IlUAšikJII	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
pred nanu ui &amn pmuecamo,
.
pozornostjo, pm&eni neopazno im timi Hitija mirnana& minut nad približujejo trenutku, ko bo ura
noč in nan popeljala namtne<sec,
'1&10
l w	iippmi .
u u	ta nazna
uren niči le me anobna želja.
- :?W§l.. daa"	s	t-k	v: <aw
Andrej Gerjevič
Sosedje se pa kar množijo
Leto se počasi izteka in če bi se vprašali, po čem se razlikuje od ostalih, bi bila ena od značilnosti v enoti maloprodaje Celje-Novo mesto prav gotovo ta, da je konkurenca zelo intenzivno gradila bencinske servise. Mol Benz je tako odprl servis v Celju na Kidričevi, v Kočevju, še letos ga bo tudi v Ribnici, graditi pa ga je pričel tudi v Celju na Hudinji. Istrabenz je odprl že svoj drugi servis v Velenju, gradi pa tudi novega v Celju v smeri proti Levcu. V Tepanju je odprl svoj zasebni bencinski servis lastnik podjetja Oplast, v Mislinji pa lastnik podjetja Arica. V Vojniku od poletja posluje bencinski servis Agipa. V TUŠU so se odločili, da bodo ob svojih supermarktih prodajali goriva, zato so poleti v Celju odprli bencinski servis, zdaj ga nameravajo zgraditi tudi v Kočevju.
Samo v mestu Celje bodo tako v letu dni odprti 4 konkurenčni bencinski servisi. S tem pa zgodba še ni zaključena, saj konkurenca aktivno zbira gradbeno dokumentacijo za nekaj novih lokacij. Značilnost konkurenčnih servisov oziroma njihove ponudbe pa je v tem, da so gostinski lokali v sklopu bencinskega servisa, avtopralnica, bodisi ročna ali avtomatska, pa je skorajda pravilo. O tem bi morali pri nas razmisliti pri načrtovanju novih bencinskih servisov.
Jelka Kušar
Novosti je treba najprej preskusiti
Tehnični izumi in njihova izpopolnjevanja ali dopolnjevanja se vrstijo po tekočem traku in če bi človek verjel reklami, je vsaka nova iznajdba vredna zlata. Zato je treba natančno pregledati konkretne informacije in podatke, nato pa novost še preskusiti.
Tako se je na trgu pojavil predmet, ki so ga poimenovali dlančnik. Pod tem imenom že poznamo napravo, ki jo uporabljajo vozniki kurilnega olja EL, zdaj pa gre za dlančnik, ki bi mogel koristiti prodajalcem na bencinskih servisih.
Ker bi bil nekoliko previsok izdatek, če bi napravico slepo kupili za vse bencinske servise, potem pa bi se izkazalo, da ni posebno uporabna, so jo dobili samo nekateri bencinski servisi v preskus. Tudi na Dunajski I v Ljubljani.
In kaj je pomočnik poslovodje Grega povedal po mesecu dni? Dlančnik uporablja pri prevzemu blaga in pri inventuri. Uporaba temelji na računalniku in kdor ga obvlada, zna ravnati tudi z dlančnikom. Vse operacije se začnejo z vnosom gesla, ki služi kot varovalka, da ne more nepoklicani brskati po napravi. Ko pripeljejo naročeno blago na bencinski servis, je treba samo prešteti število kosov naročenega blaga, ostalo pove dlančnik: koliko je bilo česa naročenega, koliko dobavljenega, opravi kodiranje, pa tudi vnos v računalnik izvedejo preko njega. Pri inventuri spet s pritiskom na dlančnik prodajalec prebere kodo, naziv artikla in število kosov ter preveri v računalniku, če se vsi podatki ujemajo.
Na bencinskem servisu Dunajska I v Ljubljani so z dlančnikom zadovoljni, prav tako tudi ostali, ki so ga dobili v preskus. Zato lahko zaposleni na Petrolovih bencinskih servisih pričakujejo, da bodo kmalu dobili novega avtomatskega pomočnika.
Ciril Pirš
Prednovoletno srečanje
Počasi, vendar vztrajno se izteka še eno poslovno leto, za katero lahko že sedaj rečemo, da je bilo izredno dinamično, naporno in zelo uspešno. Obremenitev celotnega Petrola, kakor tudi kolektiva območne enote maloprodaje Celje-Novo mesto je skozi celo leto izredno velika, zato je prav, da najdemo čas vsaj za kratko sprostitev, zabavo in medsebojno druženje.
V	ta namen smo tudi letos organizirali prednovoletno srečanje vseh zaposlenih v območni enoti maloprodaja Celje-Novo mesto in veleprodaji Celje skupaj z upokojenci in jubilanti.
Letošnja organizacija je zahtevala več aktivnosti, saj smo prvič organizirali skupno srečanje celjskega in novomeškega območja. In poleg primernega gostinskega lokala, dobre hrane in pijače smo morali pripraviti tudi prevoz za udeležence, saj si ni mogoče zamisliti, da bi na zabavi pri mizi sedeli Štajerci in Dolenjci brez kozarca dobre in žlahtne kapljice. Zato smo za udeležence iz Novega mesta in Koroške organizirali avtobusni prevoz do Celja, kjer je v Modri dvorani hale Golovec potekalo zabavno srečanje, pa tudi za nazaj, kar je bilo pravzaprav še bolj potrebno.
Naše prireditve v Celju se je tudi tokrat,
že šestič zaporedoma, udeležil predsednik družbe Petrol Janez Lotrič, ki je prisotnim namenil nekaj izbranih besed, vsem letošnjim jubilantom, ki niso bili v Špiku, pa podelil priznanja. Prijetno, veselo in zabavno je bilo, razvedrila in humorja ni manjkalo, za kar so poskrbeli “Okrogli muzikantje” iz Laškega. In da je bilo res vse tako, kakor mora biti, že v uvodnem delu srečanja, nam je zagotovila moderatorka Bernarda Žarn s humorno obarvanim programom “Mame Manke” z Dolenjske.
Lahko rečem, da nam je srečanje uspe-
lo,	kar je pomenilo še nov kamenček v mozaiku zbliževanja in utrjevanja primerne medsebojne klime vseh zaposlenih v združeni območni enoti maloprodaja Celje-Novo mesto. Temu mirno lahko dodam, da so bili tokratnega srečanja veseli tudi upokojenci, ki so lahko ponovno občutili “pravi delovni utrip” Petrola in seveda tudi jubilanti, ki so lep del svojega življenja podarili Petrolu.
Matjaž Vrevc
Nagradno pospeševalna akcija potrdila uspeh
Od začetka junija do konca avgusta je na bencinskih servisih potekala nagradno pospeševalna akcija za prodajo Petrolovih sendvičev “Na jasi”. Ker je naš servis Hrušica 2 med tistimi, ki dosegajo večjo prodajo dodatnega asortimenta, posebej prehrambenih izdelkov, kot so sendviči in dopeka, smo že v začetku akcije računali na visoko uvrstitev, saj prodamo vsak dan okrog 150 kosov.
Ker pa je bila nagrada mamljiva, smo se odločili, da bomo številko še povečali, kar nam je tudi uspelo. V času, ko je potekala akcija, smo prodali 16.070 Petrolovih sendvičev, pa še 1.850 sendvičev Perutnine Ptuj.
Nagrade “kitara” smo bili veseli in mi-
Lakote in žeje res niso trpeli
slim, da smo jo tudi zaslužili. A da bi ji dali poseben poudarek, smo konec oktobra organizirali “pršut žur - Hrušica 2" in nanj povabili tudi svojega inštruktorja Martina Štriclja, ki nam je pri delu na bencinskem servisu v veliko pomoč.
In kakor kaže fotografija, lakote in žeje nismo trpeli!
Valerija Rojc
November, mesec planskih aktivnosti
Mesec november bi lahko v Petrolu že nekaj let poimenovali kar mesec planskih aktivnosti. Potrebno je bilo pripraviti plane prodaje za naše bencinske servise, za posamezne skupine blaga in pri tem čim bolje predvideti morebitna dogajanja in vplive na prodajo v prihodnjem letu, kar je ob vedno bolj nepredvidljivih situacijah na trgu precej težka naloga. Tudi pri planiranju stroškov je bilo potrebno upoštevati več faktorjev, ki bodo vplivali na gibanje in nastajanje stroškov v prihodnjem letu. Planirali pa nismo le prodaje in stroškov, pač pa tudi izobraževanje slehernega zaposlenega v enoti in skupaj s SRČV zastavili vsa potrebna izobraževanja, ki bodo nujno potrebna za delo zaposlenih v letu 2004. Sledili so še plani potreb po razni opremi, plani naložb in še bi lahko naštevala. Še pomembnejša od priprave planov pa bo seveda v prihodnjem letu skrb, da bodo planski cilji tudi uresničeni. Le tako bomo zaključili planske aktivnosti uspešno in v zadovoljstvo vseh.
Jelka Kušar
Potrebne so vedno nove ideje
Kdor vedno znova ne opozarja nase, ga spregledajo - tudi če je dober, koristen, lep... in to velja tudi za bencinske servise. Ker bo ob naših cestah vedno več novih znamk, se bodo mnogi vozniki iz gole radovednosti ustavljali pri njih, nato pa se vrnili na “svoj” servis ali pa na osnovi nove izkušnje razmislili in se odločili, kam bodo šli naslednjič. Ker je cena naftnih derivatov v Sloveniji zaenkrat v glavnem enaka, blago v trgovinah vsaj podobno, bo odločilen predvsem način ponudbe in uslug v najširšem pomenu in obsegu. In seveda od tistega, kar ne sodi neposredno v program ter zahteva nekaj več domišljije.
Pekač je v pravih rokah dobro prestal krst
Na bencinskem servisu Postojna so v začetku novembra organizirali kostanjev piknik, na katerega so povabili stranke, ki so takrat prišle nakupovat na bencinski servis, lastnike kartice Mag-na pa so povabili pisno. In da bi bila izvedba čim bolj pristna, so sami izdelali svojevrsten pekač, ki je dodatno pritegnil obiskovalce bencinskega servisa. Piknik je trajal dva dni, in kakor so pričakovali, je imel popoldne precej več občinstva kakor dopoldne, ko se ustavijo predvsem tisti, ki potujejo službeno in se jim vedno mudi ter se ne zanimajo za nič drugega kot za ozke poslovne zadeve. Popoldne je bilo precej bolj sproščeno, udeležencem piknika pa je bilo žal le to, da ob kostanju ni bilo tistega, kar najbolj sodi zraven, sodčka mošta. A če bi ga dali, kdo bi potem po-skuševalce vozil domov? Najbrž jih ne bi odpihal veter, ki je bil sicer dokaj močan in je precej nagajal plamenu pod kostanjem, ki se je precej dalj časa pekel kakor običajno. Toda zabava je bila in vsi, ki so se je udeležili, so bili zadovoljni.
Tone Jazbar
Nova ureditev prodaje in servisiranja vozil
Na področju prodaje in servisiranja motornih vozil se uveljavljajo nova pravila. Slovenija prevzema evropsko zakonodajo in v njenem okviru tudi zakone v zvezi s preprečevanjem omejevanja konkurence. Naša vlada je že izdala posebno uredbo o skupinskih izjemah, ki podrobno opredeljujejo pogoje prodaje in servisiranja vozil, veljati pa je začela 1. oktobra.
Osnovni namen je jasen: spremeniti sedanjo ureditev, ki je onemogočala konkurenco med trgovci in serviserji iste
znamke vozil. Po novem med drugim pooblaščenim serviserjem motornih vozil ni potrebno prodajati motornih vozil in se lahko osredotočijo le na popravila, proizvajalec posamezne znamke vozil ne sme omejevati števila pooblaščenih servisov, ki izpolnjujejo kakovostne kriterije, za katere se je sam odločil, proizvajalec predpiše kakovost originalnih rezervnih delov, izbor pa je prepuščen serviserjem (tudi pri oljih in tekočinah za vozila).
Poznavalci razmer predvidevajo naslednje trende:
večji proizvajalci vozil bodo lastniki prodajaln in servisnih delavnic (predvsem
v	večjih mestih),
določena podjetja bodo izpolnila predpisane kriterije proizvajalcev za pridobitev več znamk vozil, pričakovati smemo postopno selekcijo, ki jo bo povzročila konkurenca (zmanjšanje števila distributerjev in serviserjev).
Nova ureditev bo tudi nam prinesla nekaj sprememb, ki jih bomo morali upoštevati pri sklepanju novih dogovorov s kupci.
