Stev. 338
TRST, v soboto 4. decembra 1909.
Te&aj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN sv\v
to d i ob nedeljah in praznikih cb 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu ia okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru. Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širok osti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNICA ZNAŠA
za v-e let" 24. K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maročcina ca nedeljsko Izdanje ..EĐIKOSTI" stane : celo-
■ ■■.— letno K 5*2O, pol le*a a 60	■■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pis-ma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Karočnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij li^ta rEdinost". - Natisnila ti-karna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun li. 841 652. TELEFOM 5t. 11-57.
Govor državnega post. dr.a Rybara
u seli zbornice poslancev dne 1. decembra 1909.
Med Nemci in Italijani.
Viaoka zbornica ! Povsem čuden, ali, žal, konsekventno opetujcč pojav v Avstriji je ta, da so tam, kjer žive drag poleg druzega Italijani in Nemci, oziroma, kjer morajo skopaj cedet>. v upravnih zborih, dogajajo prepiri ia celo pretepi. Opozarjam samo na razrušenje italijanske f h kulte te v Wiltena po tamošnjih dijakih io po sodrgi iz Inomosta. Tedaj je bil najgloblje ogorčen ves itali anski tabor Avstrije. Kričalo se je proti Nemcem, kričalo o zatiranju. Tudi sicer vidimo, kako so si Neasci in Italijani v laseh. Trentinci n. pr. je nimajo prisrčceje želje, nego da bi se rešili od svojih nemških sodeželanov.
Združeni proti Slovanom.
Eo pa gre za tc, da se Slovanom, posebno pa Slovencem in Hrvatom, katera si bedi želja ne izpolni in nastopi proti njim, tedaj pa pozabljajo Nemci in Italijani takoj
1 ki obseza vse že obstoječe norme, a vz-ic | temu ni bil odobren za Trst!) Ker ste si v j njem izgovorili posebne privilegije, ki jim i vlada absolutno ni mogla pritrditi. Tako stoji atvar !
Ako se celo tam, kjer imajo ▼ deželnem šolskem svetu poleg zastopnikov učiteljstva. cerkve itd. kaj govoriti tudi državni organi, neredko dogajajo krivice nasproti slovanskemu prebivalstvu — spominjam le na to, kar je tovariš Grafeoauer povedal glede Koroške —, potem si lahko mislimo, kaka je stvar še le v Trstu, ko je vse to v rokah naših naj* hujših narodnih in političnih sovražnikov, kjer ima deželoozborska, oziroma večina občinskega sveta tržaškega sklepati in odločevati takorekoč o življe-nju in smrti naših šol in o usodi naših učiteljev 1! (Poslanec dr. Pitacco: Davdil bi si le neko pripombo, ako dovo* .	. lite!) Prosim, oglasiti se morete za stvarni
na v s 63 spore i o prepire, sklepajo fronto proti popraTek 5m moj je Ie kr£tko odmerjen, ne nam in zahtevajo od vlade, naj nam absolutno ničesar ne dovob', — oni sami pa nam,
ithk ničesar ne dovoljujejo. Tako se je zgodilo tudi danes. Vloženi so bili trije nujni predlogi, ki jim je namen, da bi narednost-nim manjšinam zagotovili šole v materinem jeziku. Kakor je že omenil moj neposredni predgovornik, so Italijani najmanjša manjšina v Avstriji. Ia tu bi si morali misliti, da bodo Italijani pozdravljali te predloge z največim veseljem, ker bi bila s tem tudi njihovim manjšinam — o katerih zatiranju se je pritoževal vendar tudi g. tovariš Pitacco — dana možnost za vzdrževanje manjšinskih šol. Ali ne! Ta pojav, ki se vedno opetuje, je nastopil tudi danes: neposredni g. predgovornik s e j e t a k o j p o s t a -vil na stran Nemcev in je proglasil ta predlog ne ie nepotrebnim,msrveč naravnost kakor nevarnim za Itali ane. Že ta okolnost dokazuje, menim, zadostno, da tožbe, ki jih je g. predgovornik prednašal tu o zatiranju Itali* ;auov v Primorju, gotovo niso opravičene, ker sicer bi bil moral kar z obema rokama poseči po teh nujnih predlogih, da bi tlačenim italijanskim manjšinam pripomogel do manjšinski šol.
Kje je pravi vzrok tem ital. tožbam ? 1
Nu, mi, ki dobro poznamo razmere v Primorju, poznamo vzrok in tudi g. predgovornik ga je prav za prav čisto odkrito povedal. Rekel je, da oni se boje, da bi s tem osvajevalna politika Slovencev dobila oporo. Oni se morajo — istotako kakor siromašni Nemci na Danaju — braniti pred slovensko invazijo v Trstu! (Veselost. Poslanec dr. Pitacco : Še veliko huje!) To je
kaj dragoceno pripoznanje ker dokazuje, da smo v Trstu (Posl. dr. Pitacco : Ne le v Trstu I), torej v Primorju relativno še veliko mečneji, nego Ochi na Dunaju, a vzlic temu se nam neča dati naših narodnih pravic, vzlic temu nam nočejo dovoliti manjšinskih šol. (Posl. dr. Pitacco: V i zavijate!) Jaz ne zavijam prav ničesar 1 Italijani imajo pač v Primorju vse. To dokažem tudi. Da, Italijani v Trstu imajo prav za prav več pravic, nego katero si bodi pleme v monarhiji, posebno, kar se tiče šolstva. In zakaj ?
Italijani v Trstu odločajo o Življenju In smrti naSih šol.
Povsod dragod v monarhiji ne velja samo državni šolski zakon, ampak obstoje tudi de žslni šolski zakoni, na podlagi katerih so imenovani, oziroma se volijo potem okrajni šolski sveti, deželni šolski sveti itd.
Pri nas v Trsta nimamo nikakega šolskega zakona; pri nas v T/stu je občinski svet tržaški: okrajni šolski svet, deželni šolski svet, sploh oblast, ki izvršuje imenovanja; ta obč. svet je, kakor znano, v rokah somišljenikov g. predgovornika. Oni so torej oblait, ki izvršuje imenovanja, oni imajo pravico do nadzorovanja. (Posl. dr. Pitacco: Pravice do nadzorstva ne!) Prosim, le v pe-dagegiškem pogledu ima tuđi okrajni šolski nadzornik, ozirema deželni ftolski nadzornik neke male pravice; sicer pa je občinski svet, oziroma magistrat tržaški tista oblast, ki ustanovlja šolo, jo vzdržuje, imenuje učitelje, ima nadzorstvo — torej pravico, ki je nimanobena druga pokrajinav Avstriji. (Poil. dr. Pitacco : Ali ni naša krivda, da deželni šolfki zakon v Trstu ni bil potrjen!) Prosim, na tem ste krivi vi, ker je vlada že večkrat predložila deželnemu zboru načit deželnega šolskega zakona, toda dež. zbor ga ni nobenkrat vsprejel. Vaša krivda je torej, ker vi imata večino v deželnem zboru. (Posl. dr. Pitacco: Ne, ker deželni zbor je bil pripravil neki zakonski načrt,
morem nič oddati. (Veselost),
Italijani polnijo nemške šole!
Tovariš Pitacco je terej tožil v najgan-ljiveji obliki o zatiranju v Istri in Trstu (Veselost) ia je mej drugim omenja! tudi c. kr. šole, ki imajo le necuški učni jezik. O tem sem — gospodje se morda še spominjajo
—	Se opetovano govoril in sem se pridruževal tožbam Italijanom. Ali jedno pripombo si še dovoljujem, ki sem jo bil napravil že v tržaškem občinskem svetu. D* namreč nemške šole tako prosperiraj o, na tem imajo nemalo zaslugo italijanski stariši, ki pošiljajo svoje otroka ▼ nemške šole vzlic dejstvu, da imajo na razpolago italijanskih šol ▼ izobilju. Kes je sicer, da tudi slovenski stariši pošiljajo svoje ctroke v te šole, ali oni morajo to storiti, ker drugih javnih šol nimajo.
Naša šola pri sv. Jakobu.
EkzUtira le ena slovenska zasebna šola pri sv. Jakoba, t delavskem delu mesta, a je od središča oddaljena tako, da je otroci Velikega trga ne morejo obiskovati.
Kakor rečeno, obstoji le jedna slovenska šola, a njeni prostori so prenapolajeni tako, da je do 100 otrok stlačenih v en razred — tako ie godi ▼ enem mestu ! (Čujte 1 Oajte
—	Posl. dr. Pitacco : Mestni g mnazij je tudi prenapoljem !) O tem bom še govoril. Vzrok prenapolnjenju je v tem, da družba, ki uživa
—	kakor je omenjal g. tovaviš dr. Pitacco
—	to kolosalno podporo vlade, ne more med revnim slovenskim prebivalstvom nabrati potrebnih sredstev, da bi kupila novo poslopje in vzdrževala učitelje. (Posl. dr. Pitacco: Od kodi pa prihajajoči otroci ?!), To so otroci starišev, bivaj očih v Trstu!
