SI. 130. V Mariboru. 8. III tečaj. 1870. Viorek, četrtek iu soboto izhaja in velja v Mariboru bre/. poiilia- nja na dom :-a ve.^ leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — četrt '2 .. j" .. l*o po.^ti : s a vse leto tO tf. —k „ pol leta •*>„ — „ . četrt - 3 n 60 • Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Doniplati) hiš. it. 179. Oznanila i Za navadno tristopno vrsto b« plačuje : 8 kr. će se tiska Ikrat, S „ „ „ „ 2krat, • „ „ „ „ Škrat, večo pismenke se plačujejo po prostora. Za vsak tisek jo plačati kolek (Stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo O A vitrlji. Pred dva in šestdesetimi leti je še dan denašnji sloveč nemšk pisatelj gori v Frankfurtu pisal „boječe opombe o Avstriji in Prusiji". O Avstriji pi*e ta mol: „V prepiru srca z razumom, vselej srce zmaga; zato bode tudi Avstrijo, ker je mrzla in brez Iju-a s a uničil, ako ž u j i m miru ne Izvanredni davki. Od rojstva do smrti ima človek, „gospodar stvar „Novice" in šolski svet Kranjski. .Novice" so enkrat poročale, kar jo bil sklenil jenja", mnogo različnih plačil, tako da se navadni j kranjski deželni šolski svet v svoji 3. in 4. seji. Med pregovor : „Šenk je umrl. zastonj ga je pa pokopal" drugimi stvarmi so bilo naznanile, da po sklepu dež. 1 »ozni, iluh i' sklene". Dva in šestdeset let! Kakšnu je bila Avstrija ta čas in kakšna je denes t Ta čas so spale še narodne moči, ki imajo denes velikansko oblast. Čehi, Hrvatje, Slovenci, — kje so bili? Prusizcm, kje si ga našel? In vendar so one besede resnične, kakor bi jih denes pisal. Tisti, ki jih je izustil, Borne, je imel poetično naturo, in denes so bolj ko kednj potrjuje in naglasa: „pesniki so proroki." Avstrija je bila kakor Kina, t. j. mirno je hotela stati, nič napredovati, nič privoliti. In še dan denašnji jo tako. Liberalizem je pač prodrl, je podrl nektere stare vezi. Ali vse to so bile malosti, veljavne, važne in vpljivne (pozitivno in negativno) na ozek okrog. Za splošno državopravne, narodne tirjatve, ki v maso prebivalstva segajo, ki so v prvi vrsti tirjatve časovoga duba, ki so tirjatve srca: za te se Avstrija ni me-menila do denaŠnjega dne. Samo ob sebi je razumno, da imenovani pisatelj, govoreč o boji razuma s srcem, razumijeva tisti „razum", ki so ga državni zdravniki za ohranjenje monarhije imoii in ga imajo. Mi nočemo tajiti, da bi Avstrija laglje obstala, ko bi Slovani sprejeli tisti „razum", kteri od nas tirja, da se sami nemŠtvu podvrŽemo, da vse priznamo in vse voljno trpimo, knr se nam od nemštva na vrat naloži ; ko bi svoje Slovanstvo od sebe vrgli, svoje srce zatajili itd. Tako pa bi bili podobni onemu sužnju, ki iz gole pokornosti svojo mater, svojo ljubo, svoje otroko prodati da, samo ker razum gospodarjev uči, da je to njegova, gospodarjeva, korist. A ker smo človeki, torej tudi človeško saniopridni, ker vemo, da je država zavoljo nas, ne mi zavoljo nje, ker smo srečno premagali svetopisemsko naivnost, ki veli še levo lice nastaviti, ako si po desni klofuto dobil: zato srce poslušamo in tisti razum, ki jo s srcem v zvezi. Kteri pravični človek nam more zameriti, nam očitati, če se beseda onegu proroka izpolni ! In v dva in šestdesetih letih Avstrija ni Bkoro ničesa storila, da hi bila mir storila s srcem svojih narodov, z duhom času. Kar je storila, kolikor je ni rodnim težnjam hrano dala, bilo jo tako hotneopatično zmerjeno, tako po sili jej izpuljeno, da jo k večemu apetit budilo, nikdar pa zdravo nasitilo. V Avstrijo smo zmerom verovali, upali od nje, i jo ljubili. A dan denes naša vora ni več tako velika, da hi „gore prestavljala." Podrli so jo nam državniki, sami si jo nismo. Po sili smo si jo Še on dol ohranili, naj skrbe, ee hote, Čijih je dolžnost, da se nam ukrepi Upanje — to nam jemlje zdaj sama. Beremo, tla hoče A\strija vajša absolutizem vpeljati, nego Slovanom ustreči. To jo žalostno, iu težka jo narodom tista rt) mantika, ki zaljubljeno hodi pod okno tavat in Ijubo-zensko izdibovat, čeravno je slišala osorno besedo: „ne maram z^-te!" Torej tudi v ljubezni čedalje bolj trezni postajamo. Kaj bo iz tega ! popolnoma uresniči. Med ta mnogobrojna plačila spadajo tudi davki (štibra) in v drugi vrsti izvanredni davki, namreč : vžitninn (Verzehrungssteuer h prenosni davek (Uebertragungegebuhr), ali kakor ga v nektorih krajih imenujejo „desetek" uli percenti i. t. d. Ker državo ob samih navadnih davkih pri silni potrati in pri nepotrebnih stroških več shajale niso, izmislile so si Še mnogo druzih plačil, nekaj potrebnih in pravičnih, nekaj pa tudi nepravičnih. Nečetno protresovati za koliko je.ta ali oni davek pravičen ali ne, za koliko bi so lehko znižal, povod temu spisu je le, dokazati, kako se pri prenosnem davku plačujočemu občinstvu sila godi. Kakor znano treba prenosni davek plačevati pri vsakem kupu, ali če so kako zemljišče prevzame kot dedšinH. V obeh slučajih se prenosni davek preračuni po času, namreč po letih, v kterih so je zadnja pre-memba v posostvu in sedanja, po kupu ali dedšini vršiln, v obeh slučajih je izrecno določeno, koliko odstotkov se za to, koliko za daljšo dobo plačuje. Pa