List 15. • r Tečaj XLV. 'V H V . * I I Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 90 kr., pošiljane po pošti p za celo leto 4 gold , za pol 0 kr 70 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr 1 gold za četrt leta V Ljubljani 13. aprila 1887. Obseg: Kako vinograde pokončujejo. varovati proti slani. — Karbolinej. Trgovinska in obrtna zbornica. Cepljenje v sklad. Mrčes, ki naj ga sadjarji spomladi Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kako vinograde varovati proti slani. tem predmetu piše H. Knauer, adjunkt vinarski šoli v Mariboru to-le v „Gosp. Glasniku": Žalibog, res je, čimdalje manje se izplačuje gradstvo. Bojazljivo gledamo v bodočnost, kaj bode z vino 9 • njim pi nas! Nadleguje vinsko trto premnogo sovražnikov Prvi je plesen (peronospera viticola), ki ugonablja listje. Sledi nevai trsna uš (phylloxera vastatrix) spomladnj slana. Skoraj vsako leto razhladi se okolo 11 12 in 14 maja zrak toliko da nastane slana > ki zamori mlado perje našim kulturnim rastlinam po polnoma ali vsaj deloma. Pridelek je hudo skrčen, ako ni ves uničen. Največ trpijo ogradi Zatorej se čuditi, ako učenjaki pa tudi praktično > izkušeni možje premišljujejo in se trudijo, izumiti pri mernih pomočkov, da bi škodo kolikor moči zmanjšali če je uže odpraviti ne morejo. Mnogoštevilno je izumljenih pomočkov, ki so dvojni. se je na nje ozirati, kedar treba Nekateri so takšni > da zasaditi nov vinograd, drugi pa služijo v obrambo uže stoječim vinogradom ozirom na prvo vrsto pomočkov gledati je na kakšnost zemlje, za vinograd odbrane, na njeno lego, vzvišenost nad morjem in sorto trsovo. Zastran emlj treba vedeti, da lehka, peščena zemlja se hitro ugreje, in zatorej rastline v njej rano poženejo ter zavoljo tega slani zapadejo. Iz tega uzroka bilo bi svetovati, novim vinogradom odbirati srednje-težko zemljo, glinast, apnen svet, kajti takšna zemlja se po malem ugr astline v njej pozneje poganjajo Tudi lega je važna za vinograd Proti vzhodu nagnem vinogradi bolj rano poganjajo, in njim torej slana hitreje škoduje. Ne kaže tedaj vinogradov na jutranji strani hribov in gričev zasajati. Boljše so juž- no-vzhodne, južne, zapadne in zapadno-severne strani. vzvišenost vino Mnogo vpliva tudi večja ali manjša grada nad morjem na oškodovanje od slane. Nizke lege posmodi slana veliko bolj nego visoke Zatorej ne kaže vinogradov zasajati po nizkih legah. Ugodne so le srednje in višje lege pri naših vinogradnih goricah. Veliko zakrivi škodo od slane tudi trs sam. Imamo namreč takšnih sort trsovih, katerim slana precej škoduje, drugim pa manje; nektere kmalu pozebejo, druge pa ne tako. Štajerski vinogradnik moramo slednjih izbirati. Takšne trdne sorte so: gerganja, burgundec, žlaht-nina, laški trizlec, klevanjka, portugizec itd. Jako za slano občutljive sorte pa so : beli damaščan muškat, kadarka, zelenčič, židanka itd. Druga vrsta pomočkov meri na to, kako bi uže zasajene vinograde mogli varovati proti slani. Semkaj spada: rezitev, vzgojitev in kurež. dva pomočka ozirom na prva vsekakor priporočati, na mnogo očes rezati, tedaj šparone puščati, kakor je na Štajerskem od nekdaj bila stara navada. Ne kaže pa dolgih rozg kolu privezovati. Bolje je, če prosto po zraku ma- Tako ravnati zaukazujejo izkušnje. Te namreč čim hajo. kažejo da rastlinski deli tem huje pozebejo bliže so pri tleh. Zatorej kaže trs više spuščati. Tako ravnanje moremo vsekakor priporočevati kot pomoček zoper škodo od slane. Kajti na dolgih rozgah poženejo najskrajnjejša očesa najpoprej, spodnja še zmeraj čakajo dostikrat do konca maja, ali celo zaspijo. Ako torej slana pritisne, oškodi samo skrajnja očesa. Vsled tega poženejo spodnja tem bujneje in popravijo škodo. Vinogradnik še vendar nekaj iz vinograda pridelkov dobi Naposled nam je govoriti še o kureži zoper slano. Žalibog, prisiljen sem izreči, da ta pomoček ne pomaga nič. Imel sem priliko na vrtu velike šole za zemljiškno kulturo na Dunaji opazovati, kako so v najugodnejših razmerah kurili zoper slano. Stoje namreč na vse strani okolo vrta visoke hiše. Bilo je vse zastonj. » Slana je škodo naredila vkljub kurežu. Ravnatelj Babo v Klosterneuburgu misli, da je kurež zoper uže tak pomoček, l_J T / V — * Jk *«/ s katerim nihče resno ne računi veči Čudimo se torej, da nekateri vinogradniki še hočejo s kurežem pomagati si zoper slano. s . t , i • . • Režite pričeta. Zatorej opozarjam, na dolge šparone rezati je to najboljši pomoček zoper škodo od slane. 