Maja Šušteršič
Uvajanje sistema kakovosti v Petrol Gostinstvu, d.o.o.
Petrol Gostinstvo je v začetku letošnjega leta začel poslovati po načelih sistema varnih živil ali drugače sistema HACCP, kot ga večina imenuje. Sistem HACCP vsebuje nekatere značilnosti, ki jih najdemo tudi v sistemu vodenja kakovosti (ISO 9001) in sistemu ravnanja z okoljem (ISO 14001).
Petrol Gostinstvu manjka torej le še korak, da se bo pridružil 14 podjetjem v gostinski dejavnosti in štirim družbam v skupini Petrol, ki so že pridobile certifikat za sistem vodenja kakovosti (ISO 9001) oziroma sistem ravnanja z oko-
Delovna skupina je takoj resno zastavila delo (peti član Marko Rozman manjka na fotografiji, ker je bil na terenu)
Ijem (ISO 14001). Ta korak namerava Petrol Gostinstvo narediti v prihodnjem letu.
V	ta namen je oktobra letos uprava Petrola odobrila projekt in določila projektno skupino, ki bo Petrol Gostinstvo pripravila na omenjeni korak. Projektna skupina je opravila pregled stanja najbolj značilnih lokacij, kar je pomembno predvsem za vzpostavitev sistema ISO 14001 ter pregled predpisov, ki jih Petrol Gostinstvo že uporablja pri svojem poslovanju. Trenutno projektna skupina pripravlja sistemski poslovnik kakovosti družbe Petrol Gostinstvo d.o.o in vzporedno predpise, ki bodo sistemski poslovnik smiselno dopolnjevali. V začetku prihodnjega leta pa projektna skupina namerava organizirati izobraževanje za zaposlene, ki bodo tako izvedeli, kako je zgrajen sistem kakovosti v njihovi družbi.
Certificiranje po ISO 9001 in ISO 14001 predstavlja Petrol Gostinstvu kratkoročni cilj, ki ga hoče doseči, dolgoročno pa želi izboljševati svoje poslovanje in izpopolniti svojo osredotočenost na goste in okolje. Pri tem se zaveda, da je zelo pomembno imeti sistemski pristop, vzajemno koristne odnose z dobavitelji ter vključenost vseh zaposlenih k doseganju enotnih ciljev podjetja.
Aleš Kozlevčar
Turistična zveza Slovenije je podelila priznanja
Tako kot vsako leto je Turistična zveza Slovenije tudi letos v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna podelila priznanja najlepše okrašenim mestom, policijskim postajam, gasilskim domovom, mejnim postajam, domačijam in tudi bencinskim servisom. Tradicionalna podelitev je potekala v Mariboru, ki je zasedel prvo mesto v skupini večjih mest in se tako vpisal v seznam najlepše okrašenih mest v Sloveniji. Podelitev je potekala v hotelu Habakuk pod Pohorjem, kjer je k popolni sliki manjkal samo še sneg.
Petrol, kot vodilna naftna družba v Sloveniji, že tradicionalno sodeluje na tem tekmovanju v svoji skupini tako kot sponzor tekmovanja in kot tekmovalec. Osnova za tekmovanje bencinskih servisov pa so ocene, ki jih podajo interne službe Petrola (INO oddelek, SNKR, inštruktorji OEM). Vsak servis je tako pregledan najmanj trikrat, kar pomeni, da
Ponosni na uspeh
izbiramo res najboljše.
V	letošnjem letu so se najbolj potrudili naslednji bencinski servisi:
Ljubno ob Savinji (OEM Celje-Novo mesto),
Šentjernej (OEM Celje-Novo mesto), Ljubljana, Celovška II (OEM Ljubljana-Kranj),
Jesenice III (OEM Ljubljana-Kranj), Maribor, Slivnica II (OEM Maribor), Bovec (OEM Primorska).
Vsak bencinski servis je prejel veliko plaketo Turistične zveze Slovenije, ki bo krasila njegov prodajni prostor. Nekateri pa so že večkrat dobili to priznanje, kar po eni strani pomeni velik dosežek, po drugi strani pa obremenitev. Biti najboljši v tako hudi konkurenci ni enostavno, gotovo pa je velik izziv za vsakogar.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Hkrati še vedno poteka tudi Petrolovo interno tekmovanje bencinskih servisov, ki bo trajalo do 31. decembra, ko bomo dobili zmagovalce. Kdo bo to, še ne vemo, in morda ne bodo isti kot na tekmovanju Turistične zveze, kjer so upoštevali samo ocene 1. polletja 2003.
Andreja Zidarič O uspehu ali neuspehu
odločajo majhne stvari, ne velike zgodbe
Tokratno, že peto, predavanje predsednika uprave v okviru Akademije Petrol je vzelo v precep operativno odličnost. Na videz morda nepomembno plat delovanja velikih podjetij, v resnici pa strateško temo, katere pomena bi se morali vsi zaposleni zelo dobro zavedati.
Jasna vizija je seveda ključnega pomena za prihodnost organizacij, vendar nas razni korporacijski škandali in krize
številnih podjetij v svetu opozarjajo na morda najpomembnejšo lekcijo sodobnega managementa: brez dobre izvedbe nas še tako popolna vizija ne reši pred krizo. Kaj šele, da bi lahko samo zaradi nje dobro spali... Gospod Lotrič je prisotnim kot primer navedel že legendarno zgodbo o propadu Enrona ter Arthurja Andersena in gospoda Bernardina, ki je bil na čelu slednjega. Ko so ga vprašali, kako ponoči spi, je dejal: "Spim kot dojenček... Zbujam se vsaki dve uri in jočem. Kajti zbujam se ob misli, da lahko nepremišljeno ravnanje posameznika ogrozi prihodnost
30.000	zaposlenih v naši družbi po vsem svetu.”
Uspeh Petrola temelji tako na pravi strategiji, ki je usmerjena v kakovost in zanesljivost, kot tudi na odlični izvedbi vsakodnevnega poslovanja in sposobnosti odzivanja na spremembe ter izzive okolja. Še posebej je to pomembno za dejavnosti, ki omogočajo normalno delovanje družbe. Petrol je namreč dnevno izpostavljen raznim nevarnostim, ki bi lahko ogrozile njegov - naš obstoj: od motenj pri oskrbi z naftnimi derivati, slabe kakovosti goriv, napak v delovanju plačilnega sistema, do nesreč pri transportu. In posledično do izgube zaupanja, ki je v storitveni dejavnosti temelj uspešnosti.
Da bi ostali uspešni in da bi ohranili svoj tržni delež in zaupanje, moramo zagotoviti, da so vsak dan vse naše storitve in izdelki v skladu z najvišjimi profesionalnimi standardi in s pričakovanji udeleženih, ter da so odzivi na nepričakovane dogodke v skladu s poslovno politiko naše družbe in v korist vseh naših ciljnih skupin. Ne smemo dopustiti napak. Če pa do njih pride, se moramo odzvati pravočasno in v skladu z najvišjimi etičnimi in strokovnimi standardi. Biti moramo odgovorni kot organizacija in kot posamezniki. Odgovorni do vseh udeleženih - lastnikov, potrošnikov, okolja in drugih.
Barbara Gorjup Napovedujejo ponovno
proizvodnjo rafinerije v Brodu
Rafinerija nafte v Srbskem / Bosanskem Brodu naj bi ponovno začela s proizvodnjo naftnih derivatov do konca letošnjega leta, saj naj bi bilo že v prihodnjih dneh iz Omišalja preko naftovoda
zagotovljenih okrog 80 tisoč ton surove nafte, kar naj bi zadostovalo za mesec dni nemotene proizvodnje. Prav tako je generalni direktor Rafinerije nafte Drpa potrdil, da je mogoče pričakovati, da bo rafinerija že v februarju prihodnjega leta pričela oskrbovati bosanski trg naftnih derivatov tudi z neosvinčenim bencinom, česar do sedaj ni zagotavljala, in se na ta način približala ponudbi ostalih konkurenčnih rafinerij. Usposobljene proizvodne kapacitete rafinerije v Brodu naj bi omogočale predelavo okrog 1,2 milijona ton surove nafte letno, kar bi lahko pokrilo večino potreb trga BiH, vendar pa je vprašanje, kdaj bo rafinerija resnično sposobna redno in kakovostno oskrbovati bosansko hercegovski trg naftnih derivatov. Vsekakor je to v interesu vseh pomembnejših trgovcev z naftnimi derivati v BiH, saj bi se na ta način zmanjšala njihova odvisnost od hrvaške Ine, ki danes obvladuje večji del trga v BiH, kar ji omogoča tudi sporazum o prosti trgovini med Hrvaško in BiH, ki prihodnje leto predvideva ničodstotno carinsko stopnjo pri uvozu blaga s hrvaškim poreklom v BiH. S stabilnim poslovanjem Rafinerije
nafte bi se tudi zmanjšala uvozna odvisnost BiH in posledično lahko izboljšala njena plačilna bilanca.
Edo Škufca
Bencinski servis približati zahtevam strank
Nov koncept bencinskega servisa
V	maloprodaji skupaj z drugimi strokovnimi službami Petrola razvijamo nov koncept bencinskega servisa, ki ga bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih številk Petrolovega časopisa.
Bistvo novega koncepta je v tem, da želimo bencinski servis čim bolj približati zahtevam naših strank, optimizirati zaloge dodatnega asortimenta, oblikovati objekt v skladu s sodobnimi trendi, omogočiti čim večjo varnost zaposlenih, povečati učinkovitost marketinških aktivnosti ter poceniti stroške gradnje.
Z gradbenega vidika je bencinski servis montažni objekt, ki ga je pozneje mogoče povečati in govorimo o tako imenovanem “rastočem bencinskem servisu”.
Vsakršne spremembe morajo prinesti boljše rezultate. Ne le da bo objekt lepši ter da se bodo kupci in naši zaposleni v njem bolje počutili, tudi prodaja mora biti boljša. Zato novi koncept že testiramo na nekaj bencinskih servisih in rezultati testiranj nam bodo pokazali, kaj moramo še izboljšati, da bi novi koncept dokončno zaživel. In ker so prvi rezultati zelo dobri, smo lahko upravičeno optimistični, da smo na pra-
vi	poti.
Ob pisanju tega članka pa ne morem mimo tega, da poudarim teamsko delo pri pripravi projekta. Menim, da so sodelovanje vseh strokovnih služb v Petrolu ter enot maloprodaje, številni sestanki, brainstormingi, razprave in številni dopisi pripomogli k temu, da skupaj vodimo projekt h končni obliki in zato bi se želel zahvaliti vsem sodelavkam in sodelavcem za nesebično pomoč in potrpljenje.
V skrbi za manjše obremenjevanje okolja Anja Kocjančič
Petrol zmagal na natečaju za okolju prijazno podjetje
Slovenska država želi spodbujati razvoj in proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov in opozoriti na tista podjetja, ki dosegajo največje uspehe pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. Zato so v organizaciji Gospodarskega vestnika in Ekološko razvojnega sklada Slovenije letos že šestič podelili okoljske nagrade.
Nagrade podeljujejo v štirih kategorijah: za okoljski izdelek leta, za okolju prijazno podjetje, za mednarodno okoljsko partnerstvo in za okolju prijazen postopek.
Na natečaj se je letos prijavilo devetindvajset podjetij, od tega v kategoriji okolju prijazno podjetje deset.
Petrol se je odločil sodelovati na natečaju za okolju prijazno podjetje in tudi zmagal.
Nagrada za okolju prijazno podjetje je namenjena podjetju, katerega vizija, strategija in sistemi upravljanja najbolje
podpirajo nenehen sonaraven in usklajen razvoj. Okoljsko usmerjenost ugotavljajo prek raznih objavljenih in širši javnosti dostopnih poročil, prejetih certifikatov za ravnanje z okoljem ISO 14001 in drugih dokazil o odgovornem ravnanju z okoljem.
Pri ocenjevanju upoštevajo predvsem učinke, ki so jih v podjetju dosegli: pri zmanjšanju obremenjevanja zraka, vode in tal,
pri ravnanju s kemikalijami, v odnosu do odpadkov in odpadne embalaže,
pri zavezanosti vodstva za okoljske projekte in odnos zaposlenih do okolja, pri odnosu do javnosti, v spoštovanju ali celo preseganju slovenske in evropske zakonodaje, v izvirnosti posameznih rešitev, v viziji nadaljnjega razvoja podjetja v smislu trajnostnega razvoja in podobno.
Glavni “krivci” da je Petrol dobil nagrado
Prejeta nagrada je veliko priznanje tako za vse zaposlene v Petrolu kakor tudi za vodstvo družbe, ki omogoča uresničevanje napredne in ozaveščene okoljske politike.