kakor vse avstrijske nostave, tako ima tudi ta prenosnem davku dve strani, tolmači jo ta tako, drugi inače, samo po sebi se uino na škodo občinstva Prepričajmo se po praktičnem izgledu. A kupi od svo jega soseda B vinograd , ktorega je sosed B sam prod leti podedoval in dotični prenosni davek pošteno plačal. Napravi se kupno pisme iu objavi c. kr. štiber-nici. Tu dobi v roko pismo preglednik ali davkar, da preračm i prenosni davek. Človek navadne zdravo pameti bi mislil , da se bo kupcu A zaračunila 2°/0 na prenosni na .samo od ti letne dobe , ker je prodajalec sam pred 0 leti imel plačilo, iu državni zaklad itak dobi celi snesek po postavi normiran. Pa c. kr. šti-bernica je modrejša tor pravi : Ker prodajalec B šo do sedaj kot lastnik ni vknjižen. ampak še vedno lo njegov oče, ki je to zemljišče pred 20 leti kupil, tedaj moraš ti kupec plačati 3l/a°/0 prenosnino od več kot desetletne dobo. Kako nelogičen je tak plačilen nalog sam na sebi, vsak rnzvidi. kajti tu c. k. štibemica kupcu naloga kazen za to, ker prodajalec se ni prepisan. Zakaj zadene taka kazen kupca, in kako pride c. kr. štiber-nica do tega, da ona pazi na red v zemljisčinih knjigah V Kupcu velikokrat dosti sitnosti in potov prizadeno, da se no moro prepisati, ker njegov prednik šo ni vknjižen, sedaj mora pa vrh tega šo višo pronosniuo plnčovati. Državna blagajnica je prejela prod G. leti davek za premombo v posestvu iu sodaj so plačilo vendar zopet računi, kakor bi so '20 let no bilo ničesar spremenilo. C. k. šti-bernice imajo imeniko in kazalu vsih prememb v posestvu, v vsakem kupnem pismu je opazka, kdaj jo dobil prodajalec posest* o in po komu, čemu tedaj taki računi. Ubogi državljan dobi plačilen nalog v roko, no ve, da bi se lehko pritožil, se popraska za ušesi — in plača, čo pa tudi vo, kako si pomagati, mora iti k notarju ali pa advokatu, ktera mu pa pritožbe ne moreta delati zastonj. In čc se jo pritožil, dobi velikokrat odlok, da se mu prenosoma ne odpise, in čo jo jo že plačal, tudi no povrne, dokler njegov prednik in prodajalec prepisan ne bo. Ti prepisi so pa čestokrat jako težavni, časi celo za gotovo dobo nemogoči; pa c. k. štiber-nica zapovo, iu davek plačujoči uboga. (Dalje prih.) šolskega sveta bodo v 4. razredu mestnih ljudskih šol po Kranjskem, nemški jezik učni je;:ik. Tnkp jo stalo v „ Novicah" črno na belo, Mi srao se temu čudili, kako da kr. deželni šolski svet, ki je po svoji večini naroden, kaj tacega določiti more. To nevoljo je izrazil „Slov. Narod" od 27. oktobra v članku: „Kranjski deželni šolski svet in nemščina po slovenskih ljudskih šolah". „Narod" bi domači šolski svet, od kterega se je nadjati boljši prihodnosti za kranjsko šolstvo, gotovo ne bi bil obrekoval, ako bi „Novice" ne bilo takrat napak poročale. Poslednje „Novice" tudi popravljajo in pojasnujejo to, kar so bile iz 3. in 4. sejo dož. šolskega švotovalstva glede podučevanjo nemškega jezika v 4. razredu pomanjkljivo in nedoločno povedale. Takrat so rekle o onem razredu : nemški jezikjeučni jezik; zdaj pa lo pravijo: nemški jezik je učni predmet, pri kterom naj se rabi nemška terminologija in dosedanja skoro čisto nemška slovnica: Praktiscb deutscb-slovenisches Sprachbuch. Ako bi bilo obveljalo prvo „Nov." sporočilo, bilo bi res žalostno in „Slov. Narod" jo razumel, kako škodljiva za napredek domačega šolstva bi bila taka določba, Če tudi lo začasna. Le „Novice" so toraj krive, da se je bil „Narod" nezadovoljno izustil o kranjskem dež. šolskem svetu. V svojem pojasnilu pa nočejo tega pripoznati; marveč nam očitajo, da smo iz nevednosti o natančnih razmerah kranjskih ljudskih šol zabavljali. Sicer se pa nikakor no jezimo nad „Nov." odgovorom ; še zelo veseli nas, da ni obveljala vest o teh šolskih zadevah, ki so je bile „Nov." prvikrat med svot razstrosile. Dopisi. relce pano dop.] Za postojnske ,Sokolu postojnskemu pogo-g. žu- Is Li ubijane. [Izv. poslal je ljubljanski , sto goldiuarjov, t. j. ves prihodek veselice, v ta nam ju napravljene. Da se je mogel poslati ves znesek, za tn gre slava poveljništvu Huvnovega polka, kterega godba jo brezplatno svirala pri zabavi —- potem g. Luku Tavčarju, ki je brezplatno večerjo dal godbi in razen tega še izdatno pomnožil prihodek, in naposled gospej Rozaliji Egor je vi, ktera jo vabila in naznanila za to zabavo brezplatno natisnila, Ostalo stroške prevzelo je društvo „Sokola" samo. V čitalnici pričola a'* je zimska saison predzadnjo nedeljo. Naj nam bo dovoljeno izreči da jo bil „on-trec" prav srečen iti da v tem vidimo — bonum omen. Pevski zbor — močan, kakor ga že dolgo nismo videli na čitalničnem odru — obnašal so je vrlo dobro ; gosp. V. V a leuti, sedanjemu pevovodji, čestitamo o tem prvem uspehu, in želimo, da bi so mu posrečilo, čitalnično pevsko reč, k t ero je nekaj časa sem neka mora tlačila, zopet povzdigniti na nekdanjo in še višjo stopinjo. - V obliki versificiranega prologa podala je čitalnica po slavuoznani govornici svojim udom program za prihodnji zimski čas, iu v tem je zopet po polnem ravnala po duhu našega časa, v kterom so „programi" en voguo. Čuli smo, kaj lepega in prijetnega nas letos čaka, in da se bo vse to tudi uresničilo, zato ni treba druzega, nego eneržijo! Ergo gospoda —! Z odliko- 5565 U5 Tanjem moramo omeniti zanimljivo, res izvrstno sestavljeno berilo gosp. dra, Karola B 1 e i w e i s a „0 plesu.