114 Karbolinej. / dvanajsti številki „Novic;< navedene so bile v članka pod tem naslovom prednosti karbolineja. Dovolite, mi gospod urednik, da k temu tudi jaz opomnim nekaj iz svoje skušnje. Pred ekolikimi leti omislil sem si tega sredstva v konservacijo drogov za vzgojo hmelja. Drogove sem namazal o lepem, jasnem vre- menu s čopičem, in les je hitro použil tekočino v se. (Omeniti hočem, da je treba pri mazanju prav previdno ravnati, da se z obrazom ne pride preblizu, ker plin, koji se razvija iz lenje na koži obrazni, kteri maže, natakne t —> / tekočine, provzroča nekako ske- tudi bi svetoval, naj tist > rokavice na roki). Namazane drogove pustil sem potem več dni razpostavljene solnčnim žarkom, da so se popolnoma osušili, predno sem jih porabil v hmeljniki. Ko sem potem privezal hmeljne trte na take drogove, zapazil sem kmalu, da je vsaka trta zarjavela ter se posušila na mestu, kjer se je dotikala droga. Vodil sem na to poganjke niže ležečih očes, ter e jako rahlo navezal, i #. t. •! kar dobro imelo vsaj to posledico, da mi trta ni bila po- končana pač pa so se mi posušili vsi oni listi kteri so prišli z drogom v neposredno dotiko. Drugo leto si mislim: zdaj ko so bili drogovi vse preteklo leto razpostavljeni skim i 'i i • .1 «M I .1 J Ii I « • >•1 4 | n i : h i., '(j K, j i Hi » .n I. » 't l f r* VI v1 vsem vremen- zdi- vplivom Podoba 18. šalo u in pogubilo se bode vendar škodlj Porabim drobnejše drogove za napelj fižola u ? pa žal, tudi to leto moral sem sredstvo. natiškega drago šolo plačati. Vse one fižolove rastline, koje so bile nape- niso mogle uspevati ter ljane na namazane drogove, se vzdigniti kvišku, tudi niso obrodile prav nikakega poleg stoječe pa, katere so se ovijale okoli sadu, navadnih palic, donesle so prav lep pridelek. Ne da bi hotel oporekati dobrim lastnostim karbolineja za take uporabe, kakeršne so bile navedene v zadnj številki; napisal sem te vrstice da škode obvarujem one, ki bi avali napraviti poskušnje ? nikar ne mažejo s karbolinej em taci h delov, kteri pridejo z živimi rastlinami v dotiko. Na Vrhniki dne 20. marca 1887. Jo s. Lenarčič Cepljenje sklad. šteje. Cepljenje v sklad je najstareje in najpnpro- Sicer je ta način cepljenja med vsemi drugimi načini najslabši, a včasi ima vendar prednost pred drugimi. v Prednost cepljenja v sklad je ta, da ni treba vezi rezati, da se najlaže zvršuje na visokih drevesih, koder je treba na lestvi stati, ter da ni rana zelo izbirčna, kar se mazila tiče. Cepljenje v sklad je torej umestno na visokem, starem drevji, ki je daleč proč od hiš, torej težko nadzorovati, in koder ni prilike, ob pravem času vezi prerezati. Tacih slučajev je pri nas še mnogo; zato hočemo v naslednjem kratko ta način cepljenja popisati, priporočamo pa našim gospodarjem ako mogoče raje druge, boljše načine cepljenja rabiti. Na mestu, kjer hočemo drevo cepiti, odžagamo vejo povprek. Žaga seveda ljubad in les nekoliko raztrga, zato moramo površje gladko porezati. Potem naredimo razkolino z močnim nožem ravno čez sredo, in sicer ne globoče kakor ima cepič segati. Na vsako stran vtaknemo po eden cepič. Ako cepiča ne moremo noter poriniti, zabijemo v razkolino zagozdo (glej pod. 18.) Cepič mora biti tako vstav- da se njegovo tkanina lju- lesom in Podoba 19. Podoba 20. Ijen, ličje med badjo) natanko stika z ličjem cepljenega drevesa. Ker na ta način cepimo le stara drevesa, zato je cepič vedno bolj proti sredi potisuen. Cepič je klinasto pri-rezati. Prirezovanje cepiča, kakor podoba 19. kaže, je napačno. Tako prirezovanje nima nikake prednosti, ima pa napako, da je sitno, zamudno in stori, da se cepič laže odlomi. Podoba 20. kaže drevo v sklad cepljeno. Mladega drevesa sploh ne cepimo v sklad, staro pa cepiča tako drži, da ju ni treba povezati. Med oba cepiča se pritrdi majhen kos suhega lesa ali ljubadi, koji naj tako krije razpoko podklade, da mazilo ne more v razpoko. To je zelo važno, drugače se prične v razpoki les sušiti, drevo potem slabo raste ali celo po- Če je podklada zelo močna, moremo tudi štiri gine. cepiče navzkriž vstaviti. Rano podklade in vrh cepiča zamazati je najbolje v s cepilno smolo. Ce te ni, nadomestovati jo more vsako drugo mazilo, in če je bila cepitev drugače dobro 115 zvršena zadostuje celo ilovica, pomešana s kravjakom. mahom rano obvezati ni dobro, ker v mahu nabere se preveč vlažnosti, ter se zagnezdi mrčes. Mrčes j naj ga sadjarji spomladi pokončujejo. Izmed mnogih nadlog, katere tarejo kmetovalca, niso najmanjša nadloga mrčesi. Vse sile je treba napeti kmetovalcu, da se obvaruje velike škode, katero mu utegnejo ti sitneži napraviti. To more pa on storiti, ako dobro pozna lastnosti in življenje teh mrčesov. Izmed teh mrčesov, za kojega pokončevanje je ravno zdanji pomladanjski čas najprimernejši f Je srebrnica ali prsteničar (Bombix neustria), kojega popis in podoba tu sledi. Metulj tega mrčesa (podoba 15.) je manj ali več temno-rjave barve. — Na zgornjih krilcih ima počez dve bolj svetlo-barvani, rumenkasti potezi, med katerimi je prostor pri samici nekoliko bolj temno-barvan. Metulj po dnevi le redko-krat leta, zvečer pa sili v luč. Samica zlega svoja jajca na kakem in najraje sadnem drevesu sicer poklada jajce k jajcu okolo veje, kakor kaže podoba 16. Gosenica pod. 17. je cm. dolga, ima čez mehko in tanko dlako, po hrbtu višnjeve ■ssSeS ? rdeče in rumene pro- c a vrhu hrbta pa Podoba 15. belo črto. Glava gosenici je višnjeva in ima dve črni piki. Gosenica pripada celih najškodljivejšim mrčesom ker včasi listje kar dreves požre. Pokoučuje se ta mrčes najizdatneje s tem, da se spomladi, ko se drugih gosenic gnezda obirajo zalega na sadnih mla-Dajo se tudi mlade go- ln uničujejo tudi tega mrčesa dikah preišče, odreže in senice, dokler se v svojem prvotnem gnezdu skupaj nahajajo, s tem uničiti, da se s slamnatimi, trdo povitimi in gladko prirezanimi šopi ali pa s cunjami pomečkajo. * Gospodarske