Izborna lekcija posl. Pitacca.
A ker je g. Pitacco že omenjal to, mu hočem odgovoriti takoj. Gospod poslanec Pi tacco je rekel, da se ti različni advokatje, državni uradniki itd. priseljujejo od zunaj Nu, jaz menim, da je vendar samo ob sebi umevno, da advokat ne otvarja svoje pisarne ! na Učki (Veselost), ampak ▼ središču, da prihaja v deželno glavno mesto, oaj pa je že to po večem delu italijansko ali ne — to je vsejedno. Istotako samo ob sebi umevno je, da uradniki ne morejo uradovati tam gori gorovju, ampak tam, kjer je sedež oblasti. Čuditi se moram torej, da je dr. Pitacco to iztaknil.
Istotako čudno je, kar je rekel glede delavcev. To je vendar samo ob sebi umevno da gredo delavci tja, kjer so induitrijalci, « ti niso tam gori na Kraiu, ampak v mestih. Ako bi mogli Italijani dobiti zadostnega šte vila italijanskih delavcev, bi gotovo — o tem morete biti prepričani — aajeli takih. (Posl. dr. Pitacco : O delavcih nisem govoril!) Ven* dar omenjali ste jih! (Posl. dr. Pitacco: Ne, samo odvetnike!)
Italijani vsprejemajo torej slovenske delavce ie eato, ker jih potrebujejo — istotako, kakor v severnih krajih potrebujejo Čeških delavcev. 81ovenske delavce bi bili že zdavnaj izgnali iz Trsta, ako bi jih ne potrebovali tako krvavo.
To sem hotel omeniti, da se te nemške šole vzdržujejo večinoma od otrok italijanskih starišev. Relativno največe število otrok v nemških iolah je italijanske narodnosti.
Če hoče tovariš Pitacco pozneje čuti kak privatissimum, mu morem predloiiti letni program. N. pr. v deški ljudski ioli na trga Lipsia je okrog 200 nemških otrok, nad 300 italijanskih in 200 slovenskih. Relativno večino imajo torej Italijani (Posl. Pitacco: Ker je naš gimnazij prenapolnjen!) To so ljudske šole, jaz govorim ta le o ljudskih iolah. To
je torej okelaost, zakaj je bilo na teh ljudskih iolah tudi v zadnjem letu zopet osnovanih toliko paralelk._ (Pride še).
K nastopu italijanskih učiteljev.
(Dopis z ozirom aa nedeljski shod.)
Italijansko učiteljsko društvo — reakci-jonarno! Tako se glasi sodba, ki jo je izrekel te dni pameten Italijan — učitelj.
In rei! Da česar so se italijanski učitelji spozabili sedaj, to je res škandal in naravnost pogubno za ugled učiteljskega stanu. Kar mislijo uprizoriti sedaj, nas spominja na dobo pred 50 leti, ko je bil učiteljski stan v okovih — suženj!
Res je sicer, da smo se začeli pri nas kasno vzbujati. V drugih deželah se je po uveljavljenju državnega šolskega zakona učiteljstvo začelo hitro vzdramljati in snovati v prilog šolstvu in svojema stanu.
Pri nas so začeli posnemati še-Ie zadnja leta. In dejstvo je, da italijansko učiteljstvo naša po velikem dela ni na tisti #stop nji, kakor učiteljstvo druzih narodov. Še tisto njihovo društvo, ki bi se vsakemu poštenemu Slovenca zdelo — preskromno, še to se ne more povspeti do nikakega častnega d slova-nja, je še vedno v povojih.
Ta sodba se bo zdela morda stroga, ali že sed&nje nastopanje italijanskih učiteljev jo opravičuje. Jaz ne bi bil nikdar mislil, da se more pravi učitelj toliko ponižati, da komu ns privoiča šole, naobrazbe le zato, ker govori drag jezik.
Laški učitelji, ki oprizarjajo gonjo proti stremljenju slovenskih domačinov po — kulturi, so zaslepljeni fanatiki. Njihov nastop v nedeljo bo nastop proti c ivilizaciji in h u m a n i t e t i. Po pravici jih torej na-uvijamo reakcijonarce.
Čuj t ^ gospoda, kako sodi o Vas neki Vaš kolega italijanske narodnosti, ki ima več izkušnje in več kriterija nego Vi! Pogovarjala sva se prijazno kakor nekdaj, ko nista Še „Piccolo" in „Indipendente" zastrupljala src. Mož je rekel na italijanskem jsziku: „Lega degli insegnanti« ni več to, kar bi morala biti. Postala je kaita fanatikovnaci-jonalistov, družba mladih učiteljev, ki ne poznajo druzega nego svoj materni jezik in ne posnajo nič kulture druzih narodov. Njihovo obzorje ie tako ozko, da ne vidijo nič druzega na svetu nego gospodovalno kamoro, ki si jih je usužaila. Posledica temu je dekadenca tržaškega ljudstva in šole same. In povsem tem ni čuda, da je tudi vsa mladina fanatizirana in nestrpna po — vzgledu učiteljev. Slepci-učitelji ne vidijo, da se s tem izpodkova šolska disciplina in s tem podlsga — učitelju. In to dragi prijatelj — je zaključil oni italijanski učitelj — se bo britko maščevalo. Pa saj se že maščuje v naših iolahl
Tako sodi star izkušan italijanski učitelj. In tako sodi Š9 marsikateri, ali skriva se in si ne upa na dan, iz strahu pred terorjem.
Kdo bo najbolj kričal v nedeljo povodom italijanskega shoda. Italijanska šolska mladina! Saj jo ves čas pridno pripravljajo po učilnicah in časopisih. Postavnih razsodnih mož ne bo, razun kakega — ića.
Kateri pameten Človek bi se mogal protiviti prošnjam ljudstva, ki želi — šole ? ! Le oni, ki je sam ignorant, ne privošča izobrazbe drugim,
Italijani se pa bahajo se svojo 2000-letno kulturo. Ali ta je bila last njihovih pradedov, b so pa bili za to tudi bolj tolerantni v narodnem pogledu, Tista tesnosrčnost nasproti drugorodcem, v katere imenu se bo vršil v nedeljo italijanski shod pa ni znak kulture ; in tolerancija kaže na kulturno dekadenco.
Kako se more v SO. stoletju učiteljstvo postavljati proti kulturnemu stremljenju druzega naroda — sodeželanov, ki corajo tudi prispevati za vzdrževanje istega učiteljstva?!! Kako se more učiteljsko društvo, ki bodi zastavonoša vsacega napredka, vmešiti in kon-promitirati pred civiliziranim svetom s takimi nastopi, kakor bo v nedeljo proti kuituri druzega naroda ? !
Laško učiteljstvo bi služilo visokim ide-jalom človeštva, vseobči kulturi in podrejeni jej mladini, ako bi to poslednjo vzgajalo v duhu spravljivosti, ljubezni in spoštovanja do drugorodcev mesto da jej samo daj a izglede nestrpnosti in sovraštva.
Italijanske učitelje bi bili morali strezniti že dogodki pred 3 leti, ko so doživljali ža-nitne pojave popolne insubordinacije v ioli. Tedaj so učitelji težko občutili to, kakor so odkrito pripoznavali mnogi njih.
In sedaj se ponavlja to. Čim bolj pada mladina t vrtinec javnega življenja, tem huje se to maičuje v ioli ! Zato pa naj povemo odkrito, da bi morala tu viša šolska oblast poseči vmes ako že magistrat noče, ker mu
ne konvenira kakor izvi sevalnemu organu — ene stranke. Velik intereres javnosti je, da se šolska mladina ne udeležuje tacih demon monstracij 1 Ali ne trpijo potem stariši, ako nastanejo za otroka kake usodne posledice P !
Poklicaoi činitelji naj vendar enkrat začno razmišljati o tem in začeti z zdravljenjem — brez ozira, ako bo tudi zamera na kald strani.
SLOVENCI! Rdor čuti narodno, mora priti Jutri na shod v „narod, dom"
K položaju v Avstriji.
„Slovanika enota" je torej sklenila u-makniti nujne predloge in dopustiti prvo čitanje proračunskega provizorija.