* Konec lepe besede je bil: igra „Mutec." Vsi predstavljahu rešili so svoje naloge po najboljši moči , izraej vseh najbolje dopadel nam je pa „dr. Skaza," o kterem želimo, da bi posvečil svoj talent tudi javnim predstavam dramatičnega društva. — Beseda je bila dobro obiskana, tedaj je tudi v tem oziru le premier pas — „nađepolen." —r.— Iz Ljubljano. ft. novembra. (Izv. do.] Ncnu*urska stranka v Ljubljani je, dasiravno že dolgo životari, vedno enaka , ali prav za prav vedno manjša. Temu je vzrok, da nemškutarji nemajo demokratičnega duha, da so bolj aristokrati, da mislijo, ka so samo oni vzeli inteligencijo in kapital v :<;akup, ter vzacega, kdor na ujih gosli ne gode, glodajo le Dnaso adunco." Derže so od njih tolikanj črtenega jezuvitskega načela „der zweck heiliget die mittel" in se prilizujejo o volitvah meščanom in kmetom; ko so pa volitve pri kraji, zlezejo zopet v projšno lupino „noblesse" in aristokra-tičnega duha, ne brigaje se za ljudi, ki so se jim vsedli na limanice. Obrtniki in ljudje družili stanov so jim pre malo „nobel", čitalnico in Sokola pa nekako zanič-ljivo prezirajo, kajti tam so sami taki ljudje, kterih se smeš le z rokovicami dotakniti. Nasproti pa so, kakor bi rekel oče Malic, v konŠt. društvu sami fini in elegantni ljudje, saj se pa tudi no sprejmo vsaka smet. Da pa temu ni tako, kaže naslednja dogodbica. Pred nekoliko časa pride v Ljubljano tudi tak eleganten predhodnik nemško omike, da dobi tu zaželeno službo. Ustavoverni ga sprejmo z veliko radostjo in v 24. urah je bil družabnik vsih liberalnih (!) društov, celo gentel-roanski klub (tako se imenuje društvo mladih nemšku-tarčkov, ki so tako srečni, da imajo bogate stariše — a nič opravka) ga vzame med se. Vse ga je bilo veselo, ga rado imelo, in že so si šepetali na uho, s kako konšt. častjo bi ga razveselili. Pa mož ni imel ravno pravih pojmov o svojih in ptujih novcih in nokega prav lepega dne, je moral njegov gospodar mu dati „consilium abe-undi4*, mod tem, ko je strankam uže poprej poročil, nnj m u ničesar ne plačujejo. In tako je zginil nadn in up ustavovernih iz Ljubljane, ne vesekedaj, brez pojedine, brez slovesa, in le moj dopis mu je posvečen, ter kaže. da so med nemčurji res fini in elegantni ljudje. V kratkem bo Bethoven-ova svečanost, za ktero se že toliko časa pripravljajo. Ne bo pa toliko ua čast in slavo ženijalnega skladatelja, kakor na čast ustave. Posnemanje „Verfassungstagovw — in kot vračilo Celjanom, pri kterih so bili ljubljanski nemčurji že 2krat v gostih in prav zidane volje. Žalibože ! je vskliknil zadnjič mlad nernčurček a la Plautz, da jih v Ljubljani ne moremo slovesno sprejeti in sprevoditi ''roži mesto. Tega, kar so napravili Celjani, ne moremo storiti, ker smo sicer v nevarnosti, da se cela slovesnost koj iz početka spridi. Žalibože, da je ros, pristavi njegov prijatelj, pa kaj hnčeš početi s temi surovimi Slovenci ? Pri celi slovesnosti bo tedaj veliko jedi in pijače, preveč praznih, oguljonih govorov, nestovilno veliko znanih fraz in slednjič velik rbombardement" na narodnjake in klerikalce. — Pretekli četrtek so se poskušale v frančiškanski cerkvi novo orgle, ktere je izdelal gospod Goršič, rojen Ljubljančan (Krakovec). Poslušat jo prišlo mnogo in odličnega občinstvo. Gosp. Forster je igral na nje kakor vsigdar — mojstersko. Orgle so izvrstne in ž ntirni je dokazal g. Goršič, da je on v tej struki prvi mojster na Kranjskem, kar jo zopot nov dokaz, da imajo Slovenci bistre glave, in da so bomo s časom emancipirali prisiljene nemško omike, ki pri nas le svojega zaslužeka išče. Napisi na orglah oziroma registrih so le slovenski, kar je morebiti g. Dežmana, ki je bil tudi nazoč, neljubo dirnulo. — Včeraj je bil slovesen pogreb znanega donijo! j uba dr. Zweyer-a. Sremljevala ga je mnogobrojna množica na poslednjem potu. Pevski zbor čitalnice in Sokol z zastavama. (Glej raz. stv.) — Is Kranjskega 4. novembra. [Izv. dop.j (O našem šolstvu pod novim n a d z o r n i š t v o m.) Odkttr jo hilo šolsko nadzorništvo cerkveni oblasti odvzeto, nastalo je pri naših šolah nekako tihostanje. Do ustanovljenja novih šolskih gosposk jo vse mirno počivalo in le malo so je storilo za povzdigo šolstva. To jo sicer naravno, kajti začasni uradi store le to, kar je posebno silnega in potrebnega. Zdaj pa, ko je ustanovljen deželni šolski svet in ko se sestavljajo okrajna šolska svetovalstva, zbudilo se je pri šoli in pri učiteljih novo življenje. Posebno učiteljem je solnce boljše prihodnosti prisijalo. Prejšnji šolski uradi, konzistorij in deželua vlada, so bili v nekterih obzirih pravomu ljudskemu ntutelju le malo udani. Menim namreč izobraženega, čvrstega in narodnega učitelja. Ta je imel ljubezen do svoje domovine, do svojih učencev in do ljudstva v svojem kraju ; za tega del je podučeval učence in tudi dorasle le v takih rečeh , ki