novice. Knjigo o sadjarstvu, ki jo je spisal gospod Dolenc, vodja kmetijski šoli v Grmu pri Novem-mestu, izda v kratkem gospod I. Krajec v Novemmestu. Knjiga je prvi del večjega spisa ter obsega popis obdelovanja drevesnice in popis sadnih plemen ter vrst. Imeli smo priliko, rokopis pregledati, in reči smemo, da je izvrstna. Precej se pozna, da knjiga ni pisana ali prepisana po naročilu, ampak pisana je iz ljubezni do sadjarstva od moža, ki je popolnoma vešč teoriji sadjarstva in ki se s sadjarstvom tudi pra- ktično uže več desetleti peča. knjigi hočemo ob priliki kedar izide, kaj več povedati, danes samo to- liko da bode ta knjiga vsaj za sedaj lehko nadome-stovala vsako drugo knjigo ob obdelovanji šolskih vrtov. Grmu dr. * Vinograde za deželno kmetijsko šolo v pri Rudolfovem kupil je deželni odbor od gosp Rozine. Vinogradi so v slavnoznani trški gori pri Novemmestu in sicer v najboljši legi vse te gorice. * Umrl je 30. marcija gosp. Janez Perles, pivovar in posestnik v Ljubljani ter dolgoleten ud c. kr. kmetijske družbe kranjske. kmetijske družbe odsek za konjerejo * kr. bode predložil je c. kr. kmetijskemu ministrstvu, naj # letos obdarjevanje konj na Kranjskem v sledečih krajih i sep-sep- ob sledečem času : 1. septembra v Radovljici tembra v Mengšu, 3. septembra na Vrhniki, tembra v Ribnici in 7. septembra v Št. Jarneju. * Razstava konj ua Dunaji bode kakor vsako leto tudi letos. Razstava bode od 14. do 22. maja. Z razstavo vred bode veliko srečkanje; dobitki so: konji, konjska oprava itd. Podrobnosti se izvedo pri konjerejskem odseku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. * Deželna komisija za zadeve trtue uši imela je 14. t. m. svoje zborovanje. Posvetovanje vodil je gosp. deželni predsednik baron W i n k 1 e r ? navzoči b ? Podoba 16. Podoba 17 iz so pa bili gg. kulturni referent, vladni svetnik J. Dralka, zastopnik deželnega odbora dr. J. Vošnjak zastopnik kmetijske družbe G. Pire med strokovnjakov vodja R. Dolenc in komisar za zadeve trtne uši Reichel. Deželna komisija je ukrenila, prositi c. kr. kmetijsko ministerstvo, da odda državno trtnico v Kostanjevici v oskrbovanje deželi, oziroma kmetijski šoli na Grmu, da nastavi veščega vinogradnika, ki bi to trtnico obdeloval, ter da dovoli prost uhod za nekaj tisoči ameriških trt z Ogerskega za trtnico v Kostanjevici. Komisija posvetovala se je tudi o razdelitvi ameriških trt med nekatere vinogradnike in pa o tečajih za cepljenje trt. * Podružnica c. kr. kmet. družbe v Novemmestu je imela 31. pret. m. svoj občni zbor v čitalnični dvorani v Novemmestu. * Harwood in Elsimboro imenujete se ameriški trti kateri tudi pri nas zorite ter dajete, kakor poroča St. Molnar v Budapešti, vino, ki zadovolja najbolj razvajen okus. Žalibog ni še mogoče dobiti teh trt nam, vsaj ju ogerska vlada za težek denar ni dobila. St. Molnar dobil je po posebni prijaznosti vodje Foex v Montpellier-u dve rezanici. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje in kone e ♦ r XVI Gosp. zbornični svetnik Anton K poroča o dopisu c. kr. deželnega sodnijskega predsedstva v Ljublj v tem dopisu se stavi vprašanje: katera dela brez oškodovanja obrtnikov v doma ali izven doma tukajšnji kaznilnici mogl opravljati kaznjenci in do katerih delodajalcev bi se bilo treba v tej zadevi obrniti Poročeval meni se ob gorkem letnem času po rabili kaznjenci pri poljskih delih, kajti v ljubljanski okolici treba je toliko delavcev, da bi najbrže vsi kaz- njenci našli delo. Ob mrzlem letnem ča kaznj mogl se v mestu izven doma porabiti za navadn dni narska dela. Oni kaznjenci, kateri ne smejo zapustiti kaznilnice, mogli bi izvrševati dela, katera bi jim moglo odstopiti teljstvo c. kr. kaznil ali pa taka dela katerih izvrševanje bi ne škodovalo tukajšnjim obrtni- Poročevalec stavi predlog: Zbornica naj izvoli v kom gorenjem zmislu izreči svoje mnenj Predlog se vsprejme XVII Gosp zbornični svetnik Anton K roča po da se vprašanje, kako naj bi se uravnalo delo v kaznilnicah prisilnih delavnicah, ne da 1 01 škodo tr uže več let sem pretre- tr- peli obrtniki, dežela in država, sava in da so v tej zadevi obrtniki, obrtna društva, govinske in obrtne zbornice poslale prošnje do visoke vlade, do vis. državnega zastopstva in do vis. deželnih zastopstev, V zadnjih letih se je to vprašanje v obrtnih krogih prav nadrobno razpravljalo ter se prosilo, naj se v kaznilnicah in prisilnih delavnicah dela, katera so po- stavno kot rokodelska zaznamenovana izvršujejo samo za lastne upravne namene ali za namene drugih držav nih ali deželnih zavodov j dalj vati taka dela z namenom da se ne smejo izvrše za privatno rabo, bodi da se blago dalje prodaja v večji bodi v manjši meri bodi-si, da to izvršuje privatni podjetnik, bodi-si država v takih zavodih porabljali izključ- sama ; dalje, za izdelovanj izvažajo da bi se del takih brtnih izdelkov, kateri se uže Prvi del te prošnje je visoko državno upraviteljstv izpolnilo in kaznjenci za se ne rabijo samo za lastne izdelovanje obleke, marveč tudi se v kaznilnicah surovine, kakor 7 sukno, platno, loden itd., uniforme za služabnike raznih oblastev. Tudi v Kranjski se je to vprašanje uže več- koristi kaznil hišne oprave, delaj