V pritljičju zgradbe bo dvorana v velikosti 8x14 m in bo služila za skupinski pouk, šolske prireditve, predavanja, predvajanje filmov itd. V dvorani bo en del poda nekoliko dvignjen, kar bi predstavljalo neke vrste oder. Ob tem na j več jem prostoru v šoli bodo še učilnice in sanitarije. Nad dvorano bo manjše stanovanje za hišnika ter trije kabineti.
V	vsakem izmed dveh krakov bodo po tri učilnice. Njihova velikost 8x6 metrov ustreza zakonskim predpisom, po katerih morajo imeti učilnice najmanj po 45 kv. metrov. Pet učilnic je namenjenih slovenski šoli, ena pa bo morda služila za italijansko
1 ' enorazrednico, če se bo število otrok od sedanjih šest zvišalo na deset. V spodnjem kraku je kuhinja z jedilnico, pod njo pa shramba in garaža. V vsakem traktu so stranišča in garderoba.
V	načrtu je zadoščeno potrebam po pouku na prostem. Vsaka učilnica ima na južni strani teraso, ki je z vrati in okni povezana z razredom. S terase vodijo stopnice na dvorišče, ki je zasajeno s travo in drevjem. Ker je s treh strani obdano z zgradbo, bo v njem zatišje in bo prikladno za igre tudi kadar bo hladneje.
Nad vsemi razredi je dovolj visoko podstrešje, kjer bodo učenci vsakega razreda imeli prikladen prostor za takšna ročna dela in dejavnosti, ki jih v razredu ne bodo mogli opravljati.
Načrt je izdelal inž. Bernardo Bensa iz Gorice. Priznati mu je treba, da je uspešno premagal težave, ki so se pojavile zaradi poševnega terena. Zgradba bo namreč postavljena v različne nivoje, na podoben način bo obdelana tudi zelena površina.
Ker poteka pouk v števerjanu v stari zgradbi, ki ni primerna za poskusno uvajanje celodnevnega pouka, je tako v interesu šole kakor tudi občinske uprave, da bi novo šolsko poslopje pričeli graditi čimprej. Ker je, če smo
dobro poučeni, upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja uspešno zaključen, ni želeti drugega kot da dela kar najbolj hitro oddajo na dražbi. S tem bodo zmanjšali nevarnost, da se bodo zaradi neprestanih dražitev nekega dne znašli praznih rok, pa čeprav je za objekt sedaj namenjenega dovolj denarja.
VELIKI REPEN
OB OBČNEM ZBORU
PD Kraški dom bo kmalu uredilo novi vaški rekreacijski center
Zadovoljiva prisotnost številne mladine • Trenutna kriza pri pevskem zboru «S. Kumar»
V četrtek 22. marca, so se re-pentabrski prosvetarji zbrali na drugem občnem zboru društva «Kraški dom». V svojih poročilih sta predsednik Milko Križman in tajnik Pavel Colja kritično analizirala delovanje društva in pou darila, da je društvo nastalo in stremi predvsem za tem, da bi mladina izkoriščala svoj prosti čas v lastno korist in v korist celotne narodnostne skupnosti. Prav zaradi tega namerava društvo v kratkem uresničiti pričakovanja zadnjih let in urediti v Repnu rekreacijski center, ki naj bi služil ne samo mladini in odra-
slim članom društva, ampak sploh vsem občanom. Blagajnik Emi! Guštin je povedal, da je finančno stanje društva še kar zadovoljivo. Zasluga za to gre vsem članom, predvsem mladini, ki je izkoristila vsako priložnost za dohodek v korist društva.
Milko Križman je še poudaril, da bo pevski zbor «Srečko Kumar», ki je deloval nepretrgano in uspešno 10 let in je trenutno v krizi, lahko laže zaživel le. če se bodo vanj vključile nove mlade sile.
Prisotne sta pozdravila Marko Kravos v imenu SPZ in Vojko
Maketa nove osnovne šole v Števerjanu
Kocman za športni krožek Kras, ki je predlagal, naj se prouči možnost sodelovanja obeh društev na špo-trTcm področju. Dejal je, da so č-.-.. Krasa pripravljeni posredoval, repentabrskemu društvu sadove svojih dolgoletnih izkušenj in mu bratsko pomagati. Odbora obeh društev bi se morala sestati in to podrobneje proučiti.
Iz diskusije, ki je sledila poročilu odbora in pozdravom gostov, je izšlo nekaj konkretnih predlogov. Pametna je bila zamisel, da bi društvo med drugim občasno organiziralo kulturne večere posvečene delu slovenskih pesnikov in pisateljev.
Na občnem zboru bi lahko bilo prisotnih več članov, vendar je bila zelo razveseljiva številna udeležba mladih. To dejstvo naj bo novemu odboru v spodbudo za bodoče delovanje.
P. C.
Obvezno brezplačno cepljenje otrok
Občina je sporočila, da bodo brezplačno cepili proti kozam, da-vici, tetanusu in poliomielitisu od 1. aprila do 31. maja. Cepljenje proti kozam, davici in tetanusu je obvezno za vse otroke, preden dopolnijo drugo leto starosti, medtem ko je cepljenje proti poliomielitisu obvezno že med prvim letom.
Cepljenje bodo opravljali vsak delavnik v občinskih zdravstvenih izpostavah. Kdor bi hotel cepiti svoje otroke zasebno, mora predstaviti najpozneje do 10. julija letos ustrezno potrdilo na oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Torino 8.

PROSEK
Iz poročila predsednika L Bana na občnem zboru
Gospodarsko društvo posreduje gostom domača in furlanska kvalitetna vina
Razvejano delovanje društva v letu 1973 - Treba bo popraviti pomožno stavbo in razširiti klet - Ivan Ban potrjen za predsednika - Sestava novega odbora
V	soboto, 23. t.m. je bil v prostorih Društvene gostilne na Proseku redni občni zbor domačega Gospodarskega društva, katerega se je udeležilo 85 od skupno 109 vpisanih članov.
PTisotne je pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo predsednik društva Ivan Ban, katerega so izvolili tudi za predsednika občnega zbora, zapisnikarja sta bila Stanko Prašelj in Bruno Rupel.
Po uvodnem pozdravu je Ban podal obširno poročilo upravnega odbora. Še prej je občni zbor z enominutnim molkom počastil spomin dolgoletnega člana proseške-ga Gospodarskega društva Alojzija Grilanca, ki je pred nedavnim umrl.
V	predsedniškem poročilu je Ivan Ban najprej navedel delovanje društva v preteklem letu. Dejal je:
«V letu 1973 smo imeli 12 rednih in 40 izrednih odborovih sej. na katerih smo obravnavali razna vprašanja v zvezi z delovanjem našega obrata (Društvene gostilne, op. pis.). Prizadevali smo si predvsem za nabavo kvalitetnega in dobrega vina, ki smo ga odkupili od domačih pridelovalcev (članov in nečlanov) in od kme-
iiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiviimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiHiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiHiiti
V ORGANIZACIJI SPOT
USPEL IZLET NA UČKO IN VMOŠČENIČKO DBA GO
Lepo sončno spomladansko vreme nas je prejšnjo nedeljo zvabilo na koprski avtobus, ki nas je iz Trsta popeljal preko mejnega prehoda na Pesku in valovitih brkinskih gmajn, mizno še vedno aktivnih kmetij v Čičarijo, oziroma na hrvatski predel kvarnerskega območja, v strmo pot pogorja Učke.
Zgodnje pomladne sape sel niso še dvignile in drevesa so spala v povojih še nerazvitih lističev. Po vrtičkih pred zavetnimi in sončnimi domačijami pa so že cvetela pisane hijacinte in naznanjale, da je pomlad že tu.
Naš avtobus se je vzpenjal po strmi cesti in pripeljal do koče, kjer s« je naša skupina razdvojila. Pogumnejši, planici, so jo ubrali do vrha, mi pa smo počakali pri koči, ki je bila tedaj še zaprta. Vreme nam je bilo naklonjeno in imeli smo lep razgled na morje. Tu vlada mir in popolno tišino motijo le vozila, ki tu pa tam privozijo do koče. Pot je bila še dobra in zato smo sedli v avtobus v upanju, da nas bo pridni voznik lahko popeljal še kos poti dalje. Vendar pa smo se ušteli, saj je bila za prvim ovinkom cesta voledenela in zasnežena, kar je prisililo voznika, da je ustavil avtobus, mi pa smo šli dalje peš. Pot ni bila težavna
in naporna ter smo z lahkoto dosegli vrh.
Ves ta čas, ko smo se mi tpasli» po grebenih Učke in uživali krasen razgled in dober zrak, se je naš voznik trudil, da bi spravil avtobus *na trdna tla». Ker ritenski ni šlo, je nadel vet-rige na kolesa in nadaljeval pot do prvega parkirišča, kjer je obrnil avtobus in se z nami vred odpravil v dolino. Po asfaltirani cesti smo prišli v Moščeničko Drago. Ogledali smo si ta turistični kraj ob čistem Kvameru, ki je bil že ves nasmejan v pomladnem cvetju. Tu nas je «dohitela» skupina naših planincev, ki so bili še kar upehani. «Zasidrali» smo se v mali gostilnici ob morju, kjer smo se okrepčali * juho, svežimi ribami in domačim radičem, vse skupaj pa smo zalili s pristnim vinom. Potešili smo lakoto in odžejali smo se, nato pa smo se po isti poti vrnili v Trst.
M. M.
nwi
tov iz Furlanije. Mislimo, da smo v tem uspeli, saj to dokazuje tudi številen dotok gostov v naš obrat.
iMnsko leto smo iztočili 558 hi vina. Največ smo prodali točenega vina v gostilni (380 hi), ostalo smo prodali v steklenicah.
Opravili smo tudi razim redna popravila v lokalu: prepleskali smo vse prostore razen jedilnice in prebarvali vrata ter okna. Uredili smo tudi prostore v stari stavbi: sobo za odborove seje, ki jo uporabljamo tudi kot pisarno našega društva in sobo, v kateri ima gostilničar shrambo; obnovili smo pode, prepleskali vro-store in nabavili zložljive železne police za shrambo, za našo pisarno pa železno omaro, pisalno mizo, pisalni stroj in računski stroj. Na vrtu smo zvečali cementno ploščo in obrezali kostanje, ker so preveč zasenčili vrt. Odločili smo se tudi, da nabavimo železne mize in stole, ker so sedanji leseni že v zelo slabem stanju.
To opremo smo že naročili in bo na razpolago gostom že v letošnjim» poletju.
Med ostalim delovanjem našega društva naj omenim, da smo podelili 45.000 lir podpore našemu članu Alojzu Bukovcu, ki je obnovil vinograd in nasadil 450 mladih trt. Kot v prejšnjih letih smo tudi letos razdelili po 2 litra vina vsakemu članu za velikonočne praznike in po en liter vsakemu našemu rednemu odjemalcu. Odobrili smo še več podpor, tako v denarju kot v vinu, za vse naše vaške kulturne in športne organizacije, večjo podporo pa smo podelili Zadrugi za gradnjo Kulturnega doma Prosek-Knn-tovel. Kot običajno smo podelili zavoje vsem tistim članom, ki so se morali zateči v bolnišnico. Lansko leto smo sprejeli v svojo sredo tri nove člane: Ljuba Grilanca mlajšega, Draga Cibica in Danila Ukmarja.»
Ob koncu svojega poročila se je Ban zahvalil gostilničarki Mariji, njeni sestri Anici in njunima soprogoma za uspešno delo in jim zaželel še mnogo uspehov na gostinskem področju.
Blagajnik Stanko Furlan je nato podal blagajniško poročilo, Alojz Luksa pa poročilo nadzornega odbora in predlagal naj člani odobrijo obračun za poslovno leto 1973, kar je občni zbor soglasno naredil.
Sledile so volitve novega odbora. Volilna komisija, kateri je predsedoval Milan Milič, je imela težko nalogo. Letos namreč niso predstavili kandidatne liste in zato so bili praktično vsi člani kandidati. Ker se je štetje glasovnic zavleklo, so člani to izkoristili, da so razvili diskusijo in postavili nekaj vprašan; staremu odboru in dali smernice novemu odboru. Želja članov je bila, da bi društvo organiziralo članski izlet z ogle-
dom modernih kleti in vinogradov. Stanko Furlan je poudaril potrebo po nujnih popravilih in delih, ki se jih bo treba čimprej lotiti, predvsem razširitev kleti, ki je postala premajhna in prenatrpana za sedanje potrebe. Popraviti bo treba tudi streho stavbe (Prosek št. 9), kjer ima društvo sedež, gostilničar shrambo, godba pa vaje. S predlogi Furlana so se seveda vsi člani strinjali.
Medtem je volilna komisija že končala s štetjem glasov in poročala občnemu zboru o izidu volitev, ki je v glavnem potrdil sedanji odbor.