Naloge so obširne in zahtevajo
dobro usposobljene ljudi Stane Seitl
Tehnični inštruktorji v sektorju KOV
Bencinski servis lahko začne opravljati svojo funkcijo šele takrat, ko objekt in lokacija izpolnjujeta vse, predvsem tehnične in druge zakonsko predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti. Vendar je to šele začetek, kajti tudi ob poslovanju je treba upoštevati vrsto zakonsko določenih nalog.
V	Petrolu so v skladu z zakonskimi zahtevami v sektorju KOV (kakovost, okolje in varnost) organizirane strokovne službe, služba ravnanje z okoljem ter služba varnosti, v katere področje spada požarna varnost, varnost in zdravje pri delu ter varovanje objektov. Ker se je organiziranost maloprodaje in veleprodaje na območnih enotah v zadnjih letih spremenila, je bilo potrebno zagotoviti strokovno in operativno tehnično komunikacijo med strokovnimi službami v Petrolu d.d. in terenom. Sklenjeno je bilo, da se z ukinitvijo tako imenovanih pooblaščencev za požarno varnost, varstvo pri delu in varstvo okolja določi tehnično in strokovno usposobljena oseba, tehnični inštruktor. Tako sedaj namesto prejšnjih 12 oseb na teh področjih deluje le 6 tehnično in strokovno usposobljenih inštruktorjev za vse OEM maloprodaje in veleprodaje.
Ti fantje, ki v sektorju KOV spadajo v strokovno vodenje službe ravnanje z okoljem, operativno na posameznih območjih OEM in OEV uspešno obvladujejo področja ravnanja z okoljem, požarnega varstva, varnosti in zdravja pri delu, sisteme kakovosti, ISO 9001/2000, ISO 14001, HACCP, varovanje objektov, in vse druge tekoče dnevne operativne naloge, ki jih nikakor ni malo in jih tudi nikdar ne zmanjka.
Na posameznih OEM vsak od tehničnih inštruktorjev skrbi za 30 do 50 bencinskih servisov. Poleg tega na teh področjih skrbijo tudi za vsa skladišča (Zalog, Rače, Celje, Ajdovščina, Otiški Vrh, Medvode).
Na posameznih strokovnih področjih skrbijo za ažurno vodenje evidenc o ravnanju z okoljem (9 evidenc), varnosti in zdravja pri delu (9 evidenc), požarne varnosti in varovanja objektov (9 evidenc), za nadzor in ustrezno dokumentacijo ob rekonstrukcijah objektov na tem področju, za ustrezno in uspešno komunikacijo med izvajalci del in strokovnimi službami. Izdelujejo ustrezne dokumente za potrebe obratovanja naprav in priprav (lovilci olj, čistilne in pretakalne naprave, aparate, stroje itd). Redno nadzorujejo in pregledujejo vodenje operativnih dokumentov za naprave in priprave ter sredstev za delo na bencinskih servisih in skladiščih.
Nudijo strokovno in tehnično pomoč zaposlenim na bencinskih servisih in skladiščih. Poučujejo nove sodelavce in študente o osnovnih nalogah in predstavljajo delo na bencinskih servisih, ter jih uvajajo v delo, postopke in procese dela. Tehnični inštruktorji so na naših objektih nepogrešljivi predvsem ob problemih, pomanjkljivostih ali napakah na objektih
Skupaj s tehničnimi inštruktorji sta fotoaparatu podarila nasmeh tudi Matija Gorjup in Stane Seitl
in napravah na bencinskih servisih. Pri tem zaradi poznavanja tehničnega področja nastopajo kot vezni člen in informatorji pri reševanju ter čim hitrejšem odpravljanju problemov. Aktivno sodelujejo z izvajalci del, jih nadzirajo pri izvajanju in upoštevanju varnostnih ukrepov in navodil o varnem delu pri posameznih postopkih in izvajanju del.
Aktivno sodelujejo tudi s Petroservisom, ki opravlja vzdrževalna in servisna dela na naših objektih. Nudijo strokovno pomoč in izvajanje meritev nevarnih koncentracij hlapov z ustreznimi merilnimi napravami (eksploziometri), za kar so posebej strokovno usposobljeni.
Zadolženi so za izdajanje in hrambo osebne varovalne opreme, zaščitnih oblek in obutve ter drugih varovalnih sredstev, ki jih zaposleni pri svojem vsakdanjem delu potrebujejo.
Na področju varovanja objektov vodijo evidence in nadzor nad tehnično opremo video in protivlomnega nadzora objektov. Zaposlenim nudijo strokovno in drugo potrebno pomoč na tem področju. Opravljajo osnovne preglede in kontrolo delovanja te opreme in vsa opažanja sporočajo strokovnim in drugim zainteresiranim službam, ki na osnovi njihovih informacij poskrbijo za odpravo napak oziroma zamenjavo ali nabavo nove opreme.
Tehnični inštruktorji prek strokovnih služb sodelujejo tudi z inšpektorji za okolje, inšpektorji za požarno varnost, delovnimi inšpektorji, inšpektorji za kemikalije, sanitarnimi inšpektorji, z upravnimi enotami posameznih občin, komunalnimi podjetji, zavodi za zdravstveno varstvo, inštitutom za varovanje zdravja, inštituti za varstvo pri delu, ter nenazadnje z zdravniki specialisti za medicino dela, ki skrbijo za zdravstveno
varstvo na področju medicine dela za delavce Petrola. S strokovnimi službami tudi aktivno sodelujejo pri odpravljanju nepravilnosti, ki so podane v zapisnikih ali odločbah inšpekcijskih organov.
Sodelujejo pri pripravi letnih planov investicij in stroškov za vsa obravnavana strokovna področja in področje kakovosti in so nepogrešljivi pri obravnavanju potreb posameznih lokacij, objektov ali celotne OEM za planiranje stroškov investicij v opremo, za tekoče vzdrževalne ali obratovalne stroške. Posebej je potrebno poudariti, da so se investicijski in obratovalni stroški v času, ko jih določajo in nadzirajo tehnični inštruktorji, občutno znižali. Na področju kakovosti redno nadzorujejo naloge iz sistema ISO 14001 in 9000/2000 (notranje presoje in preglede stanja), sistema HACCP (kontroliranje ustreznosti nameščanja in skladiščenja prehrambenih izdelkov, delovanje in varnost naprav za dopeko, hladilne tehnike in drugih aparatov).
Skrbijo za reden nadzor in izvajanje meritev delovnega okolja, prvih in periodičnih pregledov delovnih naprav in priprav. Ob svojih rednih obiskih bencinskih servisov ter skladišč kontrolirajo uporabo in varnost naprav, ki jih uporabljajo zaposleni, kot tudi tistih naprav, ki jih uporabljajo stranke. O vseh nepravilnostih in opažanjih takoj obveščajo strokovne in servisne službe in vzdrževalce. Vse to redno zapisujejo in vodijo evidence.
Na področju ravnanja z odpadki redno kontrolirajo izvajanje sistema ravnanja z odpadki in embalažo, pomagajo zaposlenim pri vodenju evidenc, sodelujejo s koncesionarji in komunalnimi podjetji ter nudijo strokovno pomoč pri odpravljanju nepravilnosti in tekoče problematike.
Na področju požarne varnosti vodijo nadzor nad ustreznostjo, delovanjem in varnostjo naprav požarne varnosti, nadzirajo pooblaščene izvajalce pri rednih pregledih in servisiranju naprav ter vodijo zapise o ugotovljenih napakah in nepravilnostih.
Pri rekonstrukcijah in novogradnjah so prisotni pri pripravi objektov za rušenje ali rekonstrukcijo. Sodelujejo pri tehničnih prevzemih objektov in njihovi predaji v obratovanje. Sodelujejo s strokovnimi službami pri pripravi ustrezne tehnične in operativne dokumentacije, ki je potrebna za nadaljnje nemoteno in zakonsko usklajeno obratovanje.
Tehnični inštruktorji zaradi boljšega pregleda nad izvajanjem del še posebej zaradi širine in razvejanosti področij, za katera skrbijo, o svojem delu vodijo redne dnevne in mesečne zapise ter dnevna in mesečna poročila.
Delo tehničnih inštruktorjev pa seveda ni omejeno samo na reden delovni čas. Nemalokrat ga morajo podaljšati in prilagoditi situaciji, kar večkrat lahko traja tudi do nočnih ur, ali problem odpravljajo v nedeljo in med prazniki. Na razpolago morajo biti 24 ur na dan in vse dni v tednu. Pri svojem delu morajo biti zaradi velikosti terena tudi dokaj mobilni in so veliko na cesti, kar predstavlja svojevrsten napor in izziv. Tehnični inštruktorji morajo sodelovati tudi s komercialnimi inštruktorji bencinskih servisov in to sodelovanje je v glavnem dobro. Bi pa v nekaterih primerih lahko bilo tudi boljše. Zavedati se namreč moramo, da le usklajeno in povezano delo
lahko pripomore k boljši in uspešnejši prodaji, kakovosti in varnosti.
Prepričan sem, da tehnični inštruktorji svoje delo opravljajo vestno, odgovorno in z veseljem.
To pa je tudi eden glavnih in osnovnih pogojev za učinkovito, natančno in varno delo na tehničnem področju obratovanja in podpore prodaje na naših objektih.
Brez truda in osebne ter strokovne pomoči in usposobljenosti tehničnih inštruktorjev v delovanju bencinskega servisa in skladišč ne bi mogli govoriti o uspehih in ciljih, ki jih Petrol dosega na tem področju v zadnjih letih. Njihova usposobljenost je posebej pomembna na področju varnosti, zdravja zaposlenih in varovanja okolja, kar bo v okviru naše družbe ena pomembnejših usmeritev in ciljev tudi v prihodnje.
O svojem delu in nalogah so spregovorili tudi tehnični inštruktorji Franc CEDILNIK,
Ljubljana-Kranj
Prenašam znanje na nove sodelavce na bencinskih servisih, pa tudi starejše opozorim na nekatere zadeve. Pozoren moram biti na vse, vendar največji poudarek dajem varnosti in zdravju pri delu, ki se mi zdita najpomembnejša. Poleg tega ju tudi inšpektorji najbolj pozorno zasledujejo, iščejo napake, napišejo odločbe in določijo rok za popravke. Odločbe dobijo najemniki, jaz jih posredujem v službo KOV ter obvestim direktorja enote. Nato skupaj rešujemo problem, rešitev pa poslovodja sporoči inšpektorju, ki pride nato pogledat, kaj je bilo storjenega. Inštruktor je ves čas udeležen pri delu, s čimer razbremeni poslovodjo in skrbi za urejenost. Seveda pa pomaga reševati tudi ostale naloge, za katere je zadolžen.
Boris JELČIČ,
Maribor
Inštruktor mora posredovati bencinskim servisom naloge, ki jih dobi od nadrejenih v Ljubljani, in zahteve inšpektorjev, opozarja na nove zakone, razloži obrazce, ki jih je treba izpolniti, opozarja poslovodje, kako morajo pripravljati in hraniti dokumentacijo, da jo lahko pokažejo inšpektorju, ki preveri, če napisano izvajajo v praksi. O vsem je treba poučiti tudi študente in poskrbeti za njihove obleke. Inštruktor dela plan preventivnih zdravniških pregledov ter usklajuje termine z zdravstvenim domom, prevzame zdravniška spričevala, pregleda vzroke za poškodbe, izpolnjuje dokumentacijo, spremlja inšpektorja pri pregledu bencinskih servisov, in končno nadzoruje varovanje bencinskih servisov, dela popise, preverja ali varnostniki opravljajo delo, predlaga število kamer in njihovo namestitev.
Danilo JELENKO,
Celje
14 let sem delal na bencinskem servisu, a ko se je pojavila priložnost, da postanem tehnični inštruktor, sem jo takoj izkoristil in tega dela ne bi zamenjal za nobeno drugo. Je zanimivo, niti najmanj enolično, vedno se dogaja kaj novega in z vsemi se dobro razumem. Sprva ni šlo pretirano lahko, a po letu dni so na bencinskih servisih spoznali, da je to, kar za- htevamo tehnični inštruktorji, potrebno in so nas začeli jemati resno. Zdaj imam občutek, da v glavnem dosežemo, kar si zastavimo. Če je potrebno, tudi sam priskočim na pomoč. In prijetno je priti na bencinski servis, kjer je vse urejeno. Seveda pa inštruktorji tudi med seboj sodelujemo.