krat pretresavalo in bavil se je ž njimi tudi kranjski deželni zbor in to posebno v zadnjem letu vslecl peticij« , katero se je posebno pri kranjskega obrtnega društva Vde- toževalo proti veliki konkurenci prisilne delavnice leženi krogi so naprosili tudi trgovinsko in obrtno zbornico, naj se požene za koristi rokodelskih obrtov. Vsled tega bavil se odsek zopet s to zadevo ter sklenil, slavni zbornici priporočati, naj se do vis. deželnega zbora obrne za odpomoč. letu 1870 je bilo v Ljubljani 10 knjigovezcev, 42 v lj 1880 bilo je II knjigovezcev, 40 krojač 64 če 30 mizarjev, iu 1885. leta bilo 13 knji cev, 45 krojačev, 71 čevljarjev, 27 mizarjev Iz teh številk v se bla 15 letih e števil azviduo, da se ti rokodelski obrti tako rekoč prav nič niso pomnožili dasi o rilo prebivalstva povišalo ter se več potrebuje katero izdelujejo ti obrtniki. Položaj teh obrtnikov pa je tudi izza zadnjih 15 let postal izdatno slabej ker so se izdelovalni stroški zelo povišali; zaslužek pa je zarad tega postal mnogo manjši, ker se je število pomočnikov pri teh obrtih znatno zinauj in konkurenca c. kr. kaznilnice in prisilne dela bila neo- ržljivo od leta do leta močnej Da obrtniki ne mo rejo zdržati konkurence takih zavodov pač lahko umevno. Odsek meni da se visoko deželno zastopstvo brez oškodovanja deželnega zaklada moglo ozirati na opravičene želje rokodelskih obrtnikov mnenji odsekovem doseglo, se če bi po deželni zbor sklenil da se v prisilni delavnici ne delska dela privatne osebe smejo več vsprejeti roko da odraščeni prisilj ne smejo več poučevati v obrtu; da prisilj smejo iz vrševati dela samo za potrebo zavoda in za druge deželne zavode, kakor tudi za dobrodelna društva lj > kakor lansko leto da se prisi pri gozdarstvu, pri cestnih delih uporabljajo pri poljedelstvu j ) dalj 3 pri Dalj< dournikov in pri osuševanji barja. nameravanega smotra mnogo pripomoglo, če se, kolikor gradbah hu k doseg možno, platno za letvice, uži če se vpelj tkanj plat poveča, če prisilj izdelujejo čevljarje in krojače, če izdelujejo pozlačene leseno tkanj škatlj lekarnarje in dr jute in bombaževine dalj izdelo vanje lodna, in če se povekša pletenje mrež in slamnatih preprog, izdelovanje zavitkov in škatljic za užigalice. Odsek je uverjen, da bode vis. deželno zastopstvo ugodilo pravičnim podrobno pretresavalo to vprašanj željam obrtnikov in predlaga : Slavna zbornica naj v zmisl ter peticijo tega poročila predloži kranjskemu deželnemu zboru Predlog se enoglasno vsprejme. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro slav. 54. Plemstvo avstro-ogersko. (Konee.) Pred dualizmom je živelo visoko plemstvo avstn ogersko po zimi najraje na Dunaju. Tu ima ono jak lepih knežj opravljeuih palač. Po dualizmu je začelo po zimi stanuje najraje v glavnem mestu dotične dežele, in po letu na starih, arhitektonsko lepih doma ostajati svojih gradovih, ki so obrobij gosto zaraščenimi šumami prekrasnimi parki krojačev, 71 čevljarjev, 23 mizarjev v 11 knjigovezcev, 36 krojačev, 62 čevljarjev, 33 mizarjev Magnati madjarski, poljski in hrvatski se radi x . 1875 bilo je kazujejo v starem narodnem kroju. Ta kroj je sicer zelo 1 drag, ali je tudi jako maleričen. Veliko bolj strogo narodno od visokega plemstva nejši in neznosnejši delajo. Popisal je vse one nove po- avstro-ogerskega je niže plemstvo, vzlasti madjarsko, trebščine, katere so se v teku časa med ljudstvom sploh poljsko in hrvatsko. Drži se strogo starih domačih obi- udomačile, kojih pa naši predniki pred 40—50 leti še čajev tako, da se le s težavo udaja po nekoliko novo- poznali niso, ker so jim za hrano in obleko s prav ma- Po- dobnim zahtevam. Žalibog, da to plemstvo bolj in bolj limi izjemami edino le domači pridelki zadostovali, propada ter leze v siromaštvo. Marsikater potomec ne- vedal in dokazal je, da se iz zemlje in od zemlje dan- kedaj velike, mogočne in slavne rodovine postopa brez danes ravno toliko in tudi še več prideljuje, kot se je dela po mestu, dosti potov pomanjkanje trpi, posestvo ob onih časih pridelovalo, a vsakdanjim potrebam pa njegovih prednikov pa imajo v rokah ljudje j se ne to vendar nikakor ne zadostuje. Ljudi je po družinah upirajo novodobnemu napredku, nego z bistrim razumom vedno več, delavci, dninarji in posli so pa od leta do osvajajo od njega vse, kar vedo, da jim utegne hasniti. leta dražji, tuja konkurenca domače pridelke na trgih Zna se, kako zelo se je zadolžilo madjarsko in poljsko spodriva, oblači se vse sploh z tujo kupljeno robo, ka- plemstvo. Mnogo so zakrivili tudi špekulativni judi. Tudi tera je draga, a le prav malo trpežna. Obleka iz domače znamo za svet, ki ga je dal nekdo madjarskim plemeni- jerhovine, domačega sukna, platna iu mezlana nosila se tašem: „Poženite svoje sinove s se bodete dolgov znebili". hčerami judovskimi pa je leta in leta, a bila je pri vsem tem, če tudi pono- 5 Poglejmo si še bosensko plemstvo. Večina bosen- šena sploh? še trdna. In ? kako je dandanes glede obleke Pomladi se človek za drage denarje s tujo kup- skega plemstva zavrgla je vero Kristusovo in se pomu- ljeno robo prav lepo obleče, a v jeseni ima od vsega hamedanila, ko so Osmani Bosno osvojili. To je učinilo tega navadno še