V ponedeljek zvečer se je prvič sestal novoizvoljeni odbor ob prisotnosti nadzornega odbora, kateremu zapade mandat šele prihodnje leto. Po krajšem posvetovanju so člani odbora, upoštevajoč, da ni prišlo v odboru do bistvenih sprememb potrdili funkcije prejšnjega odbora in sicer: Predsednik — Ivan Ban Podpredsednik — Miro Ukmar Tajnik — Stanko Prašelj
Blagajnik — Stano Furlan Kletar — Danilo Pertot Odbornika — Srečko Orel in Bruno Rupel.
Predsednik Ivan Ban se je zahvalil za zaupanje in obvestil člane odbora, da bodo redne odborove seje enkrat mesečno in sicer prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa bodo sklicali izredne seje. Ban je tudi za bodoče delo omenil v prvi vrsti popravilo strehe stavbe, v kateri ima društvo sedež in razširitev kleti. Poudaril je tudi da bo prihodnje leto društvo slavilo 70-letnico delovanja in je zato pozval odbornike naj razmišljajo o tem, kako bi na najlepši način proslavili to obletnico. Ob koncu so si odborniki in člani nadzornega odbora ogledali tudi klet in se popolnoma strinjali za ureditev oziroma razširitev kleti.
Odbor Gospodarskega društva se bo ponovno sestal jutri 1. a-prila 1974 na prvi redni seji.
B. R.
.~nlM
SmŠ.
Zunanjost (zgoraj) in notranjost (spodaj) društvene gostilne na Proseku
Veljaven od 31. marca do 6. aprila 1974
OVEN (od El. 3. do
do 20. 4.) Ves teden se boste otepali drobnih težav, hkrati pa se bo zvrstilo veliko dogodkov, ki vas bodo sproti navduševali, tako da še dolgo niste imeli tako zadovolj nih dni. V poslih sicer ne bo izrednih uspehov, pa tudi padcev ne. Edino v ljubezenskih zadevah boste doživeli majhno razočaranje. Zdravje najboljše.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) Kmalu boste ugotovili, odkod vam prihajajo določeni namigi, ki vas spravljajo v slabo voljo. Povezati se boste morali z ljudmi, ki se na delo spoznajo kot vi. Ne bodite preveč občutljivi, kajti star slovenski pregovor pravi, da beseda ni konj. To velja tudi za oster izraz ljubljene osebe. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) Nenavadno odkritje. Neko pismo ali neka vest vam bo odprla pot k lažjemu uveljavljanju na gospodarskem področju. Ne mislite pa, da bo šlo vse tako, kot se vam bo na prvi pogled zdelo. Pri prvi oviri pa ne odjenjajte. Več vztrajnosti tudi pri poglabljanju neke nove čustvene zveze. Stopite k zdravniku.
RAK (od 23. 6. do 22. f f Z*)'. '’•) Nova srečanja iz-I	\	ključno poslovnega zna-
V VfV* j čaja. Primerno bo \. j/ nove posle preusmeriti. Plcdni stiki z ljudmi. Verjetno boste morali na pot. Ne računajte, da vam bo lahko. V čustvenih zadevah boste doživeli najprej neko razočaranje. nato se bo vse prav uredilo. Prehlad.
LEV (od 23. 7. do 22.
8.) Vaš	dinamizem bi
se dal	tudi drugače
izkoristiti.	Preveč	se
razdajate,	ko pa	je
potreben	zaključni	napor,	odjenjate. To	pomaga	va-
šim tekmecem, da oberejo smetano. Ne	računajte	z razumeva-
njem ljudi, ko boste v težavah. Celo	ne	s svojci.	Potrebni	ste
daljšega počitka.
DEVICA (od	23.	8.
do 22. 9.) Nekdo vam bo pomagal, toda njegova pcmoč	bo	kaj
malo zalegla.	Bo	to
bolj Blažev žegen, kot bi rekli po starem. In vendar bo treba nalcgo pripeljati do konca,	čeprav materialnih	rezultatov	ne	bo. Posvetite kako	uro
več ljubljeni osebi, da ne bo osamljena. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 19.) Cesto si postavljate gradove v oblake. Tokrat se bo to spremenilo v resničnost. Dosegli boste namreč odlične rezultate tam, kjer so vsi odpovedali. Zelo lepo se boste obnesli. To bi znalo imeti dober učinek tudi v čustvenih zadevah. Z zdravjem ne boste zadovoljni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 20. 11.) Zvezde so vam naklonjene in ne bi bilo napak, če bi nadaljevali po poti, ki ste jo ubrali, da bi ne zašli v težave. Vse se bo prav izteklo. Prosili vas bodo za uslugo, ki jo odklonite, da boste lahko povsem mirni. Čustveno srečanje izven domačega kraja. Dobro počutje.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12) Najprej boste morali rešiti neki nesporazum. Z iskrenostjo boste prišli še najbolj daleč, vendar pa ne odprite vseh kart, kajti tudi previdnost včasih nekaj velja. Nekdo bo skušal na vaš račun priti do boljšega položaja. Zadovoljstvo v ljubezni in v zdravju.
KOZOROG (od 21. 12.
do 20.	1.) Sprejmite
dogajanja in razvoj tako, kot se bo pred vami zvrstil. Vsako sprevračanje bi vam sedaj bolj škodovalo kot koristilo. Na vsak način boste na koncu zadovoljni, celo srečni. V ljubezni ne računajte s spremembami, pa tudi ne z nekimi novimi dogodki. Glede zdravja po starem torej prav.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) če kaj ne bo šlo, bodite bolj odločni. Po starem bi rekli: Udarite po mizi. Hkrati pa naj nihče ne vidi šibke točke v vašem poslovanju, oziroma v vašem programu, kajti sicer vam bo slaba predla. Neka oseba, ki se je močno zanimala za vas, se je ohladila. Krivda je izključno vaša. Prebavne motnje.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) Zelo verjetno boste morali na pot ali boste dobili kako nujno obvestilo. Ne računajte z velikimi spremembami, pač pa složno dalje po poti, ki ste si jo utrli v poslih in v družbenem življenju nasploh. V ljubezni pa bi vam ne škodovalo kako razvedrilo. Neko novo poznanstvo bi se moglo močno razviti. Glavobol.
cimi r.ALEi OBRAČUN V POSTOJNI [^j
SOVRAŽNIK. fcM- PREPRIČANJ, PA PARTIZANI NE BO PREŽIVEL*
i/hftfi
TEKtl_ THE NA V-SO		>	—i,	ni v’ \\\	H
MOČ		
danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljam,

J____ i
GLEDALIŠČA
Drama SNG
Jutri, v ponedeljek, 1. aprila ob 19.30: Jean Racine: Fedra. Abonma Dijaki 5 večer in izven. Nekaj vstopnic je še v prodaji.
Opera in balet SNG
Danes, v nedeljo, 31. marca, ob 15. uri: Georges Bizet «Carmen». Zasedba vlog: Don Jose - Rudolf Franci, Carmen - Božena Glavak, Escamillo -Edvard Sršen, Micaela - Vera Lacič, Dirigira Vladimir Kobler.
V torek, 2. aprila - zaprto! Za a-bonma GH v tedenskem sporedu najavljena predstava Cortesova vrnitev je odložena zaradi bolezni v ansamblu.
Gledališče Pekarna
Danes, v nedeljo, 31. marca, ob 16. uri: Peter Božič: Kako srečen dan.
Ob 18. uri: Rudi Šeligo: Ali naj te i listjem posujem?
Ob 20. uri: Peter Božič: Kako srečen dan.
Ob 22. uri: Rudi Šeligo: Ali naj te z listjem posujem?
Gostovanje v Sarajevu na XV. jug. festivalu eksperimentalnih odrov.
Mestno gledališče Ljubljansko Gledališka pasaža
Jutri, v ponedeljek, 1. aprila, ob 19.30: G. Feydeau: Bohla v ušesu. Abonma ZŠJ.
šentjakobsko gledališče Mestni dom
Danes, v nedeljo, 31. marca, ob 16. uri: Lorca: Dom Bernarde Albe, drama. Abonma Nedelja - popoldanski in izven.
Ob 17. uri: Popovič: Jara meščanka, komedija. Gostovanje v Rojanu, v Trstu.
KINO
KINO UNION: franc. barv. WS komedija ALFREDOVE NEZGODE. Prod.: Gaumont, 1972. Režiser (in v glavni vlogi): Pierre Richard. Igrajo še: Anny Duperey, Yves Robert, Pierre Mondy in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KINO KOMUNA: franc. barv. VV film AMERIŠKA NOČ. Prod.: Les Films du Carrosse, 1972. Proglašen kot «najboljši evropski film 1973». FEST-74. Kandidat za letošnjega oskarja! Režiser: Francois Truffaut. Glavne vloge: Jacqueline Bisset, Jean-Pier-re Aumont, Valentina Cortese, F. Truffaut, Jean-Pierre Leaud in drugi. Zvišane cene! Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Tednik št. 13.
Ob 10. uri matineja amer. barv. vesterna MOŽ IMENOVAN POLDNE
KINO VIČ: ital. barv. WS film DE-
KAMERON po znamenitih Boccaccio-vih novelah. Režiser: Pier Paolo Pasolini. Glavne vloge: Franco Cittì, Wolfgang Chillinger, Vincenzo Amato in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ni primerno za otroke! Distribucija «Zeta».
KINO SLOGA: amer. barv. WS vohunski film SALZBURŠKA ZVEZA. Prod. 20th Century Fox, 1972. Režiser: Lee H. Katzin. Glavne vloge: Barry Newman, Anna Karina, Karl Jensen in drugi. Tednik št. 12. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO ŠIŠKA: Burt Lancaster v glavni vlogi amer. barv. CS vojnem filmu GRAJSKI STOLP. Prod.: Columbia, 1972. Glasba: Michel Le-grand. Režiser: Sydney Pollack. I-grajo še: Patrick O'Neal, Jean-Pierre Aumont in drugi. Brez tednika! Hrvatski podnaslovi! Zvišane cene! Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SAVA: amer. barv. CS krim. GETAWAY - POBEG. Režiser: Sam Peckinpah. Glavne vloge:	Steve
McQueen, Ali Mac Graw in drugi. Tednik štev. 11. Zvišane cene! Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Ni primerno za otroke! Distribucija «Kinematografi Zagreb».
KINO KRIŽANKE: amer. ital. film U-BIJTE JOHNNYJA RINGA. Predstavi ob 18. in 20. uri. Režija: Franc Carol. Igrajo: Brad Holsey, Greta Polyn, Ray Scott.
KINO TRIGLAV: nem. angl. barv. grozljivka VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM, ob 16.. 18. in 20. uri. Srbohrvatski podnaslovi. Režija: En-rique L. Equilluz. Igrajo: Paul Na-schy, Diana Konopka, Aurora de Alba, Jose Nieto in drugi. Ni primerno za mladino do 16. leta.
KINO VEVČE: amer. barv. vestern DOC HOLIDAY, ob 16. uri. Slovenski podnaslovi. Režija: Frank Perry. Igrajo: Stacy Keach, Faye Du-naway, Harris Yulin in drugi.
KINO ZALOG: makedonska barvna vojna drama MAKEDONSKI DEL PEKLA, ob 18. uri. Srbohrvatski podnaslovi. Režija: Vatroslav Mimica. Igrajo: Darko Dameski, Pavle Vujišič, Fabijan šovagovič, Milena Dravič in drugi.
KINO SVOBODA (Dolgi most) Ljubljana: premiera barv. CS spektakla po romanu Henrika Sienkiewieza MALI VITEZ, ob 15. urn Ob 18. uri amer. barv. gusarski film SVETILNIK NA KONCU SVETA.
KINO ČRNUČE: zgod. CS film WATERLOO, ob 10. uri.
Amer. barv. vestern ČLOVEK ZAKONA, ob 19. uri.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. uri, slovenski film PASTIRCI, ob 16. in 18. uri, ameriški film NOČNA PATRULJA, ob 20. uri, ameriški film ŠKORPION U-BIJA.
IZOLA: ob 10. uri, ameriški film MOŽ IZ OKLAHOME, ob 16. in 18.15, francoski film VLOMILEC, ob 20.30, premiera ameriškega filma PLANET OPIC.
ŠKOFIJE:	ob 19.30, ameriški film
KLAN JUKE ANDERSONA.
PIRAN: ob 16. uri, slovenski film PASTIRCI, ob 18. in 20. uri, ameriški film POLETJE 42.
PORTOROŽ:	ob 20. uri. ameriški
film LEV MED GANGSTERJI. TRGOVINE
Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta med 8. in 11. uro dežurala Market EMONA - na cesti JLA in trgovina z zelenjavo Nanos v Župančičevi ulici. V Izoli pa bosta dežurala market NANOS v Pitlonijevi ulici in kiosk BOŽIČIČ - Ulica M. Gorkega.
Kot vsako nedeljo, bo tudi tokrat v Izoli v dopoldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov.
LEKARNE
V	nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih u-stanovah v Izoli in v Piranu, dobite
pomoč od 7. ure zjutraj' V* nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek.
danes v Novi Gorici
KINO
SOČA «Bombaši», jugoslovanski barvni film ob 20. in «Trnuljčica», ameriški barvni film ob 16. in 18. SVOBODA «Cosa nostra», amer.-ita-lijanski barvni film ob 16., 18. in 20. DESKLE «Olsenova tolpa», danski barvni film ob 17. in 19.30. PRVAČINA «Zanka», francoski barvni film ob 16. in 20.