ljudstvu djansko koristijo. Lčil jih je pred vsim mate rinega jezika, in potem jih jo vadil s pomočjo tega je zika drugih znanosti, zlasti pa se skrbljivo oziral na obrtništvo in gospodar-tvo. to je pa hotel tej važni nalogi biti kos, gotovo mu m na misel prišlo in tudi utegnil ni, da bi podučeval tudi v tujem, nemškem jeziku. In ker ni storil nič za razširjanje nnemščine. ni bil pri prejšnjih šolskih nadzornikih tako priljubljen, kakor njegov vrstnik, ki je svojim prednikom na ljubav dragi čas z nemščino tratil. Pa hvala Bogu , vse to smo prestali in boljša prihodnost je nastopila z ustanovljenjem deželnega šolskega sveta, v ktorem so možje, ki so za narod gotovo že veliko storili in kteritn hode šolstvo -— podlaga narodnemu blagostanju — - gotovo pri srcu. Svoje delovanje je omenjeni urad že pričel. Med drugimi novimi šolskimi rečmi je upeljal slovenski jezik za učni jezik pri polovici predmetov na učit. pripravnici v Ljubljani. Spremenil je tudi prejšnji učni red glede podučevanja nemščine po kranjskih ljudskih šolah nekoliko na boljše. Ker pa nam učilni načrt od dež. šolskega sveta ni še došel v roko, ne moremo o tem določno sodbo izreči; povemo le, kar Časniki poročajo. Zaukazal je nadalje naglo ustanovitev okrajnih šolskih svetovalstev. Udje teh pa bodo zopet narodni možje ; kajti deželni odbor je imenoval le narodnjake kot srenjske zastopnike ; učitelji so si zopot izvoliti svoje najboljše tovarše in konzistorij bodo imenoval le take duhovne, ki bodo prid šole in uaroda želeli. Ker bodo ti uradi imeli veliko pravic in dolžnosti do šole, pričakovati je, da bodo zvesto uvrševnje svoje naloge, kranjskim šolam zares na noge pomagali. Le dvoje bode razvitku šole še na poti in to je prepičla plača učiteljska in neudanost in iu protivnost ljudstva do šole. Prvemu zadržku se bo v okom prišlo z dobro deželno šolsko postavo ; a drugi se ne bodo opravil kar hipoma, kajti slovenski kmet ima sicer dobro glavico, a večkrat trdovratno butico. Pa f,o mu ni zameriti, kajti pomanjkuje mu omike in previdnosti, ktere so mu slovenski domoljubi že nekaj vcepili, a naenkrat ne moremo vsega poravnati, kar so naši prednamci, tujci in potujčeni domačini, pri kmetu zanemarili. Pisatelj prvega članka o tej zadevi. Is Radoljce, 4. nov. S—. Akoravno smo zadnji čas marsikako žalostno resnico o zadevi narodne zavesti v našem kraji čitali, moramo nasproti venđar konstatirati, da si nekteri rodoljubi na vso moč prizadevajo, germaniziranju jez postaviti in slovenščino gojiti; resnica je sicer, da večina radoljških prebivalcev spada med tisto odpadnike, kteritn je omika edino le z nemščino mogoča in med take, kteri hočejo stari Kranjci ostati, in trde, da se s samo slovenščino še deželne moje prekoračiti ne more. Prvim na čelu stoji mož, Listek. Pisma i v: IO\iii*\j a, I. Pisem želiž od tod, pisem o vsem zanimljivom in nezanimljivom, resnem in veselem. A veselih, bojim se, ne bode mnogo. Dandenašnji je vesel tilister, kteri na-pasen in napojen sedi trebušno pri taroku, kteri je Bvojo hčer možu dal in obresti svojih kapitalov varno v skrinji hrani — sicer pa ga „der monschbeit ganzer jammer" prokleto malo briga. Midva, prijatelj, ki ni« inava ni kuponov odrezavati, niti očetovega polja in domačih voličev, da bi daleč od politike proč srečno sejalo zimino, midva bereva dan na dan vojna poročila, — midva gledava tje na zapad v ponosno deželo Francozov, in — kako bova vesela! Žalosten pogled! Narod, kteri je narodom vlade dajal, kteri je nam sinovom sužnjev fevdalizma s svojo krvjo pravico priboril, da smo človeki: kako ponižan leži na tleh t Domovina umenjakov, kterih ime slovi okolo in okolo sveta, domovina jezika, ki je postal jezik svetovni, denes je grobišču podobna, kamor se zakopava rast. slava, korist francoska. In sinov te domovine gromovito število 300.000, oboroženih z najboljšim orožjem na svetu, ni znalo na robu groba, kamor se poklada njih in narodovo ime, niti umreti no, temuč strašljivo so izročili svoje strelbe sovražniku v roke ter pomolili izdajalske roke, naj se zvežejo, da se ohrani ničevo nepošteno življenje. Pač vidimo tam tudi može, ki so od onih proč vrženo zastavo, kteri so jo imeli do zadnjega brauiti, zopet pobrali in jo z obupuo, občudovanja vredno hrabrostjo po konci drže. Naj so Nemci (die allein „gomiith" habende nation); posme-hujejo Favru, da se jo jokal f razgovoru z Bismar-kom. Klobuk z glavo pred temi solzami, ki so za nesrečno domovino oči močile! Beust, Bismark, in kako so jim sicer pravi, ha! ti se ne bodo jokali, to so „diplomati." Gambeta, kteri je za dom svojo življenje vetrovom zastavil, nad pruskimi glavami in kroglami k brambovcera domovino leteč, kako zaničljivo se o tem „advokatu" govori. Dn, od advokatov Rechbauer, Giskra itd. no bosto in niste enacega čuli. Leta 66. jo po-slednji postavil samo „einen deutschen reiter", a potem v Brnu lepo s Prusi privatno konferiral. — Plešoči, pe-vajoči, k—joči se Parižan jo v usodnem tem času k sebi prišel, odtrosel je lehkomiselnost in za orožje zgrabil, pozabil je lehkoživost in v obloženem mostu jo pripraven tudi