nekaj razcapanih cunj; treba je zbog tega, da si je rešilo svoja posestva in staro svojo zopet nove obleke, ki pa ravno tako kmalu promiue. veljavo. Ti renegati, te poturice so telesno in duševno to samo je uže velikansko davčno breme. Kave pred 30 mnogo bolj razviti od bedne raje. Bosenski plemenitaši leti še skoraj nikdo poznal ni; dandanes nahaja se pa so visokostasni in koščeni, širokopleči in žilavi; na čelu uže v vsaki koči najoddaljenejega kota domovine. Zopet jim kraljuje ponos in samosvest, česar ne opazujemo pri drug davek, ki domovini na leto mnogo stotakov stane. ubogi, toliko časa zatirani raji, ona je ponižna in udana In, kaj pa še snops u iz vode in špirita napravljen? predpostavljenim. To bosensko plemstvo je imelo svoje Vsaka kapljica te peklenske kuge je pravi strup. To je dni izredno veliko veljavo pri narodu. Ponaša se s pravi „tekoči hudič", ki ga človek z vsakim požir svojimi avitskimi pravicami, ter je ohranilo tudi stara kom v-se vliva; vniči duha in telo popolno. Šnopsar ni slovanska imena. za nobeno resno delo več zmožen; truplo se mu počasi Ali ti begi in agi so bili vsak čas najnevarnejši na- usuši, duh pa neumen postane in ni več zmožen, pošteno sprotniki centralne vlade v Stambulu, in najsilnejši opo- misliti, resno preudarjati in sklepati, toraj tudi ne več nenti vezirom, ki jih je vlada v Bosno pošiljala. Kajti • j v njihovih rokah je bila ne samo moč in veljava, ampak koristno delovati. Iz družine, med katero pričel je ta „tekoči hudič" gospodariti, zgine mir, edinost, zado- tudi veliko posestvo Še znani graničar Omer paša voljnost, marljiva delavnost, red in blagoslov božji. jih je ukrotil 1850. 1. potlačivši njih ustanek. Sedaj jim taki družini naseli se celi pekel z vsemi svojimi zlidu vlada vzela desetino, pravico lovsko, ribiško, in mit- hovi. In, nasledek temu je: moralični, fizični in gmotni nino, nastavljala jim je tuje osmanske uradnike, ter jim propad, slednjič pa boben zapoje, ker je šnops ves bla- podrezala sploh vsako vplivanje na javne zadeve. Na gostan poprej sicer premožne in poštene družine totalno vse zadnje je odredila celo to, da noben Bošnjak ne vničil in požgal. more dobiti nobene javne službe. Tudi jih je preoblo- pijačo ! Toraj proč za vselej s to peklensko žila z davki, in njihove sinove je od 1864. 1. naprej za- Povedal je potem tudi vse napake, katere se pri čela uvrstovati v redno vojno. S kratka, vlada se je po- živinoreji nahajajo ter poučil poslušalce, kako naj se prijela najstrožih sredstev in naredeb, da jih vpogne in prizadevajo, je polagoma tudi popoluo odpraviti iu živinorejo, živi kapital vsake kmetije, pošteno zboljšajo. zlomi. Od slej 5 to nekedaj tako ponosito in razuzdano Ravno tako je priporočal ljudem racijoualno gojitev sad- plemstvo se začelo bližati bedni raji, katero je popreje jarstva, katero poleg nepomenljivega truda gotovih in zatiralo. No ? nič čudnega to, kri ni voda. # Naši dopisi. lepih dohodkov daje in donaša. Temu najboljši dokaz je lanska dobra sadjarska letina, katera je Kranjski do en milijon goldinarjev vrgl je tako rekoč na ta cesti pobrana. ogromna vsota bila Dobrova dne 4. aprila. (Kmetijsko predavanje.) Dne Ves govor, kateri trajal je nad poldrugo uro, poslušali so navzoči posestniki kaj pazuo; vsaka beseda bila 27. m. popoludne od ure naprej imel je tukaj de- je navdušeno sprejeta. Vseh poslušalcev bilo je do 300; želni potovalni učitelj kmetijstva, gosp. Gustav Pire, pre- obširna soba I. šolskega razreda bila je kar natlačena. davanje o kmetijstvu. Govoril je sploh o kmetijstvu, In sodba med tukajšnjimi kmetovalci, kateri bili osobito pa o živinoreji in sadjarstvu. Risal je kaj teme- so pri predavanji navzoči, je sedaj o vsem splošna: Ta Ijito in po domače-umljivo one vzroke, kateri dandanes gospod nam je pa res veliko temeljitega o kmetijstvu kmeta hudo tarejo in mu položaj njegov vedno težav- povedal. Tako izvrstnega poduka še nikoli od gospo- skega človeka pričakovali nismo, ker smo mislili, da Kar zadeva bistvo interpelacije same, se danes no kmet tudi kmetovati ume in zna; sedaj pa vidimo, da čemo in ne smemo spuščati v nadrobnosti, sodimo pa, nas ta gospod v kmetovanji daleč presega da se je ta korak dr. Gregorcev, kakor nam, tudi večini Tukajšnji prebivalci pa sploh žele, da bi jim vrli slovenskih državnih poslancev, zdel politična u a pa k a gosp. Pire zopet kmalu kako kmetijsko pridigo napravil, vsaj sedaj in v taki obliki. Za njegov zadnji trud so mu iz srca hvaležni. pa vsi od prvega do zad M. Rant. eno vanj a celovškega knezoškofa zarad in slovenski dr- avni poslanci. Slovenski listi omenili so interj ela- dr. Gregorc-eve skoraj vsi brez opazke, nekateri celo ne; nemški, Slovencem prijazni listi, pa so to interpelacijo bolj ali manj odločno obsojali, z najtehtnejšimi razlogi izjavil se je zoper njo dunajski ^Vaterland". Mi nismo bili namenjeni izreči se o tem koraku poslanca dr. Gregorec-a, zato, ker ga nikakor odobravati ne moremo, na drugi strani pa nismo hoteli interpelacije, katero je dr. Gregorec stavil gotovo z najboljšim namenom, jemati za povod prepiru ali celo razpora v domači v • 1 • v • nasi hisi. nekaterim malim opazkam pa ker se Slov. Naroda" o