Henrik MOLAN,
Novo mesto
Naša služba je zelo koristna. Inštruktor pripravi zaposlene na bencinskih servisih na zunanje inšpektorje s tem, da ugotovi, kaj ni v redu ter opozori na napake, da jih lahko pravočasno odstranijo. S tem se poveča urejenost na objektih, pa tudi samozavest prodajalcev in poslovodij. Najprej povem poslovodji, kaj bi bilo treba spremeniti, podučim pa še enega od prodajalcev, za kaj je treba posebej poskrbeti, saj ima več časa za ureditev napak kot poslovodja.
Inšpektorji so zelo natančni, hočejo vse videti in vedeti. Na koncu pa priznajo, da bi bili zelo zadovoljni, če bi bilo povsod tako urejeno kakor pri nas.
Med obiski naših objektov se inšpektorji tudi česa naučijo, saj smo ponekod korak pred njimi.
Marko ŠAVLI,
Ljubljana-Kranj
Delo je zanimivo in razgibano, v glavnem opravljamo naloge na terenu, a tudi pisarniških nalog ne manjka. Poleg tega, da skrbimo za vrsto zadev na samih bencinskih servisih in sodelujemo z redno zaposlenimi, izobražujemo študente na servisih o požarni varnosti, varstvu pri delu in varstvu okolja, da spoznajo najpomembnejše naloge.
Res sem še mlad, vendar me sodelavci, ki jih obiskujem, jemljejo resno, seveda je pa vse odvisno od pristopa do ljudi. Poslušam jih in vse poskušam urediti na prijateljski osnovi. Pri tem moram imeti do vsakega drugačen pristop, saj so ljudje med seboj zelo različni. Kmalu tudi spoznam, kdo je dejansko pripravljen sodelovati. Kadar gre težko, pa tudi sam pomagam.
Stojan ŽGAVC,
Primorska
Znanje sem skozi leta zbiral na bencinskem servisu in zdaj sem vedno pripravljen pomagati mlajšim sodelavcem. Največjo skrb posvečam varstvu delavcev in njihovemu zdravju, požarni varnosti in varovanju okolja.
Pravijo, da sem zahteven, vendar se dobro razumemo in imam občutek, da smo tehnični inštruktorji nekaj dosegli. Pomembni se mi zdijo tudi medsebojni	odnosi	in	zdravo vzdušje. Sam sem optimist in to poskušam	prenašati	tudi	na druge.
Moje delo zahteva, da sodelujem z inšpektorji, se z njimi pogovarjam in obiskujem bencinske servise. Z drugimi tehničnimi inštruktorji pa večkrat izmenjujemo izkušnje in si pomagamo.
Izkušnje z uporabo sodobnih managerskih
orodij v Petrolu Pavel Batista,
Predstavitev na seminarju Gospodarskega vestnika
V	mesecu novembru sva sodelovala na seminarju, ki ga je organiziral Gospodarski vestnik in je bil razdeljen na tri vsebinske sklope:
opredelitev strategije kot pogoja za dolgoročno uspešno poslovanje slovenskih podjetij (prof. dr. Marko Jaklič), izzivi nove ekonomije - finančna plat (mag. Samo Javornik), uporaba sodobnih managerskih orodij v praksi - primer Pe-
Mateja Božič
trol d.d., Ljubljana (Pavel Batista in Mateja Božič).
Vsebina Petrolove predstavitve se je nanašala na tri projekte: poslovne procese, prodajna mesta in proizvode, kazalnike poslovanja in poslovno poročanje.
Cilji projekta poslovni procesi, prodajna mesta in proizvodi so merjenje učinkov, to je dobička prodajnega mesta in proizvo-
IO
projekt
da, upravljanje s procesi in transparentnost v vseh delih poslovanja. S procesnim spremljanjem stroškov ne nadomeščamo tradicionalnega računovodskega spremljanja (po stroškovnih mestih in kontih), ampak pomeni dodaten pogled na poslovanje v medsebojni zvezi z drugimi projekti v Petrolu. Poslovni procesi so opredeljeni kot zaokrožene aktivnosti, kjer organizacijska struktura ne vpliva na njihovo izvajanje, izvajalci so lahko zunanji, notranji ali kombinacija, razdeljeni so na večje celote in so hierarhično organizirani (52 poslovnih procesov, 74 s seštevki). Spremljamo stroške po poslovnih procesih, kjer smo s sodelavci iz posameznih organizacijskih enot določili ključe za delitev stroškov s tradicionalnega načina na poslovne procese.
Primera poslovnih procesov na najnižji ravni sta
- oskrba z gorivi (nabava, transport, skladiščenje),
- maloprodaja (prodaja na bencinskem servisu).
Prodajna mesta so obstoječe organizacijske enote, na katerih želimo meriti dobičkovnost in imajo hierarhično organizacijsko strukturo (349 prodajnih mest, 386 s seštevki). Spremljamo lahko dobičkovnost prodajnega mesta, kjer smo določili preslikavo dodane vrednosti na prodajna mesta.
Primeri prodajnih mest na najnižji ravni:
- bencinski servisi v organizacijski enoti
- bencinski servis 1,
- bencinski servis 2,
- veleprodajna mesta v organizacijski enoti
- veleprodaja x,
- veleprodaja y.
Proizvode smo opredelili kot zaokrožene dejavnosti poslovanja, ki so hierarhično organizirane (37 proizvodov, 49 s seštevki). Spremljamo lahko dobičkovnost proizvoda, ki je razlika med dodano vrednostjo in stroški po procesih. Določili smo preslikavo dodane vrednosti na proizvode.
Primeri proizvodov na najnižji ravni, na bencinskih servisih:
- rezervoarsko blago:
- bencini,
- dieselsko gorivo,
- kurilno olje EL,
- nerezervoarsko blago:
- dodatni asortiment,
- avtomotivi,
- industrijska maziva,
- ostali proizvodi iz nafte.
Rezultat je spremljanje poslovanja na treh dimenzijah: proces, prodajno mesto, proizvod oziroma dobičkovnost proizvoda, prodajnega mesta ali kombinacija. Pri izračunih so upoštevane stopnje pokritja, stroški z amortizacijo in brez amortizacije, posredni in neposredni stroški ter možnost za spremljanje dobičkovnosti bencinskih servisov po skupinah (glede na lokacijo, način upravljanja, velikost prodajalne). Projekt in aplikacija sta izdelana za Petrol d.d., Ljubljana, ker je poslovanje možno spremljati preko Petrolovega portala in je dostop do podatkov omejen.
Drugi projekt so kazalniki poslovanja, kjer je cilj projekta merjenje poslovanja in spremljanje njegovih rezultatov. Aplikaci-
ja procesi, prodajna mesta in proizvodi so osnova za kazalnike (v kombinaciji z ostalimi obstoječimi aplikacijami). Projekt pripravljamo za Petrol d.d., Ljubljana in je še v začetni fazi. Od marca letošnjega leta skupaj z maloprodajo določamo kazalnike poslovanja. Merilo pri izbiri kazalnikov je v tem, da izbiramo tiste, ki so za isto dejavnost primerljivi z zunanjimi in notranjimi dejavnostmi.
Predvidevamo postopno uvajanje projekta tudi za odvisne družbe. Zaključek projekta je aplikacija kazalniki poslovanja z možnostjo, da spremljamo poslovanje po naslednjih parametrih: podjetja v skupini Petrol, skupine kazalnikov, časovno obdobje, definicija kazalnika.
Cilj projekta poslovno poročanje je vzpostavitev novega modela poslovnega poročanja s procesnim pogledom na poslovanje, izhodišče za poslovno poročanje so poslovni procesi, prodajna mesta in proizvodi ter kazalniki poslovanja, vsa poročila so v bazi podatkov in vsa poslovna poročila so za isto dejavnost enaka. Tudi ta projekt, ki je še v začetni fazi, pripravljamo za Petrol d.d., Ljubljana, kjer od marca letošnjega leta določamo vsebino poročila. Prednosti projekta so enoten model za poslovno poročanje (poročila se ne prekrivajo, ampak se dopolnjujejo), poročila so pripravljena po treh dimenzijah: prodajno mesto, proizvod, proces, dodana je analitska vrednost (stroški po precesih, dodana vrednost, komentar) in kazalniki poslovanja.
Rezultat vseh treh projektov je merjenje in spremljanje uspešnosti poslovanja, spreminjanje procesov, optimizacija poslovanja, razumevanje stroškov in nov poslovni model poročanja.
Koncept učinkovitega upravljanja in optimiranja poslovnih procesov (Business Process Management, Business Pro-cess Reengenering) ter metodologije in principi učinkovite izrabe informacijskih tehnologij pri avtomatizaciji in optimizaciji poslovnih procesov so v zadnjem času privedli do novega združenega koncepta “podjetja v realnem času”. “Podjetje v realnem času” je podjetje, ki na trgu tekmuje tako, da z uporabo ažurnih informacij postopoma odstranjuje zastoje pri upravljanju in izvajanju kritičnih poslovnih procesov. Gre seveda za cilj, ki nikoli ni dosežen. Poudarek je na procesu spreminjanja in optimiranja. Z uvajanjem koncepta želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu. Predpogoj za odpravljanje zastojev je ažurnost informacij, ki v idealnem primeru pomeni, da se podatki vedno zajamejo in obdelajo v trenutku nastanka. Pri konceptu ne gre za časovno omejen projekt, ampak za stalno aktivnost, s tem da so posamezne optimizacije realizirane skozi dejanske izvedbene projekte. Večjo težo in prednost pri uresničitvi je smiselno in potrebno nameniti poslovnim procesom ali delom poslovnih procesov, ki so za poslovanje kritični.
Desetletja zvestobe, pa tudi zadovoljstva, uspehov in odrekanj
tusHsav
Plačate lahko z Mag no ea^
Petrolova družba Petrol BH Oil Company obstaja od leta 1999 in danes posluje v njeni mreži 19 bencinskih servisov. Prve štiri - Maglaj, Žepče, Stupari, Živinice - so bralci našega časopisa spoznali že v začetku letošnjega leta. Tokrat se ustavimo pri naslednjih dveh - Šešlije in Kladari - ki imata marsikaj skupnega.
Oba vodi Živko Mikšič, ki je njun najemnik. V BiH poslujejo po principu franšize, ki se razlikuje od slovenske. To pomeni, da sta zgradba in tehnična oprema Petrolovi, gorivo in blago dodatne ponudbe Mikšičevo, vse pa kupuje v Petrolu. Najemnik dobi za opravljeno delo nadomestilo v višini dejanskih stroškov za materialne izdatke in plače ter nagrado, ki je odvisna od uspešnosti poslovanja na bencinskem servisu.
V Šešlijah vas pozdravi prvi Petrolov bencinski servis
Bencinska servisa ležita ob glavni cesti Derventa - Sarajevo, v Republiki Srpski, kjer je standard na splošno nižji kakor v ostalih delih BiH. In to se odraža tudi v obsegu nakupov na bencinskih servisih. Tranzitni potniki sicer do vrha napolnijo rezervoar in v trgovini marsikaj kupijo, vendar se njihovo število počasi veča in tudi vse leto ni enako. Kupna moč v Republiki Srpski se kaže tudi po tem, koliko goriva kupi posamezen domačin. Mnogi vozniki iz samega kraja, pa tudi iz okoliških vasi pogosto natočijo le za 10 mark in temu primeren je potem nakup blaga dodatne ponudbe.
V Kladarih imajo v sklopu bencinskega servisa tudi prostoren bife
torno olje. Toda ne predrago! Zato sta znamki Optima in Ina najbolj dobrodošli. Protona vozniki do zdaj niso poznali in jim ga je treba šele približati.
Sicer pa na obeh bencinskih servisih pričakujejo, da se bo celotna prodaja delno povečevala z večjim številom prebivalcev. Med vojno so mnogi zapustili domače kraje, a zdaj se počasi vračajo. Ker je veliko hiš porušenih, jih bo treba obnoviti ali celo na novo zgraditi. Graditelji pa potrebujejo pogonska goriva in marsikaj drugega, kar je možno dobiti na bencinskem servisu. Ko se bo delo začelo v večjem obsegu, bo predvsem od zaposlenih odvisno, kako se bodo znašli. Pa tudi od tega, kako bodo pritegnili stranke, ki se zdaj ustavljajo na bencinskem servisu, ki je zrasel nedaleč od njih, prav tako ob glavni cesti in s svojo velikostjo nekako zakriva pogled na Petrol.
In še nekaj za tiste, ki ne nosijo s seboj gotovine. Na obeh bencinskih servisih lahko plačajo s kartico Magna, a le s tisto, ki ima vtisnjeno številko registrske tablice.