S tem se je položaj seveda precej zbolj-šal. S tem pa nikakor ni rečeno, da je situacija že rešena. Rešitev je le odložena. Opustitev iobstrukcije s a tiče namreč — kakor smo že naglasili — samo prvega čitanja proračunskega provizorija. A to le v namen, da dobi poljsko „Kolo" časa za nadaljevanje akcije za rekonstrukcijo kabineta.
Ker je bil tozadevni sklep „Slovanske enote" vsprejet s 13 proti 3 glasovom, se daja sklepati, da se je to zgodilo na podlagi pozitivnih obljub poljskega kluba,
Sklep „Slovanske enote*' je splošno izne-nadil. Najneprijetneji je ta sklep „Slovanske enote" najbrže — jBienerthu. Njemu bi bilo bržkone najljubše, da je .Slovanska enota"* nadaljevala obstrukcijo; tako bi bil imel lepega povoda, da pošlje poslance doma. Sedaj se bo sicer razpravljalo o proračunskem provizoriju: da-li pa baron Bienerth dobi Udi večino zanj, to je drugo vprašanje.
Nemški listi pravijo sicer, da je »Slovanska enota" kapitulirala, a pozna se jim, da bi jim bilo ljubše, da ni storila tega. „Nemška narodna korespondenca" je zelo optimistična. Nadeja se, da pride do sporazuma gleda rekonstrukcije kabineta in delovanja češkega deželnega zbora. „Die Zsit" svetuje Nemcem, naj Čehom — sedaj, ko so opustili obstrukcijo — zgradi zlat most, preko katerega bo možno priti do sporazumljenja.
Praška „Union" se izraža precej skeptično, pravi pa, da je „Slov. enota" pokazala veliko popustljivost in dokazala, da hoče storiti vse, da ohrani parlament. Stvar vlade iu nemških strank je, da se tudi one s svoje strani postavijo na tako stališče — popustljivosti in pomirljivosti.
Italijani proti slovanskemu ministru.
Včerajšnji „Piccolo" prinaša z Dunaja (očitno iz poslanskih krogov) dopis, v katerem se ojstro govori proti „zlorabi" institucije ministrovrojakov. V članku se govori, da Italijani nebi mogli privoliti nikakor tako velike koncesije Jugoslovanom ter dasta parlamentarni klub Italijanov in Romunov z ene strani in Malorusi z druga strani že izjavili vladi, da bi eventuelno imenovanje jugoslo-vasskega ministra bilo za njih casus belli. Vendar upa „Piccolov" poročevalec, da se baron Bienerth premisli v zadnjem hipu ter da ne odkupi miru za tako veliko ceno.
Mi pa pravimo, da ob reševanju tega vprašanja bodo odločevali drugi faktorji in še-le v zadnji vrsti latinski klub.
Politično druitvo Edinost
sklicuje
Javni shod
jutri, dne 5. decembra
ob 10. ari predpoludne.
v gledališčno dvorano „Narodn. doma'. DNEVNI RED:
Maše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva.
SLOVENCI Trsta in okolice! Udeležite se tega velevažnega shoda v čim večem številu.
ODBOR
POLITlC. DRUŠTVA EDINOST.
Stran II.
»EDINOSTc St. 338
V Trstu 4. decembra 1909
Dnevne vesti.
Slovenske žene, pridite na shod!
Keka mestna Slovenka, nas vprašuje v doposlanem pismu: >Ali smejo priti na nedeljski shod tudi slovenske žene? Moj mož pravi namreč, da žene nimajo nič opraviti s politiko ; zato naj shode in manifestacije prepuščajo njim, možem !«
Odgovarjamo Slovenki, ki nas vprašuje, za vse; ni res, da je„politikaf< samo za možke. Narobe! Žena mora biti narodno zavedna, odločna, politiški vzgojena! Češki narod mora zahvaliti svojo veličino največ svojim hčeram, zavednim češkim ženam. Žene so prve učiteljice svojim otrokom, one so prve pozvane, da izklešejo narodni karakter, ki se potem razvija v šolah in v življenju. Narodno indiferentna žena ne more odgojiti narodno zavednih sinov! Zatorej, več ,,politike" — če se „politika*' more reči vsakemu narodnemu delu slovenske žene — kličemo našim ženam, posebno Slovenkam v Trstu, ker od njih največ pričakujemo! Zakaj govori veliko število slovenskih otrok
▼	Trstu samo laški? Morda le zato, ker nimamo narodnih šol?! Ni res! Govore italijansko, ker žnjimi tako govore njihove slovenske matere! I n to mora nehati.
Zato poživljamo na jutršnji shod tudi slovenske žene, ker v boju za slovenske šole v Trstu imajo tudi one braniti veliko pozicijo, morda eno najbolj važnih: materinščino v slovenski hiši!
Pridite Slovenke, ker čas je resen, ker vse narodne vrste morajo biti edine Za, skupni naval, za skupno zmago: hočemo slovenskih šol za slovenske otroke v Trstu/
Kratek odgovor na dolge komentarje. Ker razpolaga velikim prostorom, na katerem ga jnoramo mi v resnici le zavidati, komentira včerajšnji „Piccolo" z bogato zgovornostjo PiticcoT govor v parlamentu. Naa muči ne-stronoit, ker nam tiranski prostor premajhne „Edinosti" ne dovoljuje, da bi naenkrat od-gnorili „Piccolu", kakor je naenkrat odgo-▼ori! naš dr. Byba? na zgovornost dr. Pitacco. Zsto pa hočemo čim hitreje prinesti sijajni in jedrnati govor dr. Bjbara, ki ga treba ceniti tem više, ker je govornik znal takoj improvizirati tak temeljit odgovor. Naj bo torej gjtor sam naš komentar o tem vprašanju! I a ker bodo nafii j u tri nji govorniki imeli priliko, da se posebej ozrejo na sedanja izvajanja italijanskega novinstva, ni potrebno, da Ž5 danas povemo svoje mnenje.
Opozarjamo pa posebno naie čitatelje na ta govor dra« Rjbara.
Mestni svet tržaški.
Sinočnja seja mestnega sveta je bila dele ma zelo Živahna. Slo se je večinoma za dovolitev raznih naknadnih kreditov.
Med dragim je municipalni odbor predlagal kredit 97500 kron, za prevažanje vode
▼	okolici.
Cerniutz je zahteval pojasnila, kako da se je trošek za prevažanje vode v okolici tako povečal. Ta trošek predstavlja kapital v znesku treh milijonov kron. Zdi se mu, da kontrela ni zadostna in povišen trošek ne opravičen.
Dr. Mrak je pojatnil, da se sedaj prevaža voda v okolici od hiie do hiie. Zato se je tro&ek povišal.
Cerniutz a ni po volji, da dobivajo okoli-časski kmetje vodo v hišo, dočim ko morajo hoditi mestni delavci po vodo k vodnjakom. S lasoval je vseeno za predlog. (Smeb.)
Predlagan kredit je bil odobren«
Odobrilo se je osnutje posebnega urada za vodovod Aurisina. ki ga sprejme občina v pesest dne 1. januarja 1910.
Sklenilo se je, da ima ostati cena vode 74 vin. za m3.
Zavodi, ki so po svojem delovanju sestaven del javnega delovanja, ki ga vzdržuje občina, bedo dobivali vodo po lastni ceni.
Dr. Wilfan je predlagal, da bi dobivale tndi iole vodo po lastni ceni.
Dr. Richetti je vpraial kake lole misli dr. Wilfsn ? Ali samo občinske, ali tndi zasebne?
Dr. Wilfan je odgovoril, da se umeje aaaio ob sebi, da bi bila med temi iolami tudi šola Ciiil-Metodove družbe. Omenjeno šolo obiskuje 1200 slovenskih otrok in da se nadeja, da večina ne bo tako fanatična, da bi glasovala proti predlogu samo zato, ker bi bila dobrote deležna tndi slovenska zasebna šela.
Ravasini: Ko bi sprejeli predlog dr. Wil-tauaT bi dobivale vodo tudi državne ftole po istini ceni. A, menda bo tudi dr. Wilfan pritrdil, da nam ne kaže podpirati nemikih iol.
Dr. Wilfan predlaga k svojemu predlogu dodatek: izvzemli državne.
Cerniuti: Potem bi bila te dobrote deležna tudi šola „sacre coeur* in druge samo-
Istanske iole. Samostanskih iol pa ne bomo podpirali.
Predlog dr. Wi!fana je padel*
Sprejet je bil predlog mestnega odbora glede zboljianja vodovodnih cevi, predlog glede nujnih popravkov v mestni klavnici in predlog glede reforme pravilnika mestne umobolnice, nato; je bila seja zaključena ob 9 7* zvečer.
Prihodnja seja drevi ob 7.
Dnevni red; Mestni proračun za leto 1910.