tej zadevi, izrekoma zato, sicer stvar v javnosti krivo mogla soditi. O tem, da „S1. Nar." one poslance, ki interpelacije niso hoteli podpisati, imenuje uplašljivce, pri onih štirih pa, ki so jo podpisali, hvali „ustrajnost in neupogljivost", se z njim ne bodemo nikakor pravdali, zato, ker je glasilu »Narodne Tiskarne" enako prosta sodba o politiki, kakor drugim našim listom. Vsaj enako prostost odločevanja moramo pa zahtevati za prosto izvoljene zastopnike našega naroda. Ako so poleg dr. Gre-gorca trije slovenski poslanci podpisali interpelacijo, storili so to gotovo iz prepričanja in z namenom, neši skupni stvari koristiti, ne dvomimo pa, da so ostali slovenski poslanci, katerih je še osem, podpis opustilo iz jako tehtnih razlogov in enako najboljših namenov za slovensko stvar. Za ogromno večino slovenskih poslancev moramo pa zahtevati vsaj toliko pravice odločevanja, kakor za primeroma malo manjšino r ta ka b stvarno razpravo interpelacije same se ne moremo spuščati sedaj zato ker nasprotnemu nam ministru Gautschu odgovoriti nočemo olajšati odgo ako bo hotel kaj Danes smo prisiljeni, radi tudi tega ne storimo, po jasniti formalno stran vsega vprašanja Ni tajnost več, da so se slovenski poslanci razgovarjali o tej inter pelaciji, in kakor se nam trdi iz so tudi oni trije slovenski poslanci dodali interpelaciji, izrekli zahtevo esljivih virov, bili ki so svoje podpi da udj kluba osta nejo zvesti pravilom onega kluba, kateremu so pristopili prostovolj da tedaj podpisi imajo samo tedaj velj ako klub interpelaciji pritrdi Prav tak „samo po sebi mlj Pogoj X izjavil tudi eljaven češki poslanec ki je podpisal interpelacijo Ker pa interpela v Hohenwartovem klubu ni Uže to ni brez pomena, ako interpelacijo tako odločno obsojajo nemški naši zavezniki, še pomenljivejša pa je izjava političnega konservativnega društva v Ce lovcu, kateremu je predsednik starosta koroških Slovencev, prof. Andrej Einspieler, sam. Ta izjava, ki je čitati v listu „Karntner Volksblatt", in ima podpisa A. Einspieler, predsednika, in baron Man- dorffa, podpredsednika, dr. pravi povodom interpelacije Gregorc-eve, da je društvo novega škofa pozdravilo s češčenjem in veseljem in da smatra interpelacijo brez podlaga (gegenstandslos), ker. se zmirna želja koroških Slovencev, da naj bi škof slovensko razumel, po obljubi škofovi, da se hoče tega jezika naučiti, uže tako bliža spolnenju. Vprašamo toraj, komu koristi ta koro»k? nas sili pisava Politiki je treba pred storjenim korakom odgovoriti na ko je v vprašanje, komu bode to koristilo, sicer škodi, hotel pomagati. Velikonočni prazniki s procesijo vstajenja Zve ličarjevega bili so pri nas krasni. Veliki petek zjutraj hotel se je ponujati dež, pa na enkrat presuče se sapa popihne hladna burija in s to nekoliko neprijetno sapo ohranilo se je lepo vreme vse praznike. Sedaj si bodo kmetovalci uže želeli nekoliko mirnega dežja in večje gorkote, da se rujevina po polji in travnikih prej umakne lepi spomladanski zelenjavi. Deželni poslanec goriški dr. Aleš Rojic razpo- slal knjižico Svojim volilcem", v kateri je ponatis- njena interpelacija z dne 10. januarij 1887 o goriški bolnišnici in norišnici usmiljenih bratov, kolikor je je poslanec prebral v seji deželnega zbora. in druga „suho interpelacija, katero je stavil v deželnem zboru v isti Volilci spoznajo iz na- zadevi dne 13. januarija t. tančnih podatkov, Katere podaje dr. Rojic ua podlagi strokovnjaških poizvedeb, da poročilo deželnega odbora z dne 10. julija 1884 ni ustrezalo vsem zahtevam, ki so se smele na-nj staviti. Druga polovica dolge interpelacije, je opisovala postopanje visoke vlade v tej zadevi, ni uže prva polovica je jako podučna, ter osvitljuje s prav svetlo tiskana, ker ni bila brana v deželnem zboru. lučjo goriške deželne in javne razmere. O priliki prinesemo morda kak posnetek iz knjižice, stojini in šteje 34 strani. je bila tiskana v Po Mesečni somenj ljubljanski, ki je bil „Veliki petek", bil je zavoljo velikonočnih praznikov slabo obiskan. Na trg prignalo se je samo 586 246 konj, 178 volov, 130 krav in 32 telet, bilo je malo. glav, namreč Tudi kupca Krst nove oklopnice „Cesarjevicine Štefanije u bode prišla celo na razgovor ne, sodi se veljavnost omenjenih jutri v četrtek popoludne. Cerkveno blagoslovljenje prične podpisov sama po sebi. Vse daljne posledice rajši opu- se ob 1., slovesnost krsta in zdrsanja v morje pa ob stimo. uri popoludne. Kumica novemu parobrodu bode nadvoj vodica Marija Terezija, soproga nadvojvoda Karola Lu- sebno tedaj, ko se je čulo, da je nasprotovanje Ogrov v prvi vrsti krivo, da se ne sprejme mnogojezični napis na bankovce, pričeli so raladočeski krogi hudo agitacijo zoper nakupovanje ogerskega žita, moke, mesnine itd. Pražka „Politik" prinaša v tej zadevi vvodni članek, v katerem prizna, da je taka gospodarska vojska nastala, ki se še dalje bolj poojstrava, pa odkrito izreka, da so te razmere pouzročili Ogri, in pa, da zmerni češki poslanci, ki vojsko obžalujejo, nimajo tolike moči, da bi dovika, najstarejega brata cesarjevega. Avstrijska kvotna deputacija snide se k posvetovanju jutri opoludne ob 12. uri v gosposki zbornici. Delavsko podporno društvo v