RENČE «Pazi se gavrana, gringo», španski barvni film ob 18. in 20. AJDOVŠČINA «Rdeči baron», angleški barvni film.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Nova Gorica: dr. Mladen Viher, Zdravstveni dom Nova Gorica, tel. 22-122.
Dornberk, Miren, Šempeter: dr. Boris Plahuta. Splošna ambulanta Šempeter, tel. 61-307.
Dobrovo, Kanal: dr: Marjan Pehar-da, klicati zdravstveno postajo Kanal, tel. 78 076.
DEŽURNA LEKARNA
V Novi Gorici je danes dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure; odprta pa je tudi ves prosti čas in vso noč do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil na recepte in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Kanala, Dornberka in goriških Brd.
TRETJIČ SN ČETRTIČ «PRIMORSKA POJE»
(Nadaljevanje s 5. strani)
prečistiti se še bolj v pogledu intonacije. Najboljše je bila izvedena tretja, Simonitijeva Pomlad.
Mnogo ubranejše bi bilo petje mešanega zbora «France Prešeren» iz Boljunca, če bi vsi pevci enako reagirali pri dinamičnem naraščanju, sicer je zbor nekoliko intonativno čistejši. To lahko rečemo pri prvi in tretji pesmi, ki so jo obvladali, nasprotno pa je bilo' z drugo, ki ni bila niti izrazita niti dovolj izdelana. Zbor vodi Drago Žerjal.
Mešani zbor «Bojan» iz Dornberka, ki ga vodi Jožko Harej, je napravil sorazmerno največji skok v svojem razvoju in sicer v bolj oplemenitenem zvoku, ravnovesju med ženskim in moškim delom, zlasti pa v interpretaciji in ne nazadnje v izboru sporeda, ki je zahteval precej napora in kultiviranosti. Ne še brez raznih pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v rahlem občasnem izstopanju posameznikov, malih intonančnih negotovosti in drobnih neenotnosti ip., vendar je tu čvrsta osnova, rezultata volje in sistematičnega dela; to je zbor približalo lepoti muziciranja in izraznosti. Popolnoma pravilno ubrana pot.
Najboljše je zbor «Vesna» iz Križa pod vodstvom Fračka žerjava zapel dalmatinsko A ča v priredbi Rada Simonitija. V glavnem pa veljajo tudi za ta zbor iste pripombe kakor pri zboru iz Boljunca. Dodali bi še, da so pevci — razen ob solistu — pri Maroltovi Kaj b’ jaz tebi dau kar po svoje prikrojili nekaj akordov, ki spremene celotni obraz pesmi.
Sledil je spored Simonitijevih izvirnih pesmi in ljudskih v njegovih priredbah v počastitev avtorjeve 60-letnice.
Štiri zanimive priredbe je zapel Primorski akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec», ki ga vodi Brane Demšar: Maj v Brdih, Moje sarcé, V Trenti in Na Vi-
pavskem. Predstavil se je kot zbor, ki se je zagrizel v sistematično delo in dosegel lepo stopnjo ubranosti mladostno svežih glasov, ki prizadevno sledijo dirigentovim intencijam. Razlika od lanskega nastopa je očitna. Zbor se približuje našim najboljšim zborom. Tudi interpretacije so bile dovolj nazorne in učinkovite.
Ženski in mešani zbor iz Postojne sta na tem nastopu gotovo dosegla svoj višek lepote petja in izrazitosti. Ivo Jelerčič je v izredni sproščenosti zajel zbor v enovit instrument, ki se je raz-peval v intenzivno grajenih skladbah. Zlasti sta nas pritegnili od najsubtilnejših odtenkov do mogočne zanositosti stopnjevani Nekje in Preproste besede, ki so zapustile globok vtis. Nič manj nista bili pristni in prepričljivi Dopolnil dan je bolečino in Sonatina v soncu, ki ju je z i stanjšanim, pristnim občutjem izoblikoval ženski zbor. Ob doživetju in zadoščenju se je utrnila želja, da bi zbor ohranil doseženo prožnost in moč izraza še dolgo, saj nam bo na ta način lahko še marsikaj «povedal».
Tudi moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine se je predstavil kot glasovno enovita, sonorna pevska skupina. Zlit in kompaktno delujoč je izvedel štiri pesmi: Križ, Pesem galebu, priredbo makedonske Bolen mi leži in Podgorski mornarji. Dirigent Klavdij Koloini je pesmim dal upečat-Ijiv izraz in se pri tem oslanjal na močno glasovno razsežnost ter znaten dinamični razpon zbora, ki je bil glasovno uravnovešen in plemenit tudi v največjem for-tissimu. To potrjuje prizadevanje in uspeh na področju glasovnega izpopolnjevanja. Sicer bomo zbor še slišali, ko bo na reviji v Kobaridu pel spored, ki ga je pripravil za letošnjo revijo «Primorska poje».
Ivan Silič
KRIŽANKA... z našim krajem
1	■	2	3	4	5		m	6	7	8	9	10	11		12	B	13
14	15					m	16							m	17	18	
19					fl	20							m	21			
22	IOC			m	23					, -	■		24				
25			■	26							B!27					ib	
28		m	29					B		B	391						31
32		33					m	34	fl	35					B	36	
m	37					II	38		39					fl	40		
41					■	42							m	43			
44				B	45							m	46				
47			BS	48				|			lì	49					
	B	50								B	51					mi	
(Rešitev križanke na eni izmed strani)
VODORAVNO:	2. Športno dru-
štvo v «našem kraju», 6. Ime pesnika iz «našega kraja» (Košuta), 14. Erich, Hitlerjev pristaš in vojni zločinec, 16. Dokončano merjenje, 17. «Repubblica di San Marino», 19. Corneillovo delo, 20. šolska miza ali oder, 21. Jaques, francoski filmski režiser, 22. Potolčen, utrujen, 23. Polkovnik, 24. Moderno gostišče, 25 Friedrich, nemški filolog. 26. Vročekrvnež, 27. Mesto, jugozapadno od Reke, 28. Ploščin ska mera, 29. Onesnaževalec, 30. Ptica, 32. Josip, slovenski pripoved nik, 35. Nepravi roj, 36. Noga brez soglasnikov, 37 Močan človek, 38. Nosilni pas ali preveza. 40. Mesar brez vokalov, 41. Manjši v latinščini, 42. V katoliški hierarhiji višji dostojanstvenik, 43. Prsteno rjav, rumenkast, 44. Žensko osebno ime, 45. Pokoren, 46. Welles, režiser in filmski igralec, 47. Nikita brez vokalov, 48. Srečko, slovenski pesnik, 49. Francesco, italijanski politik, 50. Jugoslovanski sosed, 51. Sipina, peščeno obrežje.
NAVPIČNO: 1. Gologlav, 2. Star v tržaškem narečju, 3. Žensko o-sebno ime, 4. Sedeži na pol. 5. Roc-cove začetnice; 6. Pogonski, gonilni stroj, 7. Seznam s priimki, 8. Zgoščen, 9. Rihard, slovenski glasbenik, 10. švedska, Španija in Romunija, 11. Luka Klopčič, 12. Nogometaš kot Zoff, 13. Rousseaujev vzgojni roman, 15. Prosvetno društvo v «našem kraju», 16. Pris'ov, 18. Optična priprava za plastično prikazovanje slik. 20. Duhovniški ovratnik, 21 Briško vino. 23. Juš, slovenski pri|>ovednik, 24. Prevoslo-va Lescaut, 26. Vnetje sluznice, 27. Vrsta sloga v evropski umetnosti (17. in 18. stol.), 29. Grški otok, 30 Dimnik, 31. Policaj na meji, 33 Porivati, suvati, 34. Italijansko pristanišče, 35. Lesena opažna plošča, 38. Nemudoma, 39. Sofia, filmska zvezda. 40. Mesto v Toskani, 41. Italijanska pevka. 42. Ptice črne barve, 43. «Naš kraj», 45. Skrajna točka osi, 46. Prosi . . pro nobis, 48. Kostantin Aksakov, 49. Znak za klor.
(lako)
TONE
SVETINA
«Pomiri se, no! Ta smrt te je vrgla iz tira. čez zimo bo vse to mimo. Meni ni to namenjeno, drugačen sem, gore me imajo rade. Vahica mi je prerokovala lepo, starost. Če ti ne, ji verjamem jaz.» Potem pa so mu iznenada zasijale oči v jezi: «Če ti ne verjameš vame, si prosta! Pojdiva vsak svojo pot! Poroči se, želim ti srečo! Jaz pojdem v steno!»
Zaprepadeno se je zastrmela vanj.
«Ne maraš me? Slutila sem, da me nisi nikoli resnično ljubil. Steno imaš raje	kot mene.	Pa	jo imej... Bodi z
njo.,. Žalostna sem, da sta se najini poti razšli, še preden sta se resnično srečali. Toda vedi, nikoli te ne bo nobena ljubila tako, kot sem te jaz . ..»
«Ne vem, kako me ljubiš Tisti, ki drugemu jemlje svobodo, ne ljubi!»
«Te mar ljubi tisto mrzlo kamenje, za katerega ves žariš? Mrtvo, brezčutno	kamenje...	Ti	mar	daje svobodo?
Ti bo dalo otroka? Veže te suženjsko	nase	od takrat, ko
kreneš od doma, in do	takrat, ko	na	vrhu	izpustiš zadnji
oprimek . Zlo je v kamenju... Ne pravijo kar tako, da ste vsi prodali svoje duše satanu Slej ali prej te bo stena ubila... Poslušaj me,» oklenila se ga je z rokami, on pa jo Je jezno odrinil od sebe, rekoč:
«Pa naj me ubije, če ti to tako dobro veš. Raje ostanem mrtev v mirnem naročju gore, kot živ v smradu vaše gostilne. Sit sem pijancev, bedastega govorjenja, pretepov, prepirov, sit sem tovarne, sit sem vsega, kar bi mi vzelo mir in svobodo. Ničesar ni, kar bi zamenjal z gorami.»
čudeč se je otrpnila. Njegov glas je izražal toliko prepričevalnega odpora, da se ji je zdel nadaljnji pogovor odveč. Prelom je bil popoln, šla je predaleč. Izgubljala ga je, čeprav ni tega hotela. Dahnila je:
«Imel boš skale in svobodo. Mene pa boš izgubil...» Obmolknila je in se zastrmela v pojemajoče plamene. Zublji so se še vedno prepletali, kot bi se v svojem uničujočem siju ljubili med seboj. Goreča suha polena so pokala. Tudi njemu mi prišlo na misel nič pametnega. Z golo roko je prijel žerjavico in si jo vtaknil v pipo. Nekajkrat je globoko potegnil in puhnil dim, da je oba zameglilo.
Bilo je kot v njenih sanjah. Bila sta vsak na svoji strand prepada, kjer šumi na dnu narasla reka...
V OBJEMU STENE
Stena, o stena, velika in strašna stena.
N tvoj žrtvenih polagam svoje roke, svoje oči, svoje srce.
V tvoje žile izlivam rdeče zarje svojih misli, sinjino neba svojih sanj, temine svojih žalosti in sneg hrepenenja.
Stena, o stena, široka in strašna stena..,
Ti si drobovje prabitnih sil.
Ti si nezadržno pričakovanje neznanega.
Ti si demon naših stremljenj.
Ti si uresničitev naših skritih želja.
Ti si smrt in življenje.
Stena, o stena, globoka in strašna stena!
Sprejmi me v svoje naročje.
Posrkaj me vase.
Prepoji me s svojo močjo, s svojo trdoto. Naj bom kamen.
Hočem biti eden tvojih stebrov.
Hočem nositi oboke neba.
Težo tvojih prepadov.
Tvojo osamelost in bolečino.
Hočem stati s teboj pod vrhom gore, v bližini zvezd in sonca.
Hočem kljubovati viharjem in ledu.
Naj mi izpira rane dež.
Naj me ližejo večni vetrovi.
Naj me razijo plazovi in odpadlo kamenje.
Stena, o stena, krasotna stena!
Napoji me s hladom svojih spoznanj. Napoji me s strastjo ognjev tvoje globine. Napoji me s strahom, ki daje moči.
Napoji me s pesmijo trav, ptic in dreves.
Ničesar ni, kar bt me strlo.
Nočem pasti in zginiti.
Hočem štrleti v samoto neba in biti skala,
v katero kleše čas abecedo večnosti.
Pridite k meni vsi samotni.
Pridite k meni vsi. ki si želite, da vas ogreje hlad višin ...
1
V zavesti «skalašev» se je z žrtvijo nekaterih najboljših plezalcev vrednost stene dvignila do neba. Dobila je tiste razsežnosti neznanega in nedoumnega, ki človeka na njegovi raziskovalni poti postavi na trdna tla vsakikrat, kadar preveč sanja v oblakih.
Samo eno poletje je stena skoraj samevala Ljudje so jo ogledovali s strahom in spoštovanjem. Potem pa je spet zaživela.