Socijalistična pravičnost. V sinočnji seji mestnega sveta je bila prilika, da so socijalni demokratje pokazali svoje konjsko kopito.
Bili bi morali glasovati za predlog dr. Wi!fana, da se dovoli tudi zasebnim šolam vodo po lastni ceni. Seveda je mislil dr. Wil-fan pri tem v prvi vrsti na slovensko Ciril-Metodovo šolo. Proti predlogu socijalisti že po svojem programu niso smeli glasovati. Bili so res v zadregi. Iz te zadrege jih je reiil sodrug Cerniutz, Spomnil se je, da bi bili predlagane dobrote deležni tndi zavod ,sacre coeur" in drugi samostanski zavodi! Soci-jalno-demokratičoa desetorica se je oddahnila. Ideja svetovalca Cerniutza je bila res fulmi-nantna. Oni, socijalisti, so principijelni nasprotniki zavodov a la „sacre coeur" in zato bodo glasovali proti predlogu dr. Wilfana. Ali mislijo gospodje res, da je kdo tako naiven, da bo veroval njih trditvam? Govorili so o samostaoskih šolah, a mislili so na slovenske. Tako najdejo socijalisti izgovor vsakokrat, ko se gre za slovenske iole. Ko je bil leta 1902 pri Sv. Jakobu znani manifestacijski shod za slovenske iole, so izjavili socijalisti, da so proti slovenskim šolam, ker so te iole — klerikalne! Vedno pridejo na vrsto a strašilom klerikalizma. Govore o klerikalcih, a mislijo na — Slovence. Kaj ne g. Csrniutz?
Imenovanje namestnika finančnega ravnatelja. Namestnikom finančnega ravnatelja na tuk. finančnem ravnateljstvu je imenovan viši finančni sretnik gospod dr. Napoleon F a b b r o.
Za to mesto se je potegovalo — kakor smo že omenjali — več konkurentov, med katerimi pa je bil tndi nam g. dr. Fabbro najsimpatičneji. V kolikor smo namreč obveščeni, je novi g. podravnatelj na najboljem glasu v vsakem pogledu, vseskozi korekten ln pravičen, zato tudi priljubljen pri vseh. Ta gospod je rodom Tržačan, a govori precej dobro slovenski.
Sicer pa ne zahtevamo in ne pričaknjemo od gospoda podravnatelja nič druzega, nego popolne pravičnosti in nepristranosti tudi nasproti naiemu ljudstvu, uradnikom in uslužbencem naie narodnosti.
Imenovanje. Računski vežbenik na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, Pavel Augscheller je imenovan računskim asistentom istotam.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje, opremljene s primernimi prilogami o starosti, dovrienih šolah ter o službovanju v praksi najkasneje do 15. decembra t. 1. na podpisano kmet. družbo v Trstu, ulica Giorgio Gralatti it. 12/H.
Trst, dne 11. novembra 1909. Kmetijska družba za Trst in okolico.
redar. Dohitela sta tatu in našla pri njem ▼kradene reči. Sljubu temu nepobitnomu dokazu, je tat imel drzno čelo, da je čin tajil. Uzmorič je 20-letni kovač Josip Naglič.
Nezgoda. Voznik Marij Kosovel, stanujoč v Rojanu it. 381, je včeraj zjutraj s svojim vozom pasiral ul. Arcata. Da bi se izognil kočiji, pritisnil se je k zidu. Pri tem je z
Natečaj za poljedelska štipendija. C. kr.1 vozom zadel na delavca Frana Vračuna, ki
SLOVENCI! Jutri o nedeljo, 5. det., vsi«„narodni dom", do povzdignemo s vol Slas za svole pravice!
Na naslov c. kr. železniškega ravnateljstva. Postajališče Monte Castiglione lokalne železnice iTrst-Poreč ima precejšen oseben promet. Tega postajališča se poslužujejo prebivalci iz vsega Brega. Kljubu temu pa ni tam niti male lope, da bi mogli ljudje čakati na vlak pod streho, vami pred burjo in dežjem. Osobito je po zimi, ko ravno tam pi e burja tako silno, kakor da bi bil tam nje centrum, je občinstvo izpostavljeno največi nevarnosti za življenje in zdravje potnikov, ki morajo tam čakati.
Znani so nam slučaji, ko so si ljudje a čakanjem na postajališču M. Castigliono n a-kopali že nevarno bolezen. A dostikrat gredo ljudje rajii peš v Trst ali do Žavelj, nege da bi se s čakanjem na plamen izpostavljali nevarnosti, da obole. Tako je nam znano, da je minulo zimo samo ▼ en dan odilo preko dvajset Ijudij peš v Trst In vendar bi se dalo temu od pomoči z malo lope, kakorine so pri drugih postajališčih omenjene železnice in ki bi stala komaj par sto kron. AU je opravičeno tako štedenje, ko se radi borih par sto kron postavlja v nevarnost zdravje in dostikrat tudi življenje potnikov ?! — To v resnici niti Štedenje ni, kajti gotovo je, da bi železniška uprava z večim osebnim prometom dobivala toliko več dohodkov, da bi bil dotični malenkostni trošek gotovo dobro investiran. Priporočamo to stvar osobito ravnatelju državnih železnic g. Gta-lambosu.
Službo tajnika !■ potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje krnet, družba za Trst in okolico. Služba je v prvem letu provizorična proti dvemesečni odpovedi. ▼ slučaju zadovoljivega službovanja se po preteku te doba namesti tajnika in pot. učitelja lahko stalno. Prvotna letna plača znaša 2000 K ter je nastopiti to mesto po možnosti s 1. januarjem 1910 leta.
Za to službo je neobhodno potrebno primerno znanje v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu, vsaj deloma v vrtnarstvu in cvetličarstvu« Zahteva se tndi zadostna praktična usposobljenost. Učni jezik je slovenski.
ministerstvo poljedelstva je dovolilo odlokom od dne 13. novembra 1909 štev. 37470 za lolsko leto 1909-10 dva itipendija po 300 K na leto za mladeniče slovenske narodnosti iz Primorja, kateri hočejo obiskovati prvi tečaj deželne kmetijske iole na Grmu pri Novem-mestu (na Kranjskem).
Prosilci za ta itipendij naj vložijo svoje proinje pri tržaikem c. kr« namestništvu do 1. januarja 1910. Prešnjem je pridejati:
1). krstni list (za sprejem v omenjeno šolo je treba, da se je dovršilo 16. leto — izjemno v slučaju prav čvrste rasti zadostuje 15. leto — ne sme pa biti prekoračeno 24. leto). 2). domovinski list: 8). zdravniško spri* čevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljanje navadnih kmetijskih del; 4). spričevalo vsaj o dovršenju ljudske šole z dobrim vspehom; 5). spriševalo o cepljenju koz; 6.) občinsko spričevalo dobrega vedenja, podpisano tudi od župnika; 7). o premoženjskih razmerah prooilca; 8). zaradi vstopa v omenjeno šolo morajo se mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu v dokazanje zadostne pripravnosti za uk.
iz Roeola: V tukajšnjem otroikem vrtcu bo v ponedeljek popoludne delil Miklavž raznovrstna darila. A!i obdaroval bo ne le male ampak tudi velike, seveda-le pridne. Darove je pošiljati v otroški vrtec.
Trgovsko-izobraževalno društvo priredi v svojih prostorih v tej seziji razna zanimiva in podučna predavanja.
Kakor čujemo bo že v nedeljo 12. t m. predaval g. inž. Živic o zrakoplovstvu v obče, o dosedanjih rezultatih in o bodočnosti te stroke, ter še posebno o izumu najnovejšega zistema, ki obeta postati bodoče prometno sredstvo. Ker bo pristop k tem predavanju tudi nečlenom dovoljen, pričakuje se, da slavno občinstvo pribiti kar v največjem številu.
Sokolski Miklavžev večer. Tržaško slovansko občinstvo opozarjamo ie enkrat na današnji sokolski Miklavžev večer, ki se bo vršil v veliki dvorani »Narodnega Doma" in ki obeta biti nekaj posebnega, kakoršne se že pač sokolske prireditve
Kedor le more, naj pribiti danes ob osmi uri zvečer v veliko dvorano, kjer bo zopet enkrat deležen srčkane zabave.
Darove z natančnim naslovom je tekom dneva oddati vratarici „Narodnega Doma", gospej Bičkovi.