Trstu razpošilja račun in poročilo za leto 1886 z vabilom na (bčni zbor, bode zboroval dne 17. aprila ob uri popoludne v tivorani „Slovanske čitalnice" (Monte verde) poročila je posneti, da društvo šteje 1112 v Trstu. rednih udov, rednih družabnic pa 318. Skupno premoženje društveno znašalo je koncem leta 1880 samo 1876 gold. 36 kr koncem leta 1886. pa uže 17.366 gold. 90 kr Znamenje veselega napredovanja. jo ustavili. Naj tedaj ogerski politiki ne bodo tako brez-ozirni, kakor so bili pri teb vprašanjih, in povrnile se bodo med narodoma zopet prijateljske razmere. Precej huda nevarnost pretila je trgovini ogerski vsled tega, ker se je pred tremi tedni tam d pri- znalo nekoliko do slučajev azijatske kolere Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Procesije vstajenja v dvorni cerkvi Izhodne države ustavile so podonavski promet z Ogersko in uže so se ogerski trgovci bali take zaprtije in škode, kakor minulo jesen. Ker se pa od 24. dne minulega sarjevičem in \ Izmed znanih državnikov vsi vdeležil se je letos cesar naj i n,avzoči so pri slovesnosti navzoči: grof Kalnoky stri, grof Hohenwart, Schmerling čredi, grof Rihard C 1 a m , grof S c h o n b ( Za generaladjutanta cesarjevega imenovan je grof P meseca ni prikazal noben nov slučaj, dala je vlada tudi prve še bolj natanko preiskati in kako iu zakaj in dr Voj minister grof Bylandt prosil je zarad bolehnosti (naduhe) za dalji odpust. Državni zbor sklican bo za 23. se ima pričeti, Kakor ni znano, pa nova preiskava imela je vspeh, da se je uradno izjavilo, da tudi prvi letošnji slučaji te bolezni niso bili kolera. — To je rešilo za sedaj ogersko trgovino, ker vse dotične podonavske države so zopet od- Pogajanje s za-tukajšnjim vladinim krogom pravile pred zaukazano karanteno. dan t. m se sedaj trdi budgetna razprava pa stopniki Rumunske daje se 25. ali 26 m teku nado, da se vendar-le sklene nova trgovinska pogodba. tega Nemška. državnem zboru pripravlja se borba tedna nekateri listi trdijo, da uže jutri pričnejo se ustne katoliškega središča in pa Kichterjeve stranke zoper razprave med pododseki avstrijske in ogerske kvot Ogerska deputacija izvolila je v ta pod cerkveni predlog. Sodi se, da se Bismark sam ne bo posebno spuščal v razpravo, temveč, da bode skrbel deputacij e. odsek šest udov in enega namestnika, med njimi pred- da združene vladine stranke zavržejo vse premembe sednika deputacije Szlavyja in poročevalca M. Falka. katere bi katoliki predlagali. — Uradno se javlja v Avstrijska deputacija sklicana je za jutri opoludne da Reichsanzeiger-ju", da je poslanec v Rimu ; Keu v ta namen tudi izvoli pododsek in da sprejme na znanje ^ele na ]astno prošnjo dejan v začasni pokoj in da mu izrečeno željo ogerske deputacije po ustnih razgovorih Posvetovala se bode tudi o drugem »nunciji" (nazna je podeljeno dostojanstvo pravega tajnega svetovalca V Alzaciji se poojstruje uprava potom naredeb. Do edaj nilu) ogerske deputacije, katero obsega 7 tesno tiskanih bjlo je ukazano, da je treba vsakemu članu francoske polstrani. To naznanilo obrača se zoper mnenje, izre vojne dovoljenja, ako je hotel bivati v teh nemških čeno v naznanilu avstrijske deputacije, kakor da bi se deželah, od sedaj naprej mora si tako dovoljenje za ta po postavi ne smela pečati z vprašanjem dogovor- jenih 2% doneska od vojne pokrajne; nasprotno ima bivanje preskrbeti vsak francoski državlj bi iz- jeme Nizzi umrl je, tudi pri zadnjih volitvah za deputacija dolžnost, pečati se s kvoto, katero imajo do- nemški državni zbor z sijajno večino izvoljeni poslanec našti vse dežele obeh državnih delov. Sploh se to naznanilo zopet najbolj Strasburški Kable. Mesto Strasburg napravi mu peča z vojno sijajen pogreb. Izvoljenec sprejel je poslanstvo v ta da se smele izjemati mit- namen, da je prišedši v nemški di zbor v imenu pokrajno. Dalje ugovarja, nine in vžitnine od piva in dohodkov, ker to zmanjša vseh svojih tovarišev izrekel protest zoper priklop- nemški državi, ne da letne dohodke avstrijske za 39 milijonov. Konečno iz- ljenje Alzacije in Lotaringije raža nuncij željo po ustnih razgovorih in naznanja, da bi se bilo po načelih, veljavnih v 19. stoletji zato po bode pododsek deputacije v ta namen od dne 14. t. m. prašalo prebivalstvo. na Dunaji na razpolaganje. Iz vsega postopanja ogerske deputacije je soditi, da Kable bil je toliko nevarnejši nemškemu vladar stvu ker je bil jako previden 5 tako i da mu vladni bila jako zadovoljna, ako glede doneskov k skupnim oblastniki niso mogli do živega. Vsled njegovega vpliva potrebščinam ostane vse pri starem. Ogerska. spodarska vojska, katera od dne do dne postaj Med Cesko in Ogersko vnema se go hujša Nemce aščalo je tudi od leta do leta nasprotovanje zoper Uradno se naznanja, da se bodo nove močne trdnjave napravile v okolici Metz in Strasburg Več Povod je dalo nasprotovanj Og zoper gospodarske županov manjih mest Alzacije bilo je v teku minulega in narodne tirjatve Čehov pri ponavljanji pogodbe Po tedna odstavljenih 120 Ruska. Še se časnikarji prepirajo > je bil elementov, nekateri pesimisti celo trdijo, da sedaj Laška zadnji napad na cara, resničen ali izmišljen, pa se uže nastopi dobo pogostnih ministerskih