Večina je doumela, da se modrost spočenja v strahu. Tisti, ki jih je pognala v steno trenutna moda ali osebna stiska, so odnehali. Tisti, ki jih je sla po navpičnosti in strast po višinah globlje povezala s skalami, pa se niso ustrašili. Korak jim je zastal, ni se pa ustavil.
Tudi Jože in Stane nista bila obvarovana strahu pred steno. Smrt prijateljev jima je zbistrila duha. Zavedela sta se, da je človek v skalah razpet med dve skrajnosti, med svojo izjemno moč in šibkost, med ničevost in veličino. Treba je bilo zajeti sapo in nekoliko pozabiti, najti smisel tveganja, mejo, do kod človek lahko izziva usodo z močjo, Id z njo razpolaga.
«Jug je govoril, da je življenje popotovanje k smrti,» je večkrat dejal Stane, «zato je plezanje igra, v kateri vede ali nevede skušamo preigrati smrt in jo v času potisniti čim dalj od sebe. Toda če je padel prvi med njimi, ki ni šel najdlje v besedah, temveč tudi v dejanjih, je imel za svoje vedenje neki globlji smisel, ki ga je bilo treba sedaj ovreči ali potrditi.»
( N '•aaijevani s sledi/
SPORT SPORT SPORT
PRESENETLJIV USPEH JUGOSLOVANSKE HOKEJSKE REPREZENTANCE
«PLAVI» ODLIČNI DRUGI
IDA napredovale v A skupino, nazadovali pa sta Norveška in Avstrija
VČERAJŠNJI IZIDI
Japonska — Romunija	6:4
(2:2, 0:1, 4:1)
Norveška — Avstrija	5:0
(1:0, 3:0, 1:0)
Jugoslavija — Nizozemska 9:4 (4:0, 1:2, 4:2)
ZDA - Zah. Nemčija	5:2
(2:0, 1:1, 2:1)
Izidi predzadnjega kola (29. 3.):
Nizozemska — Avstrija	3:3
Japonska — Norveška	4:1
ZDA — Romunija	5:1
Jugoslavija — Zah. Nemčija 10:4
LJUBLJANA, 30. — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je dosegla na svetovnem prvenstvu B skupine odlično drugo mesto, katerega si ni nihče pričakoval. Za Jugoslovane predstavlja častna u-vrstitev doslej največji uspeh. Prvo mesto pa so prepričljivo osvojili A-meričani, ki so se tako vrnili v elito najboljših, po zmagi nad zah. Nemci, ki so tako zdrknili na tretje mesto.
Jugoslovanski hokejisti so v zadnji tekmi gladko odpravili Nizozemsko z 9:4, predvsem zaradi zelo dobre igre v prvi tretjini, nakar so v drugi nekoliko popustili in dovolili nasprotniku, da se jim je približal. V zadnji tretjini pa so zaigrali nekoliko bolje in prepričljivo odpravili nizozemske predstavnike. Najboljši v tej tekmi je bil Košir,
KONČNA LESTVICA ZDA	7	7	0	0	41	14	14
Jugoslavija 7	4	2	1	41	27	10
7	5	0	2	34	28	10
7	4	0	3	31	31	8
7	2	1	4	33	36	5
7	2	1	4	30	29	5
7 115 18 31 3
Z. Nemčija
Japonska
Nizozemska
Romunija
Norveška
Avstrija
7 0 1 6 12 42 1
ki je dosegel tri gole, ostale zadetke pa so dali R. Hiti, S. Be-ravs, Poljanšek, Petač, G. Hiti in Puterle. Gorazd Hiti pa je bil tudi najboljši strelec prvenstva z 11 goli in štirimi podajami.
Medtem ko so v borbi za prvo mesto Američani odpravili nemško reprezentanco, je Japonska po hudi borbi premagala Romunijo in si tako zagotovila 4. mesto, kar predstavlja zanjo neprekosljiv uspeh. Norveška pa je gladko odpravila Avstrijo s 5:0, vendar pa je bilo srečanje le tolažilnega pomena, saj sta biU že prej obe ekipi obsojeni na izpad v C skupino.
KOŠARKA
Včeraj so v prvi zvezni košarkarski ligi v Jugoslaviji dosegli te rezultate:
Zadar — Crvena zvezda 95:90 Beograd — Partizan 85:72 Željezničar — Metalac 74:70
V drugi zahodni košarkarski ligi pa so bili rezultati naslednji: Rudar — Sarajevo	82:81
Kvarner — Oriolik	83:71
Željezn. — Istragradjevno 105:84 Kvarner si je s svojo zmago in t nepričakovanim porazom Istra-gradjevna zagotovil vstop v prvo ligo, prav tako pa je novi prvoligaš tudi Vojvodina, ki je zmagala v IL ZL — vzhod
Tržiča z 90:46.
Mladinci Poleta so doma premagali Italo z 99:87.
V prvenstvu kadetov je Bor visoko zgubil proti Interju s 64:94.
NOGOMET
V prvi zvezni nogometni jugoslovanski ligi je včeraj popoldne Beograd premagal Radnički iz Niša z rezultatom 2:0.
Zaključen 1. pokrajinski turnir
Kras končni zmagovalec
Sinoči se je v Kulturnem domu v Trstu zaključil prvi pokrajinski ekipni šahovski turnir, ki sta ga priredila ŠD Kontovel in Scacchistica Triestina. Na prvo mesto se je zasluženo uvrstil Kras pred prvo ekipo Costalunge. Nastopilo je dvajset ekip, od katerih je ena medtem odstopila, vsaka pa je bila sestavljena iz štirih igralcev in ene rezerve. Skupno je igralo 115 šahi-stov. Zmagovalci na posameznih deskah pa so bili H. Sosič (Polet), Degano (Costalunga I), Belulovič (Kras) in Tavano (Sudamericani).
Končna lestvica:
1. Kras 24 točk, 2. Costalunga 23,5, 3. PTT L 19, 4. Studenti Suda-
mericani 19, 5. Cankar 18, 6. Amici degli scacchi I. 18, 7. Kontovel I. 17,5, 8. Devin 17, 9. Studenti TS 16, 10. Polet 16.
ODBOJKA
V ženski odbojkarski C ligi je sinoči Breg zgubil proti Libertasu iz Pordenona s 3:1 (6:15, 15:6, 15:9 in 15:11).
PLAVANJE
RIM, 30. — V drugem dnevu spomladanskega plavalnega prvenstva so dosegli v Rimu dva nova italijanska rekorda na 200 metrov hrbtno za ženske. Rekord je najprej izboljšala Cristina Tarantino z 2’29”1, nato pa še Cristina Stuttgart s 2’28”4.
JOHANNESBURG, 30. — Argentinec Carlos Reutman je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Južne Afrike, veljavni kot tretja preizkušnja za svetovno prvenstvo. Na lestvici za svetovno prvenstvo pa vodi Švicar Regazzoni pred Reutmannom, Fittipaldijem, Bailwoodom in Hulmom.
CASPOGGIO, 30. — Italijanka E-lena Matous si je zagotovila ženski evropski smučarski pokal pred Španko Puigovo in Francozinjo Chalvi-novo.
ODBOJKA
8. POKAL PRIJATELJSTVA
Olympia presenetila z drugim mestom Bor ostaja favorit za končno zmago
Pri dekletih vodita v svojih skupinah Bor in Breg
Izločilni del odbojkarskega turnirja za «8. pokal prijateljstva» se bliža h koncu. Pri članih manjka samo še ena tekma. Finalista sta Bor in Olympia iz Gorice. Tudi letos je torej prišlo do presenečenja, in to s strani Olympie, ki je ponovno prekrižala račune Krasu. Res so Zgoničani naleteli v neposrednem spopadu na dokaj pristranske sodnike, kljub temu pa ni bilo pričakovati takega neuspeha od šesterke, ki je komaj končala prvenstvo 3. lige. To je še en dokaz, da pri Zgoničanih letos ni bilo vse v redu in izpad iz lige je bi! le posledica. To pa še toliko bolj, ker so tudi Goričani na zadnjem mestu lestvice in imajo velike težave pri sestavi ekipe.
Prvo mesto ima že vnaprej v žepu Bor ne glede na to, da mora odigrati še tekmo z Olvmpijo. Z zmago nad Bregom si je Dom zagotovil četrto mesto.
V skupini A pri članicah so bile odigrane štiri tekme. Zastopnice Bora so trikrat slavile zmago. So-vodnje so še preslabe in neizkušene. Sloga se je krčevito upirala, r,i pa zmogla preprečiti prepričljivega poraza.
Tri ekipe skupine B so prišle le
VIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII(lllllUin,IIIIIIIIIIUllllll|llllimillllllllllUil,lljMjm„„|,|||||tt„ll„|IIII||||im|„,n||n„,|,|,,|I||||,I,l,l„mi||||||11|||||
ATLETIKA
V TEKU CEZ DRN IN STRN
Zelo spodbudni uspehi slovenskih srednjih šol
Med našimi nižješoki se je posebno izkaza! Klavdij Starc (Levstik)
V promocijskem košarkarskem prvenstvu je Bor zgubil proti POM iz
.................„.....uh,...............................
Pred dobrim tednom so se z velikim uspehom zaključila tekmovanja v teku čez drn in strn za veliko trofejo «Saini». Zanimivo tekmovanje, ki je bilo letos prvič na sporedu, je bilo organizirano za tržaške in okoliške nižje srednje šole. Takoj v začetku moram poudariti dejstvo, da je ta množična manifestacija (tekmovanja se je udeležilo 24 šol) že v prvi letošnji izvedbi presegla vsa pričakovanja: svoje moči je v šestih srečanjih pomerilo nič manj kot 4121 'mladih tekmovalcev. Ta številka predstavlja rekord za naše mesto, rekordna pa je tudi v-vsedržavnem merilu. Tekmovalne proge so bile izpeljane brezhibno in so odgovarjale vsem pravilom tovrstnega atletskega teka. S solidno organizacijo so organizatorji dokazali, da je atletika pač disciplina, ki jo v našem mestu premnogi nerazumljivo zapostavljajo. Dokazali pa so tudi, da je prav šola rezervoar, iz katerega lahko črpa šport množičnost in talente.
Slovenski dijaki in dijakinje so častno branili barve šol Ivana Cankarja (Sv. Jakob), Frana Erjavca (Rojan), Sv. Cirila in Metoda (Sv. Ivan) in Frana Levstika (Prosek). Nad uvrstitvami naših dijakov smo lahko le presenečeni. Ne moremo pa mimo mladega Klavdija Starca (šola Levstik), ki se je na prvem tekmovanju uvrstil
košarka
V MINIBASKETU
Za peterki Bora in Brega letos konkurenca preostra
Obe ekipi sta trenutno na spodnjem delu lestvice
Servolana kandidat za zmago
V A skupini prvenstva v mini-basketu (letniki 1962 in mlajši) so odigrali več srečanj. V tej skupini nastopata tudi slovenski peterki Bora in Brega. Borovci, ki so startali na visoka mesta, so letos naleteli na dokaj ostro konkurenco. Brežani pa so v zadnjih dveh srečanjih proti ekipi Inter Aurisina in proti Libertasu pokazali napredek. Vse kaže, da se bo bila borba za prvo mesto med Servolano in Don Boscom, saj imata obe moštvi res dobre igralce. Nekoliko pa so razočarali košarkarji Ginnastice Triestine. Kazalo je namreč, da bodo ti igralci z lahkoto osvojili vsa srečanja.
DOSEDANJI IZIDI:
Bor - Libertas Servolana • Breg Don Bosco - Libertas Inter Aurisina - Bor Don Bosco - Aurisina Inter Aurisina - Breg Servolana - SGT Don Bosco - Breg SGT - Bor SGT - Breg Breg - Libertas Servolana - Libertas LESTVICA
Don Bosco
Servolana
SGT
Inter Aurisina Bor Breg Libertas
55:25 53:17 109:25 48:42 57:33 49:22 57:33 77:7 48:45 45:15 42:22 61:17
0 243:57
0	170:65
1	126:116
1	130:123
2	143:122
4 105:246 4	89:267
Naj omenimo še, da je Inter vložil priziv po tekmi z Don Boscom. Keže namreč, da je Don Bosco na
cev. Sicer pa je bil izid odločno v korist Don Bosca in taki prizivi vsaj pri minibasketu res niso umestni.
MINIBASKET
Don Bosco — Bor 47:26 (21:12)
BOR: Pegan 8, Ražem 3, Cancia-ni 13, Schillani 2, Lokar, štavar, Škerlj, Cej, Gerdol, Husu, Merku, Poljšak.
Bor je v zadnjem srečanju prvenstva v minibasketu za letnik 1962 in mlajše igral proti vodečemu Don Boscu. Kljub požrtvovalni igri Pegana, Cancianija in Ražma, pa so bili naši košarkarji poraženi.
b. 1.