Na svidenje danes večer v velikem številu na prijetnem sokolskom Miklavževem večeru l
Za „Božićnico" — so darovali sledeči: gA dr. Slavikova, g.a Furlan po 5 kron, Ma-dame Reich, g. dr. Gregorin, g.a Pehani po 3 krone, g.a Novak, g. Škof po 2 kroni, g. Petrovčič, g. Miljavec, g. Trtnik, g. Polec, g. Durnik, g. dr. TomažiČ, g. Jostovin, g. Trebeč po 1 krono; g.a Škof 60 vin. Gospodje n a i i trgovci so darovali: Jakob Klemene 321/« m. različnega blaga, 8 p. nogovic, 2 pelerini, 2 volneni ruti; g. Zsfred 10 m. različnega blaga; g. A. Groseer 5 kosov sukns.
Prosimo nadalje, osobito pa naše narodne trgovce, naj nam blagovole podariti kaj blaga, da sešijemo čim preje kaj obleko za naie otročiče, ker zima je tu in toliko jih ima potrebo gorkih oblek.
Ko potrkajo te dni na vaša vrata naše požrtvovalne rodoljubke, ne odslovljajte jih praznih, temveč podarite po svoji moči za naie malčike, ki so jim božični prazniki v toliko veselje, ki bo tem veče, ako jih obdarimo z vsem potrebnim.
Torej prosimo vse one, ki jim je pri srcu naia nedolžna deca: pomagajte!
Tržaška mala kronika.
Poakošen samomor. Pred par dnevi smo priobčili notico o malem požaru, ki je nastal v podstrešju hiše št 22 v ul. Giosue Carducci in ki ga je provzročila sobarica hotela „Al-l'Abbondanza" Marija Jakš, s tem, da se je % gorečo svečo podala v podstrešje, kjer jej je sveča padla na tla.
Gospodar hotela je potem radi tega op-soval sobarico in ta boječ se posledic svoje neprevidnosti, si je sinoči hotela vzeti življenje. Izpila je namreč nekoliko amoniaka. Pozvan je bil zdravnik z rešilne postae, ki jeji je nudil prvo pomoč in jo dal potem odvesti v bolnišnico.
Zastrupljanje v pokvarjenimi ribami. — Včeraj popoludne je bil k rodbini Gaspari rtanT v zagati Cristoforo Colombo št 7 pozvan zdravnik z rešilne postaje. Mati Marija, stara 60 let, hči Gina stara 19 let in vnuk prve Silvij star 2 leti so kazali znake precej težkega zastrupljanja, ker so bili vžili pokvarjene ribe. Zdravnik je vsem trem dal potrebnih zdravil in jih tako reiil daljnih nevarnih posledic.
Aretiran uzmovič. Včeraj sjutraj ob 3. vri je delavec Augustin Zidar, vslužben pri državni želežnici, šel po ul. Beccherie, ko se mu je nekdo približal, ki ga je zadržal a rasnimi čenčami. Ko ee je ta odaljil, je Zidar zapazil, da ni več srebrne verižice in ure. Tekel je takoj sa tatom in pridružil ae mu je neki
je dobil težke poškodbe na prsih. Spravili so ga v bolnišnico.
Požar. Predvčerajšnjem zvečer je aeld Anton Ferfila zagledal gast dim. ki je izhajal iz skladišča voznega laka v ul. S. Franceico d' A Mili št. 11. Priili so ognjegasci, so odtrgali rulo in pogasili ogenj, ki je napravil 400 K škode.
Koledar ie vreme. Dines: Barbara ddv. muč. Jutri: II. Adv. nedelja.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -H 11® Cels. — Vreme včeraj : deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. — Temperatura mila.
Naše gledališče. '
V	nedeljo se vprizori slovanski komad: veseloigro češkega pisatelja Stesha
„VROČA TLA".
S tem svojim dalom je hotel Stech bičati razne filisterske nazore in koristolov-stvo v navadnem življenju; ob enem pa povzdigniti pravo rodoljublje. Djiegel je to z živahnim humorjem in perečim sarkaznom. Da-si so poedini tipi tupatau nekaj preveč karikirani— kar le poveča komiko — vendar so tipi v glavnem taki, kakor jih rei mar-sikrat vidimo.
V	sredo dne 8. t. m. se vprizori prvič čarobna baika z godbo in petjem: „Janko in Metka".
SLOVENCI! izdajalec le onlf ki ne pride iutri nedeljo o Mar. dom, da pouzdisnemo glas za snole pravice!
Društvene vesti.
Miklavžev večer, ki ga priredi danes zvečer ob 7. uri „Narodni pipčarski klub" pri sv. Jakobn, obeta biti nekaj prav veselega in zabavnega za naše društvenike in njih prijatelje. Sliši se, da se pripravlja „Ilirija", da nas preseneti ob priliki nastopa častitljivega Miklavža. Raznovrstna šaljiva, a doatojna darila so že došla, a do danes zvečer se nabere v gostilni pri BabiČu nad sto daril.
Kdor je bil lansko leto, pride g0t0T0 tudi letos in privede seboj dokaj znancev.
Glazbena šola. „Čitalnica" pri sr. Jakoba naznanja, da prične prihodnji teden pouk na klavirju.
Kdor se še misli vpisati, naj pride danes v soboto v času od 6—9 v „Čitalnico" (Campo S. Giacomo 5).
Tržaško vojaško veteransko društvo. Ob priliki obletnice zisedenja prestola po Nj. Veličanstvu cesarju priredi društro v soboto, dne 4. t. m. društveno veselico s koncertom, tombolo in plesnim venčkom v restavracij i „Laudon", ulica Stadion 10. Začetek ob 3. uri zvečer. Gtoitje dobro došli.
Tem povodom so bile dne 2. t. m. razdeljene popolne obleke štirim otrokom revnih udov iz ustanove stotnika viteza pl. Bi-schoffa.
Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradca bo imelo danes svoj IL redni občni zbor ob 8. uri zvečer v svojih prostorih Schonaugasse 17-1. s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo odborovo; 3. Proračun; 4. Razdelitev trakov; 5. Slučajnosti.
Darovi«
—	Mcški podružnici dr.sv. C. in M. v Trsta sta podarila gg. A. Goljevšek 8 E, dr. H. Dolenc 4 K. — Srčna hvala!
—	Za moško podružnico C. in. H. je daroval g. Miloš Barič, bil jeter dram. društva E 1*50. — Denar hrani uprava našega lista. _
Mar. delav. organizacija
Za otroka — slovenskega delavca. — Edor hoče pripraviti svoiim otročičem par uric veselja, pripelje naj jih danes ob 2*30 popoludne v gledališko dvorano „Narodnega Doma". Esjti o tej uri prida Miklavž v vsem svojem sijaju z velikim spremstvom. Emalu za tem spremstvom se prikažejo pa tudi tuleč in rožljaje z verigami, parkeljčki, ki jih pa Miklavž s svojim pogledom kmalu ukroti. Miklavž prinese seboj obilo darov, ki jih njegovo spremstvo razdeli mej pridne otroke. Toraj na svidenje danes popoludne.
Veselični odsek N. D. O.
Vesti iz GoriSke.
„Telovadno društvo Sokol" v Ajdovščini priredi v nedeljo dne 5. t. m. v društveni telovadnici Miklavžev večer za nežno deco vse Ajdovščine. Vspored obsega nastop naraščaja na orodju in prostih vajah ter nastop dveh vrst Sokolov na orodju. Na koncu nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje naraščaja.
V Trsta, dne 4. decembra 1S09
»EDINOST« St. 338
Bran HI.
StariSi, ki žele, da njihora deca fdobe BRZOJAVNE VESTI
darila iz rok Miklavža, naj blagovole »ta	•
u o o vlati z natančnim naalovom dotičnega	Zaliteve „Slovanske enote*,
otroka v nedsljo do 2. ure pop. v trgovino DUNAJ 3. Danes dopoludne so imeli g. Štefana Šteharja v AjdovSCini. — Vstop seje vsi klubi „Slovanske enote". Ob 11. uri prost. Sedeži po 40 stot. E udeležbi vabimo je imela sejo parlamentarna komisija „Slor. ne al. občinstro in vso deco. — Pričetek ob enote". Sklenila je sporočiti Poljakom, da: 4 30 mri pop.	„Slovanska enota" vstraja pri svoji zahtevi,
Pravda Gabriček contra „Gorica". — |da se mora Slovanom (priznati enako itevilo; Včerai se je imela vršiti pred goriSko poroto; ministerskih portfeljev kakor Nemcem, pri: kazenska razprava proti uredniku „Gorice" čemer pa ne prideta v poštev portfelja mini-Bavčarju in ravnatelju Narodne tiskarne Lu- »trškega predsednika in domobranskega mi-kežiču, na obtožbo dežel. posl. g. Gabrščeka. mstra. „Slovanste enota" zahteva, da bodo „Gorica" je namreč očitala GabrSfteku, j ministerstvu: dva Poljaka, trije Cehi in en da mu je svoj čas izročil dr. Gregorčič 600 Jugoslovan.
K za „Slogane" zarode. Gabriček pa je denar]	Vojaška posvetovanja,
shranil v lastni žep, češ, da bodo one krone] DUNAJ 3. Ob 10. uri predpoludne ao tudi njemu dobro stale.	j pričela v cesarski palači pod predsedstvom
Med porotniki je bilo 8 Slovencev in 4 cesarjevim vojaftka posvetovanja. Posvetovanja Italijani. Več porotnikov je bilo odklonjenih.se bodo jutri nadaljevala, od ene in druge strani.	Sklicanje ogrske zbornice.
GabršSek je predlagal, da se razpravo BUDIMPEŠTA 3. (Ogr. biro.) „Pester odnese, ker ne razumejo vsi porotniki »loven- Lloyd« poro£a, da ^Me vlada poslansko
ski. Sodni dvor je predlog odklonil. Potem je Gabršček predlagal, da se prevede vse •piie na italijanski jezik.
Sodni d»or je na to sklenil, da se obravnavo preloži.
x Iz Mirna nam poročajo, da bo imel tamošnji „Sokol* v nedeljo 5. t. m. svoj II. redni občni zbor ob 3. uri popoludne pri g. M. Faganeli.
x Opozarjamo še enkrat na koneerta, ki jih priredi „Pevsko in glasbeno društvo v d to rani „Trgovskega doma" v Gorici.
x Radi žaljenja veličanstva je bii obdol-
zbornico, in jo naprosi za dovoljenje prora čunskega provizorija s kratkim rokom, da tako prepreči ex lex stanje.
Ogrska kriza,
BUDIMPEŠTA 3. Ogr. biro poroča z Dunaja: Minister za notranje stvari grof Julij Andrassy se je dlje časa posvetoval z mi-nisterskim predsednikom dr. Wekerle, z ministrom Zichy-iem in državnim tajnikom Maiff/ jem. Grofa^Audrassj-ja vsprejme cesar v avdijensi ob 2 uri pop. Ni pa še določena, kadai pride na avdijenco minis. predsednik dr. Wekerle.
2en 47-letni Peter Žlogar iz Banjšic. Obsojen BUDIMPEŠTA 2, Ogr. biro poroča z pa je bil le radi pijanosti na tri tedne težkel Dunaja : Minister za notranje stvari grof ječ-s z jednim trdim ležiščem.	*-J----- -- —« —5 * ---- f
x Detemor ? Zanrli so služkinjo 21-letno Jcsipino Tončič iz Novega mesta na Kranjskem. ker je osumljena detomora. Služila je r Gorici v neki gostilni.
x Ukradene dvokolo. — V St. Petru pri Gorici je bilo ukradeno pred poštnim poslopjem ob 9.15 dop. dvokolo, vredno okoli 160 K. Kolo je Wafienrada št. 105.191. Kdor bi kaj izvedel o tem, je naprošen, da naznani cam ali policiji.
x Goriška deželna kmetijska šola. — Na
■JovdDtkem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je pričelo šolsko leto dne 10. novem. V prvi tečaj se je vpisalo 22, v drugi 20 dijakov.
Pri vsprejemnem izpitu je pokazala večina dijakov, da niso dovolj trdni ne v štirih glavnik računih ; niti ne v pisanju, vendar so jih ti prejeli v šolo, ker je upanje, da v kme-tiiski šoli izpolnijo znanje, katero jim ni mogla nuditi kratka ljudskošolska doba.
Od dosedanjih učencev iih je; 9 s Krasa, £ iz Vipavske doline, 4 iz Brd, 10 iz goriške okolice, 11 iz Gor, 1 iz Dalmacije in 1 iz Koroškega.
x Razpust trgovske in obrtne zbornice ? Iz Gorice: Čaje se: da bo primorana vlada razpustiti goriško trgovsko-obrtno zbornico radi volilnih nerednostij ob znanih volitvah meseca januarja.
Liberalni Lahi bi v tem slučaju izgubili 2 mandata v deželnem zboru. Slovenci so bili vložili svojčas ovadbo na državno pravdništvo. Sedaj se vrši obširna praiakava po Furlaniji. Baje pridejo na dan take nerelnosti, v ka-koršnih so naši Lahi pravi mojstri!
x Miklavžev večer v Gorici obeta biti letos lep družinski večer, kakor še malokedaj poprej. Dne 5. t. m. ob 5. uri popoludne obišče Miklavž otroke, a v ponedeljek ob 8. loga je
Andrassy je prišel ob 2. uri k cesarju na audijenco, ki j a trajala tri četrt ure. Cesar je želel na avdijenci čuti mnenje grofa An-drassy-ja o gotovih vprašanjih. Na avdijenci pa m prišlo do nikake odločbe. Po avdijenci se je grof Andrassy podal v ogrsko palačo, kjer se je imel razgovor z ministerskim predsednikom dr. Wekerle. Cesar ne vspreime popoludne ministerskega nredsednika dr We-kerle v avdijenci. Dr. Wekerle in grof An-drasiv sta ob 5. uri popol. odpotovala v Budimpešte.
Oorki je na Caprija — ne v Pragi.
DUNAJ 3. Tnkajšnji listi so poročali, da je semkaj dospel iz Budimpešte Maksim Gorki in da je odpotoval v Prago, kjer da se namerava nastaniti. Vest je pa povsem izmišljena. Ruvko-čeiki sekretarijat javlja, da je Gorki sedaj na otoku Capri, da Danaja in Prage niti videl ni in da se ga je le vabilo, naj pride v Prago predavat Gorki je odgovoril, da pride morda na spomlad.
Nesreča na železnici.
PRAGA 3. Dne 1. decembra je na postaji Tannenberg češke severne železnice neka lokomotiva zadela v stoječ tovorni vlak. Pri tem je bil en zavirač ubit, mašinistjpa poškodovan.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 3. Na današnji seji zbornice se je vršila volitev 2. podpredsednika. Izvoljen je bil s 178 glasovi posl. dedni princ Hohen* lohe-Langenburg. Posl. Singer je dobil 42 glasov. Nato se je vršila volitev zapisnikarjev. S tem je predsedstvo zbornice konstituirano. — Nato je pričela zbornica razpravljati zakonski načrt glede provizorične trgovinske pogodbe z Angleško. Državni tajnik Delbriick je prosil, naj zbornica vsprejme načrt. Pred-bila nato vsprejeta v 1. in. 2.~ či-
uri zv. pa odrastle.	tanju.
Enim kakor drugim se obetsjo zanimiva Pogreb vojvode bavarskega Karola
presenečenja
Darila vsprejema Miklavžev generalni štab, ki je nastanjen pri „Jelenu".
Goriška siov. mladina naznanja, da se v nedeljo dne 5. t. m. radi koncerta Pevskega in elasbenega društva ne bo vršila plesna raja. Mesto plesne vaje bo v ponedeljek rendez-toui pri „Jelenu", kjer se bo možno parkrat zavrteti.
x Iz Tolmina. Glavar Prinzig odhaja iz našega trga. Tolmin se menda pač oddahne. Takega glavarja bog nas varuj ! Prinzig je bil star birokrat, brez lastnih inicijativ, brez stremljenja za napredkom, kakoršnega krvavo pogrešamo v Tolminu. Slovenska društva se ne bodo jokala za njim. Prinzig je okostenel birokrat : pravi junak v malenkostnih vprašanjih, a nepristopen idejam splošnega napredka. Naj le odbaja : srečna pot! Voditvo našega glavarstva prevzame viši komisar baron B&um, ki je že služboval v Tolminu. Sodili ga bomo po njegovih dejanjih.
Socijalnodemokratični kandidat za dopolnilno volitev v deželni zbor je dr. Henrik Tama.	_
Vesti iz Kranjske.
Državno podporo v znesku 1000 K je dovolilo poljedelsko miniatsrstvo društvu kranjskih čebele rejcev.
Belokranjska železnica. Na dan 13. in
14. t. m. je določena revizija trase treh v poštev prihajajočih prog belokranj*ke želez-n ce. —
Promet s tujci v Ljubljani. Meseca novembra 1909 je prišlo v L;ubljano 5131 tu cev, 889 ve 5 kakor v istem meseca lani in 779 manj kakor letos mesece oktobra.
Teodorja.
TEGERNSEE 3. Danes se je vršil pogreb vojvode bavarskega Karola Teodorja.
Zdrozene državo in Nikaragna.
WASHINGTON 3. Kontraadmiral Kim-ball se je podal v Panamo, da baje prevzame vodstvo čet, ki bodo odposlane v Ni-karagoo v slučaju, da pride do izredaih odredb.
WASHINGTON 2. Ameriški križar „AI-bany" in torpedovka „Jorktowa" sta dobila nalog, naj takoj odplujeta v Korint v Nika-ragui.
WASHINGTON 3. Križar „Prairie" je s kontreadmiralom Kimballcm In 700 voiaki odplul iz Filadelfije v Panamo. Križar „Buf-falo", ki se nahaia v Panami, bo moral vkrcati provijanta za 500 vojakov in 5. tek. mes. odpotovati v Korint z enim delom po* morščakov, ki so na transportu proti jugu.
Ruska duma.
PETROGRAD 3. Zakoaski načrt glede nedotakljivosti osebe je bil z 204 glasovi opozicije in oktobristov proti 113 glasom de-snice odkazan novi komisiji, ki ima poročati tekom enega meseca.
Japonska in Rusija.
PETROGRAD 3. Tukajšnji japonski poslanik demeutira vse vesti o kaki tajni pogodbi, ki da je baje sklenjena med Japonsko in Kitajsko proti Rusiji. — Ugledni japonski politik grof Oki predlaga, naj bi se med Japonsko in Rusijo sklenila trgovinska pogodba.
Dr Cook pride na Franoosko.
PARIZ 3. Iz Cherbourga javljajo, da pride iz Amerike tiakaj dr. Cook, ki se namerava nastaniti v Franciji.
Prilika ugodu, nakupa.
Moderne spolne 50te iz trdega kuhan, lesa
W brez obkUSkov (rimeša) zelo solidno izdelane z garancijo W
Sr po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom
na rosam ulice tflmenzo Belimi ter ulice sv. Katerimi.
Prilika ugodu, nakupa.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Londonu 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 3;"rr trikrat na dan sycž kruh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj; ima razne fina vina In likerje v buteljkah io fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
VellKl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od sobote 4, do torka 7. decembra:
1)	Klub drsalcev v Avstraliji, interesantna novost po naravi.
2)	NA LOVU, dramatična noviteta. 3) Butček Vtikanosift,
velekomično.
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in *oJaki 10 stot.

" Nova klobučarna "
Cm• Doplicher
Klobuk! iz klobučevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporij kap za potovanje in za sport.

TRST
Gorso št.
34.
Korespondent
srbsko - hrvaškega, laškega in nemškega jezika, zmožen STENOGRAF, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe naj se pošiljajo na Valjfini mlin Vinko Majdič ▼ Kranju
Ni treba več užigalic !
— En sam pritisk provsroča oren j ! —
Imperator
Žepni nžigalee ln on enem elegantna, najfinejše ni-klovana, jednostavna, a rrlo praktična s-ietijka, j* prižgati z eno roko, absolutno varna, traja mnogo let. Cena 1 komad K 3'-, 3 komadi K 8U5, 6 komadov K 15. Poleg vsakega komada natančen opis. Po4il|a se proti naprej poslani dotični svoti franko, ali priporočeno (35 vinarjev večj.
Exporthaus Ktinigsberg 607 Oorska
"vvvv^nnnnnnrT

vvrvrrr
Pohištvo
in elegantno
po zmernih cenah ta
Rafaele Italia
TR8T — via Maloanton
Cement - Portland®
■ „SALONA''!
Družbe „SPALATO"
Anonimno dela. drnitro eementa Portlaid SALONA.
letni prolzffotn: 10.000 onžon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Feiner, Trst
:: Pisarna ::
ul. Carradori 16
Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30
Velika zaloga praznih buteljk
TRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II
GUIDO e UGO COEN
100.000 bntoljk od Sampaajoa za rafoik.	Prodajajo in kupujejo se
uteljke vsake rrste za refošk, šampanjc, bordeaur, rensko Tino, konjak itd. — Velika
batalj k od pol litra in 1 ln pol litra. Damjana Ia ■ takla oplatana. Prevzamejo ie dopo&IJatve na dežele.	Kapele razbite steklo vsake vrste.
Stran IV.
>EPINOSTc št. 338
V Trstu, dne 4 decembra 1909
Srbeko-bolgarska trgovinska po-godba-
BELIGRAB 2. Bolgarski ministerski predsednik pride ▼ kratkem aemkaj. Sodi se, d* je to potorasje ▼ zvezi s srbako bolgarsko trgovinsko pogodbo.
Is Molilo.
MEL1LA 3, Vrhnemu Spanikemn povelj-ciku so se včeraj podvrgli glavarji vsega ozemlja Besni Sicar.
Angleška zbornica.
LONDON 3. Parlament bo jntri cd-godjen. — Kakor se govori, se bodo nove volitve vršile med 10. in 20. januvarijem.
LONDON 3. (Renterjev biro). Parlament to najprej, kakor že javljeao, odgodjen in ne razpnščen, vendar se pa več ne sestane pred razpustom, ki ae ga pričakuje za prve dni januari ja 1910.
Državni zbor.
DUNAJ 3, Zbornica je razpravljala nujni predlog £eikib radikalcev glede postopanja s češkimi sejmarji v nemških mestih Češke. Nnjnost je bila odklonjena. Na to je zbornica prešla na dnevni red, to je, na prvo čitanje proračunskega provizorija.
PosL Sooknp je očital vladi, da diskreditira parlament pred prebivalstvom. Vzlic vsem oviram je zmaga demokracije gotova. Poti. Kienzl je naglašal, da važneje nego narodna vprašania je »polnitev gospodarskih potreb. Posl. Fresl je izjavil, da jn dolžnost češke delegacije, da opu»ti oportunitetno politiko in se z energičnem bojem zavzame za pravice češkega naroda.
Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
TUBČIJA.
CARIGRAD 3. Finančno micisterstvo je izdelalo zakonski načrt, s katerim se imajo obdsčiti tudi vse verske in dobrodelne ustanove. ki so bile dosedaj davka proste. Kuga.
CARIGRAD 2. I j Bejruta poročajo, da se je tanckaj pripetil nov slučaj kuge. V Aleksandretti so konstatirali štiri slučaje. Ena obolelih oseb je umrla.
Star denar v Jildizu.
CARIGRAD 3. V Jildizu so v neki ble-ggjni, ki je bila last bivšega sultana Abdul Hamide, našli mnogo rimskega in grškega denarja neprecenljive arheološke vrednosti. Denar je iz Mscedonije, kjer ga je svoječaino izkopal neki kmet.
BUSIJA.
Car Nikolaj poskusil vojaško opravo.
PETROGRAD 3. Petr. brz. »g. poroča: Iz Livadije poročajo, da si je pred enim mesecem car Nikolaj dal prinesti iz vojašnice 16, strelskega polka carja Aleksandra III. popolno opravo navadnega vojaka. Car si je nadel opravo, in je, oborožen z vojaško pu* Ško, 20 patroni in vodno steklenico, čisto sam korakal v okolici Livadije. Spotoma je pozdravil nekega častnika, ki ga je srečal. To isto je car 14 dni pozneje ponovil v uniformi podčastnika 1. telesnega strelskega ba-talijona, tako da je na ta način osebno za-aacgćl poikuiiti popolno vojaško opremo in prednosti opreme vojakov srmade in garde. Uniforme in puške, ki jih je car imel na sebi, bofcta hranila tozadevna polka.
Velike aretacije v Kijevu.
PETROGRAD 8. V Kijevu je 500 policistov izvršilo preiskave v 200 stanovanjih. Aretiranih je bilo radi skrivnih spletk 438 oseb. V okolici Kijeva je bilo aretiranih 80 oseb.
Pariz 2. Portugalski kralj Manuel se je cinoč ob 7.15 uri vrnil na Portu gal&ko.
Videm 2. Nagloma je danes umrl nadškof videmski Peter Zamburlini, v starosti 77 let. Pokojnik je bil sošolec papeža Pija X. Slovencem svoje škofije ni bil posebno ca Uonjen.
Dunaj 3: Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" dne 3, decembra priplula v pristanišče Taku, Na ladiji vse zdravo.
Borolin 3. (Uradno). Vse brzojavne prcge mej Nemčijo in Angleško so pretrgane ca Angleškem. Po inozemskih progah ni možno odposlati na Angleško nobene brzojavke.
Pozor nn semeni!
V Žerovnici pri Rakeku (Notranjsko) vršil se bo dne 15. decembra t. 1.
Novi semenj za živino wmm in konje
na katerem se bodo dolilo rasno nagrado od prignane živine in konj; upati Jo veliko udeležbe, zatorej te vabijo kupci v obilnem številu.