V trgovini je vse zelo pregledno
Vendar denar ni edini razlog za majhne nakupe. Cene v Petrolu so take kakor v klasični trgovini, a na bencinskem servisu se kupuje vendar le goriva! Pa kakšen rezervni del in mo-
Najbolj se pohvalijo s prodajo vode
Pripravljali so se devet let
Zdaj pa so Borovničani dobili bencinski servis, na katerem bodo svoja vozila hranili z eurodieslom in eurosuprom, sebe z blagom iz široke ponudbe v trgovini, pa tudi kurilno olje EL za peči v stanovanju bodo lahko kupili. Mladi ekipi, v kateri ima le en član že nekaj izkušenj, bo poveljevala Darja BRUS.
Odpiranje novega bencinskega servisa prinaša zaposlenim na njem, pa tudi okolici prazničen nadih. Poleg najemnika, prodajalcev, predstavnikov tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri pripravah, gradnji in opremljanju, se ga udeležijo tudi župan kraja in okoliški prebivalci. Včasih pridejo posamezniki, drugič se jih zbere več, toliko, kakor v Borovnici, jih že dolgo ni bilo.
Bojan Mihevc, Milanka Troha, Andrej Mišič, Darja Brus, Marija Suhadolnik, Janez Turšič
Morda je ljudi zanimalo, kako odpiranje poteka, ali pa so bili tako navdušeni, da so končno dobili svoj lastni bencinski servis, saj so se do zdaj morali voziti po gorivo na Vrhniko. Poslej so preskrbljeni Borovničani in okoličani, pa tudi ljudje z okoliških hribov.
A da so dolgo čakali, tudi drži. Kakor je v svojem nagovoru povedal župan, so na občini že leta 1994 v prostorskem planu določili mesto, kjer bo stal bencinski servis. Nato so leta 1999 “začeli odpirati vrata” in se dogovarjati. Ker so bili pre-
Edo Škufca izroča najemnici ključ ter skupaj z njim željo, da bi uspešno delala
pričani, da je bencinski servis del življenjskega prostora, so ga na vsak način hoteli imeti in leta 2003 so ga tudi dobili. Toda Petrol ni poskrbel samo za ljudi. Na mestu, kjer zdaj stoji servis, je bila prej voda, v kateri so prebivale živali, ki bi zdaj ostale brez mokrega doma. Zato smo zgradili nov bajer, ki nudi nadomestni prostor za živali, pa tudi za rastline.
A tudi bencinski servis ni kakršenkoli, ampak lep sodoben objekt, ki ima okolju prijazno tehnologijo, dobro založeno tr-
Kar želite, to dobite!
govino, ki spada v skupino hip hop, avtoplin in ročno avtopralnico.
Ima pa še nekaj - zelo mlado ekipo, ki razen enega člana še nima nobenih izkušenj z delom na bencinskem servisu, a se je odločila, da bo z veliko mero elana, navdušenja in zagnanosti skrbela za stranke, njihove potrebe in za čim boljše izkušnje. S tem pa tudi za lasten uspeh in uspeh družbe, ki ji zdaj pripada.
Dolgoročno je najbolj pomembno, kakšne energetske usluge bo porabnik dobival v prihodnosti
Globalni energetski scenariji in vloga zemeljskega plina
Prof. dr. Nebojša NAKIČENOVIČ, profesor na tehniški fakulteti dunajske univerze in direktor projekta “Energetske perspektive” pri Svetovnem energetskem svetu, koordinator delovne skupine za preučevanje klimatskih sprememb pri Svetovni banki, vodilni raziskovalec večje skupine raziskovalnih projektov za Nacionalno znanstveno fondacija ZDA, Ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo Japonske in Komisijo evropskih regij ter vodja projekta "Energetske strategije", je v/ Petrolu predaval o globalnih energetskih scenarijih in vlogi zemeljskega plina. Ob tej priložnosti je nastal tudi razgovor za naš časopis.
Kako pripravljate energetske globalne scenarije?
Energetski scenariji so običajno del cele analize, saj energetika ni izolirana od družbe, tehnologije in gospodarstva. Zato je najprej treba razmisliti, kakšna bi mogla biti prihodnost, kakšne so alternative, in kako se bo s tega stališča razvijala demografija. Ne pozabimo, da rodnost pada, da se manjša število prebivalcev v svetu, seveda se pa čez 10, 20 let to lahko spremeni. Zato moramo upoštevati veliko alternativ, vsakega od pomembnih vidikov prihodnjega razvoja. Podobno je z gospodarskim razvojem. Zastavlja se vprašanje, ki je za energetiko zelo pomembno
-	kolikšna bo stopnja in kakšna bo kakovost ekonomskega razvoja v državah, ki so danes v razvoju. Ne samo v južni Evropi, temveč v vsem svetu, Aziji, Afriki, Latinski Ameriki je to pomembno. Zato moramo upoštevati različne vidike. Obstaja možnost, da se bo Azija tako razvila, da bo nekega dne dosegla standard Slovenije. Čez 50, 100 let bo morda Kitajska bogata država. Potem gre še za tehnologijo, ki je lahko najbolj ključen del vprašanja, kaj pričakujemo, da se bo razvilo na tehnološkem polju, ali bodo najbogatejše drža
ve sveta investirale veliko kapitala v alternativne, obnovljive energetske vire, ali bo plin postal dominanten energent, za kar bi potrebovali novo infrastrukturo in nove tehnologije. Vse to je najprej obdelano na narativni ravni. To so zgodbe v obliki skript, kakor pri filmu, kakšne bi bile posamezne alternative prihodnjega razvoja, ki jih kvantificira-mo. Ne govorimo samo o tem, kako se bo svetovno prebivalstvo razvijalo kvalitativno, ampak tudi v številkah. Kvantitativne informacije postavimo v model in si ogledamo njegove rezultate. Običajno nato popravimo originalna dogajanja, dokler ne dobimo scenarijev, za katere menimo, da pokrivajo možne alternative.
Ali pripravite scenarij za vsako vrsto energije posebej ali za vse skupaj?
Vedno za vse skupaj. Vprašanje je samo, kateri del energetskega sistema pokrivamo. Dolgoročno je najbolj pomembno, kakšne energetske usluge bo porabnik dobival v prihodnosti. Danes na primer jih okrog 2 milijardi ljudi na svetu sploh nima. Tam je vedno temno, ali obstaja nekomercialna energija, v glavnem biomasa, slab les. Zelo po-
membno je, kakšne energetske usluge bodo v prihodnosti v tem delu sveta, iz katerih energetskih virov jih bodo dobivali.
Pri scenarijih poskušamo upoštevati celoten energetski sistem od izvora energije, vetra, premoga, nafte do električne energije, goriva za avtomobile in za ogrevanje, v prihodnosti tudi do vodika itd.
V	kolikšni meri upoštevate nacionalne scenarije?
To je odlično vprašanje, in nanj ni lahko na kratko odgovoriti, ker je v njem veliko dimenzij. Globalni scenariji so običajno dolgoročni, ker se globalni sistem počasi menja. V Sloveniji, v Ljubljani, ali pri meni doma razmeroma hitro lahko vse postavite na glavo, na globalni ravni to ni možno. Inercija je velika, vse se počasi odvija, procesi dolgo trajajo. A ko govorimo o spremembi klime in drugih možnih posledicah energetskega povpraševanja in potrošnje, nam to daje veliko dimenzijo časa, najmanj 30, morda 50 ali celo 100 let. Nacionalne študije redko obdelajo obdobje, ki bi bilo daljše od 20, 30 let. Po eni strani vedno preštudiramo nacionalne študije, da bi ugotovili, kakšni so lokalni trendi, kakšen bo energetski sistem v posamezni državi in v vsej Evropi in to upoštevamo v svojih študijah. Nacionalne študije pa pogosto uporabijo naše kot nekakšno merilo, kakšne so dolgoročne perspektive za uvoz ali izvoz energije iz drugih regij.
Ali imajo tudi proizvajalci energije pri tem kakšno vlogo?
Proizvajalci energije imajo veliko vlog. Najprej so vir velikega števila podatkov, ki jih drugod ne dobimo, družbe, ki proizvajajo, predelujejo ali prodajajo energijo, so najboljši informatorji. Obenem dobimo od njih podatke, kako se bo sistem kratkoročno razvijal.
Imajo lahko tudi vpliv?
Vpliv je relativna zadeva. Na lokalni ravni imajo proizvajalci ogromen vpliv, ker v energetskem sistemu sprejemajo odločitve. Porabnik odloča samo o tem, kakšno vrsto energije bo kupil. Proizvajalci skupaj z družbenimi organi imajo največjo vlogo. Če pa po drugi strani upoštevamo dolgoročna obdobja in globalno dimenzijo, vsak proizvajalec na globalni ravni nima več takega vpliva. Takrat gre v obe smeri. Proizvajalci morajo dobiti informacije iz modelov in scenarijev, kako naj bi vse potekalo na globalni, internacionalni ravni, da bi lahko odločali, v kateri smeri naj bi se odvijal energetski sistem še na lokalni ravni.
V	prihodnosti bi se to lahko spremenilo, ker se multinacionalke povezujejo in se nenadoma lahko pojavi družba, ki bo zaradi svoje velikosti vendarle imela velik vpliv.
Vsekakor imate prav. Vendar obstaja še druga komponenta. To so vprašanja okolja, kapitala, internacionalizacija velikih družb, saj so nekatere večje kot države in imajo posel razširjen po vsem svetu. Njihove odločitve imajo velike posledice, kar se dogaja tudi na nacionalni ravni. Istočasno se v velikih družbah spreminja etika. Vedno bolj skrbijo za etične, kulturne aspekte, pa za zaščito okolja. Vse te dimenzije vodijo k temu, da družbe vsaj na nekaterih ravneh bolj dolgoročno planirajo.
Ali poteka tako teoretično ali tudi v praksi? Končno se etika marsikje izgublja.
Morda gre za kontradiktorne razvoje. Svetovni energetski svet (WEC) je v zadnjih letih posvečal veliko pozornost etiki v energiji, kako družbe uresničujejo etične principe pri sebi, pa tudi v odnosu do porabnikov. Dimenzije brez dvoma obstajajo. Gotovo pa je to v konfliktu s tem, da trg postaja vse bolj kompetitiven, da je pritisk trga vedno večji. Obstaja konflikt, ki ga mora vsak management rešiti na svoj način.
Katera vrsta energije ima danes največjo vlogo?
Nafta je še vedno ključni vir energije. Pa ne samo zato, ker po vsem svetu daje 80 do 90 odstotkov energije za transport. Transport predstavlja mobilnost in transport dobrin povsod raste -celo pri nas v Evropi. Povpraševanje po energiji za ogrevanje je v Evropi dose-
glo tako visoko raven, da ne more več rasti. Toda za transport ni meja. Vsako leto je več individualnega transporta, zračni transport se je zaradi 11. septembra nekoliko umiril, vendar ni nujno, da bo tako ostalo. Zato je nafta zaradi svoje ključne vloge v svetovnem energetskem sistemu še vedno najbolj pomemben vir energije. Vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje.
Prav to sem vas hotela vprašati, kakšno prihodnost ji napovedujete.
Mislim, da ni enega samega odgovora, vedno obstajajo alternative. Zagotovo pa bodo današnje zaloge, zaloge, ki jih poznamo, ki jih lahko uporabimo, v prihodnje vse manjše. Na današnji stopnji porabe bo konvencionalna nafta, ki je razmeroma poceni, na voljo morda še pol stoletja. Najbrž ne dlje. Po drugi strani obstajajo velike zaloge nekonvencionalne nafte, ki danes ni ekonomska, zagotovo pa bo del te nafte prešel v prihodnje rezerve. Pomislite na Severno morje pred 10, 20 leti, ki ni bilo vir najcenejše nafte na svetu, ampak je bila bolj ali manj nekonvencionalna nafta. Danes plin in nafto iz Severnega morja proizvajajo brez vsakršnih problemov po današnjih cenah. Tako obstaja analogija tudi za prihodnost in osebno ne verjamem, da bo v 50 letih zmanjkalo nafte, čeprav nekateri strokovnjaki to zatrjujejo, mislim, da je bo dovolj še za dolgo časa. Vendar samo pod pogojem, da bomo vlagali v polja, da bomo razvijali tehnologijo, s katero bomo odkrivali nova polja.