ŠPORT NA RADIU TRST A
V popoldanski oddaji «Šport in glasba» od 16.30 do 17.30 sta pred videna dva neposredna prenosa in sicer s stadiona Grezar za tekmo med Triestino in Leccom od koder bo poročal Sergij Kocjančič, ter z bazoviškega igrišča, kjer se bosta v okviru 2. amaterske lige pomerila Zarja in Fossalon (reportaža:	Danilo Lovrečič). Po tele-
fonu bo Mario Šušteršič poročal o rezultatih zimskih športnih iger na Piancavallu, ki jih prireja tržaško planinsko društvo. Ivan Peterlin je pripravil magnetofonski za pis o zaključku svetovnega hekej skega prvenstva B skupine v Ljub Ijani. Med ostalimi domačimi do godki naj omenimo odbojkarska prvenstva (komentar je pripravil Ivan Furlanič) in domačo košar ko (katero je prispeval Branko La-
na deveto, na drugem na tretje, na tretjem pa na četrto mesto. Glede na izredno konkurenco v njegovi starostni skupini (poprečno petsto tekmovalcev) predstavljajo športni podvigi proseškega fanta velik uspeh. Omeniti moramo tudi Bajca (Erjavec), ki je v isti skupini dosegel zelo dobre čase. Prav tako so odločilno pripomogli k dobri uvrstitvi proseške šole tudi Cupin, Regent, Štoka, Perini, Husel in drugi. y —
V ženski Rortkarenci moramo o-merrftl"Grgičevo ^Ciril" in Metod), Koroščevo (Cankar), Grudnovo, Sem-ečevo, (Levstik) v starejši starostni skupini, ter Puričevo, Košu-tovo, Škrkovo, Franclijevo ter Bruno Cianijevo, kateri po teh treh krosih upravičeno pripada naslov najboljše slovenske tekačice.
Ob končnem pregledu lestvice moramo poudariti, da je uspeh slovenskih šol res izreden, glede na to, da so imeli nekateri zavodi na vsakem tekmovanju tudi po sto tekmovalcev. Ugled naših šol pa je branilo sledeče število dijakov in dijakinj: Fran Erjavec 4, Sv. Ciril in Metod 16, Ivan Cankar 40 ter Fran Levstik 131. Na končni lestvici je proseška šola osvojila solidno enajsto mesto: za ta podvig bo šola prejela pokal, ki ga bodo podelili organizatorji tekmovanja na slavnostnem zaključnem večeru.
Dejstvo samo, da se je vabilu za nastop na tem tekmovanju odzvalo tako veliko število naših tekmovalcev, je vsekakor spodbudno in razveseljivo: v rokah imamo dokaz, da ni naš slovenski zamejski šport v globoki krizi, da ni le neko mrtvo telo, ampak nam je prav ta manifestacija dokazala, da so naši fantje in dekleta še sposobni dostojno in enakovredno braniti slovenske barve.
Končna lestvica tekmovanja za trofejo «Saini»:
1.	N. Sauro - Milje	3685,5
2.	A. Bergamas - Trst 3466
3.	G. Brunner - Trst	3177
11. F. Levstik - Prosek	2413,5
20.	Sv. Ciril in Metod - Trst 350,5
21.	I. Cankar - Trst	203,5
23. F. Erjavec - Trst	88,5
I.
SMUČANJE
Na prvenstvu nižješolcev
Piščanc in Košufova najboljša md našimi
Pred kratkim je bilo v Ovčji vesi, v Kanalski dolini, prvenstvo tržaških nižjih srednjih šol v veleslalomu in smučarskem teku. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi zastopstvo treh slovenskih šol. Za veleslalom je bilo prijavljenih nekaj več kot šestdeset dijakinj, dijakov pa preko osemdeset. Za tek ni bilo tako zanimanje.
Pri dekletih sta najmanj za razred izstopali Lenardonova in Parove-lova. Ti tekmovalki sta dobro znani v tržaških smučarskih krogih.
Od naših deklet je dosegla najboljšo uvrstitev Erika Košuta (I. Cankar) s 23. mestom. Ostale tekmovalke pa so osvojile naslednja mesta: Irena Župančič (Fran Erjavec) 26., Marija Kristina Milič (Srečko Kosovel) 32., Ana Kosor (Fran Erjavec) 47., Marta Siega (Fran Erjavec) 49.
Pri fantih je bil boj za prva mesta veliko bolj izenačen. Od sedmih slovenskih dijakov so prišli skozi cilj brez napak samo štirje. Igor Piščanc je dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo odličnega tretjega mesta. Za zmagovalcem Col-larinijem je zaostal samo sekundo
zil progo v točno 54” sekundah, trinajsti pa je bil le za nekaj več kot štiri sekunde počasnejši. Dober 32. je bil Marko Mesesnel, prav tako, kot Piščanc, dijak šole Ivan Cankar. Dijaka šole Srečko Kosovel z Opčin Igor Volpi in Alfred Cibic pa sta prismučala skozi cilj kot 51. oziroma 59. Prvih šest smučarjev v vsaki kategoriji je dobilo lepe kolajne, prve tri šole pa plakete.
Rezultati
DIJAKINJE
L Lenardon (Manzoni)	44'’4
2.	Parovel (Dante)	48”9
3.	Di Natale (F. Savio)	50”6
23. Košuta (Ivan Cankar)	1T’4
26. Župančič (Fran Erjavec)	r2”l
32. Milič (Srečko Kosovel)	r7”l
47. Kosor (Fran Erjavec)	1T8”6
49. Siega (Fran Erjavec)	1’24”4
DIJAKI
1.	Collarini (Codermatz)	54”0
2.	Mezchnig (Codermatz)	54”7
3.	Piščanc (Ivan Cankar)	55”1
36. Mesesnel (Ivan Cankar)	r9’'6
51. Volpi (Srečko Kosovel)	ri9”9
59. Cibic (Srečko Kosovel)	1’42”8
I. Furlanič
Košarkarsko prvenstvo dečkov
Po prvem delu Dom na četrtem mestu
Prejšnje dni se je v Gorici zaključil prvi del košarkarskega prvenstva dečkov, na katerem nastopa tudi ekipa Doma. Po petih odigranih tekmah (v prvenstvu nastopa 6 ekip) so domovci tri zgubili, dve pa osvojili in se tako uvrstili na četrto mesto. V drugem delu prvenstva so si naši fantje zastavili za cilj tretje mesto. Prva tekma Doma v drugem delu prvenstva bo 20. aprila, ob 15. uri v telovadnici «Stella Matutina». Domovci se bodo takrat srečali s Patriarco, ki vodi na lestvici. Ostale tekme bodo slovenski košarkarji odigrali v naslednjih dneh:
ARDITA - DOM (27. aprila, ob 15. uri v telovadnici «Stella Matutina);
DOM - PATRIARCA B (4. maja, ob 15. uri v isti telovadnici);
DOM-RADICI ARTE A (11. maja, ob 15. uri v isti telovadnici);
RADICI ARTE B - DOM (18. maja, ob 15. uri v telovadnici na Rojcah).
do polovice poti. Že po prvem delu je razporeditev moči povsem jasna in realna. Breg je zadel dvakrat v črno, Kontovel je enkrat ostal praznih rok in enkrat slavil zmago. Druga postava Bora pa se ni mogla izogniti dvema porazoma.
Člani
LESTVICA
Bor
Olympia Kras Dom Breg
2
3
6
10
12
3 3 0
3	3 0
4	2 2 4 1 3 4 0 4
Preostala tekma Bor - Olympia bo v torek, 2. aprila ob 21.00 na stadionu «1. maj».
Članice
SKUPINA A
LESTVICA
Bor A	3 3 0 9	0 6
Sloga	2 113	3 2
Sovodnje	3 0 3 0	9 0
Tekmi Sloga	- Sovodnje in Bor
Sloga bosta 5. in 10. aprila na stadionu «1. maj» ob 21.00, oziroma ob 19.30. Po vsej verjetnosti pa se bosta Sloga in Bor sporazumela za drugi datum.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiimiiiimitiiimiiiniiiiiiii
DANES V SLOVENIJI
Boks
MARIBOR: 2. ZBL — ZAHOD: Maribor - Metalac, ob 18.00 v dvorani B.
Judo
CELJE: turnir RL B skupine Maribor - Jesenice - Celje - šiška.
LJUBLJANA: turnir RL Olimpija 2. Nagaoko - Branik.
MURSKA SOBOTA:	turnir RL
Murska Sobota - Triglav - Velenje. Ob 10.00.
Košarka
LJUBLJANA: 1. ZKL: Olimpija -Lokomotiva, ob 18.30 v Tivoliju.
2. ZL — ZAHOD: Slovan -Borac (11.00), Domžale - Kovinar (18.00), Dalvin - Ilirija (18.30).
1.	ŽENSKA ZKL: Industromonta-ža - Olimpija (17.00).
s4f -
Nogomet
LJUBU ANA: 1. ZNL: Olimpija -Velež, 15.30 za Bežigradom.
MARIBOR: 2. ZNL: Maribor -Leotar, 15.30 v Ljudskem vrtu.
MURSKA SOBOTA: 2. ZNL: Mura - Bačka, 15.30.
UUBUANA: 2. ZNL: Mercator -Iskra, 10.30 na Viču.
SNL: železničar - Drava (10.30), Aluminij - Koper (15.30), Ljubljana - Šmartno (10.30), Rudar - Nafta (15.30), Kladivar - Slavija (15.30), Slovan - Kovinar (10.30), Izola - I-lirija (15.30).
ZVNL: Sava (K) - Tržič, Adria -Jadran, Litija - Tolmin, Primorje -Usnjar, Tabor - Triglav (vse ob 15.30).
VCNL: Tehnostroj - Rudar (V), Bakovci - Brežice, Pohorje - Rakičan (vse ob 15.30), Branik - Steklar, C'bmp - Dravinja, Slivnica -Beltinka (vse ob 10.30).
Odbojka
2.	ZOL — ZAHOD: Maribor - Fu-žinar, Kamnik - Zenica.
SOL (moški); Trimo - Koper, Ga-berje Jesenice, Mežica - Bovec, Bled - Branik, Sava - Mislinja.
SOL (ženske): Ljubljana - Fuži-nar, Gaberje - Prevalje, Maribor -Branik, Jesenice - Krka.
Rokomet
SRL (moški) : Jadran Gradec, (10.00).
Strelstvo
Slovenj
Pregledno tekmovanje z MK pištolo proste izbire, standardno MK puško in revolverjem velikega kalibra, v Ljubljani, na Dolenjski cesti, ob 9.00.
SKUPINA B LESTVICA
Breg	2 2 0 6	0 4
Kontovel	2 113	3 2
BorB	202060
Datum in urnik preostalih tekem: Kontovel - Breg 2. aprila ob 21.00 Breg - Bor B 9. aprila ob 20.45 Bor B - Kontovel 22. aprila ob 19.30 G. F.
KOŠARKA
NOVA ATLETSKA OSEBNOST: I. THOMPSON
•V
le v drugem maratonu drugi najboljši čas
V glavnem se za alleliko sploh ne zanima
Zmagovalec maratona na britanskih igrah v Christchurchu je dosegel čas 2 ur 9’ 12”. Dosežek je odličen; celo drugi na svetu, čeprav je težko delati točne lestvice, ker so proge lahko dokaj različne.
Za Thompsona ni toliko važen rezultat. Zanimivo je, da je maraton tekel komaj drugič v svojem življenju.
Kot mnogi tekači na dolge proge, angleški še posebno, je Thompson neke vrste čudak. V resnici je čudak le za tiste, ki se s športom ne bavijo, temveč vestem sledijo le iz časopisja in po televiziji.
Za tek se je navdušil ko mu je bilo 15 let točneje leta 1965. V londonskem Crystal Palacu je gledal, kako je Ron Clarke kot prvi človek dosegel na 3 miljah čas pod 13 minutami. Sprva je delal s pomočjo trenerja, sedaj pa že nekaj let sam. Trenira vsak dan. Najprej preteče 5 milj v počasnem ritmu, nato pa pride na vrsto pravi trening. ki je vsak dan drugačen. Ogrevanju sledi ali hitrejši tek na 10 milj, na 20 milj, 6-krat po eno miljo zelo hitro, itd. Ob sredah preteče 25 milj ali 40 km.
Čudaštvo Thompsona je v tem.
Patriarca danes v gosteh
V predzadnji tekmi košarkarskega prvenstva B lige bo goriška Patriarca gostovala danes v Pesaru proti tamkajšnji ekipi Febala Goričani so pravzaprav že gotovi, da se tudi v primeru zmage ne bodo mogli potegovati za drugo mesto, ki bi pomenilo vstop v ključni del prvenstva. Kljub temu trener gori-ške peterke Krainer ni zgubil vsega upanja, ter meni, da bi lahko Brina, ki igra danes doma, zgubila. Le v tem slučaju bi se Goričanom spfk odprla vrata, saj bi se morali v zadnji tekmi srečati doma prav z Brino.
da se ne zanima za atletiko. Svoje nasprotnike pozna le če so Angleži in če so z njim že kdaj prej tekli, nikakor pa ne po časih katerih so zmožni. Pravi, da bi ga vznemirilo, če bi vedel, da so nasprotniki boljši od njega. Niti po televiziji ne gleda atletskih tekmovanj. Le če nastopa kak prav posebno dober prijatelj zgubi nekaj časa pred ekranom.
Njegovi rezultati na klasičnih progah so posebno za angleške razmere poprečni in v zadnjih 2 letih slabši kot prej. Posebnih ciljev Thompson nima. «Če sem prestar (24 let) za maraton se bom pa posvetil še daljšim razdaljam,» je odločil Thompson.
k. b.
ŠPORT MED DIJAKI
Dijaki srednje šole «S. Gregorčič» v Dolini bodo v torek imeli notranje atletsko tekmovanje vseh razredov. Na sporedu bodo panoge v skoku v višino, metu krogle, teku na 60 m in štafeta 4X100. Zbor tekmovalcev bo v torek, 2.4., ob 15. uri v občinski telovadnici.
b.l.
NOGOMET
PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIRAH
Start Primorcev brez golov
Dan«s se nadaljuje prvenstvo (udi v ZCNL
Primorska predstavnika v slovenski ligi, Dola in Koper, sta startala solidno. Koper je na domačem igrišču remiziral z Ljubljano, eno izmed najboljših ekip slovenske lige (četrta v jesenskem delu), pri čemer je ostal rezultat od prve do zadnje minute nespremenjen 0:0. Točka v prvem kolu je kar dobra glede na nič kaj u-godne novice, ki so prihajale iz Kopra v času priprav. Veliko standardnih igralcev namreč ni treniralo, rezultati pa so bili «obupni» (poraz z Jadranom 1:4, poraz z Vozili v Kopru 1:3). šele tik pred začetkom prvenstva, ko je ostalo za priprave le še malo časa, so zopet zbrali večino igralcev. Kljub temu je koprsko moštvo startnih "V" precej spremenjeni postavi od jesenske. Nov je bil branilci par Ratajc Lju-bojevič, v napadu' sta zaigrala ponavadi obrambna igralca. Novel in Filipovič, medtem ko je bil srednji branilec novinec Stojanovič, ki je jeseni igral le dve tekmi. V prvi tekmi smo tako pogrešali celo vrsto imen, ki so se jeseni pojavljala v koprski enajsterici kot: A-rizanovič, Dobrin, Dobovšek, Samec, Ivetac. Leban, Ivankovič, Ambrožič itd.
V pripravah izolskega moštva ni bilo takih pretresov kot v Kopru, zato je bržkone bolje pripravljeno. Izolčani so pred prvenstvom zmagali na obalnem turnirju, dvakrat so premagali Adrio, tako da so priča-' kali spomladanski del v mnogo boljši formi kot jesenski. Rezultat se je že pokazal, saj so v gosteh remizirali z mariborskim Kovinarjem, ki jim je jeseni zadel neljub poraz v Izoli. Tudi tekma v Mariboru se je končala brez zadetkov.
Na lestvici primorska ligaša nista menjala mest, na katerih sta prezimovala. tako da je Koper osmi in Izola enajsta.
Teden dni za ligaši v slovenski republiški ligi, se bodo pognali v prvenstvene spopade tudi člani 2. republiške lige, to je zahodne conske lige, kjer poteka letošnje tekmovanje z znamenju zmagoslavja Vozil. Novogoričani bodo štiri točke prednosti, ki so si jih nabrali v jesenskem delu, verjetno zadoščale tudi za končni naslov, čeprav bodo imeli dokaj težak razpored, pa gredo druge stvari njim v prid. Sedaj bodo še močnejši kot jeseni, saj se je vrnil odlični Mavrič, v pripravah so dosegli dobre rezultate, ob majhnem številu ekip in s tem tekem (samo 11) pa je toliko
manj možnosti za spodrsljaje, ki bi jih približali edinima zasledovalcema Litiji in Savi. Drugouvrščena Litija pa kot kaže niti ne bo tako nevarna, saj je izgubila nekaj igralcev (med njimi najboljšega strelca Zupančiča), pa tudi njeni rezultati trening tekem niso bili dobri.
Odlične rezultate v pripravah je poleg Vozil beležil tudi dekanski Jadran, šesti po jesenskem delu. Dekančani so premagali Koper, Izolo, Litijo, Komen (s 17:1) in izgubili z Olimpijo (samo z 2:3), Izolo in Taborom. Sodeč po tem se bodo potegovali za visoko uvrstitev, četrtouvrščena Adria je odigrala enajst trening tekem, vendar je ob stalnem menjavanju ekipe mnogokrat odpovedal», tako da . bi težko dali oceno o njeni trenutni vrednosti. Sedmouvrščeni Tabor se je zadnji dve nedelji v pripravah uspešno meril z Vozili in obakrat zgubil s tesnim rezultatom 1:2. Ajdovci in Tolminci, ki so za sedaj med Primorci najnižje (na devetem mestu oziroma desetem mestu) napovedujejo spomladi boljše igre. Oboji so začeli že januarja trenirati, Ajdovci pa so med drugim premagali tudi Slavijo s 5:2. Tolmincem bo spomladi spet pomagal vratar Krajnik, ki se je vrnil od ljubljanskega Slovana. Spomladanski del bo sploh v znaku borbe za obstanek, saj so popolnoma mirne lahko le prve tri ekipe.
B. P.
NAMIZNI TENIS
Od 6. do 13. aprila v Novem Sadu
Miličeva na EP
V zadnjih mednarodnih nastopih v tekmovanju za «Evropski pokal» je tehnično vodstvo državne namiznoteniške reprezentance izbralo kot edino žensko predstavnico Rimljanko Grecijevo, ki je bila trenutno v odlični formi in je izpodrinila iz moštva Krasovo igralko Miličevo. Mnogi so se na tihem z zaskrbljenostjo spraševali, če ta trenutna izključitev morda ne pomeni, da naša najboljša zastopnica ne spada več v ozek krog članic državne reprezentance.
Zato so v Krasovem taboru z velikim zanimanjem čakali na objavo seznama igralk, ki bodo na bližnjem evropskem namiznoteniškem prvenstvu branile barve Italije. Državni izvedenci so izbrali poleg Krasove predstavnice Miličevo še
.llllllllllllllllllllllllll■llllllllllllUlllllllllllllllllllI^lll^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■^lllMlMlllllllllllllll|llllll||||||||Illl||||||||||||lmllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n
Ili::::::!::
SPORT NA ZNAMKAH

pravU napako pri menjavah igral-1 kovič). Pa še kolesarstvo in šah. lin desetinko. Zmagovalec je prevo-
MADŽARSKA 2.
Tudi konjski športi imajo v madžarski filateliji svoje mesto. Do danes sta izšli dve izredno slikoviti seriji, prva leta 1961, druga pa deset let kasneje. Prvo sestavlja 7, drugo pa 8 znamk, na katerih so prikazani razni trenutki tega elitnega športa.
Ostale športne znamke so izšle ob priliki raznih evropskih ali svetovnih prvenstev. Leta 1962 je bilo na sporedu evropsko in svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Izšla je znamka s klasičnimi motivi.
Svetovno plavalno prvenstvo leta 1973 v Beogradu
1	V-'"
' MrfGMU POSTA "	‘
Madžarska znamka o konjeništvu iz leta 1961
Leta 1962 je izšlo 7 znamk in blok za evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; evropskemu prvenstvu v balinanju je posvečena znamka iz leta 1964; istega leta je izšla tudi znamka za evropsko žensko košarkarsko prvenstvo; leta 1966 je izšlo 8 znamk in blok za svetovno prvenstvo v lahki atletiki; leta 1970 je izšla znamka za žensko evropsko prvenstvo v veslanju; in končno je ob koncu lanskega leta izšla znamka ob priliki svetovnega prvenstva v plavanju, ki je bilo na sporedu v Beogradu - izšlo je sedem znamk zanimive trikotne oblike.
Poleg teh je izšlo še nekaj pri ložnostnih serij. Lepa in Restra
je tista, ki je izšla leta 1962 (9 znamk) in ki prikazuje trenutke motociklističnih in avtomobilskih tekem. Leta 1964 so proslavljali 50. obletnico prvega atletskega tekmovanja med Madžarsko in Finsko, in ob tej priliki je izšla serija. Zgodovini in rozvoju tenisa je posvečena serija 9 znamk, ki je izšla leta 1965: prikazane so reprodukcije starih slik ter najslavnejši madžarski teniški mojstri. Leta 1965 so bile v Budimpešti na sporedu univerzitetne igre; ob tej priliki je izšlo 9 znamk, ki prikazujejo trenutke iz raznih tekem. Posebna serija 5 znamk je izšla leta 1969 kot propaganda za pentatlon; na znamkah so prikazani elementi petih panog.
Na Madžarskem so Izšle tudi serije za letalsko pošto s športno tematiko. Leta 1950 je izšla znamka v čast polfinalnega dela svetovnega šahovskega prvenstva, pet znamk pa ob priliki šporlmh iger. Leta 1988 sta izšli dve znamki
(olimpijske igre v Helsinkih), leta 1953 (otvoritev Nep stadiona) 5; zmago madžarskih nogometašev proti angleškim so proslavili z eno znamko, kar 8 znamk pa je izšlo za evropsko prvenstvo v drsanju
unu
Evropsko balinarsko prvenstvo leta 1964
na ledu; leta 1962 je izšla znamka za pokal Rimet v Čilu, leta 1968 za igre v Mehiki pa kar 8 znamk. Leta 1972 je izšlo osem znamk za evropski nogometni pokal in predolimpijski blok za Miinchen, končno pa je lo'a 1973 izšlo še 7 znamk na č t zmagovalcev olimpijskih ko», jn v Munchnu,
Grecijevo in Saporettijevo, medtem ko se bo članicam državne reore-zentance pridružila tudi F. Mar-cone, vendar na svoje stroške. Organizacija evropskega prvenstva je bila spet poverjena Jugoslaviji, ki je vedno brezhibno izpeljala to tekmovanje. Tokrat bo borba fn zelenimi mizami potekala v Novem Sadu, in sicer od 6. do 13. aprila.
Čeprav ne smemo pričakovati od Krasove igralke kakih posebnih u-spehov v mednarodni namiznoteniški armi, pa ji bo nedvomno ta nastop med kakovostno konkurenco služil, da pridobi zaupanje v sama vase in si spet pribori mesto prve dame med državnimi tekmovalkami.
— bs —
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 31. marca 1974
SMUČANJE
8. SZŠI
9.00 na Piancavallu
Prireja SPDT
KOŠARKA
DEČKI
8.15 v Trstu, Ul. Mante Cei?gio
Lloyd B — Bor
*	* It
11.00	v Trstu, Ul. Petracco
Flaminio — Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini
Breg — Primorje
*	* *
15.00 v Stand režu
Juventina — Stock * * *
15.00 v Bazovici
Zarja — Fossalon * * *
15.00 v Križu
Vesna — Inter SS * * *
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu
Mladost — Azzurra * * *
10.30 v Sovodnjah
Sovodnje — Borgo Fasull * * *
NARAŠČAJNIKI
11.15	v Trstu, stadion «1 maj» Triestina B — Breg
* * *
10.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — CGS
* * *
15.15	pri Sv Alojziju
Giarizzole — Primorje * * *
10.30 v Miljah
Zaule — Gaja
* • *
16 45 v naselju Sv Sergija
Stock — Vesna * * *
10 30 v Štandrežu
Juventina — Virtus
ZAČETNIKI
12.30	v Trstu, stadion «1 m;
Soncini — Breg
KOLESARSTVO
AMATERJI TRST — UGNANO
10.30	v Trstu
Nastopa tudi Adria • * *
MLADINCI
10.30 v Vidmu
Nastopa tudi Adria
PLANINSTVO
1. SPOMLADANSKI SPREHOD NA SLAVNIK
7 45 v Trstu, Trg Libertà .Ureja SPDT
Uredništvo, uprava, oglasni oddelefc,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	31. marca 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-OUd-4O36l
«ADII» DZS. Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PRED MEDNARODNIM SODIŠČEM «RUSSELL II.»
Fašizem v Latinski Ameriki na zatožni klopi v Rimu
Ob predsedniku Leliu Bassu Vladimir Dedijer in razne osebnosti mednarodnega javnega življenja
RIM, 30. — Pod predsedstvom | či, saj gre za skup medna-italijanskega senatorja Lelia Bas I rodnih osebnosti, ki razsojajo o raz-
sa, se je začelo danes v Rimu zasedanje mednarodnega sodišča «Russell H.». Ob strani italijanskega predstavnika so bili Jugoslovan Vladimir Dedijer, Kolumbijec Gabriel Garcia Marquez, Francoza Francoise Rigaux in Albert Sou-boul. Za predsedniško mizo je sedel tudi Nobelov nagrajenec Alfred Kastler. Zasedanje poteka v dvorani vsedržavnega sveta za raziskave ter se bo zaključilo 6. aprila.
Sklicanje sodišča «Russell II.» je povezano s političnimi dogodki v Južni Ameriki ter zadeva posebno Čile in Brazilijo. To mednarodno sodišča nima nobene pravne mo-
nih dogodkih v svetu s stališča človekovih pravic, mednarodnih sporazumov ter zakonskih predpisov raznih držav.
Uvodni govor je imel danes sen. Basso, ki je bil pred časom član sodišča «Russell II.», ki je obravnavalo vprašanja ameriških grozodejstev v Indokini. Lelio Basso je pred 500 udeleženci srečanja pojasnil cilje in namere sodišča. «Absolutno smo neodvisni — je dejal — od kateresibodi vlade in od ka-teresibodi uradne ali poluradne organizacije. Menimo še, da izražamo globoko zaskrbljenost in občutja krivde mnogih naših prijateljev v raznih državah.» Basso je še
AiiuuiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
V'
Ce ni snega
• • •
dodal: «Gre za pravo, ki se ne more oporekati, ki je priznano od večine držav, še vedno v veljavi, in ki narekuje, da zahteve javnega mnenja postanejo vir javne ureditve.»
Po Bassovem poročilu je govoril urugvajski senator Zelmarc Michelini, katerega žena in sinovi so še vedno v urugvajskih zaporih. Nato je govoril bivši guverner v Per-nambucu (Brazilija), ki je posredoval mnenje brazilskih beguncev. Arraiš, ki je bil obsojen na 28 let zapora od sodišča v Braziliji, živi sedaj kot begunec v Alžiriji. Brazilski predstavnik je pojasnil vse politične dogodke v Braziliji od 1. 1964, ko je prišlo do državnega u-dara. Govornik je pojasnil vlogo raznih pol vojaških organizacij, kot so «bandeirantes» ter morilske e-kipe, ki so potisnile Brazilijo nazaj v srednji vek, se pravi v stanje, ki je bilo značilno za čase portugalske vladavine tako v tovarnah, kot na podeželju.
Carlos Vassallo, ki je bil Allen-dejev veleposlanik v Rimu, je prebral obtožnico proti čilski vladavini v imenu vdove bivšega čilskega predsednika Hortensie Allende, ki se ni mogla udeležiti srečanja zaradi zdravstvenih razlogov. «Vojaški golpe — je dejal Vassallo — ni bil nenadna in nepremišljena akcija, temveč sad zarote, ki je dobila v raznih obdobjih najrazličnejše oblike, ki pa so jo vedno u-smerjali ljudje z določenimi interesi. Bivši čilski veleposlanik je jasno povedal, da se bodo v kratkem pokazali sadovi kriminalne akcije imperializma. V Čilu gre za totalitaren režim, ki lahko vlada čilskemu ljudstvu samo s terorjem in genocidom.»
Danes sta spregovorila pred sodiščem tudi Brazilec Marco Antonio Moiro in Italijan Tullio Vige-vani. Oba je brazilska policija dolgo časa mučila.
Dva rimska profesorja sta nato predložila sodišču dokumentacijo o delovanju brazilskih «morilskih e-kip», ki sedaj ne spadajo več v pristojnost kriminalnega oddelka, temveč v pristojnost socialno - političnega odseka brazilske vlade.
Genovski odvetnik zaprt ker je pomagal pristašem Vetrovnice
GENOVA, 30. — Na ukaz padov-skega preiskovalnega sodnika dr. Tamburina, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice, so genovski orožniki danes aretirali 48-letnega odvetnika Goffreda Vernareccia, člana upravnega sveta družbe «La Gaiana», ki je last industrijca Maria Piaggia. Odvetnik je obtožen podpiranja članov prevratniške organizacije.
Sodnik Tamburino je že pred časom ukazal orožnikom, naj zaple-je izdal zaporni nalog. Takoj po ni jo odvetniku potni list, danes pa aretaciji so odvetnika prepeljali v Padovo, kjer ga bo sodnik zaslišal. Odvetnik je bil pred časom tudi pravni svetovalec družbe «Mira Lanza». ki je bila do leta 1972 last industrijca Maria Piaggia.
Dr. Tamburino je izdal zaporni nalog tudi proti genovskemu indu-strijcu, katerega dolži, da je finančno podpiral Vetrovnico. Spričo njegovega zdravstvenega stanja, pa ga ne bodo Odvedli v zapor.
VESTI S KOPRSKEGA
V Stockholmu se je včeraj nadaljevala mednarodna konferenca za izvajanje pariškega sporazuma o Vietnamu. Delegacije so na številnih zasedanjih razpravljale o vseh problemih indok inske krize in o izvajanju določil sporazuma: od vprašanja političnih jetnikov do odgovornosti ZDA. Na sliki: enota kamboške osvobodilne vojske
NAPETOST V ETIOPIJI NE POPUŠČA
Protivladne stavke in neredi na podeželju 12 demonstrantov ubitih v Arbi Minhu
Obrambni minister sporočil, da je vlada razkrila poskus državnega udara in aretirala prevratnike - Pet ameriških tehnikov v rokah eritrejskih gverilcev
ADIS ABEBA, 30. — Položaj v Etiopiji je še vedno zmeden in zelo napet, čeprav vlada premiera En-dalkačeva Makonena trdi, da je položaj pod nadzorstvom in da je razkrila poskus državnega udara ter aretirala prevratnike. Ostre protivladne demonstracije, ki so terjale dvanajst mrtvih v Mekiju in Arbi Minhu pa pričajo o napetosti v državi.
Etiopski obrambni minister general Abie Abebe je v intervjuju z urednikom radijskega dnevnika izjavil,' da je vlada strla poskus u-pora radikalnih elementov etiopske vojske, ki so skušali izkoristiti trenutni težavni položaj v svoje prevratniške namene. Malo prej pa je asmarska radijska postaja, ki jo nadzorujejo vojaki tako imenovane severne armade, sporočila, da je aretirala prevratniške elemente v svoji sredi, ki so hoteli pahniti državo v kaos. Poudarila je tudi, da so «radikalni elementi» dobili milijone dolarjev od tujih sil, da bi povzročili nerede v državi. Iz krogov blizu asmarskega glavnega štaba je bilo mogoče izvedeti, da so med omenjenimi radikalnimi elementi policijski poveljnik in neki polkovnik, štirje letalski častniki in 17 častnikov pehote. Omenjeni «prevratniki» naj bi z orožjem v roki prisilili ravnatelja krajevne radijske postaje, da je bral komunikeje o uporu «severne armade» v upanju, da se jim bo večina vojakov pridružila v njihovem «rovarjenju».
Tuji politični komentatorji menijo, da je to dokaz, da cesar Baile Belaste in njemu zveste čete postopoma prevzemajo nadzorstvo nad državo, potem ko je bila resna nevarnost, da nasprotje med radikalnim in zmernim krilom vojske izbruhne v državljansko vojno.
V Asmari, Adis Abebi in drugih mestih je položaj napet, a miren, s podeželja pa poročajo o stavkah, kontestacijah in osamljenih primerih nasilja proti zemljiškim posestnikom ah tujim podjetjem, ki iščejo nafto in druge dragocene surovine. Včerajšnja stavka v Meki in
Arbi Minhu se jt zaključila s tragičnim spopadom med demonstranti in policijskimi silami. V neredih je bilo 12 ljudi ubitih, kar je še bolj razvnelo duhove.
Kar povzroča tujim diplomatom največ skrbi je dejstvo, da nobena od sil, ki se bojujejo za oblast v državi ne more odločno nadkri-liti nasprotnikov. Med tujimi diplomati na primer prevladuje vtis, da čeprav so se uprli vojaki v Asmari, je pravi vodja upora še vedno svoboden in se nahaja v Adis A-bebi.
Enote etiopske vojske medtem še vedno zaman iščejo gverilce eritrejske osvobodilne fronte, ki so predvčerajšnjim ugrabile pet tujih tehnikov. Tehniki, ki so leteli s helikopterjem v Asmaro, so bili zaradi neurja prisiljeni pristati na področju, ki je pod nadzorstvom eritrejske osvobodilne fronte. Gverilci so jih zajeli in uničili helikopter. V etiopski prestolnici domnevajo, da bodo za osvoboditev tehnikov zahtevali znatno odkupnino, ker je v zadnjih mesecih baje fronta v finančnih težavah.
Pred nekaj dnevi je «Siberian Husky Club» iz Zahodnega Glocestra priredil tekmovanje s saimti s pasjo vprego. Ker ni bilo snega so si prireditelji pomagali iz zag ate kot kaze gornja slika
.............................n.............m..............m........mm................m.
AVTOMATSKA POSTAJA MARINER-10 JE PRILETELA NA CILJ
Mali planet Merkur ni več neznanec
Njegova površina je podobna Lunini - Na osvetljeni polovici temperatura doseže 480 stopinj, na temni pa pade 210 pod ničlo
PASADENA, 30. — Merkur, najmanjši planet našega sončnega sistema in najbližji Soncu, ni več neznanec. Ameriška avtomatska postaja mariner - 10, ki ga je obletela v razdalji 670 km, je pojasnila marsikatero skrivnost in poslala v nekaj urah znanstvenikom kopico podatkov, do katerih človek ni mogel priti v nekaj tisočletjih. Razumljivo je torej da so v «Jet Propul-sion» laboratoriju v Pasadeni znanstveniki navdušeni nad uspehom.
«Ogledujemo si prav vse slike, podatke, diagrame kot otrok v trgovini z igračkami,» je priznal eden od njih, drugi pa je euforično pripomnil: «Sončni sistem je naš.»
Oko marinerjeve televizijske kamere, ki se je za nekaj ur zazrlo v planet, je pokazalo, da je njegova površina podobna Lunini in torej posejana z žreli. Merkur je prvi notranji planet našega sončnega sistema in najmanjši od vseh devetih. Po velikosti ga je za približno polovico Lune in sedaj znamo, da je tudi podcben našemu naravnemu satelitu. «Ker je najbliže Soncu — je poudaril dr. Murray — je neke vrste seznam vseh treskov v naš sončni sistem, odkar je ta nastal.»
Televizijski kameri avtomatske postaje sta začeli pošiljati prve posnetke Merkurjeve površine v četrtek .	„	_
ivečer Snemanje bo neprekinjeno I Polje ima nenavadno obliko, razkč
trajalo do drevi, nato pa v presledkih do 11. aprila, ko bo sonda že predaleč, da bi bile slike uporabne. Objektiva televizijskih kamer sta tako močna, da se je dalo z razdalje 670 km razločiti tudi predmet, ki je velik približno kot nogometno igrišče.
Znanstveniki pravijo, da so posnetki, ki jih je poslal mariner podobni posnetkom goratega področja Lune z močnimi kontrasti med o-svetljenimi in zasenčenimi kraji. Marsikatero žrelo ima v sredi bleščečo piko, kar je po mnenju izvedencev verjetno konica hriba, ki se dviga v sredini žrela, druga, predvsem večja žrela, pa imajo ravno dno. še nepojasnjeno pa je vprašanje, kaj je velik bel madež, ki so ga opazili na marsikaterem posnetku. Madež je izredno bleščeč in je dolg nad 500 km. Daje vtis kot da je planota, na katero se koncentrirajo sončni žarki.
Iz podatkov, ki jih je avtomatska postaja poslala na Zemljo je mogoče razbrati, da ima Merkur a-tmosfero in magnetno polje, ki ščiti atmosfero pred sončnim vetrom. Magnetno polje je znatno jačje od Luninega, kljub temu pa njegova jakost dosega komaj stotinko jakosti zemeljskega magnetnega polja.
no od oblik magnetnih polj vseh drugih planetov. Jakost vsekakor zadostuje za obrambo pred sočnim vetrom, katerega silnice se ukri-vije in obidejo planet kot se dogaja z vodo ko ladijski premec «zareže» vanjo.
Prav zaradi prisotnosti magnetnega polja je možen obstoj atmosfere, čeprav je ta zelo redka in tenka. Sestavljata jo v glavnem argon in neon, prisotna pa sta tudi vodik in helij. Zaradi tenke plasti atmosfere je razlika v temperaturi med osvetljeno in temno stranjo planeta izredno velika. Na osvetljeni strani se živo srebro vzpne do 480 stopinj, na senčni strani pa pade kar 210 stopinj pod ničlo.
Mariner bo sedaj nadaljeval svojo pot in obletel Sonce, nato pa se bo vrnil k Merkurju, predvidoma septembra.
Po mnenju ravnatelja ameriške vesoljske ustanove Fletchera bodo avtomatske postaje pred koncem 20. stoletja zbrale podatke o vseh planetih našega sistema in o njihovih glavnih satelitih ter o nekaterih ko-metah in večjhi asteroidih. Tako bo človek imel na razpolago dovolj podatkov, da bo lahko dojel nastanek, razvoj in bodočnost planetarnega sistema ter planeta, na katerem živimo.
stojnosti, poudarja pa, da je davčni urad začel zadevno preiskavo to pa še ne pomeni, da se bo davčni urad nujno obrnil na sodišče.
Po pisanju lista «Los Angeles Times»
Nixon dolguje davčnemu uradu skoraj 400.000 dolarjev
LOS ANGELES, 30. - Washing-tonski dopisnik uglednega lista «Los Angeles Times» trdi, da bo kongresni odbor, ki vodi preiskavo o Nixonovi davčni prijavi, verjetno v sredo sporočil, da je predsednik dolžan davčnemu uradu od 300.000
Kissinger se je oženil
NEW YORK, 30. * *- Danes popoldne se je v Arlingtonu v Virginiji ameriški državni tajnik Henry Kis-inger oženil z Nancy Sharon Ma-ginnis, izvedenko za «puhlic rela-tions» in zelo znano članico wa-shingtonske «boljše» družbe.
Kissinger je spoznal Maginnisovo pred leti, ko je bil še zunanjepolitični svetovalec newyorškega gu- i vernerja Nelsona Rockefellerja, v zadnjih časih pa mu je škandali-stični tisk večkrat podtikal razmerje z dekletom. Po poroki, kateri ! so prisostvovali le maloštevilni pri- j jatelji, sta novoporočenca odpoto- ! vala v Acapulco.
MOSKVA, 30. — Čeprav je nepotreben in nemoralen, je «golotek» dokaz o spontanem uporu mladine v kapitalističnem svetu, kar je posledice dejstva, da mladina v tej družbi sploh nima nobene perspektive. Tako je sovjetska agencija Tass komentirata novo ameriško modo.
MOSKVA, 30. - Inženir Sergej Iljušin je bil ob svojem 80. rojstnem dnevu odlikovan z Leninovim
STRASTNO ZALJUBLJEN
Enaindvajsetletno dekle iz Niimberga se je v policijskem spremstvu peljalo na športno igrišče, kamor jo je na listu, strganem iz zvezka, povabil neznanec, ki ji je zagrozil, da bo sicer doživela rmajhno nezgodo z avtom». V pisemcu z zagotovili nesmrtne ljubezni je mrgolelo pravopisnih napak. Na igrišču so našli 13-letnega šolarčka, ki je po primerjavi s pisavo v zvezkih priznal, da si je želel dekle videti od blizu, na samem. Če ne bi prišla na sestanek, bi ji bil s šilom preluknjal avtomobilske gume.
PREVEČ TOLAŽBE
Gost si je nastavil pištolo na sence in rekel, da je naveličan življenja. Beatrice Ha-deworth, 52-letna natakarica, mu je dolgo prigovarjala, naj ne pritisne na petelina. Nenadoma je mož naperil samokres proti njej in jo prisilil, da je izpraznila blagajno v nastavljeno torbo.
MOČ ANALIZE
Včerajšnje ljubljansko «Delo» piše v rubriki «Pa še to»: «V začetku leta smo uvozili iz Kitajske tisoč ton zaklanih piščancev. Obležali so v koprskem pristanišču, ker so prve analize pokazale, da so zaradi okuženosti zreli za odmet. Zdaj sta dve «superanalizi» odkrili, da te piščance lahko brez skrbi pojemo.
še ena "maksianaliza”, pa bodo začivkali!»
do 400.000 dolarjev in da je zbral dokaze o poskusu goljufije. Časnikar, ki navaja kot vir informacij kroge blizu omenjenega parlamentarnega odbora, trdi, da bo ta zahteval od predsednika, naj takoj poravna dolg.
List nadalje trdi, da odbor ne bo
redom za svoje zasluge na pod i prijavil predsednika sodišču zaradi ročju znanstvenega raziskovanja. ' goljufije, ker to ni v njegovi pri-
Skladišče orožja odkrilo pri Sampierdareni
GENOVA, 30. — Sampierdaren-ski orožniki so danes pod vodstvom stotnika Ruggerija odkrili in zaplenili tovor orožja, ki je bil skrit v neki zapuščeni vili v Sampierdareni. Orožje je bilo dobro namazano in shranjeno, municija pa je bila še v zapečatenih zavojih.
Orožniki so že pred časom opazili, da se v vili, ki je bila podarjena genovski kuriji, zbirajo sumljivi ljudje. Danes so končno vdrli v poslopje in v nekem skrivališču so odkrili tovor orožja. Zaplenili so 12 pušk, brzostrelko, šest samokresov, enajst saržerjev za brzostrelko zaboj municije raznih kalibrov in bajonete.
Danes na Primorskem drugi del volitev
Zastave in napisi za slavnostno obeležje pomembnemu dogodku - Obalna mladina na pohodu na Učko - V koprski gimnaziji razstava kluba slovenskih študentov z Dunaja
KOPER, 30. — Kakor po vsej Sloveniji, tako bodo jutri tudi na Primorskem izvedli drugi del volitev, kar pomeni praktično uveljavitev u-stavnih načel o delegatskem sistemu. Z nedeljskimi volitvami bo končana prva faza, ko se nailširše množice vključujejo v mehanizem neposrednega soodločanja o vseh bistvenih vprašanjih nadaljnjega razvoja socialistične samoupravne družbe. Jutri bodo volili delegacije v občinske zbore krajevnih skupnosti, nadalje bodo glasovali za delegate v družbeno - politične zbore občinskih skupščin, kmetje pa bodo volili tudi svoje delegacije v občinske zbore združenega dela. Hkrati bodo občani volili tudi člane konferenc in svetov krajevnih skupnosti. Volišča bodo odprta od sedmih do devetnajstih. Že danes so vsa primorska mesta v zastavah in napisih, da bi dali tudi zunanje, slavnostno obeležje temu pomembnemu dogodku. Na Primorskem bo jutri volilo nad 150 tisoč volilnih upravičencev.
POHOD OBALNE MLADINE NA UČKO
KOPER, 30. — Obalna mladina, združena v istrski mladinski brigadi, je že dva dni na pohodu po istrskih vaseh. Med drugim so obiskali Pobege, Gračišče, Buzet in druge i-strske kraje, kjer so jih prebivalci toplo in prisrčno sprejeli. V nedeljo se bo istrska mladinska brigada udeležila velikega zborovanja mladine na Učki, ko bodo skupaj s hr-vatskimi mladinci počastili 30-letni-co ustanovitve brigade Ivana Gorana Kovačiča in 30-letnico prvega zasedanja konference USAOH - Zagorski Kotar.
PISMO RADAMESA COSTE MIRU KOCJANU
KOPER. 30. — Ferrarski župan Radames Costa je poslal predsedniku koprske občinske skupščine Miru Kocjanu pismo, v katerem se mu v imenu občinskega sveta zahvaljuje za prisrčno gostoljubje, ki ga je bila deležna delegacija Ferrare ob nedavnem obisku v Kopru. Kakor je znano, so takrat podpisali sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med obema občinama. Zaradi situacije v zvezi z italijansko noto je koprska delegacija od težila obisk v Ferrari na poznejši datum.
V svojem pismu izraža ferrarski župan željo, da bi lahko koprski delegaciji vrnili gostoljubje, kakršnega so bili oni deležni v Kopru in da bi do tega obiska prišlo, brž ko bo to mogoče.
RAZSTAVA
KOROŠKIH SLOVENCEV V KOPRU
KOPER, 30. — V Koprski gimnaziji so odprli razstavo «Sodobni problemi koroških Slovencev». Pripravili so jo člani kluba slovenskih študentov z Dunaja. Razstava obravnava v grafičnih in fotografskih prikazih ljudska štetja in etnični razvoj na Koroškem, nadalje probleme šolstva, pravni jezik, gospodarsko strukturo, problematiko dvojezičnih napisov in druge probleme. Doslej so jo prikazali tudi v Glo-banici in Podjuni, medtem ko jim v Celovcu niso dali na razpolago
Negativni odmevi
(Nadaljevanje s 1. strani)
lilliiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiliiliiiiiiliiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMmiiliiiimiiiiii
BOMBNI ATENTATI NA JAVNE LOKALE
Še dve žrtvi gverile v Ulstru
IRA napoveduje ostrejšo ofenzivo
BELFAST, 30. - Gverila v Ulstru se nadaljuje z rastočo ostrino. Dve osebi sta izgubili življenje v Belfastu zaradi eksplozije bombe. Kje se je to zgodilo, se točno še ne ve. Gotovo je, da je ena oseba umrla, dve pa sta bili ranjeni zaradi eksplozije peklenskega stroja v nekem «pubu» v katoliški četrti Greencastle na severu Belfasta. Pozneje je prišlo do eksplozije nekega drugega peklenskega stroja, prav tako v «katoliškem» javnem lokalu v četrti Falls Road, kjer pa niso zabeležili človeških žrtev. Pozneje se je zvedelo, da je ena od oseb. ki je bila ranjena v lokalu Greencastle podlegla ranam. Atentat na ta lokal sta izvedla dva moška, ki sta odvrgla skozi vhodna vrata lokala eksploziven naboj in nato še streljala z brzostrelkama.
Sedanji politični položaj v Ulstru je zelo napet. Predvsem gre za odločen nastop organizacije IRA, ki je izjavila, da bo izvajala dan in noč atentate in ofenzivne akcije proti angleškim varnostnim silam vse dokler se te ne bodo umaknile iz glavnega belfaškega trgovskega središča, kjer je sedaj njihovo poveljstvo. Pred dnevi so enote organizacije IRA izvedle atentat s tovornjakom, ki je bil napolnjen z eksplozivom. Na srečo ni bilo človeških žrtev, čeprav je bila gmotna škoda zelo velika.
Zelo verjetno je, da organizacija IRA izvaja te atentate, ker je prepričana, da angleške vojaške oblasti (skupaj z varnostno službo) podpirajo v bistvu protestantske skupine, ki se upirajo zmernejši rešitvi ulstrskega vprašanja, na podlagi sporazuma med Dublinom in Londonom.
Protestantske polvojaške in gverilske organizacije so na področju izvežbanosti v gverili in atentatov dosegle že visoko raven. To so ugotovili tudi angleški vojaški strokovnjaki.
Angleško javno mnenje je zaskrbljeno zaradi dogodkov v Ulstru, kjer je do sedaj izgubilo življenje nekaj več kot 200 angleških vojakov. Danes angleški časopis «Dayli express» piše, da angleški vojak prejema 21 funtov šterlingov
na teden (31.500 lir) tudi takrat, ko je njegov polk nameščen v Ulstru, kjer ga smrt čaka za vsakim vogalom. Angleški polki služijo svoj rok v Ulstru štiri mesece.
Danes so padalske enote vdrte v neko hišo v protestantski četrti Shankill road, kjer so zaplenite velike količine orožja in municije ter celo pravcato tovarno eksplozivnih strojev, ki so jih vojaški strokovnjaki ocenili za zelo učinkovite. Vse kaže. da se protestantska večina v Ulstru pripravlja na odločen boj proti «katoliški» manjšini, čeprav je londonska vlada pripravljena na določeno popuščanje.
vojaki» dejal, da Jugoslavija danes v primeru napada lahko vključi v razne oblike odpora 70 do 80 odstotkov prebivalstva, da je Jugoslavija sedaj v tem tako pripravljena in organizirana, da se upravičeno lahko reče «Vsi smo armada, vsi smo vojaki». Obramba Jugoslavije, je po besedah Potočarja, tako organizirana in pripravljena, da lahko sprejme borbo na vsaki točki svojega o-zemlja.
* * *
KOPER, 30. — Po vsej Primorski se nadaljujejo protestna zborovanja v zvezi z noto italijanske vlade z dne 11. marca letos. Razen dveh veličastnih zborovanj v Kopru in v Novi Gorici je bilo te dni tudi več zborovanj v drugih občinskih središčih ter tudi v manjših krajih, kot v Divači, Komnu, Dutovljah, Kobaridu, Šmarjah pri Kopru in v številnih drugih krajih, za jutri so napovedana zborovanja med drugim tudi v Štanjelu in Lokvah, 2. a-prila ob desetih pa bo v Kopru protestno zborovanje ob odhodu Kurirčkove pošte.
Na izrednem sestanku so obsodili noto italijanske vlade tudi člani društva pravnikov v Kopru. Med drugim so poudarili, da je stališče italijanske vlade tudi s pravnega stališča nevzdržno. 21. člen mirovne pogodne z Italijo jasno govori, da preneha italijanska suverenost nad tem ozemljem v trenutku, ko začne veljati ta pogodba.
Pozneje, ko je z londonskim memorandumom dobila upravo v coni A Italija in v coni B Jugoslavija, se je pojavila v nekaterih krogih v Italiji teza o tako imenovani začasnosti tega sporazuma. Koprski pravniki ugotavljajo, da je ta sporazum lahko samo po svoji obliki začasen, po vsebini pa je dokončen. Vsakršne teze o začasnosti tega sporazuma so torej brez dejanske in pravne podlage. Koprski pravniki pozivajo italijanske demokratične množice in tudi italijanske pravnike, naj prispevajo k odpravi kakršne koli dvoličnosti okrog londonskega memoranduma, italijanski parlament pa pozivajo, naj takoj ta dokument ratificira in prizna jugoslovansko - italijansko mejo kot dokončno. To je, poudarjajo koprski pravniki, v interesu pravičnosti, pravnega reda in varnosti ter v interesu stremljenj človeštva k miru, k plodnemu sodelovanju in k napredku.
beogradska banka
podružnica Ljubljana, Titova 40 delovni čas od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure
•	dinarsko in devizno varčevanje
•	kreditiranje ob ugodnih pogojih
•	vodenje žiro računov delovnih organizacij, tekočih m deviznih računov občanov
•	prodaja in odkup tujih valut