stradati, pripraven žrtvovati sebe iu svojo imenjo, da bi domovino (del. In »nemški" Dunajčan ? Kdor je leta 1866 na Dunnji živel, ve, kako so jo obnašal. Ko se je avstrijska vojska, pomnožena iz krdel hitro iz Italije poslanih, hotela precej daleč od Dunaja, na slavnem Mnrchfeldu, ter za uovimi šaucami v Floris-dorfu Prusom šo enkrat postaviti, ali so bili Dunajčanjo taki patrijoti, kakor korumpirani Parižani? Kaj šel Poprej so res z jeziki Pruso tepli, da jo bilo živo veselje Vrednik „Kikerikija", pravi tipus Dunajčana, je avojira someščanom besedo z jezika snel rekoč: naj le pridejo, z mokro cunjo (mit einem nassen fetzen) jih bomo v beg zapodili. Ko so bili res že blizu, pobral je oni hrabri dunajsko-oemški cunjar svoj cok-in-pok i u pobrisal doli daleč nekam na Ogersko. Dunajske meščane pak je bil pograbil panovski strah. Tiho so bili kakor tatovjo. Njih mestni oče, Zelinka der gemuthliche, tekel je menda trikrat k cesarju v imeuu Dunajčanov prosit, in protestovat, da bi se pred Dunajem ne bojevalo, ker bi Prusi potem lehko mesto poškodovali. Po večih gostil-uicah so tiste dni moji prijatelji videli, kako so Dunajčanjo strahomu o Pruaih, o vojni govorili, in kako se jo njih zabavljanje obrnilo, ne proti prosom, temuč nekam drugam, ne preveč „lojalno". Iu vendar je bil baš Dunaj poprej vseloj strahovito velikonemški, vselej obrneu proti pruskemu nacijonal-liberalizmu in proti gothaizmu ; da šo po vojni ni v dunajskem novinarstvu javkanje izginilo, da je Avstrija iz Nemčijo „ven vržena." Pri vsem tem pa nemški Dunajčan ni prsta genil. To sem omenil zato, da utrdim, ka baš neinško-avstrijsko časopisje nima nobenega uzroka kamenje metati na francosko korupcijo, na francoski narod, tako, kakor se zdaj brez mere godi in prehaja tudi v provincijalne nemške in nemškutarske liste. Ni vse gnjilo, ni vse spačeno, še so značaji, še so junaki, še vueti domoljubi na Francoskem — vendar se tajiti ne da, ni ne more, ka je narod sam kriv tako strašne nesreče, da divjo po njem tepta, narode uničujoči Nemec. Mesena nag ost, duhove moreča in telesa slabeča opolzlost, nesramna Bamopašnost, to so lastnosti, ktero je Pariz, srčje Francosko, v sebi izredil nico ustanoviti, to v Kropi in novanja vrednim kteri se je pri zadnjih volitvah popolnoma med priprosti narod podal in volilcem pijače brezplačno daroval; da tega gospoda pisar dveh uradov primerno podpira, ni dvomiti. Med prvake te vrste se prišteva tudi Mioervini sin, kteri si je kapital za podkupovanje volilcev pre-skrbel z izkopanjem /aklada (Šaca) na obli gorici, v družbi krčraarja, vihajočega plašč po vetru. Druge nad-vladata dva rokodelca, enega boš spoznal na tem, ka je _ pri razdelitvi nosov prvo premijo zasačil, drugi pa je zopet tako male postave, da ga moraš med pa glavce prišteti. Manjšina naših prebivalcev in pa priprosti narod, ktoregn zadnjega hoče večina s tem pre govarjati, da je slovenščini z rajnim Dr. Tomanom od klenkalo, je pa iskreno narodnega značaja. Narodna manjšina se je predramila in namerava celo čital Vse drugači in boljši pa je še Kamnigorici; tam je vse z neime-izjemkom narodno, in veselo napreduje narodna zavest, obče spoštovani načelnik konkurenčnih cest in vrli župan v Kamnigorici jo zadnji čas tudi v slovonščini uradovati pričel, in upati je, da se po tem izgledu kmalo tudi nekteri drugi župani ravnajo. To poslovanje bo toliko bolj uspešno, ker tudi c. k. okrajno glavarstvo in c. k. sodišče slovenske vloge v slovenščini rešujeta. Tako se tedaj v našem kraji to liko bolj gotovega napredka smemo nadejati, ker se veljavnih mož Čuje, da prihodnje leto na vsaki način napravimo — tabor. Is Hrastnika, 3. novembra. [Izv. dop.] Da nimam iz našega tužoega kraja kaj veselega pisati vedel bo vsak rodoljub, kteri le nekoliko naš kraj pozna Posebno sem pa deneB žalosten za pero prijel, ker tožim nemilo smrt, ktera nam je, tukaj že. tako pičlo število rodoljubov, še za enega pomanjšala : Tukujšn trgovec, zvest rodoljub in poštenjak, gospod Jožef Moli je včeraj popoldan po dolgi prsni bolezni, še lov 30. lo'u svoje starosti mirno v gospodu zaspal. Z rajnim je zgubila naša dolina poštenega trgovca rodoljubi iskrenega zagovornika, mati „Slava" pa svo jega zvestega sina. Bodi mu zemlja lahka. Is Goriike okolice 3. novembra. —F.— Bral sem v „Slov. Narodu" obširen dopis o dogodkih, vsled kterih je izstopil g. dr. Lavrič iz Goriškega dež. od bora. Zelo me je osupnila ta nepričakovana novica kakor tukajšne Slovence sploh. — Vsa dotična raz prava je sicer v onem dopisu obširno zapopadenn, vendar ki so se potem razlazo tudi po vsem svetu, in kakor kače na svojem nedriji, vale po vsej deželi, in mnogo ti grehi se zdaj maščujejo Vem da me napak ne umeš. Znaš, da nisem izmed tistih pobožnjakov, ki sami strahopetni škode veselo kažejo povsod »božjo kazen". Nemci, zlasti Du najčanje, in še marsikdo zasluži to kazeu ravno tako, kakor Francozi. Tega menda nihče ne bo trdil, da je bog sivega hinavca in slave- ter krvilačnega Vilhehna izbral za svojega pomagalca, ravno tako malo, kakor verjamem nckterim listom, da so Francozi zato tepeni, ker je lump Napoleon svoje vojake, doma rabeč jih, iz Rima vzel, cesar Napoleon, kteri je v Parizu in na Francoskim prej omenjeno nagost, opolzlost, mesonost in najgrje nemoralnosti podpiral, da bi ljudstvo duševno slabil, in osljabljeno laglje drl. Gotovo bode francoski narod iz te krvave izkušnje pridobil to, kar je prej izgubil : moralo iu moč. A za nas druge , zlasti za narodo , ki so duševno delati še le pričeli, izhaja iz denašnjih dogodjajev volik uk, kterega no čakajmo sami na sebi tako strašno preskusiti, temuč kterega si jemljimo ua druzib, dokler je čas. Predaleč bi zašel, in sposoben nisem, da bi zasledoval vse vire zagnjilega socijalnoga življenja , ki je iz prejšnjo Francoske noter do nas prišlo ter zlasti glavna mesta okužilo, zdrav okus, in vsled tega zdravo Življenje načelo. Gledišče, tislo „deske, ki svot pomenijo", tista Bšola življenja", — gledišče je bilo edou teh virov, teh pretokov slabega okusa in nezdravosti. Torej ti bom v prihodnjem pismu nekoliko o tukajšnih glediščih pisal Ne zameri, da mi je denašuje izpadlo. Težko se je ogibati. poslanje preveč politično J. J—č. mi je še marsikaj mračno in nerazumljivo ostalo, in o tem sem se hotel natančno prepričati. Gospoda glavarja grofa Coronini-je sem štel vedno a popolnoma pravičnega in nepristranskega, m ni eni si mogel raztolmačiti, kako je mogel on glasovati s Pajer-jem in Deperis-om o stvari, o kteri nima dež. odbor niti pravice sklepati . kako je mogel on s svojim glasom tako očitno krivico podpirati; kako je mogel on, o kojega blagosrčnosti sem že marsikaj slišal, po magati, da se je nam Slovencem zopet globoka rana zasekala, ki nas bo toliko časn skelela, dokler se odborov sklep ne prekliče in prvi naš rodoljub zopot na svoje častno mesto postavi, kjer je tako pogumno branil naše svete pravice in tako marljivo delal za blagor slov naroda. O gosp. Gorjupu, kojega so Goriški Slovenci že trikrat zaporedoma s svojim zaupanjem počastili, niti dvomil nisem, da bo vselej trden ostal, ko skala, za pravice Slovencev in da jih bo s znano svojo bistroumnostjo pri vsaki priliki zagovarjal. In /daj berem, da je bil koj pripravljen, udati se sklepu odborove večine t Pa to še ni zadostit Po pojasnilih, ktere sem si preskrbel iz zanesljivih virov, bi skoraj lehko trdil, da je g. Gorjup s svojim omahljivim obnašanjem celo gospoda glavarja z a p o 1 j al , da jeza krivičen predlog glasoval; kajti ne-le da jo G.....dr. LavriČa prav mlačno in malomarno podpiral, pomagal je celo nasprotnikom s takimi razlogi, kterih niso niti sami na vajali v dosego svojega namena. Zagovarjal je namreč Deperi8-a in glavarja rekoč : da jima mora biti prav težko, pretresati in razsojati dopise, pisane v jeziku, kterega malo ali nič ne znata, in da bi tudi on sam ne mogel nikdar podpisati spisa, kterega ne bi ra zumel (gosp. glavar razume prav dobro slovenski in če podpisuje dekrete, namenjene slov. straukam in županstvom, zakaj bi nek tudi drugih ne podpisaval ?) Omenil je tudi, da celo Ljubljanski odbor vladi nemški dopisuje Tako je slovenski poslanec in odbornik nasprot nikom orožje ponudil za rabo proti Slovencem. Ali se jo tedaj čuditi, da je italijanski poslance in glavar Co ronini, ki je več ali manj na svojo stranko navezan, svojimi tovaiši potegnil, posebno ako je res, da nima on pravega razuma za narodna vprašanja, ki se mu noki prav malo važna zde? — Ko so dr. Lavrič, dr*. Ž i gon in Doljak svojo od poved podali, se jim ni pridružil tudi Gorjup. On hoče poprej se svojimi volilci govoriti; vest mu ne pripušča da bi ostali goriški Slovenci kar naravnost brez zastop nika v odboru. Je li mar gospod Gorjup le zastopnik svojih vo lilcev ali samo dotičnega volilnega okraja v dež. od boru ? — Volilci so ga pač volili za svojega poslanca v deželnem zboru, v odbor pa ga jo spravilo zau panje njegovih tovarišev, dež. poslancov, in s temi bi se moral najprej tankovestni gospod odbornik po svetovati, kaj mu je storiti. Slovenske poslance naj skličo, da ga zavrnejo k dolžnosti, ako je sam ne more spoznati. Pa tudi tominski volilci, tega sem popolnoma prepričan, ne bodo nikdar pritrdili Gorjupovemu postopanju. Koliko je mar G—u, da so Slovenci v odboru in na drugih važnih mestih zastopani, pokazal je jasno, ko jo pri volitvi Lavričevega nadomeBtnika v deželnem šolskem svetovalstvu svoj glas oddal, za — Italijana Pa-jerja. Ker jo še hotel ostati v odboru, bi bil moral vsaj zahtevati in b i b i 1 t u d i p r a v lehko dosegel, da bi bili njega samega kot slovenskega zastopnika iz dež. odbora volili v Šolsko svetovalstvo, v kterem sedita /daj oba naša nasprotnika. Pa služba deželnega šolskega svetovalstva je le častna in brezplačna, kaj bi se za-njo poganjal?! Mi vemo dobro, gospođino odbornik, da se niste nikdar za hrambo pravic slovenskega jezika kar naravnost angažirali, toliko pa vemo in to mora biti tudi Vam dobro znano, da Vas mandat, kterega ste z veseljem sprejeli, že sam na sebi k temu veže in to tem več, ker gotovo poznate obljube, ki so so na dan volitve v Vašem imenu v Toroinu delale. In naj bi so bilo prav brez Vašega vedenja obetalo, kar se