[
Popust od 3Q do 4Q |
Kovlnaste ure K 3*—napr. srebrne „ „ 6 — „ zlate „ „ 19 —
Budilke Stenske
2 — 5 —
Regolatorjiz nih.„ 18 —
Zlati uhani od . z dem. Zlati prstani
„ z dem. Zlate Broche Zlate zapestn.
K 3 — • 8'-* 4-„ 6-n 6-, 20 -
napr.
Zlate in srebrne verižice in priveski za moške in ženste
Bogomil Fino, urar
ul. OInc. Belimi 13 (nasproti sv. Antona novega)
Založništ, Id- pI. Kleinmaw & f. Bambtrg - Ljubljana
Pravkar je izšlo v najinem založništvu :
Kapitan Manyat: Morski razbojnik.
Iz angleščine prevel J. M.
Marryat je najznamenitejši angležki opisovat*lj mornarskega Kaljenja irt to prevod najboljšega Marryatovega romana.
8°, 244 strani. Broširan K 2*50, vezan K 3*70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah.

MALI OGLASI
računa)o po 3 stot. besedo; mastno Uskane besede se računajo enkrat ve* pristojbina stane 40 Plača se tako].
m Uskane be Najmanjša
ssj—
ino & nkrat vež. A tO stotink. ~ ]
^tDi
Slovenci in Mestjani!
Dolžnost je -vaša, da ae
poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča ndani Anton Novak — Svojim k svojim !	2057
|AA:n C+nlfo mizarski mojster, Trst, ulic* JOSip OlOITd Bel veder* štev. 6, uvriui* vsakovrstna mizarska dela:
OnlirM+ainr išče službo v odvetniški pisarni. OUIIUIldlUl pisati je na Inseratni oddelek Edinosti pod „Solicitator".	2114
Restavracija Ljubljani, m lzvežbane-
mn gostilničarju odda v najem — Prijazne ponndbo prosi na Poitnl predal 3 I*J ubijana.____^086
AnHrni loinl^ točl bel° viPavsko vin0 P° MllUrUJ JBJtIU 32 nvč. liter v ulici Coroneo
29. Po dogovoru nižje cene._2099
Sprejme se takoj govori slovenski in
italijanski. Več pove Jakob Ž i v i c, brivec v Bar-kovljah._2100
laloffa tu- in inosem. vin, Špirita, likerje v
in razprodaj m na debelo in drobno
Jakob Perhauc, Trst
Via delie Acqua 6, nasproti Caffe Centrala
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeans Bnrgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rom konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovee alivovec in brinjevec. Izaelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja ?e po povzetju. — Ceniki na zahtevo ii franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
Izvršuje vsakovrstna brušenja
Rodolfo Botteri
brua&r, via Belvedere št 26
Velika zaloga rezilnih predmetov, britev,
škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom.
izborno in točno po nizkih cenah
Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica Caserma št. 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322
Gostilničar
ntpnČKfd vrtnarica zmožna slovenščine in nemil IrilOltd fičine išče Blužbe kot odgojiteljica.— Naslov pove Inseratni oddelek EdinOBtL	2112
Salutin«
salzdravojil kavni pridatok. Dobiva m v vsak boljUh prodajainloah.	a—
Poskusita FIGOVO KAVO ff
Podpisani naznanjam elavn. občinstvu, da sem otvoril znano gostilno
„Pri Valentinu"
Barrlera veochia štev. 34.
Točil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča
A. DEKLEVA
Dobro vspevajoča r™ecwaFo°dd^;
proti pupilarno gotovi varščini K 600 v najem. Pismene ponudbe pod „F. K." na Inseratni oddelek Edinosti.	2127
N3?n9ni3ni mojim cenjenim odjemalcem, da ledjCIldllJclIll o priliki predvečera sv. Miklavža, v nedeljo dne 5. t m., bo moja prodajaina odprta do 4. ure popoludne. S spoštovanjem Angelo Canfoni.	2000
hišo s tremi prostori, 80 klft. vrta in vodnjakom, Kron 4000, blizu postaje. Več se poizve v gostilni Živic, Vrdela.	2124
Prodam
kot trgovski pomočnik ali kaj stičnega; govorim slo-vensko, ulica Cecilia St. 10, pritličje.	2126
Iščem službo
Lepa
soba se odda pri slovenski družini. Lo-renzo Giberti štev. 6, III., vrata 19. (2085
TVRDSA
Kostoris
skladišče oblek za moške in dedk«
Trst, via S, Giovanni 16, I. n.
(traven Restavracije Cooperativa ex Haeker)
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike zs moške, perilo itd. Hajdogovornejše eene. POZOR! Skladišča ni v prltlljču ampak v _p rvam nadstropja.
POZOR!
Vsled nakupa velike partije
kuhinjsk. predmetov
vseh kvalitet iz cmailirane kovine, se prodajo isti po K 1-20 kilogram. Naprej gospodinje. Porabite to priliko I
Ulica M Pelllco 10-
Henrik Cerkvenik 11
prodajalnica Izdelanega perila, mod za gospode itd. r Trst, Passo S. Giovanni 2 (Nasproti Novim obokom).
VELIKA 1ZBERA
moških sr»jc, ovratnikov, zapestnikov, ovratnic, maj spodnjih hlač, nogo-ic, rokovic, robcev, naramnic, pasov, dežnikov, palic itd.
Izdeluje se moško perilo po meri.
Blago trpežno. - Cene zmerne.
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi rainovrstna vina in vedno sveže
— Dreherjevo pivo. -a—
Fondo Coroneo.	Fondo Coroneo.
Troberjev Mntomitai m potioj. muzej
Razstava ljudskih bolezni in pokonfevanje istih.
Ljudska znanstven« predavanja se vri« ob z o., zi., z 2, 4, 6. in 8. uri. sssh
V potek samo za ieaske. Katalogi v sloven. jeziku.
40 stotink. mmk mmmmm Vojaki do urtlalk« 20 atotftak.
DIIBBlIlHlH
S Umetni: fotografiji ■■Hitel jč^H
pri sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Jakobu - TRST.
ulioa Rivo štev 42 (pritiiSja)
Izvrša'e vsako fotografićno delo, ka -kor tndi razgleie, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plolće za vsakovrstne spomenike itd. iti. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Kadi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naroćbe in jih izrrSuje na domu, eventaelno tudi zunaj mesta.
IIIHBIKDBlI
AV/sV/.VAV.V.VV.VAV.'A'AV^.1
ALEKS. FRA^C MAYER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najboljil vir za dobivanje pečene kave
sV.V.VsV.VAV.V.VAV.V.V.VVA'/.*.'
istrsko, najboljše vrste, naročiti je le pri tvrdki
Vaclav 0. Valeš
Pazin (Istra) - Zmerne cene. • Vzorci zastonj. Trgovci z vinom na veliko dobijo popustka.
VINO
!Eippori|!
„ALLfl HODA TRIEST1HA"
Irst - ulica farneto štev. 4. --■■■■--
Včeraj l. flecembra 1909 odprla so je
NOVA " PRODAJALNICA manifakturnega blaga
ter blaga vsake vrate, konfetcijonira-nega. kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojačnica za ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! Cela oprema za neveste zastonj !! Se priporoča tvrd ka BORSATTI & Co
I
Slovenci Irsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žganj arno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega št. 10
s slov. napisom, ki veacega Slovana razveseii. Točim najfineji dalmatinski tropinovee po Kroa l*i0. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi, da velja beseda Svoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefačić
V krojačnici Amalija pod-
flAfflilt u>'ca Farneto stv. 4G l|UI 1111% odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini.
IS=BBII=I
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
tbst — ulica farne to št. 13
Speeljaliteta: Biškotini Ob priliki prazn. ..Vseh Svetih" — FATE — iz mandeljnov po K 2 4O U JU kilogram. □□□
Naznanjam slavnemu obćinatvu, da sem na doto
preuredil DOBBOZNANO PEKARNO
ulica Ferriera št. 37
(▼ogal Via Contl), kjer se dobi večkrat na dan vsake m te svežega kruha od 40 vinarjev naprej, raznovrstnih sladćic, blakotov ter o prilužnosll praznikov Vseh Svetih boffato zalogo znv lastnega Izdelka po S kroni 40 vinarjev kilogram. Postrežba na dom za družine in javne lokale. - PRODAJA MOKE OD NAJBOLJŠIH OGRSKIH MLINOV. ^fc
Vdani JOSIP ĆERNIGOJ.
Si
ko ■■
III
*M*UH*XXXn% KKKKSŠ
ZOBOZDRAVNIKI' AMBDLAT0B1J
Dr. Viktor MM
Trst, ollca San Giovanni 7,1, nafls.
od 9. do I. in od 3. do 6. *HHX*XX*H*HUXXKX