Po drugi strani je znano, da obstajajo veliko večje količine plina kot nafte. Plin ima nekaj prednosti, pa tudi velike slabe strani. Prednost je v tem, da proizvaja veliko manj emisij, ne samo tistih, ki škodijo okolju, ampak tudi takih, ki škodijo klimi. Imajo veliko manj ogljikovega dioksida kot nafta.
Katere so pa slabe strani?
Najprej ta, da nafto danes veliko lažje in ceneje transportiramo, ker je v tekočem stanju. Za plin pa potrebujemo infrastrukturo. Pavšalno bi lahko rekli, da je tam, kjer obstaja infrastruktura, plin najcenejši vir energije, drugod je nafta najcenejša, kar je razlog, da je za mobilni sektor še vedno najpomembnejša. Plin pa ima dolgoročno veliko možnost, da zamenja vsaj del nafte.
Torej lahko rečemo, da je zemeljski plin največji konkurent nafte.
Da, mislim, da je tako. Običajno gre za iste družbe, isto industrijo, v veliki meri za isto distribucijo, tako da je plin pravzaprav glavni konkurent nafte.
Rekli ste, da je transport zemeljskega plina velika ovira za večjo uporabo. A verjetno obstajajo še druge ovire. Ali bi bile potrebne v tehniki velike spremembe?
Tehniko bi morali spremeniti, vendar mislim, da je to le vprašanje časa. Ne smemo pozabiti, da danes ves transportni sektor temelji na nafti in potrebno bo nekaj časa, da se bo to spremenilo. Nihče od nas ne bo predčasno prodal avta na dieselsko gorivo ali bencin, da bi kupil vozilo, ki ga poganja plin. Tudi plinske infrastrukture še nimamo, in za porabnike ni jasno, kakšna bo politika, kakšne bodo dajatve. Razlogi so na mi-kro ravni.
Na mikro ravni ne smemo pozabiti človeka, ki se plina bolj boji kot nafte.
Da, to je točno. V principu se človek plina bolj boji kot nafte, morda smo tudi bolj vajeni nafte, približno poznamo tveganja, plina ne poznamo, še vedno obstaja nekakšna mistika. Zlasti kadar govorimo o prihodnjih energetskih plinih, kot je vodik. Takrat se vsi spomnijo na Hindenburga, na veliko eksplozijo, in ne na potencialne prednosti plina.
Še nekaj o naravnem plinu. V nekaterih državah, na primer v Argentini, večji del avtomobilske flote vozi na plin. Marsikatera mesta prehajajo na plin zaradi onesnaževanja okolja, v Indiji, na Kitajskem avtobusi vozijo na plin, tudi v mnogih evropskih državah, recimo v Avstriji. Plin vstopa v niše, v katerih so bili prej samo proizvodi surove nafte. Tako se v tej smeri nekaj dogaja, a kar zadeva vodik, je treba reči, da ga bomo uporabljali šele v daljnji prihodnosti.
Kaj to pomeni?
Čez 30, 40, 50 let. Ne trdim, da ga ne bomo kmalu videli pod posebnimi pogoji kot goriva, ki poganja del avtomobilske flote, morda letal. Dejansko bo to dolgoročen proces. Trenutno obstajajo samo eksperimenti kot na primer na letališču v Munchnu, kjer vozijo avtobusi na vodik. V večji meri ga bodo uporabljali v daljnji prihodnosti, v glavnem zato, ker ni jasno, kako ga bodo ljudje sprejeli, po drugi strani zato, ker je proizvodnja draga. Vodik je treba iz nečesa proizvajati, ni vir, ampak oblika energije. Danes je najcenejša proizvodnja
cene
vodika iz plina. Zato obstaja zveza med plinom in vodikom, ki je zelo pomembna v smislu prihodnje evolucije energetskega sistema, kajti če ima plin večjo vlogo, jo bo nekoč v prihodnosti imel tudi vodik. Obenem se vodik dobro ujema z obnovljivimi viri energije, na primer z vetrom in soncem, ki nista na voljo vedno, kadar potrebujemo energijo, električno energijo je težko dalj časa hraniti, zato bi plin ali vodik lahko imela v prihodnje določeno vlogo.
Kolikšna je pa vloga ekologije v globalnih scenarijih o energetiki?
Ogromna. Ekologija je v energetiki vedno imela veliko vlogo, čeprav danes tega morda ne dojamemo. Mislim, da je
med najvažnejšimi razlogi, da smo nehali uporabljati tradicionalne oblike energije najprej v Evropi pred 200, 300 leti. Če se v zaprtem prostoru uporablja les ali premog, so emisije prevelike, zaradi česar najbolj trpijo ženske in otroci. To se danes dogaja skoraj v vseh državah v razvoju. Onesnaževanje zraka v prostoru bo po mojem mnenju zelo važen faktor, da bodo te države prešle na kerozin, na plin, morda celo na bioplin. Ni potrebno, da bi uporabljali naravni plin, lahko bi bil bioplin, in če bi prešli na te moderne oblike energije, bi lokalno in regionalno zmanjšali onesnaževanje zraka. Ves svet prehaja v novo fundamentalno situacijo, ker ni več dvoma, da emisije ogljikovega dioksi-
da, metana in drugih plinov spreminjajo radiacijo atmosfere, da ta učinek obstaja in spreminja klimo, da jo je že spremenil. Zdaj ni več vprašanje, ali bomo v prihodnjih desetletjih, ali v 100, 200 letih spremenili klimo, ampak je vprašanje, za koliko jo bomo spremeni-
li,	ali bodo posledice katastrofalne ali marginalne, ali bomo potrebovali povsem novo tehnologijo, s katero bomo zmanjšali emisije, ali se bomo morali kot družba prilagoditi novim vlogam. Pri tem bo imela energija ključno vlogo in mislim, da industrija vse bolj prevzema to vlogo, da sama skrbi za problem, ker je jasno, da je problem treba rešiti in da bo imela energetska industrija pri tem zelo veliko vlogo.
Naftne cene bodo v letu 2004 zdržale, če bo Opec še naprej zmanjševal proizvodnjo
Rusija se zavzema za višjo dobavo
V	novembrski številki ameriške Energy Information Administration (EIA, Energetske informacijske administracije) ministrstva za energijo v VVashingtonu strokovnjaki ne dopuščajo nobenega dvoma v to, da bo moral Opec zaradi povečane proizvodnje v Iraku še naprej zmanjševati črpanje nafte, če bo hotel obdržati stabilne cene. Kartel bi moral sedanjo raven proizvodnje zmanjšati do 2 milijonov sodov na dan. Po mnenju ameriških poznavalcev so članice Ope-ca do zdaj zelo malo storile, da bi dosegle raven, ki velja od 1. novembra in znaša 24,5 milijona sodov na dan. EIA ocenjuje, daje proizvodnja desetih članic Opeca v novembru dosegala 25,405 milijona sodov na dan, kar bi bilo za 100.000 sodov manj kakor oktobra. Kljub temu še vedno načrpajo
905.000	sodov na dan več, kakor znaša zgornja meja, ki je dovoljena od 1. novembra. EIA ocenjuje, da v Iraku načrpajo zdaj 1,85 milijona sodov, medtem ko so jih oktobra 1,7 milijona, septembra pa 1,5 milijona sodov na dan. Po napovedih bo rast povpraševanja v prihodnjem letu manjša kakor dodatna ponudba držav, ki niso članice Opeca. Temu je treba prišteti še povečano količino nafte iz Iraka, ki bi lahko povzročila, da bi ponudba rasla skoraj dvakrat tako močno kakor povpraševanje.
in nižje cene
Približno tretjina rasti v svetovni porabi nafte naj bi odpadla na Združene države Amerike. V EIA pa pričakujejo, da se bodo v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta zaloge v zahodnih industrijskih državah nekoliko povečale. Zaloge članic OECD naj bi ob koncu oktobra znašale približno toliko kakor lani, do konca leta pa naj bi se občutno dvignile nad izredno nizko raven leta 2002. Kljub temu bodo po ocenah EIA do sredine prihodnjega leta komercialne zaloge članic OECD še vedno ostale na nizki ravni.
Vprašanje cen: različni pogledi Rusije in Opeca
Po mnenju EIA bi bilo koristno, če bi Opec razmišljal o prilagoditvi ali celo o novem oblikovanju svojega sistema količin. Kajti če bo šlo vse po načrtu, bo Irak do aprila 2004 povečal svojo proizvodnjo na 2,5 milijona sodov na dan. Temu je treba dodati še znatno povišanje kapacitet v Alžiriji, Nigeriji in Libiji.
S takim pogledom se strinja tudi generalni sekretar Opeca Alvaro Silva, ki vidi nevarnost, da bi pretirana ponudba v prihodnjem letu povzročila padec cen: “Pojavlja se zaskrbljenost, da bomo doživeli nižje cene.” Bojazen bi bila upravičena, ker bo leta 2004 prišlo na trg
veliko več nafte. “Toda mi nočemo tako nizkih cen kakor leta 1998,” dodaja Silva. Zato je odšel v Moskvo, da bi najostrejše kritike sedanjih cen nafte v državah proizvajalkah - Ruse prepričal o strategiji Opeca. Njegova naloga je bila, Rusijo, ki ni članica Opeca, pridobiti za stalno visoke cene v prihodnjem letu. Obratno se Rusija, ki je spet postala največja proizvajalka nafte na svetu, zavzema, da bi svetovna cena za sod znašala 20 do 25 dolarjev. Zato je ruski energetski minister Igor Jusufov konec oktobra pozval članice Opeca, naj povečajo dobavo svetovnemu trgu, da bodo “cene bolj pravične”. Največje proizvajalke v Opecu ruske predstave očitno ne prepričajo. Naftni minister Saudske Arabije, Ali el Naimi, je izjavil, da bo Opec na ministrskem srečanju odločal, ali bo proizvodnjo še naprej zniževal. Pred tem pa bodo dobro preučili ponudbo, povpraševanje in zaloge. Organizacija bo storila vse, da “bodo cene ostale med 22 in 28 dolarji in da bo oskrba trga zagotovljena”. Enako stališče zavzema tudi predsednik Opeca Abdullah el Attiyah, ki je zagotovil, da bo organizacija še enkrat znižala proizvodnjo, če bodo zaloge pozimi to dovoljevale: “Vemo, da se zaloge večajo in mi jih nadzorujemo.”
Povečana poraba dieselskega goriva kot globalni pojav (II)
Fosilna goriva bodo prevladovala tudi v prihodnje
Če smo si ogledali prihajajoče tehnologije, si oglejmo tudi obdobje, ki je pred nami in v katerem bodo fosilna goriva še naprej igrala prevladujočo vlogo. Zelo koristno je pogledati primerjavo emisij C02, ki nastajajo tako pri proizvodnji kot uporabi različnih goriv. Študija, ki so jo izdelale evropske rafinerije v obdobju med letom 2000 in 2001, naj bi ugotovila količino C02, ki nastane pri proizvodnji motornega goriva v rafineriji. Pri delu je sodelovala večina glavnih evropskih rafinerij skupaj s francoskim institutom za nafto (IFP).
V	tabeli 1 so prikazani najpomembnejši zaključki raziskave. Iz nje se vidi, da pri proizvodnji tone bencina oziroma diesel-skega goriva z 10 ppm žvepla nastane emisija 0,29 oziroma 0,21 tone ogljikovega dioksida. Povedano z drugimi besedami, pri proizvodnji dieselskega goriva nastaja skoraj 30 odstotkov manj C02.
Tabela 1 Količina CO2 na tono proizvedenih goriv v rafineriji po analizi življenjskega cikla
Vendar pa je t.i. analiza “od vrtine do rezervoarja” samo polovica zgodbe, goriva morajo tudi zgoreti. Preden si bomo ogledali rezultate izkoristkov posameznih motorjev, pa bi bilo zanimivo spoznati rezultate primerjave med gorivi, pridobljenimi iz zemeljskega plina, in običajnimi konvencionalnimi gorivi.
Povprečna emisija ogljikovega dioksida je po analizi od vrtine do rezervoarja za konvencionalna goriva 13 g na mega joul (MJ) energije, dostavljene v rezervoar. Po drugi strani zemeljski plin kot gorivo na prevoženi kilometer ustvari najmanjšo emisijo C02 med vsemi gorivi, z izjemo vodika; čeprav ravno pri vodiku obstajajo različna mnenja o tem, kakšne so emisije C02, da to vrsto energenta spravimo v rezervoar.
V	tabeli 2 je prikazana količina C02 (kot izguba energije), če pretvorimo zemeljski plin v druga nekonvencionalna goriva, s katerimi bi napolnili rezervoar vozila. Te podatke nato primerjamo s količino porabljene energije za proizvodnjo, rafinacijo in transport bencina ali dieselskega goriva, ki bi ga pridobili iz surove nafte.