je, gotovo je, da so volilci to, kar se je obljubilo, želeli, in da so Vas le m rad teh obljub na poslanski stol posadili. Žalostno je za nas goriške Slovence, da smo se morali nad takim možem prevariti! Is Dunaja, 4. nov. [Izv. dop.j (Nemška „enaka pravica za vse.") Dostikrat smo Že po-vdarjali . kako jo vsa nemška pravičnost, enaka mera za vse — prazna slama, suha teorija. Stopi nemškemu psu na rep — vsa Nemčija bo zavpila, da so Nemec zatira. Ali Slovanu pak se sme vse storiti. Poslušajmo kaj stara „Presso" „mit sittlicher Ent-riistunng" piše o Flamancih, ki so po jeziku nekaj strašno malo z Nemci v rodu, o njih zatiranji od Francozov. Citira iz daraanskega časopisa : „Mi (Flamanci) moramo trpeti najgrje zatiranje, naše otroke silijo v šolah „učiti se tuj jezik, zoper kar bi mi ni-esa ne ugovarjali , ko bi se ga otroci vsaj do dobrega in temeljito naučili, kakor otroci bogatinov, ki imajo denarja in časa dovolj za to; a mi (flamanski) kmetje si moramo dati dopasti surovost (brutalitat) nekterih valonskih uradnikov, ki v čas i 7. nami ravnajo, kakor 3 psi." — Ali ni to do črke ravno tako, kakor da bi o Slovencih bral ? Pa kedaj se jo še kteri nemški list oglasil, kedaj posebno „Prcssc." Nikoli. In morala od tega je, kjer zatira Nemec, tam je pravično in hvalno, kjer je zatiralec kdo drug, tam je brutalnost. — Liberalno geslo pa ostane : „gl e i c h e s Recht fiir Alle." Politični razgled. na češkem se le toliko zve, da do sedaj v nobenem mešanem okraji Petrinov „Patriot" trdi, da ni nikakoršnega uzroka a ministarsko krizo, da ima ministerstvo Še mnogo simpatij ter da Še ni misliti, da bi nadvladala onn stranka, ki je sovražna ministerstvu lo zbog pomirljive politike. Tudi „N. fr. P." misli, da ministerstvo Potočki ostane vsaj tako dolgo, dokler državni zbor ne izgovori odločnega mnenja. Enacega mnenja je tudi „Osten". O volitvah nemška stranka ni imela najmanjšega uspeha. V Pragi jo voljen de-klarant Hanke z 2205 glasovi proti ustavovernemu Schmeykal-u z 1448 glasovi. Nemci babajo s strašno zmago, ker je v čisto nemških okrajih nekaj njihovih kandidatov zvoljenih. Kakor javijo brzojavne vesti, je mnogo upanja, da Cehi tudi v velikem posestvu zmagajo. Z francosko-nemškega bojišča ni posebno važnih novic, ker se sedaj vse vrti o tem, bo li mir, ali še dalje boj. Da se pa zarad miru še do sedaj niso pogodili, tomu je vzrok, ker žele Francozi, da se Pari/, med 25dnevnem vojskinim prestankom preskrbi z živežem, a Prusi tega ne dopuste. Da jo nekoliko upanja za mir. so razvidi iz tega, da so nektere bavarske čete, ki bi se morale vpotiti na Francosko, dobile pro-tipovelje. Nasproti pa je francoska vlada v Tours-u za-povedala, da morajo vsi možaki med 20—40 letom prijeti za orožje, zapoved, kije preostra in nepraktična, ker bi vladi v tem slučaji ravno orožja manjkalo. O Met/.ti še vedno vsi časniki pišejo, nemški ne vedo dovelj pripovedovati o strašni lakoti v mestu, ter da I'.a/a i ne drugače ravnati ne bi mogel, da bi le s tem izdajstvo zakrili in svojo slavo, ali s pravim imenom, hinavsko zvijačo poveličali. Vsi ne nemški časniki pa so polni dokazov izdajstva Bazainovega, kteri je ponoči zbežal, iu s kterini celo lastni vnuk ni hotel zbežati rekoč: „Jaz ostanem ter upam, da se zanaprej znebim imena Bazaiue." Sedaj so še le zve, da se francoska vojska res ni hotela udati tor da so se prostaki in častniki posvetovali, kako si prebiti gaz skozi Pruse. Veliko polkov je zastave raztrgalo in med se razdelilo, narodna straža je v jezi zlomila orožja. V Metzu izhajajoči časnik „Independant de la Mosella" opominja meščane, naj bodo mirni ter pravi: „Ne preklinjajmo tih, ki so v našom ozidji, ampak ono, ki so zunaj mesta, oni so krivi." Prusi so našli v Metzu 53 orlov iu zastav, 541 topov in pripravo za 85 batter.j, 800 trdnjavnih topov, 66 gostostrelk, 300.0000 pušk in dru- V zega orožja v groznem številu, mnogo svinca, brona, ne izdelanega lesa in popolnoma dovršeno fabriko za smodnik. Ni čuda, če se pri tolikem plenu Prusom boj priljubi kakor rokodelstvo. Pred Parizom ni nič važnega. Prusi se ga ne upajo s silo lotiti, Francozi imajo premalo vajenih moči in vrh tega celo nemir med seboj. Jakobinski piena petneži so namreč vso pariško vlado deli v zapor in bi jo bili gotovo usmrtili, da ni prišla o pravem času pomoč. Sedaj so se med sabo pomirili iu je pri splošnem glasovanji za vlado bilo oddanih 442.000, proti vladi pa 49.000 glasov. Do 5. t. m. se pred Pa rizom ni pripetilo nič važnega. Poročila iz Pariza do hajajo vse samo po balonu, 6. t. m. so neki pruski hu sarji 2 balona in 5 oseb v njih vjeli. — Zunaj Pariza pa delajo prostovoljni strelci nemškim vojakom veliko preglavico, vsako malo nemško četo gotovo napadejo in razkrope, vrh tega pa tudi večim oddelkom ne dade miru. Gaaibaldi do sedaj še ni pričel nič važnega baje zbog tega, ker ima pre malo ljudi, drugi pa trde, da so njegovi prostovoljci, ker iz različnih narodov in j< zikov, pre malo vajeni in izurjeni, da še niso za boj Na vsak način mora biti važen uzrok, da za slobodo osiveli bojevalec tako dolgo odlaša. Vjetemu