Po poiti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
13,-» 6»S0„ 2 , 20 „
pol leta itfrt j, neteč
V npravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
10,-,
1 ,70,
pol leta detrt , ■oesec
Za"pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate »prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. ž.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovaca pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-mških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 150.
V Ljubljani, v sredo 4. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Nekaj za nas.
(Dopis iz Gradca.)
V dolžnoBt si štejemo, da opozorimo slovensko občinstvo na zanimiv pojav ljudske samopomoči. V Gradcu so ustanovili izkušeni možje, vneti za blagor zapuščenih de lavskih stanov, na podlagi zakona 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, društvo »Katholischer Volksschutz«. Sodeč po pravilih in deloma tudi že po društvenem delovanju, bo »Katholischer Volksschutz« vzorno društvo, ka-koršnega še ni v Avstriji nobenega.
Društvo je že pričelo svoje delovanje s poizvedovalnico in posredovalnico. Za letnih 60 vinarjev dobi vsak društvenik primeren svet v vseh prepornih pravnih zadevah (šolskih, davčnih, vojaških, obrtnopravnih, civilnopravnih, bolniških, zavarovalnih itd.), društvo mu tudi posreduje delo. delodajav-cem delavce. Ta oddelek se je po komaj polletnem obstanku že izvrstno obneeel.
Drugi oddelek, bolniška blagajna, prične svoje delovanje 15. julija t. 1. V ta oddelek vstopijo lahko oni, ki morajo biti po zakonu zavarovani za slučaj bolezni. Po naših mislih bodo imeli tudi ti člani več ugodnosti, več dobička, nego v kakem drugem že obstoječem bolniškem društvu. V ta oddelek se vpišejo lahko tudi oni, ki so že zavarovani za slučaj bolezni pri kakem drugem društvu, a se jim zdi bolniška podpora prenizka. Vrhu tega pristopijo lahko v ta oddelek vsi posli, vsi člani delavskih družin, žene in nedorasli otroci. Za primerno nizko zavarovalnino dobi lahko obrtnik, kmet, delavec redno tedensko podporo, ako mu zboli žena ali kateri otrok.
Društvo namerava tudi ustanoviti zdravilišče za rekonvalescente, posebno blagajno za oskrbovanje onemoglih in invalidnih svojih članov, posebno blagajno za izplačevanje dot odraslim otrokom, posebno blagajno za podpiranje članov, ki so brez dela.
Kolikor poznamo razmere našega kmeta, obrtnika in delavca, bi tudi mi prav krvavo
potrebovali tako društvo, kakoršno je graški »Katholischer Volksschutz« za Štajersko. Zato toplo priporočamo vsem onim, ki imajo kaj smisla in srca za potrebe naših delavskih stanov, da temeljito proučijo naše razmere in ustroj imenovanega graškega društva ter po resnem prevdarku in posvetovanju (morda na katoliškem shodu) ustanove tako društvo za vse slovenske pokrajine. Beda je tolika, da bi ne smeli in mogli še dalje čakati, kdaj nam pomore država. Posnemajmo lepi zgled sosedov, ki se ne marajo več zanašati na državno morebitno pomoč, ampak si hočejo sami pomagati. »Pomagaj si sam, in Bog ti pomore!«, bodi naše geslo.
Kdor se želi poučiti o ustroju graškega društva, piši v Gradec na »Kathol. Volksschutz« ter priloži kako znamko, da društvo ne bi trpelo škode.
Dogodki na Kitajskem.
Poročila s Kitajskega vzbujajo povsod največjo pozornost. Evropske države so upale, da bodo z malimi trumami napravile red in mir in zavarovale svoje koriBti proti vstašem. Zadnji dogodki pa kažejo, da kitajska vlada v zvezi z vstaši požiga evropska domovja in mori tujce brez razlike.
Danes je gotovo, da je bil dne 18. junija umorjen nemški poslanik baron Kette-ler, nečak znanega škofa in socijalnega reformatorja v Nemčiji. Ta dogodek bode skoraj gotovo neposredni povod nadaljnim dogodkom, katerih konec je danes neznan. Mnogi nemški listi odločno zahtevajo zadoščenje za prelito kri, vojsko proti Kitajcem. V Nemčiji pa odločuje cesar Viljem in ta je nagovoril na Kitajsko odhajajoče vojake: »Vrgli so bojno bakljo v tihi mir. Hudodelstvo, nezaslišano v predrznosti, strašno po grozovitosti, je zadelo in uničilo mojega zastopnika. Zastopniki drugih držav so » smrtni nevarnosti, ž njimi tovariši, ki so jim poslani v varstvo. Morda so že danes omagali v boju. Žaljena je nemška zastava, osramočena nemška država. To za-
hteva kazen v zgled in strah. Razmere so nenadoma postale resne in še resnejše, odkar sem vas poklical pod zastavo. Kar sem upal doseči s pomorsko pehoto, to jako težko nalogo bodo sedaj morale rešiti večje armade vseh omikanih držav. Že danes me je prosil poveljnik križarskega bro-dovja, da odpošljem divizijo na Kitajsko. Vi greste proti sovražniku, ki je toliko pogumen, kakor vi. Od evropskih častnikov iz-vežbani znajo Kitajci rabiti evropsko orožje. Vaši tovariši so dokazali staro bojno slavo. In vas odpošljem, da maščujete krivico. Prej ne mirujem, dokler nemška zastava skupno z drugimi evropskih držav ne vihra na Ki tajskem, na zidovih mestaPe-kina in Kitajcem ukaže mir. V prijateljstvu bodite ondi z drugimi armadami. Rusi, Angleži, Francozi in drugi, vsi se bojujejo za skupno stvar, za civilizacijo. Mislili smo tudi na svojo vero, na varstvo svojih bratov, ki so svoje življenje zastavili za Z)veličarja. Mislite na čast našega orožja in na one, ki so se pred vami bojevali. Zastave, ki vihrajo nad vami, gredo prvič v boj. Prinesite jih nazaj čiste in neomadeže vane. V duhu vas spremljam.«
Te besede niso prazne, ker dokazujejo resno voljo nemškega cesarja, da Kitajci drago plačajo svojo predrznost in grozo-vitost. Doslej so bile evropske države le kot redarji na straži, a sedaj se je premenilo bojno polje in kitajsko vprašanje se je resno zamotalo. Skoraj gotovo bode Nemčija gonilni faktor za nadaljna podjetja. Povodenj je prodrla zagradbe in evropske države so prisiljene, da zajeze nevarne valove. Angleži sicer previdno molče, a Rusi zbirajo močno armado in Japonci tudi ne bodo rok križem držali. Govorili bodo topovi . . .
Hrvatska iznovič zapostavljena.
Prigodom prisege, katero je opravil nadvojvoda Franjo Ferdinand glede svoje
morganatične poroke, se je zopet očitno pokazalo, kako se v našej državi prezira vse, kar bi znalo okrnjiti krivični dualistični zi-stem. Kar ni na korist Nemcem in Maža-rom, ne sme na dan, četudi je sicer osnovano na postavi. To se je pokazalo posebno glede Hrvatske. Opozicijonalni hrvatski časopisi so še pred tem svečanim činom odločno zahtevali, da bodi Hrvatska pri tej svečanosti zastopana, kakor to zahteva njen državnopravni položaj naproti celokupnej državi. Hrvati so zahtevali, da kraljevino hrvatsko zastopa njen ban kot državni zastopnik ravno v istem svojstvu kakor ministra predsednika za Avstrijo in Ogersko, da se v prisegi imenuje poleg Avstrije in Ogerske tudi Hrvatska in da se nadvojvoda podpiše tudi na hrvatsko prisego. A od vseh teh zahtevov se ni nobeden izpolnil, nego je ban prisostvoval tej svečanosti le kot tajni svetnik, a v prisegi, ki je izdana samo v nemškem in mažarskem jeziku, je izpuščena Hrvatska, ter se ne omenja niti z besedico. In vse to je nepostavno že po pragmatičnej sankciji in po državnopravnej nagodbi od 1. 1868. Če se pozivlje Avstrija in za njo OgerBka na pragmatično sankcijo, more to storiti tudi Hrvatska, ki je sprejela to državno temeljno postavo prva od vseh dežel habsburške monarhije, namreč že leta 1712, med tem ko je Avstrija to storila še le 1724 in Ogerska 1723. Mažari seveda pri vsakej priložnosti zanikujejo hrvatsko pragmatično sankcijo od 1. 1712, češ da Hrvati niso mogli sami brez Mažarov odločevati o tako važnem vprašanju. A vendar so to storili čisto svobodno in po svojej volji, ker bo bili čisto slobodna in od Ogerske neodvisna država v takih državnopravnih vprašanjih. Mažari bi to radi iz zgodovine zbrisali, ali bg ne da, kakor tudi še marsikaj drugega ne. Žalibože, da današnji hrvatski velikaši ne znajo braniti z ono odločnostjo svobodo krvatske države, kakor so to znali njihovi predniki, od katerih se gotovo ne bi bil nobeden usodil, da ne bi bil zastopal Hrvatske, kakor je to
LISTEK.
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil — a — (Dalje.)
Po t«h besedah, ki so mene in Filipa spravile v dobro voljo, sva se odpeljala »in high spirits«, kakor bi rekla miss Mary Dobson. Obema je vožnja vrlo prijala. Pot, ki vodi iz Piše v Monte-Chiaro, se vije naj-prvo med prijaznimi vinskimi goricami, ki jih semtertja preraščajo murbe. Velikansko trstje trepetlika v zraku, vile obdane s cipresami, kažejo nad vhodom mramornate leve, v ozadju pa zijajo žrela pogorja, o katerem poje Dante in katero brani Pisancem pogled na Luko:
Caccianelo 1' lupo i lupicini al monte, Per che i Pisan veder Lucca non ponno.
»Poglejte, takega nam manjka v Franciji«, sem rekel sopotniku in navel ta dva verza. »Pesnika, ki bi obdal s slavo najmanjše kotičke rojstne zemlje«.
»Mislite ? Kar se mene tiče, mi je vodnik Joanne vedno pristudil Božjo Komedijo«.
Vsled tega odgovora sem začel obžalovati, da sem ga saboj vzel, zlasti še, ker sem opazil, da ga je nenadoma minila prejšnja živahnost. Ako je začel igrati ulogo
čudaka, ne bo zlepa jenjal. Mlad človek njegovega značaja, ki ga je popolnoma prevzelo nečimerno samoljubje, bo vedno bolj trmoglav, čeprav njemu samemu škodi. Tudi jaz sem umolknil in se trudil zatopiti se v naravo, ki se je razvijala vedno bolj divje. Voz se je začel počasi premikati. Dospeli smo v okolico, ki je bila skoro brez vsakega rastlinstva. Na vseh straneh so se vzdigovali nizki, okrogli griči, velikanski, od dežja raz-jedeni kupi sive ilovice. Nikjer ne uzre oko grmovja, nikjer vinogradov, nikjer oljčnih dreves ali vil; res, prava podoba puščave. Voznik je stopil z voza. Bil je majhen mož, četverovoglatega, finega obraza, ki je na-zival svojo sivo kobilo z imenom Zara in kakor vsi Toskanci izgovarjal v začetku besede namestu trdega k h. Huesta havalla namesto questa cavalla, ta kobila.
»Kupil sem jo v Livornu, dragi gospod« je pripovedoval,« stala me je le dvesto Iran-kov, ker so mislili, da je šepasta. Poglejte, če kaj šepa! — He, Zara, podvizaj se ! Tako gre za mano kakor pes, dragi gospod. A jo imam tudi rad . . . Žena se zaradi tega jezi, a jaz ji pravim : Zara mi prisluži kruh, ti mi ga pa le ješ . . . Čakajte, dragi gospod, poglejte te skale, tukajle je moral biti usmr-čen Lorenzo Medici po umoru Pazzijev . . .«
»Ali ni redka prikazen, najin voznik, v isti sapi pripoveduje o svoji kobili in o Lo-renzu Medici ? . . . Oj, ti Italijani! . . . Kako
poznajo zgodovino svoje domovine in kako so ponosni nanjo ! . . .«
»Da, vem«, je rekel Filip in skomizgnil z rameni, »o Italijanih velja oni stavek Al-lierijev: človeška sadika tukaj lepše zeleni kakor drugodi . . . Resnica je, da znajo že od prve mladosti odirati tujce . . . Nalašč so naučeni na lov na napitnico. Komaj je shodilo, pa je cicerone ... A, namenil sem se pisati roman o moderni Italiji in o njeni gorostasni prevari! . . . Imam že vse zabeleženo . . . Pokazal bom, kakšno je to ljudstvo . . .«
In začel je prav strastno zabavljati čez lepo krajino, kjer se razlega »si«, ki se mi še vedno zdi edina domovina lepote, kakor se mi je zdela 1. 1874., ko Bem jo prvikrat videl. Privabil sem si v spomin razgovore, ki sem jih slišal v letih svojega literarnega nastopa v društvu bodočih pesnikov in romanopiscev. Skoro vsi uradniki v ministerstvu kruto razljučeni vsled neznatnega življenja, so zabili čas vlivajoč si žolča v lastno dušo ter z zaničevanjem in bridko-ostrim govorjenjem kazali na stvari in ljudi, da sem začel dvomiti o vsem i o samem sebi. Ta krat še nisem vedel, kar sem pozneje tolikokrat opazil v občevanju, da bo taki govori le izraz brezmočne zavisti, ki se nikdar ne izpremeni. Vsak velik talent začne in konča z ljubeznijo, z navdušenjem. Oni pa, ki se prezgodaj naveličajo, bo nesrečni, že naprej
vidijo lastno neplodovitost in zato se hočejo maščevati. Moj Bog, kako rad bi slišal tega človeka, da bi mi govoril, čeprav smešno-navdušeno, o fflorenci, kjer je delal, kjer je bil ljubljen, da bi mi vsaj pravil o tej ljubezni ! . . . A bralo se mu je z obraza, da je nanjo pozabil. Namesto tega je govoril o svoji knjigi o Italiji in začel razpravljati novo vprašanje, o honorarju prvih pisateljev.
»Ali je res, da je dobil Jakob Molan poldrugi frank za zvezek ? Slišal sem, da je dobil Vincy za vrsto dva franka". A, malo-vrednež! . . . Jasno mi je bilo, da Be za ostro kritiko in brezmejno prevaro skriva strasten pohlep po denarju in po neki nedoslednosti, ki se pa da razložiti, zato sem mu lažje opravičil to strast kakor ironijo Kako težko pritiska železna roka sile na glavo onega, v katerem vre vsa energija mladih let, kateremu se zdi kos zlata rešitev lastne osebe!
»In če še rečem«, je sklenil z brezkončno grenkim glasom, „da mi ne bo dal oče niti onih treh tisoč frankov, ki bi jih rabil za šestmesečno bivanje v Parizu, preden začnem pisati. Da, toliko bi zadostovalo, da bi Bi ogledal prostor, kjer bi bil prvo bitko. Tri tisoč frankov ! Toliko nese srednjemu pisatelju kakor . . . (tukaj je ir»e-noval ime priljubljenega pisatelja) petdeset prepisanih stranij«.
(Dalje prih.)
zahteval njen državnopravni položaj. Današnji ban hrvatski je tedaj krivo ravnal, ko je popustil mažarskim zahtevam ter ni zastopal Hrvatske kot ban hrvatski nego le kot tajni svetnik in ker na ta način Hrvatska kot država ni bila zastopana pri tem svečanem činu.
Ravno iz teh razlogov je bilo čisto ne-opravdano, da so iz prisege izpustili Hrvatsko, kajti že po nagodbi od l. 1868 je Hrvatska država in le združena z Ogersko, a nikakor se ne more in ne sme razumevati v izrazu Ogerska tudi Hrvatska. To je le ogersko nasilstvo, ki se v novejšem času povsodi prikazuje zbog neodločnosti in popustljivosti hrvatskih oblastij. Ravno tako nepostavno je, da se ni izdala prisega tudi v hrvatskem jeziku. Poznato je, da je po nagodbi iz 1. 1868 na celem Hrvatskem le hrvatski jezik postaven. A v isti nagodbi je ustanovljeno, da se izdaje tudi kraljeva prisega prigodom kronanja v hrvatskem izvirniku. Tedaj bi se bila morala izdati tudi za ta slučaj hrvatska prisega. Ali dualistični zistem je proti temu, a uspeva čisto lahko, ker se temu ne protivi niti hrvatski ban, a še manje hrvatski minister, ki je tako zagrizen mažaron. da je molčal na izjave ministra predsednika o tem dogodku, premda ni niti z besedico omenil Hrvatske in rekel, da se bo v bodočem zasedanju ogerskega državnega sabora ta čin sprejel med ogerske postave veljaven seveda tudi za Hrvatsko. Hrvatski minister ni smatral niti za vredno, da bi bil zahteval, da se o tem sporoči vsaj tudi kaj hrvatskemu saboru, ki ima ravno toliko pravice, to postavo sprejeti ali ne, kakor ogerski. Zares žalostno je, če se pomisli, kako zastopajo Hrvatsko današnji njeni zastopniki in kako je to bilo v preteklih časih.
Sicer se pa bode o tem dogodku v bodočem hrvatskem saboru živahno razpravljalo, za kar bode poskrbela domoljubna opozicija hrvatska, da razkrinka vse mažarske spletke v takih vprašanjih, ki se tičejo časti hrvatskega naroda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. julija.
Nova avstrijska stranka. »Plzenski Listy« so objavili, kot smo včeraj omenili, sporočilo, da se združita katoliška ljudska stranka in kršč.-socijalna zveza v jedno državnozborsko skupino pod naslovom »avstrijska zveza«, ki bi štela skupno 60 članov. List objednem dostavlja, da v tem slučaju navstane takoj nova slovanska večina. Dunajski »D. Volksblatt« , glasilo dunajskih kršč. soc., izjavlja danes, da na tem poročilu ni nič resnice. Dosedaj se še niso vršila v tem oziru mej strankama nikaka pogajanja. Objednem pa list dostavlja, da si je to vest prvi izmislil »Wiener Tagblatt«. — S to zvezo torej se ni nič in so tudi brezpomembne vse nadaljne kombinacije. Preostaja torej še vedno mogočost, da se priklopi kat. ljudska stranka novi desnici, akoravno seveda tudi še ni izključeno, da stopi v to kolo prej ali slej tudi kršč.-soc. zveza.
Poslanec dr. Ebenhoch pri cesarju. Gorenje-avstrijski deželni glavar poslanec dr. Ebenhoch je bil v ponedeljek v Išlu pri cesarju, da pozdravi vladarja ob njega dohodu in poroča o deželnih razmerah. Daljši razgovor, kakor poroča »N. Wien. Tagblatt«, tričetrt ure, je bil o političnem položaju. Dr. Ebenhoch je imel obilo prilike, odkrito povedati svoje nazore o asanaciji parlamentarnih razmer. Od strani vladarja, pravi poročilo, je bilo čuti zelo markantne opazke. — Toliko se je izvedelo dosedaj o tej pomenljivi zasebni avdijenci. Mogoče, da pride v javnost svojedobno še obširneje poročilo.
Dunajski mestni xastop je imel po završenih dopolnilnih volitvah včeraj svojo 1. sejo in sicer dopoludne in popoludne. V do-poludanski seji so storili obljubo novoizvoljeni občinski svetniki, potem se je pa vršila volitev prvega podžupana. Oddanih je bilo pri volitvi 148 glasovnic, izmej katerih se jih je 123 glasilo na ime dosedanjega podžupana S t r o b a c h a , ki je bil s tem znova izvoljen. Nad to izvolitvijo je najprej izrazil svoje veselje župan dr. Lueger, potem vladni zastopnik namestniški svetnik Tils, ki je nagovoril podžupana Strobacha tako-le : »Pozdravljam Vas v ime namestnika in Vam
izrekam svojo prisrčno čestitko. Reči morem, da je sreča za občinsko upravo, da bote Vi zopet posvetili v blagor občine svoje bogate izkušnje in znanosti na polju občinske uprave«. Pri nagovoru na novosoatavljeni občinski svet je dr. Lueger posebno naglašal da je dunajska prestolnica prva v Avstriji, ki je omogočila najširšim slojem, udeleževati *e pri mestni upravi, kar je dokaz, da so krščanski socijalci vneti zagovorniki splošne, jednake in direktne volilne pravice. — Popoludne se je vršila takoj druga seja, pri kateri je bil župan dr. L u e g e r z vsemi krščansko socijalnimi glasovi izvoljen častnim občanom in kot tak navdušeno pozdravljen. Konečno se je dovolilo še 370.000 kron kredita za dostojno proslavo cesarjeve sedemdesetletnice.
Dogodki v Kini in velesile. Z umorom nemškega poslanika barona Kette-lerja in s porusenjem nekaterih poslaništev v glavnem mestu Kitaja se bo akcija zunanjih velesil znatno, ako ne popolno spremenila. Bokserji in njih upor so postali sedaj neka postranska stvar, mesto nje pa pride na vrsto brezobzirno maščevanje nad ofici-jelnim Kitajem, pričela se bo pravcata vojska mej evropskimi velesilami in kitajskim ce sarstvom. Nemčija se bo maščevala, kakor je že povedal cesar Viljem v "SVilhelms-havenu, radi umora poslanika, druge velesile radi porušenja poslaništev, in zopet druge, ker so njih poslaništva bila v toliki nevarnosti. Pričela se bo divja gonja za kosi kitajske zemlje, v ime civilizacije bodo velesile tekmovale mej seboj, katera dobi večji kos kože kitajskega medveda, ki je bil tako neumen, da je lastno kožo nesel na trg. Kdo bo dobil pri delitvi Kitaja največji delež, se kajpada danes še ne more napovedati, a površni proračun je že danes mogoč. Znaten kos kože bo zahtevala za-se Nemčija kot odškodnino za umorjenega Kette-lerja, ki je bil sicer navaden uradnik, a je postal s svojo smrtjo znamenita zgodovinska oseba, s to zahtevo Nemčije se bodo brez dvoma strinjale tudi ostale velesile. Takoj za Nemci pridejo Angleži, ki bi sami najraje imeli celega medveda, in konečno Rusi, katerim že po naravni legi pripada ves severni del Kitaja, in pa Japonci. Avstrija in Amerika se bota bržkone zadovoljili z ostanki. Toda za tako veliko akcijo bo pa treba bržkone tudi izrednih močij, in sicer ne samo na ladijah, ki ne morejo v kitajsko ozemlje, marveč tudi na suhem, kajti gotovo je, da se bodo Kitajci branili razkosanja zemlje do skrajnih mej. Nemčija in Anglija bi bili s svojim vojaštvom kmalu kos svoji nalogi, ko bi ne žulil obeh čevelj v — Afriki. Upor na obeh straneh bi bil neizogiben. In ravno to je vzrok, da Angleži ne marajo iz rezerve, kar seveda njih zaveznikom Japoncem ni po godu, ker sami ne morejo računati na večjo akcijo. S tem imajo te tri velesile več ali manj zavezane roke. Prosti pa so skoro na celi črti kitajski sosedje Rusi in njih zavezniki Francozi. In iz tega se pa tudi da sklepati, kdo bo dobil največji delež.
Sodba diplomatov o položaju v Kini. Na Dunaju, v Parizu, Petrogradu in drugod so v veliki skrbi za življenje poslanikov v Pekinu, ker se boje. da jih doleti jednaka usoda, kakor tovariša Kettelerja. A še nekaj druzega pride pri tem v poštev. Diplomatski krogi na Dunaju pogrešajo jed-notne akcije napram izredni nevarnosti. Mogoče je, da prične inicijativo Nemčija. S tem bi bile velesile bolj zadovoljne, kakor recimo z rusko inicijativo, kateri bi se uprli Angleži. Toda težko bo šlo radi Japoncev, katere bo treba bržkone pritegniti v krog evropskih velesil. Do formalne napovedi vojske napram Kitajcem bržkone ne pride. — Malo dalj sega italijanski zunanji minister Visconti-Venosta, ki pravi, da bi bilo slabo poskrbljeno za red v Kini, ko bi se ne šlo daleč preko statusa quo. Z veliko akcijo se bo pričelo takoj, ko bo tujcem zagotovljena varnost. — Oficijelna Nemčija pravi, da delitve Kitaja dosedaj še ni želeti in da treba umeti pod besedo »vojska«, ki jo je rabil tudi cesar Viljem, samo vojne operacije. Francozi zahtevajo, da morajo velesile poslati veliko večje število vojakov na Kitajsko, ako se pa velesile z Ameriko vred plašijo pred večjimi žrtvami, naj pa ruski sosed energično poseže vmes.
I>op]si.
Iz Rečice, 29. junija.
Zadružna vest iz Rečice in izjava iz Prihove. Raifleisenovka v Rečici ob Savinji začela je poslovati dne 31. avg. 1899. 1. Od tega dneva do 31. dec. istega leta imela je J 18.637 K 36 v prejemkov, izdatkov pa 110.225 K 80 v, torej 228.863 K 16 v denarnega prometa. Čistega dobička kaž« bilanca 166 K 34 v.
Po načelnikovem svetu kupilo se je pod roko že v prvi upravni dobi velepose-stvo za 30.000 K. Prodaja na drobno vršila se je tako ugodno, da bo nezadolženo posestvo vredno dobrih 15.000 K, ter je posestnik rešen grabežljivih krempljev. Uso-jam si prašati obrekovalce, ali je bil zavod potreben? Znate sedaj, da ima laž kratke noge? Vsakdo se lahko prepriča, tudi gosp. Malovrh, da so denarni prejemki resnični in pošteni, ne pa ukradeni!
Kmetijsko društvo — kdor ima veselje, le naj reče »konsum« — ustanovilo se je namenoma pred hranilnico in posojilnico, poslovati pa začelo dne 4. sept. 1899. 1. Že prva bilanca, obsegajoča prejemke in izdatke do konca istega leta govori dovolj samozavestno, kaj se da doseči pri kmetijski zadrugi, katera naroči in kupi vsako stvar, katere si udje žele. »Konsumna baraka« je že večkrat naročila vagon soli, žita, sladkorja, tudi vagon umetnega gnoja, s katerim se, ker noče o njem nič vedeti, brezplačno poštupa lažnivi Pavliha iz Mozirja in Gorice Punč bi mu seveda škodil.
Letno poročilo pove naslednje:
»V kratki upravni dobi bilo je denarnih prejemkov 59.085 K 40 v, izdatkov pa 57.590 K 50 v, torej denarnega prometa 116.675 K 90 v. Koncem leta 1899. šteje zadruga 708 udov, kateri so vplačali deležev 23.181 K 80 v. Izstopil ni nikdo. Čistega dobička je 2765 K 90 v. Predstoječe številke kažejo najbolje lep napredek našega kmetijskega društva, naj je to neprijateljem ljubo ali ne.
Po § 17. društvenih pravil oddalo seje razun pristopnin še 10% čistega dobička reservnemu zakladu, katerega je koncem prve upravne dobe 1693 K 59 v.
Na rednem občnem zboru dne 16. maja 1900 podelilo se je slavni požarni brambi v Rečici 25 K, ubožnim učencem v Rečici 25 K, ubožnim učencem na Gorici 25 K, ubožcem rečiške župnije 25 K. Ostali del čistega dobička porabi se za stavbo primernega skladišča. Naša zadruga je član »Gospodarske zveze«.
Na ustanovnem občnem zboru vpisalo se je 319 udov, javnega zborovanja se je udeležilo dne 3. sept. mnogo nad 1000, občnega zbora dne 16. maja t. 1. nad 500 oseb; med temi tudi g. F. Sajovic, kateri je prav zanimivo govoril o potrebi in koristi raznih zadrug, zraven pa jako pohvalno omenil naša zavoda. Ta dan je deževno vreme mnogotere doma zadržalo, nasprotnikom učenjakom pa najbrž premočilo možgane. Prosil sem je ponižno, naj se oglase, a vse zaman. Napovedano javno zborovanje je privabilo par protivnikov, katerim so najbrž veliki gospodje zabičali, naj lepo tiho molče. Javno govoriti je težavneje, kakor zahrbtno lagati! Zakaj niso sami prišli, kakor so se ponujali? Siromaki, ki nimajo dovolj velike marele, katera bi naj pokrivala ogromno njihovo možganovino.
Kdor ve, s kakimi ostudnimi izrazi se je grdila in se še v enomer grdi moja oseba, z izrazi, ki plavajo le v mlakuži pijane liberalne strasti, lahko spozna sajasto dušno slepoto naših nasprotnikov. Na svojem gnojnem vozu namenoma preobračajo resnico v podlo laž in sramotilna dejanja. Celo rajne duhovnike obirajo na svoj račun. Res, jako liberalno! Jako napredno tudi po Horva-tekovi metodi, priučeni morebiti na Ljubnem, da pošiljajo in ponujajo svojo lažitorbo mojim mladim učencem, a ne samo mojim prijateljem in sorodnikom. Slobodno! Do dobrega so se opekle in se še bodo OBmodile brezverske mračne veše. Zakaj vendar toliko hrupa? Ker je duhovnik ustanovil in kot načelnik vodil omenjena zavoda. To je njim pregreha! Zagovarjati zagrizeno oplot-niško nemškutarijo, jc kajpada dobro delo I usmiljenja.
Meni in za mojo osebo bo pa pregreha in sramota, kadar bom čital v glasilu »Iju bljanskega pekla« častne naslove, da sen »vesten duhovnik in katehet, ter izboren marljiv propovednik«, — »sploh znan ir spoštovan« —, »odlični, za blagor ljudstvi vneti č. gospod —«. Tedaj pošljem v vst slovenske krščanske liste izjavo: »Sram m< je!« Toliko izjavljam danes, da si ne bc kdo domišljeval, da se bojim vrtoglavegs liberalnega klepetanja in potuhnenega ova duštva nekaterih Efialtov. Stara »Maruša Re pulja« naj cmari in začinja svojo »nevžitm kašo«, kakor jej drago, naročeval in pla čeval jo bo pa isti, kateremu diši radi njen« prismojenosti. Ako kateremu Tersitu ni ka prav, naj se poda v prodajalno kmetijskegi društva v Rečico, kjer mu bo poslovodja n« njegova lažniva usta brezplačno prišil z de belo smolnato dreto častno diplomo gornje savinjskega Filaksa, in če treba, še zape čatil z zelenim pečatnim voskom c. kr. fi nančne straže. To bi bilo brez dvojbe koristno za iste, ki zevajo po tujih novcih, al ki podpirajo znanega dolgolasega »prole-sorja«, kateri si je vedel za časa svoje »že lodčne bolezni« naprositi na zofi mehkegs ležišča v štajerskem tarovžu pri Sv. Miklavžu Sv. Jederti, Sv. Lenartu, Sv. Marjeti in Sv Rupertu nad Laškim, potem pa v svoji naprednosti poiskati postranskega cerkvenega zaslužka. Brez zamere, a ne brez resnice, zapisane celo v albumu nekega goriškega gospoda, kateri je po vzgledu mladega Pli-nija bliže prišel, da si kot potnik I. razreda dobro ogleda in zabeleži slavne dogodke svojega ljubljanskega kolege. — Kdor deluje za resnico, deluje ob enem pro bono pacis.
Zorko Melhijor.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 4. julija.
Katoliški shod je gotova stvar. Kako je umesten, kako je potreben, in kako je ideja katoliškega združevanja ljudskemu mišljenju sorodna, spoznava pripravljalni odbor iz prijaznih izjav iz vseh krajev slovenske domovine. Povsod se žele pripravljalni shodi, povsod raste zanimanje od dne do dne. Pri« pravljalni odbor se je doslej zedinil, da se bo vršil katoliški shod dne 10., 11. in 12. septembra, in sicer tako, da bo 10. zvečer ustanovni shod, 11. bodo zborovali odseki, 12. bodo pa slovesni shodi. S tem se bo ljudstvu olajšala udeležba. Kdor si ne bo utegnil odtrgati treh dnij, da se udeleži vseh posvetovanj, slišal bo lahko vse en dan vsaj slavnostne govore, v katerih se bo ljudstvu podal sad prejšnjih posvetovanj. Vstopnice bodo izdane na ime. Vstopnina za vse tri dni in za tiskano poročilo, ki se bo izdalo po shodu, je 2 K.; vstopnina za ves shod sam 1 K, za zadnji dan 50 vinarjev. S to uredbo se bo ljudstvu zelo olajšala udeležba.
Dar. Nadvojvoda Evgen je daroval 200 kron za napravo novih orgelj na Vinici.
Občinski svet ljubljanski je imel sinoči sejo, kateri je predsedoval dr. Blei-weis, ki se je najprej spominjal poroke nadvojvode Frana Ferdinanda, potem pa prebral poročilo mestnega fizika o obisku novega mestnega kopališča. Pokazalo se je že takoj v prvih dneh, da je premalo banj. Da se temu odpomore, se je sklenilo dobo za po-samno kopelj skrčiti od 45 na 30 minut ter določiti, da je kopališče odprto od 7 do 1 opoldne in od 3. do 8. zvečer. — Obrestna mera za posojilo 11.000 kron, dovoljeno od strani mestne hranilnice za gradnjo šole v Sv. Križu pri Kostanjevici, se je dovolila s 4.5 odstot. - Pri hlevih nove artilerijske vojašnice se je pokazalo, da so strehe iz cementa po komaj dveletni dobi nujno potrebne poprave. Po daljši debati je bil sprejet nasvet magistrata, da se strehe krijejo z opeko in da občina doplača podjetniku 8900 K, ki mora podpisati izjavo za triletno garancijo ter dovršiti delo mej letošnjimi vajami. — Konečno se je sklenilo za znesek 2000 kron v avgmentacijskem skladišču lesene tlake nadomestiti z betonskimi, ter se je vzelo na znanje poročilo odb. Dimnika o popravi pečij v realki. V nadaljni tajni seji so bile rešene nekatere osebne zadeve.
Iz Rima, 1. junija. (HrvatBko romanje.) Danes pomolili smo na grobu sv. Cirila v
cerkvi av. Klementa. Nagovor je imel dr. Jagatid V torek smo sprejeti pri sv. očetu. Zdravi smo vsi.
Osebna vest. Odvetniški koncipijent dr. JankoBrejc v Trstu je napravil danes odvetniški izpit z odliko. — Čislanemu rojaku in somišljeniku iskreno čestitamo ! _
Davčni praktikant Jos. Masten je premeščen iz Ljubljane v Litijo.
V Loškem Potoku po milijona. Pod tem naslovom je zacvililo neko liberalče v št. 147. »Slov. Naroda-, kjer konstatuje splošno nevoljo v celi občini, vsaj vseh gospodarjev, da se jih osrečuje z misijonom ob tako neugodnem času. Gospod dopisnik, to ste pa pogodili! Bržkone tičite skriti za grmom tam kje pri Ribnici — ves dopis tako diši, in zato vam seveda ni znano, da se je obhajal pri nas misijon na splošno željo vseh faranov, in da se ga je tudi cela župnija res udeleževala s posnemanja vredno vnemo in v ogromnem številu. Ce zaradi tega vaše liberalno srce čuti bolečine, mi vam ne moremo pomagati. No, lepo pa je od vas, da saj nekaj resničnega poročate: »Bili smo tako srečni, da smo imeli od 16 do 25. (prav od 17,—24.) t. m. misijonarje v svoji sredi. Imeli smo 10 dni praznike, in ako odštejemo 2 nedelji, ostaja 8 prazniških delavnikov (navadno ima teden šest delavnikov), ko je počivalo vse delo. Celi Loški Potok je imel prazniško lice, mlado in staro, moški in ženske, vse, kar leze in gre, je vrelo v cerkev.« Gola resnica, ravno tako je bilo, vsa čast našim vrlim Potočanom. Nespametno pa je, da se jezite nad gospodi iz Ljubljane, zakaj so vas motili pri delu; za Boga, ali ne veste, da so čč. gg. misijonarji prišli semkaj naprošeni od župnika! Ta je vsega kriv, zakaj se nad njim ne jezite? On ima na vesti tistih 10 000 gld.; toliko namreč znaša po vašem računu škoda zamujenega dela. Blagor občini, srečna župnija, ki ima v 1 tednu toliko zaslužka! V jednem letu torej okroglo pol milijona. To pa to, in vi se tožite o naši revščini! Pa koliko tisoč bo še le stalo, ko boste zračunili še to, kar se je 7. delom zakasnelo! Pravite, da se sedaj še ne da preračuniti, no boste že pozneje storili, ko se vam nekoliko kri umiri. Res smo radovedni, na koliko tisoč boste spravili naš misijon, pretiravali tako ne boste, saj tudi sedaj niste. Vi molite: misijona reši nas, o Gospod! Mi pa: Liberalnih zgag, reši nas, o Gospod!	Župnik Rihtaršič.
Šolske vesti. Na goriški gimnaziji je bilo koncem leta 430 dijakov, in aicer 22-3 Slovencev, 167 Italijanov, 38 Nemcev in 2 Hrvata. — Na ženskem učiteljišču v Gorici je bilo vpisanih 288 gojencev in sicer 141 v slovenske tečaje in 147 v italijanske. — Na deški vadnici je bilo koncem leta 252 učencev, na dekliški 234 učenk. — Na kopenskem učiteljišču je bilo 14 maturantov. — Na mariborski gimnaziji je delalo maturo 29 osmošolcev, trije je niso naredili. — Na mariborskem učiteljišču je delalo maturo 5 Slovencev in 9 Nemcev, na učiteljišču šolskih sester 22 učenk. — Na celovški gimnaziji bo sklep šol. leta v soboto.
S Sv. Višarij. V nedeljo, 1. julija je bilo tu 17 planincev iz Kranja. Nekaj jih je prišlo sem že v soboto popoldne, drugi pa so se pripeljali s polnočnim vlakom na Trbiž. Naročili so ob osmih peto sv. mašo, pri ka teri so bili navzoči vsi. - V8e spoštovanje gospodom izletnikom! - P0 maši, katero je pel odbornik ziljske podružnice sloven. plan. društva, veleč. g. Jože Svatou, župnik v Ukvah, vzleteli so gospodje planinci na Lovca (2079 m), kamor vodi prav zložna pot slov. plan. društva. Ako zložno greš, prideš v dobri uri na vrh; gospodje pa niso niti tri četrt ure potrebovali. Ker je bilo vreme lepo in zrak čist, uživali so prekrasen ■azgled. — Nazaj se vrnivši imeli so v gostilni g. Blaža Zakata, moža odločno slovenskega mišljenja, skupen obed. Popoldne )h '/i so jo udarili vrli gospodje planinci )roti domu: nekateri po »strmi poti« na laneh, drugi pa peš. — Naj bi vrle gospode josnemali tudi drugi slovenski planinci," ter irihajali pogoato na sv. Višarje, kjer ima ilov. plan. društvo krasno vrejeno sobo s remi posteljami. Tako lepega, rekel bi, ve-ikanskega razgleda in ob jednem toliko tdobnostij ima malo planinskih krajev! — ^aj omenim še, da je izginil v ponedeljek 50 kresu zadnji sneg na Višarjah in da je
dva dni potem zopet snežilo, kateri sneg pa ni ostal, marveč se na mokrih tleh hitro stopil. Kakih 100 m. višje pa je bilo skalovje precej pobeljeno še drugi dan.
Okr. iolska konferenca za novomeški okraj, ki je bila določena za jutršnji dan, je zaradi bolezni okr. nadzornika Jer-iforovica preložena na nedoločen čas. / Stavka v „trudeči" tovarni na Fu jiinah je končana. Sinoči so stavkujoči na Studencu priredili shod, na katerem ae je izvolil odbor, ki naj se pogaja z delodajalcem. Pogajanja so se takoj včeraj pričela in se je doseglo sporazumljenje mej vodstvom in delavci. -- Danes ae je zopet pričelo z oelom.
Izlet na Šmarno goro priredi v ne deljo dne 8. t m. (prih. nedeljo) združeno kršč. soc. delavstvo iz Vevč, Ljubljane in Medvod. - Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 7. uri z gorenjskim vlakom. Sv mašo ob pol 10. uri bode služil na Šmarni gori č. g. dr. Evgen Lampe. — Popoludne ob 3. uri je javen ljudski shod v Medvodah v Boj-tovi gostilni. — Vsi somišljeniki in somišlje-niče so uljudno vabljeni k obilni udeležbi. Krščanski delavci! Pokažite solidarnost in vdeležite se vsi znamenite slovesnosti, ki se bo vršila ob vsakem vremenu! Odbor.
^ Socijalnodemokratske in liberalne laži. O raznih »duhovniških škandalih« poročajo z naslado krščanstvu nasprotni listi. »Katolische Kirchenzeitung« sedaj poroča, da je nek lajik povprašal po vseh tistih francoskih krajih, o katerih se je po socijalno-demokratskem in liberalnem časopisju zadnji čas poročalo, da so ondi duhovniki postali nezvesti svojemu zvanju, in dobil je odgovor, da so — vsa imena duhovnikov izmišljena in da se ondi o takih duhovnikih nič ne ve. To bodi v pojasnilo povedano »Narodu«, ki vsako laž iz socijalnodemo-kratskega časopisja vsprejme v svoje predale in sicer tem rajši, čim oddaljenejši je kak kraj, ker si misli, da potem laž ne pride tako hitro na dan. Zadnjič se je poročalo tudi o nenravnih činih nekega tirolskega samostanskega portirja. Pred sodiščem se je sedaj dokazalo, da je bil portir le vsled sovraštva ovaden, da pa ni na vsej zgodbi niti besedice resnice. Ali bode to »Narod« povedal?
Z Velikih Poljan pri Ribnici se nam poroča: Te dni smo srečno pokrili novo cerkveno stavbo. Pogosto deževje je grajenje cerkve vlani in letos za poldrug mesec zavleklo. Od srede marca do konca maja imeli smo komaj en mesec delavnih dni. Ker se ob toliki moči stavba le počasi suši, ne bo letos mogoče cerkve tudi od zunaj popolnoma izdelati. Vsekako pa se bo izdelala notranjščina, da bo cerkev na jesen blagoslovljena, drugo leto pa posvečena. — Kot inenda povsod, kjer ae kaj v čast božjo dela, tu penezov nedostaje. Proračuni goljufajo! Obrnili smo se za milodarno podporo tudi na Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja, precej po letošnjem deželnozborskem zasedanju, kjer ae je vršila znana nepotrebna cerkveno-politična debata radi naše cerkve, pa ae nam je prošnja vrnila — neuslišana. Na merodajnem mestu se nas bržčas ni priporočilo. Zakaj ne, nam je dobro znano. Pa Bogu bodi hvala, sveti Jožef, naš novi farni patron, nas ni zapustil. Zganil nam je pa zato »mrtvo roko«. In ne brez vspeha. Bog živi to tako radodarno »mrtvo roko«! Izkaz dosedanjih milih darov v prid naši novi cerkvi sv. Jožefa skorej priobčimo.
Ljubljanske novice. V L j u b I j a -nie o hladit se je šel sinoči ob 11. uri na Sv. Petra naaipu delavec J. Zupančič, ki ga jo preveč ogrel v obilici povžiti vinček. Nekdo, ki je moža opazoval, je takoj naznanil policiji, da je nekdo skočil v Ljubljanico, a ko je prišel stražnik na lice mesta, o »utopljencu" ni bilo več sledu. — Povozi 1 je na Mestnem trgu včeraj popoldne nepoznan kolesar 81etnega Al. Pogačnika, ki je ranjen na glavi. Tudi kolesar je padel, a jo je še pravočasno popihal. Pod voz je prišel včeraj popoldne s svojim kolesom hišnik J. Pintarič v Slomšekovih ulicah. Ranjen je na desni roki in nogi ter ima znatno poškodovano kolo. — Ušel je danes dopoldne prisiljenec Ivan Otner, rodom Ti-rolec, pazniku Kršicu mej delom za jahal-nico. Ubral jo je proti Rožniku. — U k r a-d e 1 je neznan tat Ant. Rajzerju, kovaškemu
pomočniku, srebrno uro z verižico in tolarjem v skupni vrednosti 48 kron. — Izgubi 1 a je Hedvika Tauber srebrno uro, vredno 18 K na potu od frančiškanske cerkve proti kolodvoru. — V A m e r i k o je odpotovalo iz Ljubljane v juniju 89 oseb. Šest nedo-letnih mladeničev so pridržali. — Škropilnic manjka mestnim pometačem pri snaženju javnih cest in ulic, ki morajo z bližnjimi stanovniki vred požirati neznosen prah.
Piva je na Kranjskem osem pivovaren minulo leto zvarilo 76.024 hI, in sicer Kosova 32600. mengiška 12132, senožeška 12870 itd Davek od piva je znašal 314.064 kron.
Ogenj. Dne 28. junija popoludne je pogorela hiša s pohištvom Janeza Prosenca s Hriba v kamniškem okraju. Škode je do 3000 kron.
V Gradežu je sedaj okoli 800 tujcev. Navadno shajališče imajo na novem mostu, ki sega 100 m. v morje.
w
Angleška »kultura". Sodišče v Hamburgu je te dni nasproti predlogu državnega pravnika, ki je zahteval šest mesecev ječe, obsodilo William Johna Stock na 1000 mark denarne kazni, ker je trpinčil Kitajca na svoji ladiji. Prvi podčastnik dotične ladije je naročil drugi božični dan minolega leta nekemu podčastniku nižje vrste, rodom Kitajcu, neko delo, katero pa ni izvršil takoj na mestu in dobil vsled tega krepko zaušnico. Kitajec se je takoj pritožil pri imenovanem kapitanu, ki pa ga je s pomočjo podčastnika takoj zvezal na hrbtu, privezal k stebru in tako dolgo nabijal po vs m telesu z debelim jermenom, dokler ni Kitajec popolno onemogel in prosil, naj ga vržejo v morje, da bo rešen groznih muk. A kapitan hotel si je samo odpočiti, ter je potem še z večjo besnostjo nadaljeval svoje delo, dokler se Kitajec ves v krvi ni zgrudil na tla in imel le še toliko moči, da se je priplazil do roba ladije in se prevrnil v morje. Pri zaslišanju je Anglež priznal, da je večkrat tako ravnal s Kitajci, ker ga sicer niso umeli.
Drago spalnico ima Amerikanec S. Marchand, katero si je naročil v Parizu za malenkost 4,882 200 (rankov. Samo za po-steljo, na kateri se je delalo 2'/, leta, ki je iz ebenovine, zlata in slonove kosti, mora plačati poldrugi milijon, stoli stanejo 2'/, mil. mizica 200.000 frankov.
Društva.
(Vabilo na CXXII. odborovo sejo »Slovenske Matice«) v Ljubljani dnč 9. malega arpana 1. 1900. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored:' 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnikov o CXXI. odborovi seji in o XXXVI. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia. V Ljubljani, dne 30. rožnika 1900. Predsednik: Fr. Leveč.
kron, 665 strank pa dvignilo 327,197 44 K V II. četrtletju t. I. dovolilo se je 175 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 392.970 kron.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1900 je 138 strank vložilo 87.805 K 54 h, 23 strank vzdignilo 42.814 K 21 h, torej več vložilo 44.991 K 33 h, 15 strankam se je izplačalo posojil 17.700 K - h. Stanje vlog 14,988.865 K 25 h. Denarni promet 321.164 K 72 h.
Darovi.
Za Jerano vo di jaš ko mizo. Gospod J. Bernard, kaplan v Trebnjem, 10 K (dobljena stava). — G. F. Honigman, župnik v Kropi, 10 K. — G. Fr. Novak, župnik v Žalini, 10 K. — G. A. Verbajs, župnik v Kamnigorici, 5 K. - G. J. Bernik, kaplan na Vrhniki, 10 K. — Gosp. kanonik Tom. Kajdiž 10 K. — Gospa Zabukovčeva iz Ljubljane 10 K. — Neimenovan za kruhe sv. Antona 12 K. — G. kanonik J. Sušnik 20 K. — Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 4. julija Državno sodišče se je pečalo včeraj s pritožbo linšlcega zastopa proti deželnemu odboru, ki je razveljavil njega sklep glede imenovanja neke ceste po Bismarcku. Razsodba se objavi jutri dopoldne.
Dunaj, 4. julija. Poročilo o nagli smrti nadškofa Skrbenskega v Emsu se ne potrjuje. Res je le, da je nadškof v Emsu v kopelih zaradi bolezni na pljučih.
Rim, 4. julija. Papež je vsprejel včeraj v sikstinski kapeli blizu 100 hrvatskih ro mar j e v.
Rim, 4. junija. V včerajšnji seji je predložil finančni minister Rudini načrt zakona, s katerim naj bi se dovolil proračun do konca leta.
(Poziv pevskim društvom in zborom!) Podpisanec namerava, ako bi se zadostno število naročnikov oglasilo, izdati 1. zvezek svojih moških zborov. Obsezal bode: 1. »Slovan, na dan«, s tenorsamo-spevom. 2. »Novinci«, koračnica. 3. »Nazaj v planinski raj«, s tenorsamoapevom. 4. »Očini« z baritonsamoapevom. 5. Kolesarska koračnica Vsi ti komadi so večji efektni zbori; nektere istih pela so že društva »Sla vec«, »Ljubljana« v splošno zadovoljstvo. Naročila sprejema do 10. juiija podpisanec. Cena 2 kroni. S spoštovanjem J. Bartl, nadučitelj.
(Vabilo k tomboli), katero priredi prostov. gasilno društvo v Begunjah na vrtu gostilne gosp. J. Avsenika v nedeljo 8. julija 1900. Vspored: Tombola. Prosta zabnva. Darila za tombolo se hvaležno aprejmo. Č:ati dohodek je namenjen za napravo potrebnega orodja. Začetek ob 4. uri pop. K obilni vde-ležbi uljudno vabi	odbor.
(Kmetska posojilnica ljub-ljanske okolice v Ljubljani.) Bilanca za mesec junij: Activa: Gotovina v blagajni K 18.871 -98, naložen denar kron 793.173-60, posojila K 1,942.568. preh. zneski K 620, inventar K 957 90, zaostale obresti 31. decembra 1899 K 23.944-06. — Passiva: Zadružni deleži K 23 364, rezervni zaklad K 46.47108, hranilne vloge K 2,665.130 63, nazaj plačane obresti 31. decembra 1. 1899 K 9038 36. — Denarni promet K 4,452.265 52 Upravno premoženje K 2,775.135-54.
(Mestna hranilnica Ijubljan-s k a.) Meseca junija t. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 733 strank 366,564.71
Vojska na Kitajskem.
V središču Kitaja, v Pekinu je izbruhnila popolna anarhija. V trenutku, ko so došla v Evropo najnovejša poročila o dogodkih na kitajskih tleh, so bržkone pomor-jeni v Pekinu vsi tujci in razdejana vsa poslaništva, v največi nevarnosti so pa tudi prve evropske čete, ako so res došle že v Pekin.
Z vaeh stranij ao privrele v središče številne revolucionarne čete, njim na čelo sta se pa postavila princ Tuan in general Kuangsi, ki sta odstavila cesarico vdovo in cesarja, ju zaprla v nek grad, obkolila cesarsko palačo in zatvorila pekinška mestna vrata.
Jednake grozovitoati se gode v ostalih kitajskih mestih, kjer prebivajo tujci. In zunanja pomoč je večinoma še na potu.
Berolin, 4. julija. Kineški poslanik v Berolinu še ni odpotoval, dasi so razmere zelo napete. Nemčija čaka. kaj poreko druge velevlasti, potem ukrene še le odločilne korake. Nemčija imela bo kmalu 15 vojnih ladij pred Kino.
Berolin, 4. julija. Pri nekem pogovoru povodom odhoda vojakov v Kino je izjavil cesar Viljem, da so Nemci v Kini premalo poznali ondotne razmere in preveč zaupali Kitajcem. Jedini škof Anzer se ni dal varati in je opetovano svaril.
Berolin, 4. julija. V vojaških krogih prevladuje mnenje, da treba čim preje odposlati v Kino večjo vojno moč Mobilizovanih bo 12.000 mož.
Pariz, 4. julija. Podkralji osrednje in južne Kine proglašajo princa Tuana ter Kvang-Sia, ki oblegata cesarsko palačo v Pekinu, za vstaša.
Pariz, 4. julija. V seji minister-skega sveta je naznanil minister Del-casse, da sta si glasom poročila konzula v Shanghaiju princ Tuan in general Kwangsi prisvojila vso oblast ter s četami oblegata ces. palačo v IV-cinu. Podkraljem sta naročila, naj prično odločen boj proti tujcem.
Pariz, 4. julija. Tukajšnjemu angleškemu poslaniku je došio sporočilo, da sta umorjena francoski in angleški poslanik v P e-k i n u. — Jednaka vest je došla londonski vladi.
Wilbelmshaven, 4. julija. Pri častniškem banketu je imel cesar Viljem govor, v katerem je izjavil, da Nemčija neobhodno potrebuje Velikega oceana. Brez Nemčije, brez nemškega cesarja se ne more storiti noben važen ukrep. Da se pride do tje, bo uporabil cesar najstrožja sredstva.
Rim, 4. julija. Italija bo pripravila 6000 mož, da jih v slučaji potrebe po dogovoru z drugimi državami pošlje na Kitajsko.
Bruselj, 4. julija. Vsa severna Kina je v revoluciji. Misijonarji in sploh tujci so povsod v veliki nevarnosti.
Petrograd, 4. julija. Brzojavna zveza s Kalganom v pokrajini Pečili je pretrgana.
Washington, 4. julija. Ameriški konzul v Shanghaju javlja: 27. m. m. sta bili le še dve poslaništvi nepoškodovani. Cesar in cesarica-vdova sta ujeta v gradu, mestna vrata so zaprta. Princ Tuan in bokserji imajo vso oblast v rokah. Po ulicah vlada popolna anarhija.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje)
.Na tak način se najbolje izkopljete!" reče uradnik. „Kaj hočete? Seveda je to sitno. Jaz uvidim; ako se pa dobro obnašate, ste takoj prosti. Ker vidim, da ste voljni, moram vas podpirati in vam dati še drug svet. Verujte mi, da sem izkušen v teh stvareh. Idite naravnost naprej, ne ozrite se ne na levo in ne na desno, da ne obrnete pozornosti nase. Nikdo se ne zmeni za vas, nihče ne bode vedel, kaj to pomeni. Vi pa rešite svojo čast. Čez dobro uro ste zopet prosti. Dela je toliko, da se bodo sami po-žurili, da se vas znebe. Potem pa bodem govoril jaz . .. Tega ste sami krivi, vedel pa ne bode nihče, da ste bili v rokah pravice. Vi dva pa", obrne se resno k biričema, „ne storita mu nič žalega, ker ga jaz ščitim. Svojo dolžnost morata izpolniti, a pomnita, da je pošten mladenič, ki bo čez dobro uro prost, in da mu je za čast. Idita tako, da nihče ne postane pozoren, kakor bi bili vsi trije prijatelji, ki gredo na sprehod." Žugajoče sc namrdnivši sklene svoj ukaz: „Ali sta me umela?" Nato se obrne k vjetniku, gube se mu porazgube, obraz se mu namah nasmehlja, kakor bi hotel reči: .Saj sva prijatelja!' Zašepeta mu na uho: .Pametno, ravnajte se po mojih besedah! Pojdite mirno in se ne ozirajte naokrog! Zaupajte meni! Pojdimo!" Odpravijo se.
Tem lepim besedam pa Renzo ne veruje, tudi ne, da bi mu uradnik kaj boljega želel nego biriča, da mu je za njegovo čast in da mu hoče pomagati. Dobro ve, da bi se mu na ulici lahko ponudila prilika, izviti se mu iz rok, in da mu je uradnik to na-tvezel, da bi ne opazil pripravnega trenotka. Te lepe besede so imele tedaj samo učinek, da se je Renzo še bolj utrdil v namenu, katerega si je vtepel v glavo, da bo namreč delal baš narobe.
Nikar si naj čitatelj ne misli, da je bil uradnik neizkušen novinec. Bil je pretkan slepar, pravi naš povestničar, ki je bil menda njegov prijatelj.
A tedaj je bil zelo razburjen. Če bi imel mirnejšo kri, posmehoval bi se človeku,
ki hoče zapeljati druzega k sumljivemu koraku s tem, da ga vspodbada in bodri, dajajoč mu prijateljske nesebične svčte. Ako so pa ljudje v nadlogah in stiskah in vidijo, kaj lahko stori kdo drugi, da jih reši iz škripca, začno ga vsled nekega splošnega nagona obdelavati s prošnjami in rotenji in vsakovrstnimi pretvezami. Tudi malopridneži se v stiskah in nadlogah ne morejo ogniti temu splošnemu zakonu. Radi tega igrajo ob tacih okolščinah zelo žalostno vlogo. Mojsterske iznajdbe in premetene spletke, s katerimi si navadno pomagajo, ki so jim kaj navadnega in vsakdanjega, ne zgrešijo cilja, ako se jih poslužujejo o pravem času in mirnodušno in z bistro glavo. Če tudi pridejo pozneje na beli dan, vendar so vsakomur všeč; kadar so pa malopridneži v škripcih, poslužujejo se jih, kakor bi bili brez glave, naglo, nespretno in brezobzirno. Kdor jih vidi pri tako napornem delu, smeje se jim in jih pomiluje.	(Dalje sledi.)
Cena žita na dunajski borzi
dne 3. julija 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 8 04 do	K 8 05
Rž za jesen ...» 7 22 »	»	7*23
Turšica za jul.-avgust » 5'8l »	»	5 82
» » sept. -okt. » 5 96 »	<>	5 98
Oves za jesen . . » 5 54 »	»	5 55
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
Čm opazovanja
Stanje barometra t mm.
Temperatura
po Celziju
Vetreii
Nebo

9. zveč. | 732-3 | 22-8 | brezvet". i jasno
J
00
J 7. zjutr. I 732-5 | 19 1 I si. vzh. I jasno *|2. popol. j 731-6 I 30-1 I si. jzah. jdel. oblač.j Srednja včerajšnja temperatura 23 6 normale: 19'3 .
597 1-1
V	veliki žalosti naznanjam svojim sorodnikom in znancem, da so mi moja preljuba mati
Katarina Platiša, roj. Mrak,
v torek, 3. julija ob '/« "a 2 popoldne po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, umrli v Škofjiloki.
Pogreb bode v četrtek, 5. julija dopoldne ; preje se bodo še opravile molitve in sv. maša za r&njko v župnijski cerkvi svetega Jakoba v Škofjiloki.
Predrago ranjko mater priporočam v pobožni spomin pri molitvah in sv. mašah.
V	Škofjiloki, dne 3. julija 1900.
Marija Platiša,
hči.
Trgovski pomočnik,
vajen v vseh vrstah trgovinskega prometa, sprejme slnžbo v trgovini, ali event. tudi kot občinski pisar.
592 i-i	J. Kose
posterestante Krka pri Zatičini.

lepih in priljubljenih
slovenskih napevov za citre,
s podloženim besedilom, prirejeni v kolikor mogoče lahkem slogu, a zraven tega izvan-redno navdusevalni. — Cena 100 stranij obsegajoči knjigi 2 gld 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Pregled pošilja
Josip Sorg,
594 l-i	Dunaj, III., Gerljjasse 18.
KOPEL
mmmk.
Prciikošcno zdravilišče zabelezniridodcu, na jchib inlcdoicoh,
____2r.sMhcrtiaW.cxr;
Prospektise dobe pri ravnatelju (diakks), Južne zeleznice postaja:Polčane(Po!tschach") čclčnc kamene, KRASNO PREBIVALIŠČE kotafhevaoltancii ZA PO LETI. innakrhljuilo.
259 b) 10-9
Na prodaj so
3 križevi poti
po 95 cm. visoki, po gld. 65'—
pri	501 12-8
l^H. TOMAN-U,
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
| Stanovanja so oddati!
Za avgust: dvoje stanovanj po
1	sobo in kuhinjo; dvoje stanovanj po
2	sobi s kuhinjo.
Takoj pa se odda jedno stanovanje
z jedno sobo in kuhinjo.	519 7
Vse to na Poljanski cesti št. 00.
Sta limfen*
mizarska pomočnika
dobita trajno delo ob dobri hrani in plač*
pri	593 3—1
Ludviku 3r*eitl
mizarskem mojstru v Podkloštru (Amoldstein). Koroško.
drihp venecijanske in španske. Najcene še ima. IMIfi/t:, v zaiogi tvrdka BRATA EBERL V
Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 22 11—2
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, 8t. Petra, cesta wt. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 37
cJtaznanilo.
Na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem se bodo sprejemali učenci v prvi razred ali meseca julija ali septembra.
Kdor želi vstopiti m e s e c a j u 1 i j a , naj se oglasi
v petek 13. julija od 5. do 7. zvečer ali v soboto 14. julija od pol 9. do pol 10. zjutraj
s svojimi stariši ali njih odgovornimi zastopniki v ravnateljski pisarni ter prinese s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo (šolsko naznanilo).
Sprejemni izpiti se vrše v soboto 14. julija
Takse znašajo 6 K 20 h.
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Rudolfovem,
dne 4. julija 1900.	596 2-1
Pripomba: S tem se popravlja napačno oznanilo v »Dolenjskih Novicah«.
St. 20.798.
596 1—1
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. junija 1900 podpisani mestni magistrat razpisuje
za napravo začasne brvi poleg mesarskega mostu čez Ljubljanico
na dan 11. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne.
Vsi potrebni pripomočki in pojasnila zvedo se pri mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dni 3. julija 1900.
583 3-2
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v soboto dne l-i. julija
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek, dne 16. julija, od
'/,9. ure zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj pri-neso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena nu 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju,
dne 29. junija 1900.
Dunajska l> o
r z a.
Dn6 4. julija.
Skupni državni dolg v notah ... . .	97-55
Skupni državni dolg v srebru............97-20
Avstrijska zlata renta 4"/„.......116 —
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-25
Ogerska zlata renta 4"/,........115-60
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........91 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1730 —
Kreditne delnice, 160 gld................680-—
London vista....................242-80
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-60
20 mark.............23-71
20 frankov (napoleondor).......19 29
Italijanski bankovci..................90 85
C. kr. cekini............11-33
Dni 3. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . .	168 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	159- -
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 —
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95-70
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 50
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .	251'—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	409-—
»	> južne železnice 3°/0 .	318-25
»	» južne železnice 5°/0 . —
»	» dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50
Kreditne srečke, 100 gld. ... ...	3851— 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41 50 Ogerskega » „ » 5 » 20'—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-—
Rudolfove srečke, 10 gld.......63-50
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . ........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanaka družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
175-25 183-— 178-— 4750 280 25 6120--786--116 — 168*— 469 75 416 — 255-25
ST Nakup ln prodaja ~±XL vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K € U R"
I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, i., StrobelgassB 2.
Pojasnila "iO v vseh gospodarskih in ilnan&nih llvarsk,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,