Kot je prikazano v tabeli, je količina proizvedenega C02 ob enaki količini energije v rezervoarju vozila najnižja pri utekočinjenem naftnem plinu. Najbolj zanimivo je, da največjo ko-
Nekonvencionalna goriva (a)	Izdelana iz zemeljskega plina, emisije do rezervoarja (g CO2/MJ energije)
Utekočinjeni naftni plin	10
Metanol	19
Dimetil eter	25
Fischer-Tropsch (FT) diesel	35
Komprimirani vodik (b)	110-160
(a)	Motorna goriva, izdelana iz surove nafte = 13 gC02/MJ energije dostavljene v rezervoar (povprečje za bencin in diesel) (b)	Način distribucije: stisnjen ali utekočinjen Vir: IFP, Report No. 55949	
Tabela 2 Analiza “od vrtine do rezervoarja" za nekonvencionalna goriva v g CO2 na MJ energije, dostavljene v rezervoar vozila
ličino C02 do rezervoarja emitira vodik, pridobljen s parnim reformingom zemeljskega plina (še veliko slabše bi bilo, če bi to počeli s premogom). Velik razpon pri emisijah C02 pri vodiku je posledica načina njegove distribucije, ali je ta v komprimirani (110 g C02/MJ) ali v utekočinjeni obliki (160 g C02/MJ). Če primerjamo zgorevanje posameznih konvencionalnih in nekonvencionalnih goriv v motorju, lahko ugotovimo, da je v zelo dobrem položaju dieselski motor z direktnim vbrizgavanjem goriva. Glede C02 emisij je uvrščen na drugo mesto takoj za vozilom, ki ga poganja stisnjen zemeljski plin (tabela 3).
Gorivo za motor	Celotna učinkovitost (a) (kg CO2 na prevoženi km)
Komprimirani zemeljski plin	0,150
Diesel (direktno vbrizgavanje)	0,164
UNP	0,167
Dimetil eter	0,178
Bencin (direktno vbrizgavanje)	0,193
FT Dieselsko gorivo	0,212
(a) Skupne emisije CO2 od vrtine do uporabe v vozilu Vir: IFP, Report No. 55949	
Tabela 3 Celotna učinkovitost različnih goriv po metodi “od vrtine do koles”, izražena v kg C02 na prevoženi kilometer
Leto	Žveplo (ppm)	Motorni bencin (tCOz/t)	Dieselsko gorivo (tco2/t)
2000	sedanje stanje	0,28	0,13
2005	50	0,28	0,18
2009	10	0,29	0,21
Vir: IFP, Report No. 55949			
Dobljene vrednosti ne vključujejo emisij samih goriv v ozračje (slabo tesnjenje), kar ne bi bilo tako malo pri plinastih gorivih, kot je npr, zemeljski plin ali dimetileter. Prav tako ni upoštevana posebna instalacija za distribucijo komprimiranega plina.
Glede goriv, pridobljenih po postopku Fischer-Tropsch (bencin ali dieselsko gorivo), bo potrebno še kar nekaj raziskav, čeprav na splošno lahko rečemo, da glede C02 ni med boljšimi rešitvami, razen če ne govorimo o sežiganju zemeljskega plina zaradi lažjega dostopa do tekočih rezerv pod zemljo. Za takšen poseben primer bi lahko rekli, da bi konverzija plina v tekoča goriva po metodi Gas to Liquid lahko imela pozitiven vpliv na okolje. Vemo, da na svetu že obratuje oziroma je v načrtovanju kar nekaj takšnih obratov (Srednji vzhod, Malezija). Na splošno pa pretvorba zemeljskega plina v vodik in CO ter potem v parafin, ki ga nato krekiramo v srednje destilate, ki zgorijo v motorju, ni kaj posebno energijsko učinkovita rešitev.
Utekočinjeni naftni plin in dieselsko gorivo
Če temeljimo na obstoječih tehnologijah, sta glede emisij C02 poleg zemeljskega plina najbolj primerna utekočinjeni naftni plin (UNP) in dieselsko gorivo. Važno pa je poudariti, da to velja samo takrat, ko UNP ne uhaja v ozračje zaradi možne netesnosti. Najpomembnejše prednosti dieselskega goriva so nizek parni tlak pri normalnih pogojih, kompatibilnost z obstoječim sistemom za distribucijo goriva in dejstvo, da ne potrebuje skladiščenja pod tlakom. To so prednosti, ki bi lahko pripeljale do odločitve, da sta dieselsko gorivo in dieselski motor ena boljših rešitev, kadar govorimo o zmanjšanju emisij C02 pri premičnih izvorih.
Bio goriva
Po vsem svetu narašča zanimanje za obnovljive vire energije, predvsem kadar govorimo o zmanjševanju emisij C02. Rastline nam ponujajo naravno pot za odstranitev ogljikovega dioksida oziroma povedano drugače, analize življenjskega cikla kažejo, da manj C02 nastaja pri uporabi ogljikovodikov, pridobljenih iz rastlin, kot pri tistih, ki jih dobimo iz fosilnih goriv. Vrednosti za emisije se spreminjajo glede na vrsto organske surovine in postopke predelave.
O proizvodnji bio goriv razmišljajo države z močno kmetijsko proizvodnjo. Vendar pa so ideje, kako to uresničiti, na različnih koncih sveta različne. ZDA npr. so močne pridelovalke in tudi izvoznice žitaric. Nekaterim se zaradi tega ne zdi tako nemogoče, da bi zmanjšale odvisnost od uvožene nafte na račun manjšega izvoza žita.
Seveda je to lahko občasno, predvsem v ZDA, prvovrstno politično vprašanje in merjenje mišic posameznih lobijev. Nekaj takega se je zgodilo s prepovedjo uporabe MTBE kot dodatka bencinu in posledično povečano potrebo po etanolu. Vendar tudi etanol ni brez napak, saj zaradi visokega parnega tlaka močno prispeva k emisijam ogljikovodikov. Biodiesel nima takšnih problemov, z njim pase najbolj ukvarjajo v Evropi. Največ ga proizvedejo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Avstriji. Narediti ga je mogoče iz oljne repice, sončnic, soje in seveda tudi iz izrabljenih jedilnih olj. Gorivo ima ustrezno cetansko število in dobre mazalne lastnosti, zaradi česar je uporabno predvsem v mešanicah z običajnimi gorivi tudi v
modernih dieselskih motorjih. Smernica EU o biogorivih iz letošnjega leta predvideva, da bo imela njihova uporaba pozitiven učinek na zmanjšanje odvisnosti Evrope od uvoženih fosilnih goriv in znižanje emisij toplogrednih plinov.
Na sliki 1 je prikazana poraba različnih goriv za cestni prevoz v letu 2000. Kot se vidi, alternativna goriva (vključno z obnovljivimi, utekočinjenim naftnim plinom in zemeljskim plinom) predstavljajo le 1,7 odstotka celotne porabljene količine. Etanol in biodiesel predstavljata le 0,4 odstotka. Problem alternativnih goriv je še vedno visoka cena proizvodnje ali distribucije.
1577 mmtoe
alternativna goriva
27 mmtoe (1.7%)
etanol
zem. plin
bencin
950
bio-diesel
Slika 1 Svetovna proizvodnja goriv za cestni transport v milijonih ton ekvivalentov nafte
Razvoj avtomobilske industrije
Na podlagi naštetih dejstev lahko ugotovimo, da še nič ne kaže, da bi okolju in tudi trgu prijazna goriva lahko prav kmalu nadomestila konvencionalna goriva. Napredne avtomobilske tehnologije in izboljšana kakovost goriv sta še vedno najboljša možnost za globalno zmanjševanje emisije C02 iz mobilnih izvorov. Ena od opcij je prav gotovo hibridno vozilo z dieselskim motorjem in gorivom brez žvepla. Zaenkrat je problem le še cena.
Med konvencionalnimi gorivi ima diesel zelo dober položaj: ni hlapljiv, izdelamo ga lahko s klasičnimi rafinerijskimi tehnologijami, razen tega pa se glede emisije C02 dobro obnese pri analizi “od vrtine do koles”. Na področju dieselskega pogona so ogromno dosegli predvsem evropski in japonski proizvajalci motorjev. Novi motorji na principu skupnega voda tako glede zmogljivosti kakor tudi emisij C02 že presegajo bencinske motorje. Nova kakovost dieselskega goriva (od 2005) pa bo omogočila široko uporabo filtrov za sajaste delce in na ta način odpravila praktično zadnjo pomanjkljivost dieselskega motorja. Seveda pa bodoči kupec zaradi tega ne bo imel večjih stroškov z gorivom oziroma slabših zmogljivosti vozila.
Zaključek
Zaenkrat ni nobenega dvoma, da bodo konvencionalna goriva prevladovala na trgu še najmanj naslednji dve desetletji. Spremembe tehnologij zahtevajo velike spremembe v industriji, ki pa jih ni mogoče narediti čez noč. Glede zmanjšanja emisij C02 je kar nekaj dejstev, ki vodijo v prid dieselskega motorja. Takšnega mnenja so tudi največji proizvajalci vozil,
še prav posebno v Severni Ameriki, kjer je dieselski motor v osebnem avtu prej izjema kot pravilo. V Evropi smo že preverili, da dieselski motor omogoča tudi do 30 odstotkov manjšo porabo goriva v primerjavi z bencinskim motorjem. Kaj se bo zgodilo z bio gorivi oziroma predvsem z biodieslom, bomo videli v prihodnjih letih.
Preusmeritev kupcev k vozilom z dieselskim motorjem (delno hibridna) in s tem povezani manjši porabi goriva ter naraščajoča uporaba alternativnih goriv bi lahko imeli za posledico manjšo odvisnost Evrope od uvožene nafte oziroma njenih derivatov.
Vodik in gorivna celica imata prihodnost, vendar pa ju na kratek rok mnogi vidijo le kot vir energije v stacionarnih napravah npr. termoelektrarnah, kjer bi vodik nadomestil okolju manj prijazna goriva. Tukaj je morda zanimivo, kako o teh zadevah razmišljajo v Severni Ameriki, največjem onesnaževal-
cu s toplogrednimi plini. V študiji, ki jo je predstavil General Motors, je tudi podatek, da 50 odstotkov potreb po električni energiji v ZDA pokrijejo s sežiganjem premoga v termoelektrarnah, samo 18 odstotkov pa z nuklearno energijo, ki teoretično ne emitira C02. Zato je zaključek študije na kratko naslednji: preden bi začeli gorivne celice vgrajevati v cestna vozila, bi bilo morda potrebno razmisliti, če bi ponovno vzeli pod drobnogled uporabo nuklearne energije za proizvodnjo električne energije, kakor tudi za bodočo proizvodnjo vodika. Prepričan sem, da ne bo težko najti nasprotnikov za predlagano rešitev.
Viri: EUROPIA, The International Energy Agency, The French Institut of Petroleum, HART Publications
Uvozna odvisnost pni energiji še naprej raste
Komisija EU je pripravila obsežno študijo o razvoju energetske porabe in prometa do leta 2030 v 25 državah članicah. Emisije ogljikovega dioksida na tono naftnega ekvivalenta v industriji, ki so leta 1990 znašale 2,11 tone, leta 2000 1,25 tone, v letu 2030 dosegle samo 1,25 tone. Podoben naj bi bil razvoj v stanovanjskih predelih (z 1,80 tone v letu 1990 na 1,12 tone v letu 2030), obratno pa na področju prometa in transporta pričakujejo le majhen napredek (znižano količino emisij na enoto bo kompenziralo masivno povečanje voženj in vozil). Po 2,84 tone ogljikovega dioksida na porabljeno tono naftnega ekvivalenta v letu 1990 in 2,86 tone v letu 2000, naj bi v letu 2030 še vedno beležili 2,78 tone. Energetska intenzivnost industrije (če leto 1990 vzamemo kot osnovo 100) se bo do leta 2030 razpolovila, v transportu pa nazadovala na 72,2 tone.
Evropska komisarka za energijo Loyola de Palacio se zavzema za gradnjo električnih central
Evropska komisarka za energijo Loyola de Palacio je nedavno na srečanju združenja podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in distribucijo električne energije dejala, da bi bilo potrebno v Evropski uniji zgraditi vsaj eno električno centralo tedensko, če naj bi zagotovili nemoteno oskrbo z električno energijo.
“Če se ne bo v prihodnjih petih ali šestih letih nič zgodilo, se bo manevrski prostor zelo zožil, prav tako pa bo težje zagotoviti primerno oskrbo z električno energijo,” je ob tem po poročanju tiskovnih agencij opozorila de Palaciova, ki jo skrbi predvsem zastarelost električnih central v povezavi. “Potrebujemo dodatne kapacitete za pridobivanje in transport električne energije, saj ne moremo vedno delovati na robu svojih zmogljivosti,” je še poudarila.
Inteligentna embalaža za bolj sveža živila
Tudi police naših bencinskih servisov so polne različne embalaže, od najbolj privlačne, zaradi katere bi človek kupil tudi tisto blago, ki ga ne potrebuje, do povsem dolgočasne, ki prej odbija kakor vabi. Nihče od nas pa najbrž ne pomisli, da
v	Evropski uniji predpisujejo celo folijo za živila in ostalo embalažo.
Pred nedavnim je komisija EU predstavila predlog nove uredbe, ki bi dovoljevala uporabo aktivnih in inteligentnih vrst embalaže, v kateri bi živila dalj časa ostala sveža.
Zdaj so prepovedane spremembe, ki jih povzroča embalaža, čeprav ima pozitiven učinek na živila, poudarja evropska komisija in predlaga, da bi za pakiranje živil med drugim dovolili uporabo materialov, ki iz živil izsesavajo kisik. Potem kruh in pizza ne bi več tako hitro postala lepljiva, rastlinska olja pa bi dalj časa ostala sveža. Okus bi ostal enak in lahko bi se izognili gnitju. Potrošnike pa naj bi na aktivne materiale opozarjali s posebnimi označbami.
Komisija je predlog za spremembo embalaže sicer pripravila, vendar še ne bo začel veljati, dokler ga ne bosta potrdila svet EU in evropski parlament.
Zdaj je čas
V	komisiji EU so pripravili zakonski paket o enotnem evropskem energetskem trgu in ga že marca 2001 predložili v sprejem. Dokončno je bil potrjen letos julija. Na njegovi osno-
vi	morajo biti plinski trgi za večje porabnike povsem odprti do leta 2004, za plin in električno energijo do leta 2007. Obenem morajo biti vzpostavljene nadzorne ustanove ter pripravljeni ukrepi za ločevanje med pridobivanjem električne energije in plina ter njeno distribucijo.
Evropska komisarka za energijo Loyola de Palacio se je po električnih mrkih v Italiji, Danski, Švedski in v Londonu dodatno zavzela za uresničevanje zakonskega paketa in opozorila, da je njegov namen prav preprečevanje takih dogodkov. Dejala je: “Zdaj je čas, da energetski infrastrukturi Evropske unije podelimo pravo evropsko dimenzijo.” Po njenem mnenju so namreč evropski trgi preveč razdrobljeni - nekatera območja so skoraj izolirana od energetskih mrež sosednjih regij - da bi zagotovili učinkovito oskrbo z energijo. Zato je njihova liberalizacija nujno potrebna.
globus
Hrana v trgovinah bencinskih servisov ni nevarna
Delavska zbornica Avstrije je na desetih dunajskih bencinskih servisih opravila test, ki je pokazal, da v prehrambenih izdelkih ni možno dokazati škodljivih snovi iz bencina. Nevarnost pred škodljivimi snovmi, tipičnih za bencinske servise, je zaradi izboljšanih prostorskih pogojev postala zelo majhna, čeprav bi zaradi bližine črpalk lahko vplivale na prehrano. V njej bi se najlažje znašli hlapljivi aromatski ogljikovodiki (bencol, toluol, ksilol, etilbencol). Preskuševalci so na bencinskih servisih pregledali izdelke, ki vsebujejo veliko maščobe, ker se škodljive snovi v njej posebno hitro naselijo. To so žemlje in bagete s šunko in sirom, nekateri proizvodi za dopeko in maslo. Toda v nobenem proizvodu niso odkrili ostankov ogljikovodikov v količinah, ki bi presegale dovoljeno mejo.
PKN Orlen ima v Nemčiji velike ambicije
Poljska PKN Orlen namerava po vstopu v nemško poslovanje bencinskih servisov ekspandirati in svoj tržni delež s sedanjih 7 odstotkov do leta 2010 povišati na 10 odstotkov. Poslovodja Orlen Nemčija je izjavil, da je matična družba obljubila za finansiranje rasti v prihodnjih petih letih po 35 milijonov evrov na leto.
PKN Orlen je spomladi za 140 milijonov evrov kupil od BP skoraj 500 bencinskih servisov (britanskemu koncernu je kartelski urad dovolil prevzeti Veba Čl in Aral pod pogojem, da odda del svoje mreže bencinskih servisov). Od 494 prevzetih objektov je polovica opremljena za novega lastnika. Bencinski servisi ležijo v severni in vzhodni Nemčiji in do konca leta bo okrog 150 objektov razreda premium nosilo ime Orlen, dobrih 300 bo spadalo v diskontno linijo Star. Strategijo dveh znamk utemeljujejo s tem, da je prevzeta mreža zelo heterogena, ter sestavljena iz velikih in zelo majhnih servisov. Strategija rasti je usmerjena samo na premium. O gradnji lastnih bencinskih servisov ne razmišljajo, saj je nemški trg že zdaj preveč zaseden. Toda PKN Orlen se pogaja o nakupu bencinske mreže na Češkem in v Romuniji, kar je del ekspanzijske strategije v srednji Evropi.
Rusija bo del naftnega in plinskega izvoza preuredila na evro
Namestnik ruskega ministrskega predsednika Viktor Hristenko je potrdil načrte, po katerih bodo del izvoza nafte in plina v prihodnje obračunavali tudi v evrih, ne samo v dolarjih. Mednarodne agencije citirajo Hristenkov stavek: ‘‘Menim, da se pristopu k evru ne moremo izogniti.” Taka sprememba v obračunavanju bi utegnila voditi k premiku v odnosu med dvema najpomembnejšima valutama sveta, torej bi dolar prišel še bolj pod pritisk. Toda surovo nafto so doslej mednarodno obračunavali izključno v ameriški valuti. Mnoge evropske države pa bi zagovarjale trgovanje z nafto v evrih, da bi s tem povišale stabilnost cene v evro coni.
Katar se je dogovoril za plinske projekte z €XXONMobilom in Shellom
Emirat Katar se je v osnovi dogovoril z EXXONMobilom in Shellom za dva plinska projekta. Kakor je poročal energetski minister Abdullah Bin Hamad el At-tiya v glavnem mestu Doha, sta EXXONMobil in katarska energetska družba podpisala predpogodbo za proizvodnjo in izvoz zemeljskega plina v vrednosti 12 milijard dolarjev, ki predvideva dobavo 15,6 milijona ton zemeljskega plina na leto Združenim državam Amerike. Dobavna pogodba, ki bo veljala 25 let, naj bi začela teči leta 2008 ali 2009. Royal Dutch/Shell je po medijskih poročilih pred podpisom pisma o nameri za nadaljnje odpiranje severno-katarskih zalog. Neki energetski stro-
kovnjak je sporočil, da bo dokončna pogodba za projekt, ki bo veljal štiri milijarde dolarjev, predvidoma sledila v drugi polovici prihodnjega leta. Proizvajati naj bi začeli leta 2008. Majhna država Katar v Perzijskem zalivu ima tretje največje zaloge zemeljskega plina na svetu.
Neosvinčen bencin za afriške
države južno od Sahare
Afriške države, ki ležijo južno od Sahare, bi po mnenju okoljske organizacije Združenih narodov - UNEP do leta 2005 lahko prešle na neosvinčen bencin. Unepov direktor Klaus Topfer je v Nairobiju izjavil, da je “cilj realen, vendar bo zahteval velike napore”. Po podatkih organizacije sta se do zdaj poslovila od osvinčenega bencina Sudan in Mauricius, Etiopija, Gana in Mavretanija nameravajo do prihodnjega januarja povsem prestopiti na neosvinčena goriva. Unep in skupina Royal Dutch/Shell sta z okrog 60 drugimi organizacijami sklenila “partnerstvo za čista pogonska goriva in avtomobile”. Shell je z 2800 bencinskimi servisi in udeležbo v šestih rafinerijah največji ponudnik naftnih proizvodov v Afriki. Njegov predsednik Philip VVatts je dejal, da je v Keniji že leto dni na mnogih bencinskih servisih na voljo neosvinčen bencin. Čeprav stane prav toliko kakor osvinčen bencin, se ga mnogi vozniki izogibajo, ker se bojijo, da bi jim poškodoval motorje.
Zadnja novica
Dosedanje vodstvo ponovno potrjeno
Zadnjega novembrskega delovnega dne je bila skupščina sindikata delavcev Petrola d.d., Ljubljana, na kateri so govorili o delu v preteklih štirih letih in izvolili vodstvo.
Daljše poročilo je podal predsednik predsedstva sindikata Alojz Udovič in v njem zajel delo vseh štirih let, za njim so povzeli besedo še predsedniki podružnic.
Na koncu je bila na vrsti morda najpomembnejša točka dnevnega reda -izvolitev vodstva sindikata. Najprej so prisotni izbrali komisije, nato so volili predsedstvo. Predstavniki zaposlenih so dali največ glasov dosedanjemu predsedniku Alojzu Udoviču, ki bo tako tudi v naslednjih štirih letih stal na čelu predsedstva, za namestnico so izbrali Uršo Ugrina, ki je prav tako že doslej opravljala to funkcijo.
prišli/odšli
prišli
Laboratorij
Lidija Gruden tehnična sodelavka
odšli
OGM Ljubljana - Kranj
Sebastijan Korošec prodajalec na BS
OGM Ljubljana - Kranj
Sandra Roblek prodajalka na BS
OGM Primorska
Gregor Bratuž prodajalec na BS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
Franca ČRNOLOGARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikatu Petrola za denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Slavica Črnologar s sinom Janijem in hčerko Majo
SREČNO 2004!	KRAJ PRI ŠMARJEŠKIH TOPLICAH	DEJAVNIK	SMUC. TEKACICA HlZAR	REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO	ARABSKO DRAZlLNO NASLADILO	GR. BOGINJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI	VELIKA NOC (NAREČNO)	MURNU PODOBNA ŽUŽELKA	IZLOČANJE TELESNIH PRE- SN0VK0V	ANGL. PEVKA BUSH
PTICA PEVKA (POMANJS.)										
KNJIGA ZELO MAJHNEGA FORMATA										
SPECIALIST ZA ANESTEZIJO										
ČRTA, LINIJA					LESENA POSODA ZA ME-SENJE					
JANEZ TRDINA			SEVANJE, IZŽA- REVANJE	SREDINA KOCE	EGIPT. POLITIK (ANAGRAM MERA)					IGRALEC
FINSKI ARHITEKT SAARINEN					PTICI SEVERNIH MORIJ, NJORKE	NACIJA	HAVAJSKI OGNJENIK (MAUNA)			
PODLOŽNIK V FEVDALIZMU							SLIKARKA VOVK	CIRIL KOSMAČ VRANIČNI PRISAD		
POGAN				PRISTAS LAMAIZMA KOSCEK STEKLA						
risbo KIH	OSVETJE, GALAKSIJA	ODDAJANJE ISKER ITAL. OTOČJE								
POZLAČEN LESEN 2RTVENIK IZ 17. ST.										
HRVAŠKI PEVEC VUKOV					HITER TEK RIM. BOG LJUBEZNI				ORODJE ZA ZEMLJ-SKA DELA	FILOZOF, EDEN OD SEDMIH MODRIH
PRIPOVED. PESNIŠTVO						OLIKA, OBZIR				
ZAJETJE						GL. MESTO GANE REVEŽ, SIROMAK				
UMETNO VLAKNO							IGRALEC MINEO KORUZA (NAREČNO)			
NACE SIMON ClC			RUSJE, CRETJE					MARKO ELSNER		
			IZDELOVALEC ROLET					IGRALEC GIBSON		
RIBJA JAJCECA					NALEZLJIVA OTROŠKA BOLEZEN DVOJICA					
PREKOP NA MADŽARSKEM				MRTVAŠKI ODER					VLADNA ODREDBA	IGRALEC SEVER
GR. BOG VETROV				PRIKLJUC. AVSTRIJE NEMČIJI NEM. MESTC						
MAJHEN STEBER								KATJA TRATNIK ST. ENOTA ZA POSPES.		
IT. FILM. KOMIK					PTIC P0-BREZNIK TONE ANDERLIČ					
SREDO- ZEMSKA OKRASNA RASTLINA						MESTO V NORMANDIJI (FR)				
IT. FILM. IGRALKA LISI						EVROPSKO GORSTVO