Napoleonu v VVilhclmshbh jo prišla carica Evgenija delat kratek čas in se menda vkup po govarjata o nesreči, ktero sta ravno ona dva zakrivila in ktera sedaj tako kruto tare lopo francosko. Bazaine, Rouher itd. vse nekdanje kreature Napoleonove so sedaj tudi tam, tako da je VVilchelmsbbho sedaj prava „vol kostečina." Srbska skupščina v Kragujevcu je potrdila predloženo postavne črteže o odgovornosti ministrov, o tisku, o vojaščini in interpelirala vlado zarad zbiranja turških trum na srbski meji, na kar je minister odgovoril : Nikdar ni bilo manj trum na meji kakor sedaj. Če bi se to premenilo, bo storila vlada svojo dolžnost in varovala mir dežele. Kazne stvari. _r._ (Domoljubna oporoka.) V Ljubljani umrli narodnjak dr. Zweyer seje v svoji oporoki blagosrčno spomnil narodnih zavodov in sporočil: ljub Ijanski čitalnici 500 gld., dramatičnemu društvu 500 gld in „Sokolu" triletno najemnino za telovadnico, ki je v njegovi hiši. Slava tacemu blagemu, posnemanja vred nemu činu! * (Mariborska čitalnica) napravi letos | v naslednje veselice : 20. novembra, beseda s plesom; 4. decembra, beseda z gledišno igro ali tombolo; 18. decembra, beseda, občni zbor in volitev novega odbora. * (V Kranj i) je bilo oni teden neko noč iz pro-dajalnice gosp. K—rja ukradenu raznega blaga vrednosti okoli 2000 gld. (med drugim blizu 400 Bvileoifa rut). Ta tatvina ni bila prva v toj hiši. V prejšnjih časih dolžili so kazinski modrijani pri Dolencu n a« rodno županstvo, da je ono krivo, ker se take stvari gode sredi mesta. Gosp. Pirec ni ver župan — kaj menite , gosp. Derbič , gosp. Skarija itd., kdo je neki zdaj kriv? I ? ' (Dramatičnega društva) prihodnji predstavi odločeni ste na četrtek 17. iu na 20. dan t. m.; t. j. nedeljo pred sejmom. * (P o 1 i t. društvo S o č a) si je volilo naslednji odbor: Dr. Josip Abram, dež. tajnik in poslanec; dr. Anton Žigon, dež. poslanec; Matija Doljak, dež. poslanec; Josip Faganel, dež. poslanec; Viktor Doleneo, privatni uradnik; Jože Nanut, župan v Št. Andrežku , Frauce Lebau, podžupan v Černičah; Mark Vales, v Privačini; Ernest Klnvžar, dež. uradnik. Enoglasno izvoljeni predsednik je dr. Lavrič. V obč. zboru jo izreklo društvo Soča enoglasno, d;i so iskreno zahvaljuje dr. Lavrič-u za pogumno postopanje v dež. odboru, in da se popolnoma vjema z izstopom njegovim in obeh slu v. namestnikov M. Doljaka in dr. /igonn. Icdntolj in vrednik Anton TomAlc. živeža i u pridelkov) v Trstu gld. 5.70 * (Cenik 5. novembra: Vagan pšenice ..... r koruze ...... „ ječmena . . . .' . „ ovsa ...... cent inoke, uujtineje, cvetu-' (Kaiser Aus'ug) „ r navadno (Kaiser Ans/ug) n „ cvetne (Auszug) „ „ navadne „ ... „ „ (Mundtnehl^ „ otrobov, debelih .... „ „ drobnih .... „ sliv v sodih ..... „ krompirja ..... „ prosa „ konoplje ...... p fižola, zelenega, tinega ■ srednjega „ „ rudečega, hohiuca ceut fižola, krnujskega, rudečega. navadnega . » n belega „ koksa, štajerskega, finega „ mešanega „ masla ..... „ masti ..... „ špeha ..... „• slamo ..... „ sena. volovskega „ „ konjskega Cenn lesa se ni spremenila, ker posamezne daje niso merodajne. Dunajska borsa 7. novembri K not m drž. dolg v bankovcih . . . 68 d — kr. London...........121 „ .10 „ Kreditne akcij«........255 „ 7o ,. Enotni drž. dolg v Brebru . . . . 67 9 40 „ Srebro...........120 fl — „ Napol........... 9 n 80 . kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od medicioičnih avtoritet pre8kušena, z najsijajnejšimi iu ču-vspehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega veličastna cesarja F r a u z a Jožeta I. avstrijskega, Ka tisoče ljudi zahvaliti svoje lepo lase edinemu, najzanesljivejšemu in najboljemu liripoiiiockii r£A\ lasno rast (haarwuoli sm ittel). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v rasten j i podpirala, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (It <'«4'€hi-14 riiiiN<> 1 PoiDade), pri ktero rodni rabi se celo najbolj gola mosta nn glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči lasjo dobe temnejšo barvo ; ona lasna tla čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanje in lnskinanja, za vselej iu v kratkem ustavi izpadanje las, dajo lasom naravno svetlobo, lasje dobijo Zarad svoje jako prijetne vonjave in jih brani, da v pozno starost no osive. oblike jo poleg vsoga kinč najfineji toaletni mizi. Cena ene 9teklice s podukom t v 7 je/ikih) I gld. 50 kr., s postnim pošiljanjem I gld. 60 kr. a. v jjpBF" Prodajalci dobe dostojne odstotke, Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karla Polt-u parfumom ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagasse 15, v lastni hiši. kamor naj se pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer se naročila iz provinc za poslan gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. (8) Glavne Viktor Grablovvitz zalogo so edino pri gospodih: lekarju „ittn Alohren" v (i rad cu, Murvorstadtpltte ; ,,/.n in Alohren" na dalje pri Eduardu Mahru, Matija FiiP8tov , d.*HV«r8kemu kupcu v L,ubijani, trKovee , „irnberftkim blagom v Beljaku m A. Hlldolist v Celovcu. LaBtniki: Dr. Jot« VoNu|ab In drugi'. Tinkar hlu«nl li