prememb. zopet poroča o novem sreči zopet zabranjenem u n a- Bolgarska. Ker je zadnji čas zopet glas počil s da si za kneza padu na cara, kateri bi se bil imel izvršiti veliko da so Bolgari iz novega začeli misliti, sredo. — Policija prijela je neki dijaka in gospico z izvolijo svojega bivšega kneza Aleksandra, čuti je, da ta • • se sprehajajoč na cesti, po kateri se je imel njim pripeljati car, preiskava je pokazala priprav. namerava objaviti, da se bolgarskemu stolu odpove en pravijo dotični listi krat za vselej. da sta imela pri sebi spravljenih razstrelilnih Iz druzih poročil se čuje, da si prizadeva brat kneza mingrelskega, ki sedaj biva v Bolgariji prvem napadu pa se trdi, da je v javnost pri- poročiti tega ruskega kandidata Bolgarom, češ, šla vest o njem samo vsled tega, ker se je oče v zapor radodaren in hvaležen in da bode > , prida je ako pride do dejanega mladega nihilista, jako zaslužen general Kork prestola sicer Ruse imenoval za ministre Bolgarske zastrupil samo zato, da bi tudi na-nj ne letel sum ne- toda samo liberalne Ruse. > zvestobe zoper cara. Videti je, da nekateri po- Mnogo se je sicer tudi govorilo o zvezi Balkanskih sebno angleški časniki prav po obrtnijsko kujejo poro- držav, pa kakor razumljivo, se je to odločno in uradno čila o napadu na cara, z namenom, da bi vedno v strahu preklicalo. držali Rusijo. Glede vedenja Ruske trdi se še vedno, da se ta Nemški časniki poročajo, kakor trdijo iz zanesljivih v Bolgarske zadeve ne bode vtikala naravnost. ruskih virov, da car uže dolgo časa ni govoril s Kat- Angleška. Veliki teden bil je tako hud vihar kov-om, da je tedaj vse izmišljeno, kar se je pisarilo o na morji, da se je morala pomorska poštna zveza med avdijenci njega pri caru. — Enako se oporeka izjavam Angleško in Belgiško ustaviti, veliko bark je vihar francoskega lista „Figaro" o pogovoru njegovega do- pokončal in potonilo je mnogo ljudi. pisovalca z znanem ruskem državnikom baronom Jo- Stranka Gladstonova pričela je živahno agitacijo mini-jem, kateremu se je na jezik pokladalo, da ruski ZOper kazenske postave za Irsko, Lord Gladstone sam diplomati dobro previdijo nasprotstvo Bismarkovo zoper sega v razprave. Velikonočne praznike izrekel se je v Rusko, izrekoma past, katero ji stavlja v Bolgariji, Londonu velik meting zoper Irski predlog vladin. Afgansko vprašanje napravlja Angležem velike skrbi, zlasti ker uže ruski listi zatrjujejo, da urejenje vse to z namenom, da bi Nemška dobila prosto roko nasproti Francozom. Ruska pa nikdar ne bo dovolila, da bi se francoska še bolj oslabila in sploh ne bode trpela, da bi katera koli evropejskih držav postala premogočna. Angleško pripravljajo se Ruski nove razprtije v v srednji Aziji. Železniško zvezo, katero Ruska izdeluje med Samarkandom in Bucharo, prizadeva si Angleška preprečiti. Emir Bucharski pa je bil vedno Rusom naklonjen, celo poslušen. Angleška skuša ga spraviti rusko-afganske meje ne bode imelo nikakega vspeha. V Londonu sklepajo iz tega, da hoče Rusija vsekako prisvojiti si nekatere dele Afganistana. Pa tudi emiru v Londonu nič prav ne zaupajo. Angleški listi priporočajo, da vlada emiru zagotovi svojo pomoč proti Rusiji, ker sicer na svojo stran, tem poskusam nasproti pa dela Ruska da si bode Bucharo prisvojila, na kar prej ni mislila. Laška. — O grofu Robilantu, bivšemu ministru unanjih zadev, se čuje, da se sedaj poda v Neapol, potem pa, da se preseli stanovitno v Turin. Iz_Benedk se poroča, da je tamošnji ruski konzul dobil naročilo, najeti palačo jo bode emir potegnil z Rusi, da le ohrani svoj prestol. Rumunska vlada začela je ostro postopati z bolgarskimi beguni. Mnogo so jih že oblastva iztirali, ker niso mogli dokazati, s čim se pečajo v Rumuniji. Ne- kateri so pa pobegnoli v Avstrijo. za carico in t careviča. Žitna cena v Ljubljani 9. aprila 1887. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 15 kr. banaške pomenu zadnje ministerske krize pis6 rimski dopisnik 7 gold. 86 kr turšice 5 gold 4 kr soršice 6 gold n Polit. Corresp.", da se novo ministerstvo večinoma znači 90 kr rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 74 kr kot vlada levičarska, Iz tega v kateri glavna vloga pripada prosa 4 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 3 gold a je tudi razvidno, da grof Robilant Cris p i - ju. s svojim obče konservativnim značajem v njem ni mogel 92 kr. Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov. ostati. Sploh se sodi, da bode Crispi tudi na unanje V Kranj i 12. aprila. zadeve vplival iu se pričakuje od njega ali odločno po- Hektoliter: Pšenica 7 gold. kr. Rrž 5 gold. 36 kr. stopanje nasproti Abesiniji, ali pa, da vojake popolnoma Oves 3 gold. 9 umakne iz Afrike. Vlado bo podpirala prejšnja večina 4 gold. 55 kr. kr. Turšica 5 gold. 20 kr. Ječmen in pa levica, med tem ko sodi, da postaneta Nicotera 1 gold. 70 kr Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. 10 kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr^ in Baccarini vodje opozicije. Cairoli se za sedaj še ne- 58 kr. kako prikriva. obeta dolga bodočnost, ker obče se uže danes ministerstvu ne je sostavljeno iz nasprotnih Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani