Leto LXX. št. J5 IS. D9d j 7h«]n vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaaratl do 30 petit .-rat a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inaeratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >81ovenskl Narod« trelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 35.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNlftTVO LJUBLJANA. Knailjeva ollea Mev. a. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Stroasmaverjeva 3b - NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: BUu—iibjiijeia akl 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Koceuova uL 2, telefon St 190 .JKSKNICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani tt 10.351 Uredba o minimalnih delavskih mezdah: Dnevni zaslužek 16 do 24 Din Minimum za delavsko družino pri redni zaposlitvi in osemurnem delu določen na mesečnih 416 do 6X4 Din — Pri sporih obvezno posredovanje — Omejitev akordnega dela Beograu, iz. teoruarja. AA. V zvezi z uredbo o določitvi minimalnih mezd, o aklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži, je dal minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvet kovic tole izjavo: V smislu pooblastila čl. 88 finančnega zakona sem izdal sporazumno z ministrskim svetom uredbo o določevanju minimalnih mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži. Uredba je uaiM-.-s podpisana. Ureditev te materije v naši državi so terjale socialne in gospodarske razmere pri nas in pa nizke mezde, ki so za nekatero delavstvo pomenile pravo bedo Ce primerjamo število zaposlenih delavcev z višino njihovih mezd, vidimo, da je imelo od ♦^51.649 delavcev, zavarovanih v septembru 1936 330.452, ali 50.75»/« mezdo do 20 Din, med njimi pa 86.580 (13.29%) mezdo do S Din na dan Po cuugi ;trajii so bila pa lani delavska gibanja zelo pereče vprašanje delavskega stanu Ta gibanja pomenijo socialno politično gibanje v dobi gospodarskega zbolj sanja. Po poročilih inspekcije za delo je bilo Lani 392 stavk, med njimi 315 stavk gospodarskega značaja, to je taksnih, ki so se začele zaradi zahtev po povišanju mezd in zboljšanju drugih delovnih pogojev. Uredba, ki sem jo izdal, določa kot osnovo za odrejanje minimalnih mezd 2 Din na delovno uro. to je za osem urni delovnik 16 Din, in se more gibati do 24 Din na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo Dani odnosno upravnik mesta Beograda določili minimalne mezde za vse svoje področje, kakor to javna korist zahteva, ali kadar to zahteva ena izmed prizadetih strank. Pri določanju minimalne mezde bodo bani vpoštevali gospodarske in so- cialne razmere, zlasti življenjske cene itd. na svojem področju. Te minimalne mezde bodo določali po zaslišanju zastopnikov delavskih in delodajalskih ustanov, ki morajo biti zastopani v enakem številu. Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let starosti ne smejo v nobenem primeru znašati manj ko 76% gori določenih minimalnih mezd. Minimalne mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedaj, Če se določijo s kolektivno ali individualno pogodbo boljše mezde za delavce ali nameščence. Določbe individualnih ali kolektivnih pogodb, ki določajo neugodnejše mezde od minimalnih mezd. določenih s to uredbo, pa so neveljavne. Uredba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo in se je tako izvedlo načelo: za enako delo enako plačilo. Akordno delo se bo tam, kjer ni neobhodno potrebno in koristno za pomožno osebje, nadomestilo z delom na ure. Bani bodo po zaslišanju prizadetih delavskih in de-lodajalskih zbornic ugotovili, ali je akordno delo neobhodno potrebno in ali nagrada za to delo zadošča. Minimalne mez de, ki se prvič določijo, veljajo dotlej, dokler jih bani ne spremene, najmanj pa 6 mesecev. Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo 60 dni po razglasitvi in veljajo do prihodnje spremembe, najmanj pa 6 mesecev, če bi se gospodarske razmere znatno spremenile, bo minister za socialno politiko in narodno zdrav je določil po odobrenju ministrskega sveta po naredboni poti novo minimalno mezdo, ki stopi v veljavo 60 dni po razglasitvi v *Snižbenih novinahe. S taksno Ureditvijo tega vprašanja upamo, da se bo življenjski standard za velik del delavskega sloja zboljšal, razen tega se pa ne bo občutila konkurenca V ČSR je razmeroma manj komu nistov kakor v drugih državah Izjava predsednika vlade dr. Milana Hodie pariškemu listu PARIZ, 13. febr. o. »Excelsior« je objavil razgovor, ki ga. je Imel njegov poročevalec s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krofto. Dr. Krofta je takoj ob začetku ugotovil, da se je kljub nekaterim pojavom politični položaj v srednji Evropi ob pričetku leta znatno izboljšal. Italija in Nemčija sta se sicer vedno zanimali za srednje-evrop-ska vprašanja, vendar to zanimanje doslej ni prišlo do izraza v eni in isti smeri, sporazum med Rimom in Berlinom pa je ustvaril možnost tudi za sporazum med državami Male antante in rimskih protokolov. Dan za dnem se pojavljajo novi pomirjujoči elementi. Napetost med državami rimskih protokolov in Male antante je zelo ponehala. Predvsem so se zboljšali odnosa ji napram Italiji, ker je Mala antanta priznala abesinsko realnost. Kar se tiče nemško-češkoslovaških odnosa jev. je dejal, da so Nemci brez vsakršnega povoda pričeli hudo kampanjo proti (""e^Vociova^ki in Mali antanti sploh. j Naši odnošaji bi bili lahko napram Nemči-; ji prav dobri. Upamo, da bo ta kampanja i kmalu prenehala, in smo zato prepričani, J da se bodo naši odnošaji napram Berlinu kmalu popravili Pri tem se zanašamo na miroljubne izjave kancelarja Hitlerja. Govorice o dozdevnem vplivu Rusov na Ce-hoslovake. zlasti v vojaškem pogledu, so neresnične in smešne. Na češkoslovaškem ni nikake komunistične propagande. Sleherna država je podlegla raznim vplivom iz tujine, ki so nujni že glede na njen geografski položaj, toda kljub tesni zvezi z Rusijo praktični komunizem v češkoslovaški ni dosegel še nobenih uspehov. V Češkoslovaški je komunistov mnogo manj kakor v mnogih drugiV državah. Ta pojav je posledica češkoslovaške socialne zakonodaje in dobrih rezultatov češkoslovaške pocialno-gospodarske organizacije. Zaradi tega pri nas ni komunistične nevarnosti. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah komunistična stranka ni dobila niti 10 odstotkov vseh oddanih sr'ap^- Novi napadi na Madrid Na obeh straneh se pripravljajo na odločilen spopad MADRID. 13. febr. AA. Havas: Odbor za obrambo mesta je snoči po radiju objavil: Na odseku pn Guadarami se še sliši >rrclja:ijc iz pušk. Na odseku pri Ar-gand? so vladne čete odbile upornike in prešle v protinapad. Vladno letalstvo je. kakor je bilo že javljeno tekom letalske bitke, zbilo 7 letal. Na odseku pn Aranju c/u je bil odbit napad sovražnika. Letala so bombardirala postajo v Seseni. vendar pa niio prizadejala p»rav nobene škode. Tudi na odseku pri Guadalajari je bil odbit napad sovražnika, ki je pustil na bojišču 250 mrtvih. Nase čete so imele samo 15 mrtvih. Na madridskem odseku je bil odbit hud napad pri Rozalesu. Republikansko topništvo je bombardiralo Getafe, kjer je nastal velik požar. Na ostalih frontah ni bilo ničesar posebnega. MADRID. 13. febr. AA. Posebnemu dopisniku Havasa je danes izjavil general Miaja. da so republikanci sestrelili 7 nacionalističnih letal in sicer tri pri Maranozi. Podrobnosti se ni. !/ posebnega vira se izve. da so republikanske čete napredovale proti Maranozi južno od Madrida na odseku Aranjueza Franeova letala so danet v luki Bilbao bombardirala vladno križarko in jo močno poškodovala. Jutri se bo najbrž pričel splošen napad na Bilbao. BARCELONA, 13. febr. A A. Havas: 2e pred nekaj dnevi so opazili agenti javne varnosti iz poslopja državne ječe, da na neki sosedni hiši daje nekdo svetlobne znake proti obali tedaj, ko slutijo kakšne ladjo pred luko. ki hoče mesto obstreljevati. Po preiskavi so na tretjem nadstropju našli majhno radijsko postajo- ki je bila v zvezi z nacionalisti. Lastnika radijske postaje Juana Minosa so aretiral; Vlada kliče veles na pomoč Pariz, 13. febr. o. Agencija Radio poroča, da je Han madridskega obrambnega odbora izjavil m) vinar je m da lahko valencijsko vlado rešq le še takojšnja intervencija velesil, odnosno takojšnje izvajanje popolne ueviral-nosrri napram špa.niji. Le v tem primeru bo vlada še lahko premagala nat-proU nika. Ce bodo prizadete velesile še nadalje odlašale, bo srvar za valencijsko vlado ur gubljena. Na a* ran j nacionalno v z vsak'm dnem naraščajo oddelki ki prahajajo iz inozemstva, valenrij&ka vlada, pa je prepuščena sama sebi. med r^^fiTn^" ■ m\ kraji v tako ostri obliki. Danes je v Interesu vseh držav, da se spori med delavstvom in delodajalci kar najbolj omeje. Po tej uredbi stavka odnosno iaprtje kot zakonito sredstvo ni prizadeto razen v drtavnib, banovinskih in obcinđkin podjetjih, ki delujejo v javnem interesu, kakor so to prometna podjetja, vodovod, plinarna, elektrarna itd. Za ta podjetja je uvedena obvezna arbitraža, medtem ko je za druga podjetja v načrtu fakultativna arbitraža, in sicer po sporazumu med strankami, ki so v sporu. Sklepi arbitražnega odbora, šesto ječ ega iz enega državnega uradnika, ki ga določi nan, kot predsednika in najmanj po 2 zastopnikov spornih stranlk, ki jih sporni stranki sami določita, so obvezni za stran ke za čas, za katerega so sprejeti, in služijo namesto kolektivne pogodbe, po kateri je prišlo do arbitražnega sklepa. Proti sklepom arbitražnega odbora ui pravnega sredstva. Preden se začne stavka ali iz-prtje, je predpisan obvezen po»ku«» sprave med strankama; to se ima izvršiti pod predsedstvom osebe, ki jo določi ban, in dveh članov, ki ju določita obe zainteresirani stranki. Dolžnost obeh strank je, da se obrneta do pristojne splošne upravne oblasti prve stopnje s prošnjo po spravi. Postopek pri tej oblasti je nujen in razprava ustna. Sklenjeni dogovor je za obe stranki, obvezen za dob**, ki jo sami določita, če pa tega n« storita, velja najmanj za dobo 6 ioeaece\. Po preteku teh šestih mesecev ga »me vsaka stranka odpovedati z odpov^tinžnn rokom meseca dni. će se tudi po ptaiomam razpravljanju ne da doseči sporazum, bo oblast, ki je posre dovala za spravo, z zapisnikom ugotovila neuspeh posredovanja m proglasila postopek sprave za končan. V dobi, ko traja obvezali spravnostni postopek, je prepovedana vsaka kolektivna ukinitev dela, stavka ali izprtje Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno, predpisan je pa način, kako se bodo sklepale, katere organiza cije jih bodo sklepale in kateri kvalificirani zastopniki. Uredba določa, če ni pristojnih svobod nih delodajalskih strokovnih organizacij, da smejo kolektivne pogodbe sklepati v nasprotju z določili drugega odstavka čl. 229 obrtnega zakona tudi prisilne organizacije delodajalcev. Kolestivna pogodba sklenjena v eni stroki, se lahko razširi na vso stroko na področju banovine, če je ta dogovor obsegal več kakor polovico podje ti j te stroke in če je v njih zaposlena vsaj polovica vsega delavstva v tej stroki na področju banovine Ce več kakor polovica vsega delavstva, zaposlenega v isti stroki na področju banovine ali več od polovice podjetij dotične stroke zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban obe stran ki, da v določenem roku skleneta kolektivno pogodbo. Ce se v določenem roku pogodba ne sklene, določi ban ključ za plačevanje delavstva To so obnove in prlavm načela, kj mi nji*« teaiieJji ta uredba. Upamo, da bo dala potrebito zaščito deiavoeio i" i**>i,n,\ Grgjič je svojo interpelacijo obširno utemeljil. Iz-nesel je velike zasluge soknlstva za Jr/n\<> in narod na nacionalnem, kulturnem in socialnem polju in Na interpelacijo je odgovoril minister za telesna vzgojo dr. Josip RogiC. Njegova v kaiego ričnem tonu podana izjava je vzbudila v zbornici splošno pozornost. Izjavil je me/ drugim: Povdarjam s tega mesta, da smatra vlada Sokol za organizacijo, ki stoji iznad politike in izven političnih strank. Zavračam trditev, kakor da bi vlada delala proti interesom sokolskih organizacij. Mi smatramo nacionalno delovanje sokolstva za zaslužno in potrebno delo. zlasti pa \nsoko cenimo njegovo k uit urno-socialno misijo, ki jo pred vsem opro\rlja mostarska sokolska župa, ker vemo. da se preko Sokola in sokolskih Čet izvaja sokolska organizacija in ideologija Daleč je od vlade vsaka misel, da bi dovolila kakršnokoli preganjanje so kolov, nasprotno, vlad i na \sakem koraku moralno in gmotno podpira to našo največ io nacionalno organizacijo Cilede posameznih slučajev preganjanja sttkohkih dela\-cev, ki so na\*edeni v interpelaciji, dana ne morem odgovoriti, prosim pa poslancu (irgjiča, naj vse slučaje preganjanja sokol skih delavcev zbere v eni interpelaciji, na katero bom na to takoj meritorno odgovoril. Pri tej priliki se bom dotaknil vseh vprašanj, ki se tičejo sokolstva in sokolskih problemov. O sokolstvu sta nato ie go\forila poslan ca Sekula Zečevič in Mita DimitrijeviČ. Ze čevič je izrazil nado- da se bo sedaj, ko je sam ministrski predsednik dr. Stojadinoi'iČ pristopil k Sokolu* stališče merodajnih krogov napram sokolstvu spremenilo. Mita DimitrijeviČ je govoril o velikem pomenu in \ožnosti sokolstva za narod in državo. So-kolstvo je eminentno nacionalna organizacija, ki že od leta 1V12. neustrašno in načelno oznanja narodno edinstvo. Trije \*e-liki propovedniki tega edtnstva so bili dr. Laza Popovič. dr Lazar Car in dr. Ivan Ora žen. Ker }e sokolsh'o eminentno nacionalna organizacija, zato se je je bala pokojna Avstrija. Zato je leta IV14 prepovedala sokolski zlet v Ljubljani, kjer bi imeli prvič nastopiti srbski sokoli, združeni v eno enoto s s\'ojimi sloivnskimi in hrvatskimi brati^ 6'»*o;a izvajanja je zaključil z vzklikom: Čuvajmo edinstven duh našega naroda v njegovi mladini, v mladini, organizirani v sokolstvu, ki je bila že pred uedinjenjem že uedinjena! Gonja proti ćešhoslovashi Zgodilo se je zopet nekaj strahotnega. Madžarski tisti wdio o tem po\'edati: Iz Nemčije sta odpotovala dva japonska ge-neralštabna častnika v spremstvu nekega nemikega inženjerja v Budimpešto. Tjakaj pa nobeden te trojice ni prispel, stSStfls£ samo njih kovčegi. Zagonetna stvar. No. peštantki listi so jo hitro in gladko tako i razvozi juli. Ker je ona trojica potovala preko Prage in torej preko češkoslovaAe^a ozemlja, je čisto jasno, da sia japonska častnika z Nemcem \ted t. U a na potu preko Českoslo*:tike žrtev zločina. V jedilnem \x>zu. ko je vlak sopihal po Morav-skem, so vso trojico še videti v družbi dveh elegantnih mladeničev, nrto pa so vsi trije izginili kakor kafra, santo njO: ko+'čegi so se pripeljali v Pešto ln kdo sta bila ona elegantna mladeniča? V »poučenih krogih« v Pešti kajpak nihče ne i/vomi, da b-i to ne bita agenta ruske tajne policije GPU. Na-daljni zaključek leti seveda na dlani: Dva japonska generalštabna oficirja in nemikega inženjer ja so nasilno odvedli na češkoslovaškem ozemlju ruski boijaeviSki emisar ji. In to \*esi so nato pestanski šmoki ja-drno razposlali po svetu in si radostno meli roke, češ iz tega še lahko nastane teiak mednarodni konflikt, morda celo vojna . . . Toda madžarski imoki to pot niso imeli sreče! Oglasilo se je takoj japonsko posla ništvo na Dunaju, ki službeno ugotavlja* da se ta čas ne nahaja nobeden japonski ge ne ralštab ni častnik v Evropi in da toma j tudi dva taka častniku nista mogla potovati ir Htfrlina v Peštol Srbski list o masonstvu beograjski »Balkan*, ki podpira politiko JKZ, razpravlja v avoji zadnji ite\*ilki o prostozidarjih m izvaja: »Naši masoni stoje na stališču edinstvn* v prvi vrsti državnega edinstva in ker je državno edinstvo najbolj zasigurano, ako je osnovano na narodnem edinstvu, so naši framamoni za čim najpopolnejše narodno zžttje Srbov in Hrvatov Naši masoni \*odijo sistematsko kam panjo proti klerikalizmu (7>. namreč proti hrvatskemu klerikalizmu, a ker je hrvatski kterikalizem največji so\*ražnik naše ga državnega in narodnega edinstva, ima protiklerikalna borba našim prostozidarjem tudi pozitivno politično vmšmomt. Sm¥W§m pm ima pnsstozidarsrvo v naši državi tudi ivr>/o slabo ^tran. zlasti glede Vojvodine. Bati se je, da bi tudi pri nas Zidpe ne zlorabljal: prostozidarstva za svoje nasnaam, za ojmče nje svojega upliva, kar bi pm ma bOo dobro ne z nacionalnega, na s kmimarmaa^ amafMča. Ako pa uvažujmmo dmio tionov za zbližmmje plemena* pa moramo prtssmti, da t od masonerije wsjf • Ljubljanski svet Nakup svote pol mrtvaško vele po LJubljana, 13. februarja. Na snoenji eeji mestnega sveta je župan dr. Adlešič poročal o oblaku češko, slovaškega socialnega politika dr. Zenkla, ki je v Ljubljani predaval o praski socialni politiki in imel na magistratu stro-kovno konferenco ter v splošnem zbudil interes za socialna vprašanja, župan se je še enkrat zahvalil dr. Zenklu sa njegov obisk in na njegovo naklonjenost Ljub. ijani, ki ji je poklonil ob odhodu 1.000 Din za mestne reveže. Dr. Zenkl se je tudi s posebnim pismom zahvalil za gostoljubnost v Ljubljani, župan je nadalje počastil spomin umrlih meščanov direktorja Franca Novaka, bivšega mestnega svetnika Ivana Dachsa. ter inž. Milana šu-kljeta. Likvidnost Mestne hranilnice Končno je župan podal kratko sliko o gibanju vlog Mestne hranilnice od 1. decembra dalje, ko je začela svojo akcijo za likvidnost. Do 10 februarja je izmed 29 tisoč oproščenih vlog do najvišjega zneska 5.000 dvignilo 1.218 vlagateljev skupno 2,964.650 Din, dočim je v isti dobi znašal dotok novih vlog 6.560.560 Din. Prese, žek znaša torej 4,195 910 Din. Stanje novih vlog je bilo 10. februarja 53.04 9 4 80 dinarjev. Na vidiku so osvoboditve nove skupine starih vlog, tako da se stanje likvidnosti bliža z velikimi koraki. Finančne zadeve Nato je mestni svet prešel na dnevni red. Na predlog načelnika finančnega odbora prof. Derm&stje je mestni svet rešil večje število prizivov proti predpisom mestnih davščin, odpisal nekatere neizterljive dolgove in dovolil nekatere manjše naknadne kredite za posamezne mestne urade, ~ Ta'ko je bil sklenjen nakup cestnega s>veta od posestnika dr Adolfa Kajžarja na vogalu Groharjeve in Aškerčeve ulice V izmeri 44 kvadratnih metrov po 150 Din. Pranji PelČevi je bila odpisana dolžna najemnina za mestno kopališče v Koleziji 8.455 Din, ker je sin prevzel poroštvo za del zneska, ostanek pa se črta. Mestni vrtnariji je bil odobren naknadni kredit 6000 dinarjev 25a nabavo semen in sadik, go^-po. darskemu uradu naknadni kredit za pisarniške potrebščine 24.000 Din, za kurivo 40.000 Din. Nadalje je bila nekaterim u racom dovoljena poraba kreditov v smislu proračuna brez 10 odstotnega prihranka. Končno je mestni svet siklenil odprodajo parcele na vogalu Jegličeve in Bohoričeve ulice v izmeri 2.700 kvadratnih metrov pokojninskemu in podpornemu skladu banovinskih nameščencev po 300 Din. Za gradbeni odbor je poročal m. s. dr. Ažman. Odobrene so bile nekatere parcelacije, med drugim tudi parcelacija zemljišča Petra Koslerja in drugov ob CekL novem gradu, razen onega dela, ki je zaščiten m rezerviran za morebitno uporabo ljubljanske iraiverze. Zemljišče za novo univerzo Ob tej priliki je m. s. Osana predložil reso racijo, ki je biLa soglasno sprejeta in se glasi: Ker univerza kralja Aleksandra v Ljubljani od svojega začetka v 1. 1919 do današnjega dne samo gostuje v banovinskih prostorih in nima zato nobene možnosti, da bi se kot najvišji in najpotrebnejši slovenski zavod mogel svojemu kulturnemu namenu primerno razviti, na drugi strani pa se je že od vsega začetka posestvo Keplerjevih dedičev ^ Cekinov grad« smatralo in se še vedno smatra za primerno zemljiške, kjer bi se mogla univerza r3J2jrrLahruti, poaiva mestni svet ljubljanski, naj bi kr. vlada, ki je nedavno beograjski univerzi zagotovila obširen kom plete? zemljišč, to v mestu Ljubljani samem edina še primerno posesetvo za univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani ku-r»ila in za to potreben znesek vstavila v proračun za 1937-38. Pravilnik o uličnih imenih Za kulturni odbor je poročal načelnik m. s. prof. K ran je, ki je predložil v odobritev nekak okvir statuta, ki naj vsebuje načela in smernice za imenovanja in preimenovanja cest, ulic in trgov v Ljubljani. Ta statut določa tri posebne pasove, ki naj se različno upravljajo, namreč staro mesto, novo mesto in periferija. V starem mestu naj s>e kolikor mogoče ohranijo stara zgodovinska in katastrska imena in naj se nikakor ne imenujejo ulice po zgodovinarjih imenih iz novejše dobe. Ta načela naj se objavijo v listin in po-zovejo korporacije in organizacije, ki imajo interes pri imenovanju in preimenovanju cest, naj čim prej v smislu tega okvirnega statuta predložijo svoje pobude. Nadalje naj se kmalu izvrši revizija dvojnih imen v stari in novi Ljubljani. Predlagarri statut je bil soglasno odobren. Gostilniške koncesije Za obilno industrijski odbor je poročal načelnik m s. Zupan. Na njegov predlog je bilo ugodeno prošnjam Julije Klorjan-čič za gostilno v Dravi j ah št. 51., Tereziji Gol jar za prenos gostilne bi Dravelj št. 51 v Zapuže št. 21, Josipu Orazmu za gostimo v Predovičevi ulici št 5, Milanu Prijiču za bufet na Tyrševi št. 34, Francu Svetlu za gostilno v Kolodvorski ulicd št. 6, Ani Sket za gostilno v Aljaževi uL št. l, Juliji Novak za gostimo na Poljanski c. št. 55, Mariji Zalar za gostilno na Tržaški e. št. 4 m Maniji Knific za gostilno v Gradaški obči št. 6. Odklonjene so bile prošnje Franca Ocvirka za prodajo hrenovk m klobas v nočnem časni na Marijinem trgu ob priliki velesejraa, Franca Ocvirka za prodajo hrenovk in klobas stalno podnevi na Marijinem trgu, Marka Sa-manska za prenos gostilne s Poljanske c. št 11 v Kolodvorsko ulico št. 26. Marije RepanSek za prenos gostilne z Dolenjske c. št. 35 na Prfcvoz it. 4, Matilde Tončič za ljudsko kutiinjo v Doberdobski ulici št. 3» Frančiške KijM za gostimo na Masa-ry*©vt e. M. M h Vladnntrja Nazorja za v Puharjevi ulici it 1 V debati je m. a, dr. potrebo absolutne doslednosti pri podeljevanju gostilniških koncesij, da ae bi Imeli davkoplačevalci povoda nViHti. da se postopa proti njim 1. druga* vidDoov kakor m stvarnih. Tako je bil t Kolodvorska ulici dovoljen v neki hiši balet, dodan v dnifi hiši, Kjer je bila že prej gostima, ni bil dovoljen. Ne sme se sbuditi v javnosti mnenje, da so v tem pofledu mero-dajni interesi kapitalno močnejša* sosedov. Kar se tiče Kolodvorske ulice, Je tam vse polno gostiln in bi ena več dejansko ničesar ne pomenila. Zato bi bik) prav, če se tudi Kajfezevi dovoli gostilna na Ma-sarvkovi cesti, tem bolj, ker razlika med gostilno in bufetom ni tako velika, da bi se prošnji ne smelo ugoditi. Razen tega se njen lokal nahaja v poslopju Grafika, torej organizacije, ki skrbi za socialno dobro svojih članov in ki bi se j£ s podelitvijo gostilniške koncesije omogočilo boljše obrekovanje poslopja. M. s. VVester je podprl predlog dr. Bohinjca ter omenil, da je Kajfež investiral v omenjeni lokal že 40.000 Din v pričakovanju, da mu bo podeljena gostilniška koncesija, razen tega pa je lokal v ta namen res primerno opremil. Poročevalec m. a. Zupan je odgovoril, da je obrtno - indiustrij^ki odbor sestavil svoje predloge, v kolikor je podana krajevna potreba. Župan dr. Adlešič je pripomnil, da ima Kajfež ie svojo gostilno v Florjanski ulici in da se pri podeljevanju gostilniških koncesije, .^prejet proti 6 glasovom nične petrebe in socialnih okoliščin. Pri glasovanju je bil predlog odbora, da se Frančiški Kajfež ne podeli gostilniška koncesija, sprejet proti 6 glasovi Personalnopravne zadeve 3a personalno-pravni odbor je poročal m. a. Novak, na čeg ar predlog je bilo ugodeno prošnji Dominike Urbaneič za zagotovitev sprejema v domovinsko svezo, prošnja inž Vaciava Vievregha pa odklonjena. Naknadno je bil izvoljen v zdravstveni odbor m. s. dr. Josip Bohinjec. Razen tega se je ustanovil olepševalni odbor mestnega sveta šot pododbor turističnega svsta ter so bili zanj imenovani dr. Štele, arh. Tomažič. polkovnik Andrejka, Babnik, \Ve»ter in Pavlin. S tem je bil dnevni red izčrpan. Prevzem električnega omrežja v diski M. s. čeroe je vprašal župana, kaj je s prevzemom omrežja električne zadruge v ši&ki po mestni občini, ki bi moral b:ti izvršen do 1. novembra 193G, kakor določa sklenjena pogodan med zadrugo in občino. župan dr.Adlešič je izjavil, da je bila proti dotičnernu sklepu vložena pritožba, i H Je bila predložena banski upravi. Banska uprava je uvedla poizvedbe, vendar pa še ni posjela svoje rešitve, ki pa ae že v kratkom pričakuje. Nora mrtvataica M. s. SMrik je v lovit nujni predlog za nakup sveta na desni strani ceste Med hmeljniki, kjer naj bi ee vgradila nova mrtvašnica po zamisli prof. Plečnika. Po utemeljitvi predloga je mestni svet sklenil soglasno, da se nakupi potrebni svet za novo mrtvašnico od Marije s i mene, dedičev Marije Ruter m Semrajca v iameri 5.26S kvadratnih metrov, sa kar ima plačati mestni pogrete! zavod 264.065 Din. Povprečno bo torej veljal svet v ta namen po 46 Din kvadratni meter. Zupan dr. A d le*le je pripomnil, da je kredit za zgraditev nove mrtvašnice že zagotovljen v znesku 2 milijona Din pri O UZD v Zagrebu, zaradi če »ar so dane sedaj vse moinesti za realizacijo nove mrtvašnice. Samostojni predlogi Poleg: drugih je m. s. Musar vložil samostojni predlog, naj se vsa prazna stanovanja v šentpeterski vojašnici in drugih mestnih hišah takoj razpišejo za oddajo v najem. Zupan dr. Adlešič je na ta predlog pojasnil, da je bilo v šentpeterski vojašnici pripravljenih mnogo prostorov, ki pa so že vsi oddani. Tako se bo tja prsselilo iz magištratnega poslopja cestno nadzorstvo, ki bo dobilo za svoje potrebe primerne prostore ln 8 sob, oddanih je tudi nekaj prostorov institutu za pobijanje raka, preselila pa se bo tja tudi od^on^a postaja, ki bo nameščena poleg policijskih zaporov. Nadalje bodo postali s 1. aprilom prosti protsori dosedanjega vajenskega doma, ki se bodo oddali policiji za nastavitev ne-oženjenih stražnikov, za katere je sedaj občina plačevala 56.000 Din na leto v Ton-mesovi hiši. S tem bodo v šentpeterski vo. jadnici oddani vsi razpoložljivi prostori. Več samostojnih predlogov m. s. Musar-ja sa napravo raanih montov preko Ljubljanice in Gradašč?ee ter cest je župan odraza! gradbenemu odboru. M. s. prof. Horvat je pri tej priliki pripomnil, da nima pomena vlagati samostojnih predlogov za razne nove investicije ker ni upanja, da bi prišle v novi proračun, in se s tem samo obremenjuje z delom gradbeni urad. Župan dr. Adlešič se je pridružil govorniku ter je priporočal, naj bi me-tni svetniki pri svojih predlogih tudi predlagali, kje naj se dobi potrebni kredit Upoštevajo naj tudi, da je načrt novega proračuna že izdelan in da bo v Vratkom predložen. Ako bi hotela mastna obč;na ugoditi vsem željam, bi moral biti proračun vsaj za 20 milijonov večji, kar pa ni ni o goče. župan je nato javno .?ejo zaključil ter odreci tajno sejo. v kateri jo mestni svet razpravljal o raznih prošnjah uslužbence---Mestne hranilnice ljubljanske za napredovanje in drugih per^o^alr. h sadevah. Važnost kolektivu* pogodbe Predavanje dr. Stofana Bajlča pod c>rHirc?i JL?»£s5*e univerze Ljubijan a> 13. febr. V rnali filharnvmislni dvorani j-e predaval v sredo zvečer pod okriljem Ljudske univerze docent dr. Stojan Bajič o kolektivnih pogodbah. Zaradi pcpclnične srede je bil obisk razumljivo nekoliku pičel, vendar pa jc bilo predavanje dovolj zanimivo, ker je razpravljalo o predmetu, ki je ie več mesecev bil središče sporov med industrijskimi podjetniki ia delavstvom — o kolektivnih pogodbah in bo predavanje zanimivo tudi za širšo javnost. Predavatelj je uvodoma poudaril, da se je začelo razpravljati v gospodarskem življenju o kolektivnih pogodbah predvsem v zvezi z minimalnimi mezdami, nato pa jc orisal osnovne nauke o kolektivnih pogodbah. V svojem orisu je pojasnil vlogo kolektivnih pogodb, razmerje prizadetih nasproti njej, njeno razmerje proti državi, in pravico, kdo jih je poklican izdajati. Današnje delo je urejeno tako, da jc delavstvo v odvisnem delovnem razmerju proti podjetju. Osnova teija dela je prosta pogodba, s katero se vsakdo prostovoljno zaveže vršiti svoje delo. S to pridobitvijo, ki je sad francoske revolucije jc bila priznana delu svoboda, ker ni b>J nihče prisiljen biti vezan na cehe in feudalno gospodarstvo. Z razvojem gospodarstva pa se je to načelo svobodnega dela tzprevrglo tako, da je lastnik tovarn, ki jc imel izključni monopol na proiz vodstven a sređ-stva. narekoval tudi delovne pogoje. Načelo svobodnega de4a je postalo pralna fraza, ki je privedlo delavstvo, kakor vidimo to g last i danes, ko se delavstvo poslužuje v svoji obrambi proti lastnikom velepodjetij prisilnih sredstev kot so stavke, do najtežjih položajev. Od dne do dne je pri delavstvu rastel odpor proti taki ureditvi dela. Naloga socialne politike je /daj bile. da na neki način od pomore temu zlu. Dogajalo se jc, da so- rekrurne komisije ugotovile, da zgodnje izkoriščanje ubija mladino in da so zato potrebne korenite reforme. V svoji obrambi pred velepodjetniki sc je delavstvo pridružilo pod svetovnim nazorom marksizma najprej sindikalističnemu gibanju, ki se je v svojem boju posluževalo ostrih sredstev, pozneje pa se jc oprijelo miselnih in socialno poHtićnih nazorov naprednega meščanstva, ko jc začelo iskati način skupnega življenja s podjetnikom s pomočjo kolektivnih pogodb, ki ne predstavljajo nič drugega, kol nekakšno mirovno pogodbo med kapitalom in delavstvom. V taki pogodbi so ae sporazumno postavljali splošni delovni pogoji. Med tem ko je bila prvotno kolektivna pogodba — pogodba med dvema prizadetima društvoma, brez vpliva države in tudi brez prave obveznosti, pa je po novem obrtnem zakonu od l°29. leta dobila kolektivna pogodba po anglo-saškem pravu večjo obveznost. Na tej stopnji so dela v- Iz Poljčan — Nesreča ne počiva... Na pustni torek so imeli pri nas pravi postni obhod, kakor njega dni v mestih. Zlasti se kaj radi našemijo Spodnjepoljčančani, ki so sploh zelo podjetni. Lani so se napravili za Abe-since, kar je vzbudilo med tukajšnjim prebivalstvom mnogo zanimanja, zato so bili Ictc« tembolj radovedni kako se bodo našemili. No in res so radovedneži priti tudi tokrat na svoj račun. Nekako ob treh po- poldne so sc namreč pojavili »cigani«, ki jih je bilo kar za nekaj vos. Pri obhodu so je pa poene je zgodila nesreča Nekemu »cigana« je voz povozil nogo* ki mu jo Je kolo močno poškodovalo, tako da so morali ubogega »cigane« odpeljati domov. Nesreča pač ne počiva... — Is Sokola, Na družabnem večera Sokola, ki se je vršil te dni pri bc. Maboricu. so bile bratom, ki so si priborili na zadnjih smuškik tekma prva mesta isrocene diplome Diplome so bile podeljene sledečim bratom: Požegu Toneta, Vovseku JoScru, Deti&ku Fr- Veljaku Ckrim. špelirju Romanu, Knezu Ivano in Krajne u Bo-dsno. Čestitamo. Zdrave. stvu na razpolag> edino sindikalistična borbena sredstva, tako da delavstvo nastopa s pritiskom in stopi v stavko. Država nima moči, da bi vplivata na izpolnjevanje pogodbe. Teoretično je država prepustila vso moč sindikatom, ki naj sami po svojih interesih urejajo delovne pogoje Pozneje je država kolektivno pogodbo avtorizirala. tako da dobiva moč zakona, in učinkuje na i vsa službena razmerja v celi stroki in velja j za ves stan. j Z razvojem so pričele kolektivne pogod-■ be zavzemati v gospodarskem istemu tako i važnost, da država ne more več dopuščati, da bi odgovorni sindikati nekontrolirano sklepali pogodbe. Država zdaj v mnogih primerih celo sama izdaja kolektivne pogodbe (zlasti v povojni Nemčiji), država lahko proglasi kako važno pogodbo za obvezno, ta ; ko da se je dan danes kolektivna pogodba ; premaknila iz privatne sindikalne pogodbe i na področje državne intervencije. Na ta način je prišlo v Italiji do državnega srndika-Iizma, v katerem so fašistični sindikati povezani v korporacije in z vsem državnim ustrojem Država je v tem primeru sama posegla v pogodbeno urejevanje in začeTa pogodbe celo sama izdajati. Sama do-loča delovne pogoje tudi Hitlerjeva Nemčija, ki se bori proti kolektivizaciji zasiužka, češ da ubija inicijativo in zagotovi j a tako šc nadalje individualne mezde po uspehu. Od individualne ureditve kolektivnih pogodb je prišla kolektivna pogodba na področje javnega prava, kjer odločuje — ae več zasebni interes sindikatov —, ampak korist države, naroda in rarrcda. Kolekriv-na pogodba je postala ustanova v okviru državnega aečrta. pri tem pa mora država najti vmesno stopnjo, ki dopušča privatno inicijativo pušča zasebno lastnino in zasebno svobodo. Zadnja čas dobivajo kolektivne pogodbe, kot >« primer z novo tekstilno pogodbo moč zakonskih določb, s čimer je bil storjen velik napredek v reševanju medsebojnih sporov med podjetniki in detavstvom. Svoje predavanje je predavatelj zaključil z izjavo, da predstavljajo kolektivne pogodbe najdragocenejše sredstvo, s katerim dobi država vpliv na njihovo sklepanje in tako obrani z njimi današnji prosti, nevezani gospodarski red. Zatiran}« sadnih škodljivcev Ljuljana. 13. febniarja ZnfSlab je, da je na sadneim drevju v Uvijani mnogo več <&i.o-\\jrvoev. kakor nade-isjn. ZaUianje teh bo uspošno 6o vsi last-teki sadnega drevja en grmičevja upo-rab-ijajo zatiral pa sredstva. Ako so v tem trudijo samo posaine/.niki, je u*»peh le deio.i- Opiraje !»c na para?r. 2U. zaJcom o ia-t.;.ran-;u saln h škodi, ivcev m na tozadevni razglas moćtnojm. poglavarstva v Ljubljani Stev, 3G.857 (M 4700 od 5. 6. 19.36 bo po škropiva si pomnijo nvn^o v i Šio vsoto. Mestno po.Tiavar^tvo bo na jollagr zakona o zatiranju frndnih Škodljivcev kaznovalo v prid kmetijskega skiada z ^io'^o od r>jin 10. — do STO.— nuUoeiaivjetrs lastnika sadnji «leev a \i\ rr-vTšilo zatirar^ na troške u^ujo jencev Živilski trg L ubijana. IS, februarja Za«lnj: >ueg je nekoliko vpliva! nn eene živil. Danes ie zoini nekolika v»ri,rwn I mraz-kar pa ni vplivalo na dovoz živ ' toliko, da bi ne blo dovoli izL>iro. Zaradi snega SO jo neJcoliko po 1 ••"> Ton menca m ^w hega gospodinja dob: zelo težko. RadK* kme tire prodajajo tudi \x> Um% in sicer 12 Dim k^. L'vožen i radiS fe pseoaj dražj«. j« sicer ]»•> ?tj !> n kjf, a je mnoiio !e]>5i od domače-iTa in prodajajo le suhega. Danes mra^ ni 1>1 tako oster da bi ne n>o ilirska mr:iz-a jn da zelenjava zaradi njesra ne bo vtrf podražila. Domači zelenjavi zelo koaikurirara zlasti uvožena salata, kj jo f>o S L Ha kti. in rvetača. Jd fio io dar.prodajaln precej evezo po 4 Dtn k?. Kmetje slabo zalajajo trg ^ sadjem in preJnipjSsvelai zdaj konkurirajo z nimi celo s cenami ter doluš pri njih lepša jabolka po ."> Din ka kakor pri kmečkih prodajalcih. Sa lepSs iahoLka *o po 9 D;n kcj .l.njf^i tio se 7ope»t nekoliko podražila, ko so Lro5pcnJinje že trdno pričakovale, da «e bodo pocenila Danes ao bila zopet po dinarju sveža, toda svežih rv Hk) niti na izbiro. Vložena so prodajale prekupeevalke 14» 13 ;n 11 komadov za 10 Din. Baje vpGva zad. nje čat^? na c;'no jajc na našem trgii povečani izvoj. Zda? &o no tudi ja"fca nekoliko dražja zato. ker je zoPot j »ostalo mrzlo in kokoš ne nesejo kakor bj sicer, če bi bilo topiepe vroiuie. Strašijo n^s i-olo. da jajca ne bodo cenejša [»rcnl veliLo noejo. Spretni presiODCevalci baje že zdaj zbirajo jajca za vel ko noč. Zaradi tega bo prihodnje tedne manj jajc na tr^u \n cene bodo otpale visoke- Iz Radeč w ■ —■ štiri narodne šole zaprte. V zadnjem času so sc pri nas m v bližnji okolici močno razpaslo ošpice. Ponekod so oboleli skoraj vsi otroci, ki hodijo v šolo. Ko so v Radečah zaprli .šolo, je bilo bolnih 150 otrok. Bolezen pa 3e močno Siri. Zato je sresko načelstvo zaprlo to šolo do 15. februarja. Fnako co zaprte šol«? na Svibnem ln v št. Juriju pod Kumom, dočim je narodna šola v Dolah. ki spada že pod litijski srez zaprta za tri tedne. — štorklja na cesti. Te dni se je mudila neka ženica v Radečah. Nenadoma ji je postalo slabo ter za hip počfla pri Studencu pri ->Križevcu<, kjer je povila brez vsakršne pomoči zdravo dete. Mimoidoči ljudje so jo odpremili k Podjetniku, kjer so ji nudili prvo pomoč. — Pu^ta so pokopavali. Na pepe^nično sredo popoldne so pr?peliali v Radeče, kakor obiiaioo vsako leto pusta. Na čelu sprovoda, ki so ga tvorile pustne seme je korakala godba Za njo je Sla številna mno-ž;ca radovednežev. — Na občnem zboru SK-I je bil Izvoljen za starosta pri našem društvu bivSi predsednik mestne občine br. Anton Polanc. — Rad7j>ke motnje. Lastniki radijskih aparatov sc pritožujejo, da imajo zlasti v večernem času silne radijske motnje. Včasih, zlasti ob sobetih zvečer se nrav tetko dobe čisti giasovi. Potrebno bi biJo da sc tudi v tem pogledu napravi red Vsi lastniki, ki uporabi ia jo tok za pogon svojih strojev se opozarjajo da obstoja zakonska določba, da si mora-o nabavrti aparat za blokiranje, ki preprečuje radijske motnje. Na prtožbo radnskih amaterjev se lahko pokrene ta akcija, ki bo nedvomno rodila želiene uspehe. Aparat za blokiranje radijskih motenj start* okoli 200— Dm ter si ga interesenti lahko nabavi io pri vsakem večjem elektrotehničnem podjetju. — Porannjltanf«* in beda v imAfh kraHh. Po OtUjRttJji vas**h vlada verlka beda. kar se onaži zlasti pri drožmah D številrslm': otroki. Kn.etovalci so večinoma samo ba1-tarti, priložnostni delavc* aH pa žeT*»znIčar-ii. ki z«?'rrži-fo koma i roriko. da prežive sebe in družino Za obleko in ornitpv pa zmanjka denarja Zarad* tega ho^i^o otroci v »oto sTj»bo ohV^ni 'n oftntl Ob n^e- n«» re r><0"Slo k TVt-gaja se, da si ponekod v družini izposoju- je>o obleko dna; od drugoga. Za betie je nekaj malega darovala kr. banska uprava in pa aavod sv. Vincencija Paveijskega. Csm pa bo tukajšnji krajevni šolski odbor prejel volilo pokojnega dobrotnika g. Pod rlnoa. Se bo obdarilo več otrok. — Slane slatevno vreme traja a malimi presledki it nekaj časa. Savinja in Sava sta narasli, aato je zopet oživelo delo naših anlavarjev, ki so s splavi odjadrali proti Zagrebu. — Prostovoljna gaaUaka četa Kadeč, je imata te dni sejo, na kateri so val člani bres iajeme ponovno ievolih svojega dolgoletnega in aasluinega vodo g. Roberta Preroersteina za predsednika čete. S tem je druitvo dokumentiralo, da uSiv« g. Robert Premer« tein neomajno saupanje v društvu. KOLEDAR Danes: Sobota, 13. februarja katoličani: Gregor H. Jutri: Nedelja, 14. februarja katoličani! Valentin, Cvetna DASASNJE PRIREDITVE Kino Matica; Ženski raj. Z Ki): Beugall ob 14.15 v Matici. Kino Ideal: Bela parada. Kine Sloga: Slepa popotnika, matineja »Ce srce spregovoric ob 14.15. Kino Union: DekJe s planin, Matineja »David Coperfleld« ob 14.15. Kino Mo^ie: Krvavi kapetan. Kino AlAka: Po krivici osumljen. Prvi veliki elitni umetniški ples ob 20 v Kazini. Filozofsko društvo: predavanje prof Gajeade »Umetnostna filozofija in estetska kultura* ob 18. v preoavainici mineraloškega instituta na univerzi. Šentjakobsko gledališče: »Labirinte, slanostmi predstava Udruženja Ce trnkov, ob 20.15. Društvo tobotehnikov občni zbor ob 20. v Delavski zbornici (mala dvorana). Koncert »Save« ob 20.30 v Sokolskem domu v fitepanji vasi. Šentjakobsko gledališče: »Labirinte ob 20.30 Mestni dom. PRIREDITVE V NEDELJO Ivino Matica: Ženski raj. ZILD: Beugall ob 10.30 v Matici. Kino Ideal: Bela parada, Kino Sloj;a: Slepa popotnika, matineja *Ce srce spregovori« ob 11 dopoldne Kino Union: Dekle s planin., matineja >David Coperfleld« ob 11. dopoldne. Kino Siska: Po krivici osumljen. Kino Moste: Krvavi kapetan. Sokol IV. občni zbor ob 9. pri Marenčetu na Dolenjski cesti. Društvo železniških upokojencev občni zbor ob 14 hotel Lloyd. Šentjakobsko gledališče »Labirinte ob 20.15 Mestni dom. Udruženje četnik o v krstna slava ob 9. v lovski dvorani hotela Metropol. ftah Ljubljana — Karlovec ^emifin;ilna tekma za državno klubsko prvenstvo ob 10 v restavraciji »Zvezda«. Otvoritev tečaja društva izložbenih aran ter je v ob 9. dop. v Trgovskem domu IV. nadstropje. Lutkovni oder na Taboru: »JurČkov ju« naški čini ob pol 16. Lutkovno gledališče Ljubij-in-k* ga sokola: ob 16. »Robinson« v Narodnem domu. Šentjakobsko gledališče: ob 25.15 »Labirint«, poslednjič, DEŽURNE LEKARNE Danes ln jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste — Zaloška cesta. V četrtek popoidne je bil na seji Narodne skupščine sporočen poslancem sklep administrativnega odbora, da se jim povišajo za nepredvidene izdatke posebni dohodki od 50 na 100 Din dnevno tn sicer tako, da bo veljalo po\Hšanje od začetka proračunskega leta 1936/37. Toda v bodoče narodnim poslancem ne bodo več dajali posojil iz blagajne Narodne skupščine. Predsednik Narodne skupščine je poobla ščen, da zaprosi za ta znesek naknadni kredit od finančnega ministra Narodna skupščina je sklep administrativnega odbura soglasno odobrila. -«i X i Iz Ptuja — Zadnja pot kulturnega delavca. V torek je umri v ptujski hiralnici bivši orga-nist g. Sentjurc Silvo, katerega je številno prebivalstvo v četrtek spremilo na zadnji poti izpred mrtvačnice na mestnem pokopališču. Pokojni je bil splošno znan in priljubljen kulturni delavec, ki je deloval skoraj v vseh društvih in to še pred vojno, ko so bili Slovenci tukaj^nj.m Nemcem trn v petu Agilno je ziasti takrat sodeloval kot član Dramatičnega društva ter smo ga večkrat videli na odru. Pevci Glasbene Matice in Cecilije so mu na grobu zapeli v slovo dve žaJostinki, pater Mirko pa se je v lepih besedah od pukojmka poslovil Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. — Se ena smrtna žrtev. Na pustni torek se je zgiasil pri posestniku Gorjancu Antonu v Rotmanu vini čar Smigoc Franc ia Lstega kraja s katerim je bil v sovraštvu, šmigoc, ki je prišel pred hišo Gorjanca že ponoči, je zahteval, da mu odpre vrata. Cer mu Gorjanc vrat ni hotel odpreti, je vdil ter Gorjanca tudi dejansko napadel in ga začel obdelovati s kolom in nožem. Gorjanc je kmalu obležal vea krvav in so ga morali prepeljati v ptujsko bolneo, od koder pa so ga že čez dva dni odpeljali nazaj domov, ker ni bilo nobene pomoči več. Kmalu po prevozu domov je Gorjanc izdihnil. Napadalca so orožniki aretirali in oddali v ptujske sodne zapore. — Pregled motornih voziL Splošni redni letni pregled vseh motornih vozil bo za Ptuj in ptujski srez 17. t. m. od pol 9. do pol 13. ure na sejmišču v Ptuju. Lastniki motornih vozil morajo ta dan pripeljati svoja vozila očiščena pred komisijo ter morajo prinesti s seboj tudi prometno knjižico, vozniško Izkaznico m takse. Kdor iz tehtnih razlogov ne bi mogel priti naj se nravočaano opraviči. Kupil} domače blago! Zaftrepenel sem po teatru Pot Iva Berščaka od politike ia novih teorij do gledaliških desk Ljubljana, 13. februarja. O g. Iv u Berščaku -»mo vedeli, da se je tvoj čas zelo zanjmal za poUtiiko Slišali smo ?a na shodih in zbo; ovan jih. ko se je zavzemal za \>e ponižane in razžaljene. Ve» ieli ^mo tudi. da ga zelo zanimajo gos»odar-iki m socialni problemi. V ožjem krogu nje govih znancev in prijateljev se je mnogo govorilo o Bre^čakovj na rodno" gospodarski teo* rjji. Spisal je obširno delo o vprašanjiih. ki te tičejo osnov gospodarstva in vzrokov go" tpodarske krize- Berščak je v tem svojem ejaboratu tudi povedal, kako je mogoče kri-bo premagati. Jedro njegove rešitve je v valutni reformi, o kateri govor v svojem delu zelo obeimo in izčrpno- To Berščak ovo dek> seveda ni na*k> založnika. Nismo pa vedeli, da je šla Bersčakova pot od politike in valutne reforme k teatru. Ne; davno nas je presenetilo poročilo v mariborskih Časopisih, da je z uspehom nastopil v maribomkem gledališču in sicer v >Prvi leirijic Zaradi tega smo ga Pobarali, kako je prrromal na deske, ki baje pomen jo živ-lienje in kaj mu te deske pomenijo. — Čitali smo! Kako ste prav za prav prišli do teatra? — Do siledairsea sem imel že od nekdaj veselje, je pripovedoval Ivo Berščak, saj som le pred leti ahsolviral dramatično so* lo v Mariboru, nisem pa tedaj sprejel Ponudite bla£ovnega denarja*. Vse ee razvije v prilog te nove gospodarske teorije. Zdaj se ne pečam več z njo, zahrepe nel sem po teatru, kjer Sovek ž vi vse« stransko, polnejše življenje- Mslini. da je gledališče selo važen kulturni čin-itelj pri vztfoji in izobrazbi naroda. Na deželi so še Posebnega pomena diletantski odri- — In zdaj ste se spet odkxil. za gledališče? — S Skrninskom sva v Ljubljani večkrat govorila. Predlansko ;esen me ie ob neuci baki priliki vprašal, zakaj sem opustil mu-sel na teater, češ, de je škoda, ako se ne posvetim odru. Dogovorila sva se. da bom ho dil spet k njemu v šolo. Tako eem njegov učenec zdaj že drugo sezono. Naglasiti pa moram, da me g- Skrbinšek uei zastonj. Ljubljena ve- kakšnega umetnika in človeka ima v osebi režiserja ar. igralca g. Mjs lana Sflcrbinška. Vsaka človeška zajednica in vsaka kulturna celica v niej mora skrbe-tj za svoje naslednike, za svoj naraščaj. Taka kulturna celica je tudi gledMišce. Tudi ono bi moralo skrbeti za svoj naraAf-ai. V tem pogledu vrši g. Skrbinšek svojo dolžnost v polni meri- — Kako Pa je brk> v Mariboru? — Hvala dobro! Upoštevati je treba, da so v .Mariboru »Prvo legijoc že veokrat upris zarili in ie bda prav za prav že odigrana. Obisk ie bil ob mojem Ljos*ovanju kljub temu zelo dober. Pravdi so mi. da so sedeli v gledališču nekateri, ki sploh ne hodijo v gledališče. Nisem pa imel nobene vaje z vsem ansamblom, razen samo z režiserjem. Odrska situacija m»i je bila sploh n<> mana. Kljub temu sem z uspehom zadovoljen in tud- kritika je bila z menoj zadovoljna, jia Publika, kakor ste čitali- _ In sedaj nadaljujete študij? Kakšne načrte Imate za bodočnost? _ Da, nadaljujem studijo Pri g. Sflorbin* šku. Toda, kaj na; vam povem o svoj h načrtih za iKHločnosl? Voljo imam nekaj dose-čj im verujem v samega sebe ter študiram in delam. Sjcer pravio, da je vsak svoje sreče kovač, vem pa po izkušnji, da velja ta pregovor le pod pogojem, da človeku usoda ne zapira Pota. ^femda veste, kaj s tem mislim - Prav za prav nisem vedel, kaj s tem misli g Bersčak, mislil sem si pa vsemogoče, ker je bila že pozna ura in nam je vsem cviček razvedril obistj in jetra, da nisimo hoteli msljti na križe in težave vsakdanjega peha? nja, ki nekaterim res kruto zapira pola do boljšega in višjega življenja. Ivu Berščaku sem pa želel vso srečo v novi karieri, ker sem prepričan, da gre slehernemu človeku Po božjih in čkoveskih Postavah najbolj prikladen prostorček pod soncem, kier zad ha s polnim- prs; im tu pa tem vzklikne, da je srečen- —emze— Zdravstveni nedostatki v Ljubljani Nekaj pripomb k poročilu mestnega fizikata o zdrav stvenih razmerah v našem mestu Ljubljana, IS- februarja Poročilo mestnega fizikata o zdravstvenih razmerah v Ljubljani se dotiika ludi zdravstvenih nedostatkov, ki bi jih bilo treba odpraviti. Prj tem moramo uj>ošteva*ti, da ima mestni 1'iz.iikat v mnogh primerih samo posvetovalno moč. ne Pa tudi eksekutivne-Samo po sebi se razume, da bi moralo mesto posvetHj iK>sel>no pozornost delu za odpravo zdravstven h nedo>latkov, ki na nje opozarja fizikaolenja. Kanal zi; ra:: 1>: bilo ireha zlasti močvirne mestine predele n stoječe ali }xx;u^i tekoče vode ter Pospešili regulacijo Ljubljanice. tjrlgienske razmere so v priključenih oko~ 1 Skih <> ' ;.ah zelo neugodne, zlasti v ju-gozahodnen) delu Zg. Šičke. y mnogih pre? delih, čeprav so gosto naseljeni, na penfe-r. •: se nimajo vodovoda. Razen tega so organ mestnega lizikata našli vodnjake v bli* i •: gnojišč, odprtih jarkov ali celo ob »straniščih brez gnojnih jam. Mnoge hise pa celo nimajo vodnjakov- Mnogo je še primStV n h lesen:h stranišč brez greznic in tu in lam so tud odprte gnojne jame in iz njih >o steka gnojnica po dvoriščih in pogosto se tudi odteka v cestni jarek. Zelo važno je tudi, da so ugotovili z gnojnico onesnaženo vodo v šišenskih bajerjih. odkoder je doslej Ljubljana dobivala led. Voda ljubljanskega vodovoda je izvrstna, čemur je tud; treba pripisovan, da se je število črevesnih nalezljivih l)oIezni zelo zni žalo. Velika epidemija griže po svetovni vojnj oe ie razvila v okolici, kjer tedaj še niso imel; dobre pitne vode. odkoder *e je razširila na me*»to. V poročilu je i*>sebej naglašeno, kako velikega zdravstvenega pomena za mesto ie izpopolnitev vodovodne: ga omrežja, ki se je podaljšalo lani za 5345 metrov. Vodovodno omrežje je merilo lan.: 151.330 ni. Po porabi pitne vode ne moremo sklepati, da je naša zdravstvena kultura na dovolj visoki stopnji. Lani smo pora* bili povprečno 14.000 kub- m vode na dan in je je odpadlo na prebivalca 200 litrov. Poraba vode se je larv; zmanjšala v primeri r letom 1935 za 12 1 na dan in prebivalca. Potrebno je, da dobe vodovod vse hiše ter da se vodovodno omrežje rerfiiH tudi na inkorporirane občine. V &j5ki in na Barju, kier je sicer že vodovod, so se vendar odpr-tj vodnjaki. I>ogaia se celo. da ljudje na koncu Crne vasi, v Hauptmanci in Dravljiih uporabljajo vodo iz obcestnih jarkov in po« tokov za pi>tje in kuho. V inkorporiranih občinah pa mnogo hiš nima dobro zajetih in zavarovanih studencev. Samo v Dravi j ah. Kosezah bi na Brdu pri Viču so našli 44 vodnjakov, ki imajo po preiskavi higienskega zavoda nezdravo ter neužitno vodo. 20 vodnjakov pa ima samo za solo užitno vodo, de se vodnjaki ssanarajo in raakufcjo. V 67 pnUncrih je postala voda užilna po manjših asanacijah. Vodnjake z neužitno vodo so našli celo pri hišah, ki -imajo trgovine z živU li. Mestni fizika! naglasa nujno potrebo odprave nezdravih vodnjakov in razširrtve vodovodnega omrežja n« ves mes»tni ter.iorij. Pri tem je treba uToStevari tudi socialne razmere prebivalstva, ki si doslej m moglo privoščiti nitj zdrave vode. Najprej je tre? ba razširili vodovod v Dravlje, Koseze, na Brdo in v nasuti del tepanje vasri- Kmetijski strokovni tečaj Ormož, 12. februarja Te dni je priredila krajevna kmetska zveza za poljedelce in živinorejce, sadjarje in vinogradnike strokovni tečaj, ki se je vršil v dvorani Kletarskega društva v Ormožu. Celodnevna predavanja, vezana s praktičnimi deli, so privabila obilo hvaležnih poslušalcev ki so z zanimanjem sledili predavateljem. Kmetijski svetnik g. Sustič Josip je predaval o pravilnem gnojenju, rentabilnem in modernem travništvu, pravilnem krmljenju goveda in splošno o govedoreji, prašičje-reji. pravilno zgrajenih hlevih in gnojiščih o povzdigi sadjarstva, mlekarstva, boleznih krompirja in vnovćevanju kmetskih pridelkov. Banski svetnik g. Janžekovič Alojzij je razmotrival o današnjih perečih kmetskih vprašanjih. Banovinski živinozdravnik g. Nardin je poučil ljudi o prvi pomoči pri živini in o zdravljenju živine z domačimi zdravili, ki naj jih L na vsak živinorejec ob vsaki priliki pri rokah. Pomočnik sreskega kmetijskega referenta g. Ivan Bregant je razlagal o peronospori, o pravilnem škropljenju, žveplan ju in obnovi vinskih goric, t ranem izboru in modernem kletarstvu. Poslovodja Kletarskega društva g. Mun-da Martin je navduševal ljudi za kmetijsko in vinogradniško zadružništvo (moderna stiskalnica, tipizacija vin i. t. d.) žal naši ljudje niso kazali prevelikega smisla za združništvo in so predavateljem češče ugovarjali, želeti bi bik), da se taki poučni tečaji vrše vsako leto. Gospodinjske zahteve Ljubljana, 13. februarja Glasilo Zveze gospodinj »Gospodinja«, ki izhaja mesečno in ki pogumno zastopa zahteve naših gospodinj, objavlja v 2. številki več zanimivega gradiva tudi za splo-šnost. Gospodinjsko glasilo je na strokovni višini ter dobro urejevano (urednica Anica Kropivnik) in se bavi stalno z aktualnimi gospodarskimi zadevami, ne le z gospodinj skimi vprašanji. Združenje trgovcev v Ljubljani, sekcija z alkoholnimi pijačami na veliko, je poslalo na pristojno mesto spomenico, ki govori o Škodljivosti proste in neomejene zganje-kuhe ter porabi ocetne kisline za izdelavo kisa. Zveza gospodinj je to resolucijo podprla zlasti glede porabe ocetne kisline sa jedilni kte in se posebej »mbriemst, da se j mora vinski kis prodajati po določbah zakona o vinu. S tem bi se poraba slabših vin dvignila, kar bi bilo pač tudi v korist vinogradnikov. Prodaja vinskega kisa bi morala biti pod nadzorstvom pri produ-centih in prodajalcih. Zelo velikega gospodarskega pomena bi bila za našo državo prodaja sadnih kisov, ker je pri nas mnogo sadja. Pomembne so tudi zahteve gospodinj glede organizacije gospodinjskega šolstva, da bi ne spadalo pod tri ministrstva (prosvetno, kmetijsko in trgovinsko), temveč samo pod prosvetno ministrstvo in da bi pri njem imele več besede ženske. V ministrstvu prosvete Vi sj naj ustanovil po-sebe;; odsek, ki .i mu bilo podrejeno 's*? gospodinjsko Šolstvo in ki bi ga vodile le ženske moči. Razen tega gospodinje razmišljajo tudi o ustanovitvi gospodinjske zbornice. Gospodinje stahio ponavljajo zahtevo po p >eenitvi sladkorja. V tej številki svojega glasila poročajo, kako nameravajo poceniti sladkor na Češkoslovaškem in kako pri nas pobijajo tihotapstvo s saharinom. Gospodinje zavzemajo stališče, da bi bila pocenitev sladkorja najboljše sredstvo za zatiranje tihotapstva s saharinom. Slai-korne tovarne bodo prispevale dinar od 100 kg sladkorja, prodanega v naši državi za zatiranje tihotapstva saharina, kar bi znašalo okrog 80.000 Din, ako bi poraba sladkorja znašala 8.000 vagonov. Za kg zaplenjenega saharina dobe 100 do 300 Din. Tihotapstvo saharina stane državi ogromne vsote denarja. Tihotapstvo se lah ko razvije le v nenavadnih razmerah ter lahko rečemo, da bi saharina nihče ne tihotapil, če bi se sladkor primerno pocenil. »Gospodinjam piše med drugim: »Na-mestu da bi sladkorne tovarne žrtvovale siromašnim za 80.000 Din sladkorja, bodo dale ta denar za ovaduhe: ovaduštvo in tihotapstvo sta pa največkrat začetni stopnji k večjim zločinom«. Drevi nastopi pevsko društvo »Sava« ■W \ v. • «ss^ • *s^m Ljubljana, 13. februarja Med naša najmarljivejša pevska društva štejemo po pravici >Savo*. 2e dvanajst let se v tem pevskem društvu neumorno in požrtvovalno udejstvnjejo večinoma preprosti ljudje, ki jim ostaja od težke borbe za vsakdanji kruh le malo časa za petje. Vsako leto priredi % Sava«: samostojen koncert in tako ga priredi tudi drevi v dvorani Sokolskega doma v štepanji vasi. Na sporedu so Adamičeve. Prelovčeve. Preglje ve in druge lepe pesmi. Prepričani smo. da bodo prijatelji lepega petja tudi letos izkazali simpatijo in naklonjenost marljivemu pevskemu društvu »Sava« s tem, da bodo drevi napolnili dvorano Sokolskega doma v štepanji vasi. , Občinstvo opozarjamo, da bosta vozila v štepanjo vas zvečer dva avtobusa, prvi odpelje a Krekovega trga točno ob 20., drugi pa ob 20.15 od poljanske mitnice. Umreti je moral, ker Je pristaš dr. Mačka 18 mesecev strogega zapora, ker jc do smrti pretepel 70 letnega starca Novo medto, 12. februarja. V Koritnem pri Kostanjevici je živel na posestvu svojega 48letnega sina Čudiča Jožeta njegov oče, nad 70 let stari Cudič Martin. Zaradi domačih gospodarskih in premoženjskih razmer pa je med sinom in očetom že dalje časa vladalo sovraštvo. Prepir sta iskala pri vsaki stvari tako, da je postalo življenje med njima že neznosno. K vsem neprijetnostim so »se pridružile še tožbe, ta rak.rana pri naših go-spodaxjth, ki uničuje, zdrave temelje domačije in neti med domačimi in sosedi sovraštvo, jezo in gorje. Ta rak-rana se je vcepila tudi na Cu diče vem domu. V pravdah, k\ sta jih imela stari in mladi čjudič, je nastopal kot priča 32letni pos. Novo-selič Janez iz Koritnega, ki je kot tak pred sodiščem izpovedal v neprilog ćudd-ča st. Zato in pa ker je bil pok. Cudič Martin drugačnega političnega naziranja kakor Novoselič Janez, je nastalo tudi med njima sovraštvo. Bilo je lani v nedeljo 22. novembra, ko se je mudil pok. črudič Martin v vinskem hramu pos. Krejačiča Martina. V sosednem, pod isto streho se nahajajočem hramu pos. Viranta Jakoba pa se je mudil istočasno tudi Novoselič Janez s svojo druž bo. Družbi sta bili ločeni druga od druge le po tanki, leseni steni. Govorjenje iz enega hrama se je tako prav dobro slišalo. POkojni stari Cudič je ob tej priliki svoji družbi dejal, da ne bi šel pit v sosedni hram, kjer je Novoselič Janez, češ, da so v tem hramu sami n>četniki«. Zaradi tega izzivanja pa v hramu samem ta čas ni prišlo do hujšega. Okrog 21. ure zvečer pa je Novoselič slišal, da pok. ču-dič Martin v pijanosti razsaja okrog svojega stanovanja ter se jezi na svojega sina Jožeta in na Novoseliča. Zaradi teh besed je šel Novoselič pod okno pok. (hudiča, za katerim je opazil pijanega starca, ko je govoril sam s seboj. Mrmral je, da je sedaj na konju, ker so dobili >mač_ kovci« moč — nasprotniki pa bodo že svoje dobili. Zaradi teh ćrudičevih groženj se je Novoselič Janez odstranil izpod okna in pristopil pod okno, kjer stanuje Cudttč Jože. Njega je takoj poklical ^ oknu in mu povedal, da je sedaj > star U doma in da bi ga on ; Novoselič« rad malo naraa-hal. To pa zaradi tega, ker ne da miru. Dejal je še, da bi bilo to lahko, če bi bila vezna vrata odprta Črudič Jože je Novo seliču svetoval naj gre v sobo starega skozi okno in naj ga dobro namaže. Po tem razgovoru se je Novoselič odstranil, šel na dvorišče za hišo in tam pobral debel kol. Tako oborožen je vdrl skozi slabo zaprto okno v sobo starega čudi-ča. Ta'koj je jel z gorjačo pretepati na postelji ležečega starca, da mu je prelomil levo čeljust, dve rebri in obe podlehtnicd. Slednje poškodbe mu je prizadejal, ko se je starec dvignil iz postelje in razprostrl roke, da bi se ubranil udarcev. Mož je dobil več lahkih in težkih poškodb, ki so bile glede na njegovo starost smrtnonevar-ne. Za temi poškodbami je čudič Martin čez io dni tudi umrl. Zaradi smrti starega čucnča sta se morala zagovarjati pred novomeškim sodiščem Novosehč Janez in pokojnikov sin eudfe Jofle. Na torkovi raspravi Je Novoselič v bistvu priznal svoje dejanje, zanikal pa je krivdo, češ. da ni imel namena črudiča težko ali smrtnonevarno poškodovati, temveč ga je hotel le malo pretepati. kal. Izgovarjal se je, da ni hotel Novoseliča pustiti pri veznih vratih v hišo in le kar tako, tja v en dan mu je samo dejal, da naj gre v očetovo -obo skozi okno. Senat trojice, ki mu je predsedoval s. o s. g. M. černoš, je obsodil Novoseliča Janeza na 18 mesecev strogega zapora, Crudi-ča Jožeta pa na 4 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti. Zorko Prelovec petdesetletnik Ljubljana, 13. febr. Jemenes, kdu b si mislti, da je na%pr-jatu, naš dragi Idrčen, g. Zorko Prilauc predućirejnem Abrahama vidu. »Se tu ni maguče«, prauje negavi prjatli jen znanci, ka ih je an velk kap, »deb ih jemu Zorko ris ži pideset na puklnu.« Zakaj? Zatu, ka srna pr Zor kotu pre več vajeni na negau mladustn jen hudamušn smih, na negava gibčnast m pa na negava vična pridnast, sej je zmiram u sammu lubmu dilu. GHh zde j piše spit ane idrske pisni — pa bai se, beb na babiu anga al dveh bel padkavanih rajakau, kab zalažil tistih tri da štirtaužnt dinarjev, ka sa patribni za izdaje. Lub muj! A na viš, kulk nas je Idrčenau m pa »nehnih* prjatlau, ka bama pakpil tiste Tvaje pisni kat deb pamašknu. Se vima. de baje fajn m pa zrile — če ih pišeš za svaje pidestlitnea. Bjedn b Ti ih na prsudu pideset, kvičm anih stir-deset. \u, srna pa le paglidal u tiste bukve, kir sa lita nutr pisane. Akurat! Pideset ih je! J a kaj ne j Ti pa dama za tuj jubi-leum? Ose, kar b Ti dal, b bi u prema!, k** nam p* Ti talk dan. Se vandr spa- st ujema use ti druge, ka tud muska Jilaje, T jebe, naš Zore pa lubmo\ ka si resničnu tak vas naš, kat sa Tvaje pism naše. kaj ih zna jen ih puaje ris ži usak Slavene, kat drugih nkal tak m pa tulk. Sej je teh Tvuih pisni za anu urnh klauze brez lejnštata — kar naprej ih je njeslu jen ih še zmirej nus, kat deb t jekla Iclrca pausud, kir se slavensku ga\'ari m pa puaje — >e čez murje, ki u Amerika i je ubrala. Se je ni tam prasvetne prreditve, kir b se med izsilenci na pile Tvaje »rdiče rw/e« jen še druge. Pa si riku: »Bjenmu na pave j, ka na maram, deb me spit pa cajtngah dajal — sam J uže žihr z v/7« Duabru, se J* pa sam Južetu pavidalu. Mi pa, ka vima, kaj si nam. 71 p& \ima, de si kat vičnu žiu kus, izrizan iz našga idrskiga srca, ka žvi u Tjeb jen s Taba, ka na bu nkal umaru, duakler jen kir se bu gavarila slaven ska besida. Ka Ti tu pavima prav iz noše duše. Ti ušma za Tvaih pideset lit, deb se Ti spaunile use želi. kar ih ie imaš u s\'ajmu bagatmu surcu — deb prvrile i/ nega še use tise nism, ka s ih zamislu za nas, za druge — sej Mfg jen nase u s\'ai skruamnast jen znani dabru t nisi nkal velik ž jelu jen m i si u Pa še nikej Ti žetima: deb Ti usak dan pa an Idrčen. prjatu jen znane zatuknu u knoflefiar an frišn. rdič njg/, deb biti zmirei abneglčkan, kat srna Tc vidi na dan, ka si vidu Abrahama. —Tune— Prijatelju Dolenjske v slovo i tJnja gora, 12. febr. Prijatelja Dolenjske — inženirja Milan* Sukljeta ni več . . . Bridko je pretresla ta vest njegova številne prijatelje in rnance. dvakrat težko je zadela vsn Dolenjsko, ki je \ anj upala, od njega pričako\*ala pomoči Kdu bo zdai tako ljubil Dotenisko. kdo bo zanjo žrtvoval vse svoje moči in tffg SVOJ vpliv? Kdo bo stopal po nfegovih potih, kdo nadaljeval započeto delo, ki je v tako kratkem času tako lepo pognalo žlahf ne sadike in že prinašalo pn-e sadove? Ta vprašanja pritiskajo danes na Dolenjsko, ki žaluje za svojim najboljšim in najnesebič nejšim prijateljem ing. Milanom .šukljetom. Ko je prispela žalostna wst o njego\*i sn--ti v llšnjo goro, skoraj nismo mogli verjeti, da je resnica. Kako neki. saj je izpred kratkim \-eselega obraza stopal skozi mesto proti Polževemu, ki se mu je tako priljubilo, da je postalo njegov drugi dom ln zdaj ga ne bo već v to našo »ubogo Dolenjsko, ki kaki.fr račurana l mjutčica spava za gosto mrežo trnja in rož in čaka, da ji enkrat naklonijo ptijaznost oni sinovi naroda, ki vplivajo v naših ja\mih stvareh« (njegove beseds v knjižici o Polževem) Ve liko je z njun izgubila 1'išnja gora in težko ga ho nadomestiti. Kvkor je njegov oče ne koč kot de/elni glavar kranjski rešil \'iinjo i>oro i fsm, da je prestavil, sodišče, davkari jo in druge urade iz Stične v 1'išnjo goro* tako ie šel tudi ing. Milan po očetovih stopinjah in \'išnjt> goro \drugič rešil s tenu da ji je odkril nov vir dohodkov i* tujskem prometu in z domom na Polže\-em prvi odprl vrata na Dolenjsko. Seutrudljiv je bfl pri delu za povzdigo Dolenjske, povsod pri čujoč. z vsemi prijazen, da w ga vsr pozna li in ljubili. Sredi dela in načrtov pa ga je ugrabila smrt. lišnja gora nikoli ne bo mogla poplačati njegovega, dela, oddolžila se mu je deloma le s tem. da ga je izi'olila za častnega meščana *n občana viinjegor skega. Ob njegovi smrti ie bila na magi stratu izobešena žalna zasta\a, posebna de putacija pa *e je udele/da njegovega pogreba. Slava njego\-emu spominu! Iz Zagorja — Preložene volitve. Nemalo presenečenje in dokaj nezadovoljstva je povzročila vest. da je rudarska zadruga v Ljuolja ni preložila volitve obratnih zaupnikov za cel mesec na 14. mani. Doslej je bilo voljenih gotovo šte»\ ik> zaupnikov- po večin -skom sistemu, odgoditev volitev pa j? zdaj nastala zaradi uvedbe proporčn€e že dokaj viden Tako je med dru gim sklenilo nas*- društvo nakup nekoliko plemenskih mladih telic. k čemur bo prispevalo s prumernim zneakoun. O poteku občnega zbora bomo še poročali. — Poštni direkciji 3 prošnjo, da opozori svoje urade v Ljubljani odnosno vee one, ki uporabljajo stroj za avtomatsko žigosanje, da prihajajo, bodisi iz okvare na strojih ali iz Tiakega drugega vzroka, dopisnice z zamazanimi odtisi na tekstili strani .vsled česar je včas: nemogoče razbrati sebuio sporočila Če je to sporoči lo napteano celo s avinčaukom ah prav drobno, postane zadeva se brezupnejaa m prejemniki, ki niso nikakršni svetlovidei, marsikdaj lahko vsled tega utnpe škodo. Prosimo, da se tu uvede potreben red. _ Kralj Brkolin pride drevi v Sokolski doni. jutri pa si bo ob 15. uri ogledala to ljubko igrico mladina. Obakrat so zniža r>e oene. Prvikrat bo na deatknh nastopil sokolski naraščaj. Pridite ga pogledat *n mu s svojim pose tom viljte veselja in poguma za nadaljnje delo Režija je v rokah br. Vovka Mirka TEŽAK P0OOJ — Gospa, kaj res ni nobenega tsfienja. da hi kd»j zavzel mesto vašffpa pokojneen modEa? — Zakaj pa aer Kar in 'i', ea §m> kan- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«.soboU. 13. februarja 1937. ?tev. ^5 p" Matineja Z. K. D. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ i NE ZAMUDITE KRASNEGA PU STOLOV SKEOA FILMA O INDIJI i ID T k! T /k T T 6ART COOPEB I O JC# Hl U /i L I FRANCHOT TONE 1 NAJDRZNEJŠI KONJENIŠKI PODVIGI, BORBA IN ZMAGA ! I Radi ogromne dolžine filma so predstave točno danes ob 14.15 in zadnjikrat ■ v nedeljo ob 10.30 v ELITNEM KINU MATICI I DIALOG V NEMŠKEM JEZIKU! CENE DIN 3.50 IN 5.50 DNEVNE VESTI — Knez namestnik Pavle rezervnim čast- j ■ikonu Pri knezu names-tniku Pavlu so se j agiasili zastopniki Združenja rezervnih častnikov in ob tej pr*i)ki je nalovil knez Pavie potom »Ratai;čkega pašnika« na rezervne čaatnike naslednje besede: Naša vzvišena in sveta dolžnost je- da za vse večne čase 6 ponosom ohranimo spomin na vse one hrabre borce, ki so 6 polnim samo&atajevanjctm in nae4jor>aino zavestjo pooizili svoje življenja za veličino in slavo nase zedjnjene domovino. Ilezervni častnikj in bored so pozvani da med pr-vjmi čuvajo to sveto oporoko in da vedno zvesto slede svetlemu primeru teh naših velikanov v svojem vztrajnem \n iie**obi KRVAVI KAPETAN VSAKA BESEDA ODVEČ! KINO MOSTE 1 CENE: Din 2.50, 4.50 in 6.50 J — Ia »Službenega lista«. ^Službeni list kr ban.ske uprave dravske banovine« St. 13 z dne 13. t m. objavlja sporazum o izmenjavi in plačilih med Jugoslavijo in Francijo. Sporazum med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Francije o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo Dopolnitev h konvenciji o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Francijo, uredbo o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili odločbo o ureditvi izplačil po zavarovalnih družbah glede zavarovalnih poslov, dopolnitev pravilnika o zamenjavi raztrganih ali poškodovanih bankovcev, odločbo o plačevanju prevoznih stroškov pri izvozu blaga, objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini st. Janž na Dolenjskem v letu 1*36-87 in razne objave iz s Službenih Novin«. — Za mrtvega proglašen Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Franc Kol ene iz Gornjega grada, ki je odsei leta 1915 s 26. domobranskim polkom na rusko bojiSče, kjer je brez sledu is^iftil. KINO IDEAL Premiera ! LORETTA VOUNG. JOHN ▼ velerilmu BELA PARADA Veliki film o življenju aftttnlh Danes ob 16., 19. ia 21.15. jutri (▼ nedeljo) ob 15.. 17M 19. tn 21.15 uri — Ra£pisane avtobusne prOgc Raapiru-jf se obrat rednega prevažanja oseb t motornimi vozili na progah: Noro mesto — Doi. Toplice — Cnaošnjiee t**. Topttoe — Straža. Straža — Žniembnrk Kočevje — Koprivntk, KoBseft — Kočevska Reka Črnomelj — Vinica, OrnomeJj — Stari tff Bretice — Samobor in Sv. Peter pod Sv Gorami —- BizeJjsko — Brežice. Pri prv* treb progah prihaja v poetev tndi eventualna kombinacija Interesenti &e vabijo, da viož jo prošnjo (-e>, opremljeno (-e) po predpisih paragT. 95. obrtnt£a zakona to 61. 15 min pravilnika 1 dne 16- maja 1935 Služb, tet št- 350-51 potom pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje do konca tekočega meseca Večkrat berete v listih in knjigah recepte za pripravo testenin. Spomnite se tedaj na JAJNINE-PEKATETE. Izbrane in preizkušene recepte pa najdete tudi na belih ovojih Pekatet, — Kongres natakarjev. 23. S4. iu 25 t-m. bo v Splitu kongres natakarjev iz vse države. Delegacija natakarjev se je ziila-sila na mestnem poglavarstvu. V sploSnom naj bq mestna občina dala za kongres na nv/polago mest.no posvetovalnico. — Za povzdigo ribogojstva. Poljedelsko ministrstvo namerava kupit' spomladi 400 gsoj nostrvic in iker. Ikre ifcavuo v posebne aparate za umetno opio janje fn te aparate polože v reke. kjer so ugodni PO" goji za razvoj postrvi. S te>m boče ministrstvo podpreti naše ribosroj&tvo. kar je vol;tke*ra pomena tudi za razvoj turizma v na^j državi, ker se tujci zlasti An^le/.i. redno oolj za.n^ma»;o za snortni r:Ml«v v Basih vodan. Ikre ho nabavilo ministrstvo v ba.n o v irskem ribogojnem zavodu v Bohinjski TVsrrioi ADVOKAT Dr. Miron Bleiweis — Trsteniški JI" OTVORIL ADVOKATSKO PISARNO V LJUBLJANI — TRDINOVA 5 (poleg sodišča) — Naši tekmovalci so ie prispeli v Sarajevo, Iz Sarajeva poročajo, da so Že. prispel j rja tokmovaJci Jakopdč, Srame!, Kanonik in No vsak- Z njtnvi je prispelo tudi več drugih tekmovaJcev H Slovenije nio.l nji^nn 25 članov mariborske podz veze. V Sarajevo so prispele tudi vojjaSke imneacsfce ekipe fz Škofje Loke in Bohinjsko Bistrice ter vojaški terkmovaloi rz Ho-?tci slovenskega veleizda-jajca«. Po vsem tem je po sebi razumljivo, da je po prevratu bil med prvimi oficirji, ki so šli v koroške boje 'm se je udeležil skoro vseh koroških spopadov. V Jugoslaviji je major Žerjav služil nekaj časa pri 39. peepolku, postal je pozneje komandant celjskega, vojnega okrožja in nato poveljnik vojnega okrož ja v Gospiću, Leta 1928 je kot Polkovnik stopil v pokoj ter se & svojo soprogo go. Ivo, roj. Žagarjevo, srtalno nastanil v Ljubdjani. S^m brez otrok, je po smrti svojega brata kot varuh posvetil vso svojo skrb n svojo ljirbezon otrokom dr. Žerjava. Bil je njihov varuh in njihov očetovski svetovalec. Na zunaj vojaško trdega moža, ki ga je poznala vsa Ljubljana, je dičil aet in nesebičen značaj, a tudi mehko srce in topla duša, tako cm širok krog prijateljev in spo&tovaJcev žaluje z njegovimi svoj ci ob njegovi smrtni postelji. Zadnja leta se polkovnik Žerjav ni čutil pri dobrem zdravju. Mučila ga je huda arterioskleroza in lani so se po javili znaki možganske kspi Vendar si je v skrbni nefli svoje soproge kmalu zopet opomogel in premagal posledice zahrbtnega bolezenskega napada Pred nekaj dnevi pa se je njegovo zdravje zopet obrnilo ns slabše. Predvčerajšnjim je sicer še bil na svojem običajnem predpoldanskem sprehodu, ko Dal se je vrnil domov, se je počutil skrui no slabega. Včeraj zjutraj ga je Indcla možganska kap. Takojšnja zdravniški intervencija jc dala upati, da bo prebolel tudi ta napad, vendar stanje je že popoldne naglo poslabšalo, bo! nik jc izgubil zavest in danes ob pol 11. dopoldne je zaspal za večno. Z gospo soprogo žaluje pokojnikova sestra £ospa Berts Počkarjeva in l smrtjo polkovnika Žerjava so težko prizadete rodbine Žerjavova, proi. dr j Pehanijeva, Lavrenčičeva in Počkarje-va. Plemenitemu možu bodi najčastnei^i spomin! niske fakultete ter bivši minister socialne politike. Predavanje se bo vršilo v torek 16. t. m. ob 20. uri v dvorani Trgovske akademije ter «e občinstvo vljudno vabi k posetu. Vstop prost. —lj Zabavno »eselo.gro 5>l'eg *reek moj* uprizori jutri ob 20 eokolski gledališki oder na Vicu v svojem domu VabinMJ ee-njeno občinstvo in sokolsko članstvo, da po-setii veseloigro v velikom številu in tako iz-Jtaže priznanje nažim marljivim sokolskim igralcem in igralkam. Vstopnice dobite v predprodaM v Sokolskim »lomu in pri br. Jeloeniku v Rožni dolini- _lj Dr. Fedor Mikič, šef biometričnega zavoda v Zagrebu bo predaval o temi »Dolgost človeškega življenja« rz vidika stalnega izboljšanja človeških razmer in napredka higiene s Posebnim ozirom na našo državo. Predavanje bo pod okriljem Prirodoslovne-ga društva v torek 16. t. m. ob 18. uri ▼ m:ncralo>k predavalnici univerze. Vstopnina 4 Din. za dijake 2 Dm. Šentjakobsko gledališče ^Labirinti, slav-nes zvečer slavnostno predstavo v korist Udruženja ćetnikov. Vprizoril se bo Skr- . binškov :>Labirint*, ki v njem slika avtor družinski trikot, ki ga tvorijo ga. Oberei-gmer-Jaxova, gg. Prijatelj in Hanžič. Drama se dogaja v igralskih krogih ln je aktualna. Poleg glavnih treh vlog nastopi še številno gledališko osobje. Nepreklicno zadnja predstava tega domačega izvirnega dela bo jutri, v nedeljo. Pričetek obeh predstav je ob 20.15. Vstopnice se dobijo danes in jutri v Mestnem domu od 10—12 in od 15—17. ure. —lj Društvo »Bran-i-bor«. podružnica v Ljubljani naznanja da bo dne -1 maroa 1937 ob 20 uri redni občni zbor v mstu člena XII društvenih pravil, in Bi«** ▼ &ejnl dvorani mestnega magistrata. Dneva-; red: 1. Pozdrav predsednika, poročilo predsednika, o. poročilo tajnika, 4. poročno Ha^rajnika. 5 noročilo revizorjev. 6 voH-tve novfsri oHtw>r^ *n 7 s'učamosti. — lj Ruda Firknšny, največji češki pianist bo koncertiral v Ljubljani v petek 19 t. m. v veliki filharmonični dvorani. Tako bomo imeli zopet izredno zanimiv klavirski koncert s posebno bogatim sporedom Podrobnosti slede. I Din. Nadalje je bilo v zadnjem času ukradenih i mestu več koles, v skupni vrednosti 3000 Din. Tatovi kradejo večinoma izpred gostiln ali iz gostilniških vež, kjer jih puščajo lastniki navadno brez nadzorstva. —lj Smrtno ponesrečen delavec. Pred hlevom gospodarskega poslopja St. 48 v fetepanji vasi, so našli včeraj popoMne ljudje mrtvega 66-letnega delavca Janeza Žitnika, pristojnega v Dobrunje. Mož je na hlevu spal in ko je hotel zlesti na tla, je padel z lestve tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Truplo so po ogledu policijske komisije odpeljali v mrtvašnico, odkoder bo pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Iz Kamnika — Ksperantsld klub v Kamniku otvori tečaj mednarodnega jezika — esperanta v nedeljo. 14. t. m. ob 10 uri dopoldne v narodni soli v Kamniku (v G. razredu) Poučeval bo kot gost kluba učitelj iz Ljubljane, Vsi, ki se zanimate za esperanto, pridite! S seboj prinesite svinčnik in papir. Pred pričetkom pouka bo imel voditelj tečaja kratko predavanje o pomenu in vrednosti esperanta! Esperantski klub—Kamnik. Iz Kranja —lj Matineja ZKD Ponovno opozarjamo i ta današnji Czbrani program Z voze kul-nin društev, na krasni pustolovski fd-ton »Bengalic. Na usodo treh mladih ande-.škjb oficirjev, ki so s svojo brezprimenio hrabrostjo in požrtvovalnostjo udušnli na meji Indije krut 'ju opasen upor. Vse de-j^nje J® no široko razpredeno z romantiko n mistiko dokaj nepoznane Indije, tiste Indija, ki se zna razkošno Baba vati. pa tudi borKi na življenje in smrt. Fjhn *Ben-cralic je poin najdrznejših konjenikih podvigov e^tndh angleških ko'oTvijrhrri čet— bengalskih jezdecev. Napetost flma, ki ji ne manjka zdravega žfvijenjskeqra humorja, spremlja vse dejan;e od začetka pa do končne zmage. Radi ogromne dolžine Hsss ge vrša jo marine jiBke predstave danes točno ob 14.15 in zadnjikrat Jutri v nedeljo >b 10,30 z dopolnHrTisn proCTamo.ni Di-vIot ie v nemškem jeziku. Cene Din 350in5.50. —lj Film »Krvavi kapitan« ▼ kinu Moste, lvjno Moste ima od včeraj na sporedu kraee-n fikn >Krvavi kapitan«, o katerem je pisala kritika po vsem svetu zelo laskavo, v sam h ■?uperlativih. Za ta Mm ie bi treba zgradi« ti sedem starih gusarskih ladij, točno po starih slikah jn načrt h. Poteg tega je brlo treba izdelati okrog 2000 gusarskih oblek in lasulj. Za snemanje tega filma je rabil režiser Kertes nad 14 mesecev. Tu nastopa med drugimi tudi naeledn k slavnega Rndop ta Valentna Errol Flysn, mož. ki se ne bo? ji smrti. Film »Krvavi kapitan« bo tekel v k»ou Moste še danes, iutri in v nonede^AV —lj Vlaga in namen sa^rasništva v na-rnaliH m umnsflsUliu je naziv prihodnjega prodavanja v Združenju absolventov trgovskih akademij >Klubu trgovskih ska dem?kov v LJubljani«. Predan al bo g dr i Andrej Ooaar, univ. prof. in dekan teh- —lj Redni občni zbor Podpornega dru- I štva na l dri. realni gimnaziji v LJubljani se bo vršil dne 16. t. m. ob 17.20 v posvetovalnici zavoda. —lj Lutkovni oder Sokola I. na Taboru vprizori jutri, 14. t. m. ob pol 16. uri prav-lj.čno lutkovno igro Mitje Švjglja: »J:;iv-kov junaški čin« v C s:kah. Dejan je se vrši na dvoru, v gozdu in pri ptUokih v podzemlju Vabtno Va«, da si eri-co otrtedate. Vstopnice po 4. 3 2 in 1 Din. —lj Trboveljski Slavčki bodo peli ljubljanski šolski mladini v ponedeljek 15. t. m. ob 14 uri v veliki filhannonični dvorani same Adamičeve mladinske zbore. O Emilu Adamiču bo govori1 prof Matija Tomo Seaeži po 4 in S Din., stojišča po 2 Din se naročajo potom šolskih vodstev v knjigarni Glasbeni Matici. —lj Nacionalu? javnosti! Udruženje čet-nikov vabi na današnjo predstavo >Lai>i-rint«. ki se vrši na predvečer četnjške krstne slave ob 20 ori v Ble**ne*r dna. —lj Občni zbor udruženja trafikantov bo Jutri 14. t. m ob 15.30 v mali dvorani hotela Mlklič poleg kolodvora Glede na sedanjo revizijo vseh trafik, vljudno vabimo vse trafikante, da se tega važnega zborovanja poln oš te vi mo udeleže —lj Tatvine. V kuhinjo gostilne Pavle Uraničeve na Miklošičevi cesti, nasproti justične palače se je vtihotapil te dni drzen *at, ici jt odnesel gostilničarki črno usnjato torbico z $60 Din, ve* ključev in nekaj drugih predmetov. U raniceva je oakodovm-j na za 1000 Din Is stanovanja Avgusta I Ludvika na Resi jevi cesti t. je nekdo ukra-1 del starinsko zlato sapeatno uro. vredno 600 Din. V točilnici Operne WerJ js bila ukradena Antonu Mlakarju temnorjava uknja ter ovratna ruta, v vrednosti «00 i — Predpustna bilanca. Sicer že itak kratek rok predpusta letos v Kranju ni bil tako Živahen in izrabljen, kakor druga leta. Predvsem je odpadla velika, po vsej Gorenjski znana gasilska veselica. Po Sil-vestrovem in akademskem plesu ono ae kar naenkrat znašli sredi maskarad. Zelo lepa in dobro obiskana je bila tradicionalna sokolska maska rada, ki je privabila in razvedrila mnogo gostov. Prvo nap rado mask jc dobila skupina Holandcev. — Havnotako lepo in animirano pa je uspela v torek gledališka reduta, ki je v prijetni neprisiljeni zabavi združila vse kranjsko meščanstvo. Maskarade se je udeležila vsa kranjska najodliCnej^a družba, ki je s tem pokazala simpatije do te lepe čitalnirne prireditve. V konkurenci mask je dobila prvo nagrado gdč. Mila Lundrova. — Iz Trbovelf — Nafit Slavčki polete jutri tz svojega gnezda tja pod Karavanke v starodavni Kamnik, kjer bodo zapeli vrlim Kamniča-nom, ki so si jih že toliko želeli. Jutri zvečer prirede v Kamniku koncert v nedeljo zjutraj pa krenejo v Ljubljano kjer bodo dopoldne peli v cerkvi, popoldne ob 16. uri pa v dvorani nove bežigrajske narodne sole. Kakor Kamnik, tako tudi Ljubljana težko pričakuje male rudarske pevce, kj se od koncerta, do koncerta izpopolnjujejo in si s prelepim petjem pridobivajo vedno novih prijateljev, želimo, da si naši slavčki s tem poletom pridobe novega priznanja, ki ga ta elitni naš mladinski pevski zbor z njegovim neugnano delavnim ustva-riteljem in voditeljem šuligojem v polni meri zasluži. — Sneg: Preko noči je zapadlo nekaj cm snega, ki pa se je v dolini že v prvih dopoldanskih urah spremenil v vodo in brozgo. V višjih legah kjer je zapadel bolj na debelo, pa leži tako da bo naša mladina vendarle vžila vsaj nekaj zimskega veselja. Z naših planin prihajajo danes vesti o prav ugodni smuki. Ker ie zapadlo okrog 30 cm snega Smuka bo zlasti ugodna, 6© postane prihodnje dni hladneje kakor napovedujejo vremenski preroki m pa. ce pade na sedanjo podlago Se nekaj suhega snega. h Ce'i^ —c Posojflo Državne hipoteVarne banke. Kakor smo pred kratkim poročali, je mestna oočVr*a zaprosila pri Državni hipotekami banki za posojilo v znesku P milijonov dinarjev, g ki term b mestna občina p'ačSl« svoj doisr pri Mea'rT hranilci v Celju in pri nekateri d ni srh zavodih lipravnr odbor DfTR pn je dovolil samo 5 milijonov dinarjev posojil* tn h\<^ Mestn hranilnici. ? tem !^u zotvpt 1-k'idnn kar ho gotovo vnffvaJo ugodno tudi na v«e o©'jsko gospodarstvo. Stavbna sezona se je že začela V vsem obsegu se bo začela šele v začetku letos najbrž precej živahna marca in bo Ljubljana, 13. februarja. Nekateri znaki kažejo, da bo letošnja stavnna sezona zelo zgodnja. To je vsekakor razveseljivo, saj stavbna delavnost vpliva zelo moćno na gospodarsko Življenje. Kakšen obseg bo zavzela letos stvbna delavnost v Sloveniji, zdaj Se ni mogoče natančno napovedati, vendar kaze, da bo vsaj tako živahna kakor lani. V začetku sezone se navadno se ne pokaže, koliko stavbnih del bo, vendar tudi v tem primeru pomeni dober začetek mnogo; marsikdo se pogosto ne more odločiti za zidanje, ker ne gleda dovolj optimistično na splošne razmere. Cim večje zaupanje zavlada med ljudmi, ki imajo denar, tem živahnejšo stavbno sezono lahko pričakujemo Dobri zgledi vlečejo. Samo po sebi se razume, da na razvoj ter razmah stavbne delavnosti vplivajo še mnogi drugi pomembni gospodarski činitelji. Nedvomno bo tudi še letos zelo oviralo stvbno delavnost, ker še vedno ni urejen denarni trg. ZaLo tudi ne smemo gledati preveč optimistično na letošnjo stavbno sezono, ki je zaradi zidanja nekaj večjih poslopij v Ljubljani in Mariboru še ne smemo imenovati živahne. Porebno razveseljivo je za sezonske delavce, da se letošnja stavbna Bezona začenja zelo zgodaj. Zdaj v resnici že lahko govorimo o začetku stavbne sezone, ker so na nekaterih stavbah v Ljubljani, kjer je delo počivalo več tednov, začeli delati te dni. Lotili so se pa seveda le takšnih del. ki za nje ni nevarnosti, če bi zopet pritisnil mraz. Tako so n. pr. začeli delati pri dveh večjih stanovanjskih hišah in sicer ca vogalu Dvorakovc in Vošnjakove ulice in na Tvrševi cesti. Na obeh teh stavbah so delali že jeseni. Na Tvrševi cesti zida podjetje ing Ledi inženjerju Koblarju tri-nadstropno stanovanjsko hišo na nekdanjem TOnniesovem svetu. Stavba je pravkar dosegla vrh. Delati so začeli že pred tednom. Ob Vo.šnjakovi ulici zida Stavbna oruzba P. Kosierju veliko stanovanjsko hišo. V nji bo 12 stanovanj. Jeseni so sezidali nosilno zidov je do prvega nadstropja. Hiša bo ob ulici trinadstropna. ob dvoriščni strani pa bo imela se eno etažo. — Začelo se je tudi več manjših adaptacijskih del. Med manjšimi novimi deli naj omenimo zidanje nove Piakarjeve pekarije ob Pu barje vi ulici in Tvrševi cesU. Ta pek arija je v stavbnem pogledu posebnost v Ljubljani, ker bo sezidana pod zemljo. V Ljubljani je nekaj večjih Se nedozi-danih stavb, kjer so začeli delati jeseni in kjer zdaj se delo počiva. Tako se je n. pr. najprej ustavilo pri Delavskem domu. Podjetje ima dovolj časa, da bo delo lahko končalo poletne mesece in ker je betoniranje zimske mesece. čeprav ni mraza, tvegano, je stavbno nadzorstvo ustavilo delo do pomladi. Delo tudi počiva pri vse-učiliški knjižnici, kjer so dolgo kljubovali mrazu ter so delali še preišnji mesec Letos bodo končana dela tudi pri šolski polikliniki m kirurškem paviljonu v splošni bolnici. Za ometavanje zidovja je še zdaj prezgodaj kakor tudi za betoniranje, ker še nihče ne ve, ali se morda zima ne bo vrnila. Zato tudi še počiva delo pri večini vcAjil stavb Kljub temu mnogi pričakujejo, da se bo stavbna sezona začela v vsem obsegu že čez nekaj tednov, ln sicer v začetku marca, ker mislijo, da mraza ne bo več Previdnost je zdaj še potrebna in kdor Se čaka. pač ne bo ničesar zamudil V resnici pa lahko računamo, da se bodo v začetku marca že začela številna stavbna dela ako ne bo več zapadel in ne obležal sneg Te dni je že toplo kakor marca in vse kaže da se je začela žr prava čeprav zgodnja pomlad Zato več nihče tr^no ne pričakuie ludoga mraza ki bi lahko zaustavil stavbino sezono. Vendar oa ie zanimivo, da se ie lanska sezona začela pozno, čeprav prave zime sploh ni bilo. Ali imajo živali dušo? Zanimiva razmotrivanja profesorja Zavo&a za pleme' nitenje živali S tanga Nem^kn društvo za živalsko pslhoo-njo Si >e nadelo nalogo proučiti živalsko dušo in živalski nstinkt. Prof. Stang z zavoda za plemeni4c-:ije Žival« priobčuje uspehe svo ih opazovanj in proučevanja na polju živalske psihologije. Nauk o ž iva L-ki duši odklanja vsako počlovečenje. Ne priznava sposobnosti da bi knoie razne občutke kakor človek Izraz duša ie v tom primeru bolj izraz za čut tn nagonsko življenje žival: Mnenja o ssm al imi UvsJ ilašo so bila v Bpodov-mi a živali kot bitje z đuso. V srednjom veku je nastalo p *i vplivom krscao&čk$b nazorov veliko ta-"winje 7a privržence živalske doBe, dokler ni Cesns znova postavil trditve, da žival ven- r e ima dušo. Kant je dejal« da kna,ta Slovak n žjval predstav«, toda Žival mrna razuma Podobno je formuliral fvojo missl eieiuaOUer Češ da živali sicer imajo ra um niso pa sposobne deTr.ri zaključke« ČLOVEK NA ISTI STOPNJI Z ZSVAUO Zdaj v«mo, tla ž/val- prtu dobre de a j» tudi zaključke, pravi prof. Stang Lovski pet? apozaa po obleki svojega [gospodarja da poj*le na lov mačka spozna po kosiri ali cekarju da bo dobila nekaj dob eira. Suoer so pa primitivni narodi Se zdaj na isti fc>Topaji kakor živali, skrb za želodec i«n kožo jim je vse. Kar pa človeka dvig-a nad živajjo. je govorica in rz najdi, ivost. Mačke love misi se vedno tako. kakor 60 jih lovtfe pred 1000 leti. Pač pa majo ži valj sposobnosti, ki manjkajo človeku, namreč ostrejši smisel za kraj in slutnjo vremena otoriUju. kj preživi z-nao aa tu>ue > 10 metrov od svoje stare domovine najde spomladi zopet svoje staro gnezdo P š*n go lob pa zna najt' tudi v eno Fogosl streh mj-1 joTisketra mesta svoi co'obnjak To so prLsenetljivi uspehi. V Pampruavu s6 neko*C* ngotov-jli tla so našli konju po sto ur trajajoči vožnji por nazaj čeprav je bi1 o na cesti mnocro križišč in stranskih oes' Ci-vVi'/iran Človek bi potr-'>va! za to najmanj zcni!}-vgd in kompasi pt bi * '■.■•raj skoraj gotovo kljub temu zašel Slepi konji se že 6ez nehaj dni tako privadijo novi bt.i ji~ da s« prav 'obro spozn-jo v nji Tu igrata gfcivno vlo.ro pič vonj in n eon Cto-vek si je izmis-V hesedfi »na con si po četje i" vali k; b' S"?* ne zn^ po a^n-ti. To le p irce-v festm . • n i.. of-r-Hi-« ri,rn ne n-e Ia bi Be /.:va.1 z'v.d-! n'if'r. nr v p.'or ^'an-t Na o ;e r^ nr.i-e izbrale da p*idjj"> da &1 dtkiih sadežev. OPICE GRADE STOLPE Op'ce so pokazale mnoco iznajdljivosti. Ena je prinesla rr; sli ^tir= zaboje Postavi la je dnnre^a na druTesra in tako je pr'-Sl.a na to. da lahko za n:t!:o pOtesaS k sobi ha na-no. ležečV< zu^ai k'etke In končro k« so (»ioe že »meJe dovolj izkušeni so ^ele UP°" rahljati palice. vej;ce koščka !eo*«»>ke n Oe-To ciunje da \ duS»- n.**j^»oli rtcvloh^n človeku č> lnhko rab:tm> ta izri.z O«, žjvi nei^TPSfano v bi ^in^ čvlovek*« in k«*r i^ nai" stsvsfSs dra—rjj žival saj sesiš njegova apo-dovina 10 000 l«* naesj. ae jfe Bafbolj o-*'n-^rodil svojemu rospo-larju. MAČKA PO ZSACAJV NAD PSOM V nasprotju s rsoro pa mačka ni domača ž-jvaJ kakor tu-1: ni bila krdelna žival. V svoj: zunanj obljki je tuili manj podvržena npremembajn kakor pes. Pri psu razločuje strokovnjak mno?o raz*ični(p raa pa obliki, barvi t« PstflrosM dočiim je maejth p--sem rna!t> Te to jc sin đri ko* domač,-i ži^a^ohr' aiia tud ve^ *aimost/>>nn<*t; kakor pe«* Vo »>er» pe*. ne zna bit tak' bre^b'ižen nai» am človeku kakor onBks Zn' se pa tud ga v'e^at r«anj kakrv m-a'o kateri Pe* mt ia zahteva mno^ro v^ o^ njesra ke- ie tu d; bolj samos-ojna Kako* ;p napacn^ trdi ti da sta osel Ln ve'Wo 1 z^ti je oap ?čn'> tudi naziranje da je ntičika hina^ka r» zahrbtna. Cre priznavamo psu in mački človečke lastnosti pridemo do spojnan';a da stoj? mačka po značaju nad psom Mačka nikal- ne bo lizala roke k; fo je maTo prej tepla. doč"m psa to nič ne moti. In mačk*« tut; ne po7na ?>asje pokorščine V teai pogledu bi lahko služba za v7o»" osto nnarsi-katereai'ii človeku "n np SSsao psa . Če upoš^evajno vse to. zskljoOaje prof. Stang svoja ra motri van ja b»-vno n°h 1; zaničevati ma£ko kacor jo zflaj še mn^^ zansrujoo Ce s^ sata-sikao v n"fro'>ko favboq|c mačke ;n 6f pr*aoj.amo n fe'r« »'i lika njeno ve.]**r>je prldssso 6Vi spocsrs-nja da Thorsliaven« Parnik ima katapult no napravo za hidroplan, ki mu kn2e pot skozi leiena poija, obenem pa Jšče kite. da bi bilo de!o kitolovcev, omejeno na kratko antarkt.čno leto C;-m uapeinajše Kite so zagnali v nedostopne kraje .n ladje jim slede tako dale i, do kamor sežejo razpoke v ledu često ua kraje, ki $o na zemljevidih označen kot neraziskani z be. L m poljem. Parnik ,Thorshaveii« je pri spel v februarju 1934 na ju.Vii polura' krog v nedostopne vode pied Zemljo Marije Bvrdove do 11.44 fct, juž»ie šuine Kar je zagieaa. pilot iz njegovega le:ala bajT-jero nakup!Čenega le^u med ^balo Zemlje Marije B>rdove, dečim je morala ladja Byrdove antarktične eksped cije >Ruppert* ki je poskušala mesec dni prej p-odreti do te zemlje, zaradi debelega ledu obrniti pri 37. stopinji in krenit: r.aza; proti Mali Ameriki oko raj do polarnega kroga, da je prispela v Rokovo morje in dalje do Male Amerike v Kitovem zalivu. Tako je prispela baš na nasprotno stran antartetiftne v^^ast in zopet v nerizv-kaae ^p.k k t: e ■> k''l letalec VVideroe mgo-zsfiadno od Enderh^seve zemlja neznano poju. - e z gršbooi, v^k m' do 1 500 m. Leateo JS vrgel na novo odkrito zemljo Sestavo v znak. da ie ta zem'ja zdaj nor- veska, ni pa sporočil, kako velika je tn kako veliko mesto bo treba pobarvati na zemljevidu v belem prostoru, razprostirajočem se v teh rajih od najskrajnejše točke, kamor je prodrl 10. februarja 1845. Moore. tja doli do južnega tečaja, proti kateremu so prodirale vse uspešne ekspedicije po drugi lažji poti od Roesovega morja. Oficijelna Puškinova proslava V moskovskem gieuaiiscu je bila v Četrtek oficijelna proslava 100-letmce smrti slavnega ruskega pesnika Puškina. V ta namen je bila sklicana skupna svečana seja vseruskega in moskovskega odbora za Puškinovo proslavo ter glavnih kulturnih organizacij. Pisatelji, pesniki, delavci, zastop niki umetniških in znanstvenih krogov so napolnili vse prostrano gledmišče. Proslavi so prisostvovali med drugimi Stalin. Mo-lotov, Kaganovič, VoroSilov, Ordžonikk:ze. Andrejev. Mikolan. Cubar. Petrovski. žda-nov, Ježev in Dtmitrov. Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora in finski zunanji minister Holstl. Za predsedniško mizo so sedeli člani vseruskega odbora za Puškinovo proslavo Vorosilov zlanov, Mešlauk. Bubnov, tajnik centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije Akulov, predsednik Akademije znanosti Komarov. pesniki hi pisatelji. Otvoritvene besede je govoril predsednik vseruskega odbora za Puškinovo proslavo Bubnov. O Puškinovem življenju je govoril predsednik zavoda za svetovno literaturo Lupov, dalje so govorili zastopniki leningrajskega, ukrajinskega in georgijskega odbora za Puškinovo proslavo, v imenu Akademije znanosti prof. Orlov ter pesnika Demjan Bjednij in Bezimenski Ofici-jelnemu delu programa je sledil velik koncert. Ležanje po operaciji Zadnja leta je bila večkrat sprožena misel, naj bi v bohiican bolnike po operaciji silili čim prej zapustiti postelje da bi se tako pospešilo njihovo zdravljenje ter preprečile razne bolezni, h katerim so nagnjeni bolniki če so dolgo priklenjeni na bolniško posteljo O tem vprašanju je izpre-govoril tudi frankfurtski kirurg prof. Fldrcken v »Schwe:zerische Medizinische Wochenschnft«r. Po njegovem mnenju lahko operiranec vstane še isti dan po operaciji odnosno drugi ali tretji dan Izjeme so samo hoin-ki z na'ezliivimi bolezni srčnimi napakami in Base'ovo bolezn;jo Ce se ne morejo svobodno ?ribat; po sobi. naj bolniki vsai sede v udobnih naslanjačih Ce bolnik takoj po operac ii zapust' posteljo ima ro zanj ugodne posledce. Občutek bolezni ln lastne oslabelosti se prej izgubi, s tem se pospeši h:tre'še delovanje mehurja in črev. dočim ie treba navadno oboje opravljati umetno če bolnik leži Dr. Florcken pri svoiih boin;k'h. ki so ga ubo-pali in kmalu vstali mkoH ni opazil sicer običajne pljučnice. Bolniki so z*?lo hitro ozdravili kar je zlpsti presenetljivo pri trebušnih operac:lah Samo na raku operiranim ne priporoča dr Florcken zapustiti kmato po oneractii postelje zlasti ne. če so ležal- dclj časa pred operacijo Dr Florckenovo priporočilo bodo seveda pozdravile vse bolnice prenatrpane tako. kakor je ljubljanska Treba bo pa seveda še Dočakati kaj poreko o tem drugi zdravniki. Strup iz zlata Uprava velikih rudnikov zlata na severnem Švedskem je v zadrega, ker ne ve kaj po četi s tisoči ton arzenika. ki se ga nrka-kor ne morejo izneb:ti. Ta strup je pomešan z zlato rudo. prestrašen1 producenti ga imajo v rokah tudi po pridobivanju čistega zlata in sicer v velikih množinah. V rudnikih zlata zrs. pridobivajo toliko, kolikor se ga porabi po vsem svetu Strupenega o^p**dka ne morejo niti prodat!, ntt pustiti brez nadzorstva kakor druge ostanke ru *e ft|t>p*jagjl so rv-skuš^l' metat era v zp.lrtanih solin v Baltiikc mo ie pa se ie Izkazalo da to delo ni piaktčno. Zdaj sc zgradili nekakšen hangar kamor pojde 200 0C0 ton aTzen::ka. Toda v petih letih bo hangar poln Potem se bodo morali podjetniki odločiti, ali bodo zsrra lili novo skladišče aH pa poiskali drugačno rešitev problema, kam s strupom, ki ostaja od zlata. SKROMEN DEČEK JurČek je bD prvrč ,K, dobrodehi: prre-ditvi Ko se vrne domov pr;po^eduk- ™a eri kseko lerv> j«r bi'o _ In nntahre sfl hoditi s krožnikf»n\ uo.Tf.Tn denarja .1»' »em pa v?e SSSBS eu kovanec za TO Dir- kei praviš da mora biti flovek skromen- Iz Višnje gore _ Oučiuaki araraeaa. y nedeljo je U la oboioska seja, na kateri je bil epreje* proračun za prihodnje leto. Seja je b la precej burna in je trajala od 10 ure dopoldne do Pol 4. pop. Kakor ponavadi je Že ape>t prišlo do net-og!a«sja med mestom kot takim m kmečko okolico £aetopn ki meata so /a4r jevali. da mora meerto dob^i več podpore, kot ostala obe.na In sncar so utemeljevali tAojo zahtevo s tem. da nie*sto plača več kot kmečke va«» >n da mora kot sedež občine bili bolje urejeno, da .aaprav na tujca do* ber v t k. Os*ali odborniki pa so trdilu. da rnutoo .zkoriiča občino in dob, več. kot mu gre, kajt kmetje se ne morejo merita z meščani, ki jxwiiajo v»e možnosti, da 6.m več izriisiiejo iz občine. Res ima mesto vehke dajatve a lud. kmetje nit*o brez njih. drugo pa je. da je Višnja gora me«*to obrtn.kov. lr>»ovoev ic gostilničarjev. tore; popolnoiua odvisno in navezano na ostaio občino. Saj znesejo ljud.e ves svoj denar v mento m brez njih bt Višnja gora propadla. Zlanti »e je vneLa ostra debata ob prtnilojru mednega sla resne g. Uroznka ko se je potegoval za podporo olvone Tujskoprometnemu dni" Šivu oziroma na novo gradečemu »e kopali* šcu. Kljub intervenciji člana kopališke uprave z galerje je odbor odklon d podporo, ker je orn-ina že tako obremenjena fn lako siromašna, da ne prenese novih doklad Ce" prav se vr*e «^eje v gost ln, in s; od borni; ki labko od rasa do rasa privežeo duAo s pristnim dolenjcem al doma<\> slivovko. v«pvi dar jim gre derrar le nerad iz rok Tako It b-la tudi županu in tajniku zn Žana plača na 500 n 7.r>0 i>'n mesečno. Čeprav se Jo odcepil najl-orjšj del oltč.no namreč Žalna in Velika I>>ka so doklade ostale na 80% /.na;o na>i možje dobro gospodariti- Nedelje. februarja S: Vesel netit lski pozdrav (plošče). — 8.90: Telovadna (15 nrn /i dame. 15 mm. za HOapO-SS- vod g. prof M Dol»ovšek). — 9: Ca^, poročda, spored — 9-15: Sol*t ien komcerl • i ozavna g. Vrhovnik Jože, pri klavirju g. Marjan L.povšek — 9 45- 1'ostrn govor ig. rranc S. Finžgar). _ 10; Preno« cerkvene glasbe iz »'olmee ev Nikolava v Ljubljani. — 11: drobiž (plosce). — U«30; OrroSka ura: Jurfek m Jer-ca (zvočna 6iika). — l'J- Psiirsaj koncert g dr. Romana Klasinca. — 13: Cas spored, ot»ve-stila. — 13.15: Radijski orkester. (Oddaja prek^n-ena o ure). — 16; Legem* da o Materi Botj f Ljubnem — iveoaa igra-Za rado napisal N ko Kuret. Igrajo Mani racL igr. druz.. vodstvo t> Pengov 17: Kmelijjika ura: Kako dobičkanosj.a oljnovi-ino vinograde (g. inž. Ivo Zsjossi č). — IT 10; Notranjrtk, tr.o igra za kratek cas. — 18.10: VeseJi zvok (radijski orkester). _ 11): vreme, porotila, ipoed. obvestila- — l9iJ0; Nar ura; Hrvatska kajkavska književnost (Ivan Nevestie) Bgd. — 19 .a0: Dauber: Večer v Grinzingu, venček dun-i^ih poj-'-vk (orkester —plošča). _ *20: Prenos t Dun*-a: Sodelujejo II i Ida Konetznii, I>asy Ilah ban Kurz. Richard Sallabe zbor dunajske drž. opere, nio^ki pevski zbor in Dunajska Kilha nionija. — B* Cas, vreme, poročila-spored. — 22.15; Slovenske narodne p«f«**mi 'tercet Stritar). — Konec ob 23. url Ponedeljek, 15. februarja 11; Šolska ura: Adamičev koncert, izvajajo Trboveljisk slavčki — 12: lz operet (plošče). _ 12.45: Vreme, poročila. — 13; Cas. spored, obvestila. — 13.15: S m fon »ene »like (plošče). — 14; Vreme, borza. — 18; Zdravniška ura- Poživila (g dr. Anton Breceljl _ 1S.20- Uverture (ploftče)- — 18.40; Kud" iurna kronika; Ivan Cankar kffi slovensko gle laLšce 1. (g. Ciril Debevec). — 19: Cas, vre. me. porot'la. spored, obvestila. — 19.30: ^Tac. ura: Mesečni kurturn; pregled (Bgd). — 19.50; Zan mivosti. _ 20. Pužkimov večer — v proslavo lOOletnace njegove smrti. Sodelujejo: j?- dr. Nikoiaj Preobražeiiskij (govor), ga Olga Oljdekopova (samospevi), člani Slovanskega i»n6t. na lrublj un;verzi (re= "itacije), g. prof. M. Lipov*ek (klav *«prem- iava) ;n rad jski orkoster. — 22.15; Instrumentalni dueti (gg. Antunovič Haršla^r). — Konec ob 23. uri- Torek, 16. februarja 12« Pesmi severnh Slovanov (plosce). — 12.45; Vreme, poročala, — 13: Cas, spored, obves' !a. — 13.15: Baletna glasba (radij* *ki orkester). _ 14: Vreme, borza, — 1*: Pevski koncert gdč. Mire Gnusove, pn klavirju g. iMarjan LipovSek- — 1N.40; Dul^-na sestavnost človeka in kultura (g prof. Brtrbnn Boje). — 19; Caa, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30; Nac. ura: Nasi smučarji v inozemstvu (Hrvoje Maranovl6) Zgb. — 19."»0: Zabavni zvočni tedmk. — JO; II- koncert Akademike/Ti pevskega kvin teta — 20.45: Kmečka godba, kmečki ples (venček. p'ošče). — 2110; Opern. zvoki (radijski orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.15; Lahka gltusba ^ra* disk; orkester). — Konec ob 23. uri. Georges Ohnet: 40 ZADNJA LJUBEZEN' Roman Komaj je zaprl vrata za seboj, sc je izraz Mi ainega obraza izpremenil in grofic-; se je pibi-žaia svojemu stareirmi prijatelju, rekoč: — Zelo gTdo sem se vedla v pogovoru z vami. Vi ste si pr.zadevali storit: mi usugo. jaz pa še nisem našla sredstva, da ba se vam zahvalila. Odkimal je s sivo glavo in odtgovoril z lahno porog\jivim gr'asom: — Pustiva to, draga moja, pustiva to, saj nimate za kaj zahvaljevati se mi. Omogočiti staremu možu. kakor sem jaz biti koristen ai prietca dražestm zeni, kakor »te vi, ro pomerv stt-riti riHi posebno uslugo. . Ah se je zadeva vsai posrečila ali ste dobili zadoščenje? — Da, če imenujete zadoščenje r>ofa*ditev suma, ki si človek žali. ria bi bi i prazen — Torej, je btfo res to Česar ste 3* bali? — Da, res, in mož. ki ste mi ga postati, mi je brez ok'evanja to dokazal. Markiz je odvrni! po^'ea, da bi moge' izpod čela nehoteno opazovati komteso, čije mir se mu }e zde) pn teh besedah preveč različen od njenega razburjenja prejšnje dni. Zdela se mu je zelo mirna. Ker si ni anal po- ja»nfc tega. je ?ke:5 vprašati jo, kaj pomeni njen mir. — Zdi se mi, dn si s tem ne belite preveč glave, ki zato vem čestitam. Mina je zamišljen 1 odkima.1 a z glavo. — Ne zas4-nr7im va«ci^ p:1znanja, — je de^a'a. — Ne ver-^^it«^ d^> b' se osogfta tako prem dugovat i. da bi ob\-ladal: Svojo je*zo ali omslfta s*voj obup, če bi imela za kaj biivi ra-jarjeia a i obupana . Zaenkrat sq je vs*? p3Ja^-»!lo in dozdevna hrsvda se j-? iz7>remenVa v ned'^'žnos^ . . . Gre pa za bodo&fas bi mi je s\"2:rilno znamenje. — Ah. ah no. torej v tera trenutku.se je nebo zjasnilo. — je jel mod^ovp.ti markiz. — Toda v -faJiaivi se ksžei"; črni ob'aki . No. to> ej. draga moja to je že nekaj, dn imate dovolj 6a«a pred seboj da lahk ukrenete vse porebno Vedeti morate samo še. fca.i Je treb* ukreniti. — Saj sem vas b?š hote1 a presiti za nasvet — Naprej m-1 morale v^e 'eno pojasniti. In tedaj je je! a grofica pptsovati svojemu staremu onjatc'j.11 svoje srečanje z agentom. svoj poset v Neoiily in svoj rassovor z Armandr-m. Prtpoveriov-a!« mu ie vse: o Luc"rni lepoti, o njeni veliki mikavnosti, o tem, kako T-aznmljivo je. da se je Armand na p-nn pogled za juhi] v njo Pojasnila mu je dg ri Tno^roč^ prič?komati od Ar-manda. da bi ne po^e-ča1 več s^'o^e sorodn ce. Med pripovedovanjem se je razvnela za 3ver načrt navezati Lucio nase. preskrbeti ii veselo družbo in fim več zabave, da bi jo tako odvrnila od njene ljubezni. Žareči h lic in pJlamrečih c61 je brani'a svojo ogroženo srečo. Markiz jo je poslušal mol- njena zagonetka se mu Ko je zaključila svoje če in zeio rx>zorno, kajti je »dela sifcio zapletena. prmovee takrat knez mladosti in ime! je vse, kar je potreboval za razkošno živi jen je. Bil je lep, mJad, pogumen ic radodaren Jasno je bilo, da vodi ta pot v pogin. Med svojim bivanjem v Parizu, kjer je iskal zabave in razvedrila, se je najbrž seznanil s sestro gospe de Fontenaveve, matere vašega moža, in kmalu si je pridobil njeno srce. Bil je dovolj lep, da je labko našlo mlado dekle opravičilo za to, da se je proti volji svoje rodbine omožilo z njim. Imel je krasno postavo lrirasirja in najlepše zlate kodre, kar si jih more človek misliti Taki mladeniči so najboljši vojaki in poveljniki, če se končno odloČijo opustiti svoje vrtoglavosti in posvetiti svoje življenje resničnemu delu, ker so zelo iznajdljivi in se ne boje ne boga ne hudiča. Najhujše pa je. če se oženijo. Iz tega. kar ste mi povedali, sklepam, da je podedovala hči po očetu fantastičnost duha, po materi pa kremeni tost značaja. Upoštevajoč eno in drugo lahko nekaj napravimo iz nje. Dekle je lepo, mlado' ir bogato. Poznam sredstvo, kako najti izhod iz zagate. Vaš moi ne spada v 000 vrsto moških, ki s štiridesetim letom znova ponore in začno begati za vsakim krilom. Seznanil se je z Lucio, všeč mu je, ona je edina ki mu more biti vseč. Misliva si, da Lucie ni. Cim je vzrok odstranjen, preneha tudi učinek. Osuplo me gledate; najbrž mislite, da vas hočem pregovoriti k umoru. Ne, nisem tak krvoločne* in nočem zagrešiti takega zločina na otroku, ki ga niti ne poznam... Lucie ni treba umoriti, draga moja, zadostovalo bo, če jo omožite ... Te besede so zelo dobro odgovarjale skritim gro-fičinim mislim in se ujemale z njenimi načrti. Zato se jih je od srca razveselila. Markiz jo je razumel, on edini, tako izkušen in rahločuten mož, je videl njeno rešitev, najlažji in najboljši izhod iz njenega težkega položaja. — Da, prav pravite, — je vzkliknila ognjevito. — Tako se bo dalo vse mirno urediti. Lucie je mlada, lepa in bogata. Ni torej nobenega zadržka, da bi se ne mogla omožiti. In sama hočem poskrbeti, da ji najdem snubača, ki ji bo všeč. Edina ovira, kj bi se utegnila sklicevati na njo, je njeno žalovanje. Toda to je vprašanje treh mesecev. Ce pa hoče živeti ločeno od sveta, se bo lahko preselila v Can-nes ali v Peau. Nikogar nima več pri sebi. Tako se kaj lahko preseli k meni. V najožjem rodbinskem krogu jo seznanim s sorodniki in ničesar se ji ne bo treba bati, saj prihaja v poštev samo nekaj dobrih prijateljev našega doma, med katere štejem v prvi vrsti vas Tako jo boste lahko opazovali. Ali ni to najboljše sredstvo ? Strašna drama, ki sem se je tako bala, se ispremeni tako neopaženo v prijetno komedijo. In za ta srečni preokret se moram zahvaliti samo vam. O, dragi, zvesti prijatelj, kako sem vam hvaležna in jako zadovoljna sem zdaj! A. Zorlč: Razočaranje Levo od mene lezi navadno na plaži s svojo ženo Manusjo in s svojim sinom Ma-rikom Pestrjakov. Na plažo prihajajo vedno prvi, da dobe lepše prostore na gričku za zaprašenim grmovjem, polnim trnja. Knjigovodja voroneškega finačnega oddelka trdi, da pada na grič več ultravi-joletnih žarkov. Knjigovodja je naravnost nenaravno suh. Redki brki mu vise kakor mrožu in na obriti glavi se mu poznajo sledovi kopir-nego svinčnika, ki ga nosi po pisarniški navadi ze ušesom, žena Manusja, prepirljiva, hudobna ženska, ga neprestano zmerja in mu očita, da ji je uničil mladost. Na vrvici okrog vratu nosi srebrno kolajno, ki jo je baje dobila kot nagrado za lepoto na dobrodelnem večeru v voroneski gimnaziji leta 1S96. Ce ne pretirava, se mora človek čuditi, kako hitro je njena lepota uvenela. Prihajajo na plažo m predno razgrne rjuho, se knjigovodja dolgo plazi po kolenih in pobira kamenčke iz peska. — Cigani grdi! — mrmra pri tem, — za zdravstveni fond odtrgavajo, plaža je pa sama nesnaga. Le počakajte, v »Izvest ja< napišem o tem. — Glej ga no, iz tebe bo še urednik, — ga draži žena strupeno. — Boš videla, da bom napisal. Česa bi se pa bal ? Seveda, podpisal se ne bom, diplomatsko opravim to. — Diplomata sta Chamberlain ali Lloyd George, ne pa ti, — mu ugovarja žena. Ko se sleče, se namaže z duhtečo mastjo, da bi prej zagorela, pri tem se pa sumljivo ozira naokrog. Vedno se ji zdi, da jo moški požirajo s poželjivimi pogledi. — Poglej tja na desno, — opozarja moža, — že spet leži tam nekdo s kuka lom. To je naravnost strašno, človek se niti obrniti ne more. že zija. Moški so zdaj res strašno predrzni. — Saj ne gleda tebe. To ni kukalo. Pije iz steklenice kefir. — Saj že poznam te kefir je! Zakaj se je pa obrnil sem? In poleg njega me gleda tudi čmolasec z bradico. Nesramnež! — Ne vidim nobenega črnolasca z bradico, žena. odgovori knjigovodja brezbrižno in se obrne. — Ta je pa dobra- Vsa plaža gleda tvojo ženo s kukalom, tebi je pa to deveta briga, re ne vidiš od tod, pa pojdi pogledat bliže. Osel! Prepirata se. Ona mu očita, da bi bila lahko dobila za moža poročnika ali ravnatelja in da bi mogla biti srečna. On ji pa odgovarja, da je dobila namestu sedmih blazinic, ki jih je imela obljubljene za nevestino opremo, samo tri. — Zato sem ti pa žrtvovala ljubezen. — Ljubezen, dušica, spada k zakonskemu življenju, toda kila gosjega perja stane 18 rublje v. Pri j užini se pobotata in ko se zlekneta na rjuho, dolgo žvečita kruh z maslom in marmelado ter razmišljata, izgovarjajoč pri tem najmanj deset imen, kdo bo novi ravnatelj finančnega oddelka, ki nastopi še pred njunim povratkom v Voronež. Pred odhodom s plaže izkoplje knjigovodja, da bi njegovega mesta ne zasedli drugi, dve enaki jamici in ju napolni s trnjem. In ko ju rahlo zasuje s peskom, pravi zadovoljno: — Zdaj nihče ne bo legel mi to mesto. Ta bi poskočil! In vendar, ko sta nekega dne zopet prišla ob sedmih na plažo, je bilo njuno mesto zasedeno. Na gričku je ležal zlek-njen z zloženimi hlačami pod glavo debeluh nenaravno bele polti. Obračal se je in klel, ko si je pulil trnje iz telesa. — To mesto je zasedeno, državljan, — je dejal knjigovodja Pestrjakov, ko je stopil k njemu. Debeluh se je dobrodušno nasmehnil in si podprl glavo s komolci. — Saj vendar nismo v gledališču, tovariš. Kdor prej pride. . . Ah, vrag vas vzemi! Rad bi vedel, kateri tepec je nasul toliko trnja. Naprej je stopila Manusja. — Ta je pa dobra! je dejala. — Mi ležimo tu že devetnajst dni. vi pa . . . — Pa ležite še dvajseti dan, — jo je prekinil debeluh dobrodušno. — Križ božji, saj bo menda peska za vse dovolj. — Saj vendar ne morem ležati pri tujem možu. Debeluh je vzdihnil. se popraskal za ušesom, pobral svoje stvari, zlezel po štirih naprej in legel na trebuh. — Človeka zapode kakor steklega psa. — Ne govorite neumnosti. Saj vidim, da ne grizete, toda jaz sem poštena žena in mati, ne pa lahkoživka, da bi me gledali. — Kaj bi pa videl na vas. prosim vas? Glej, no, glej. kakšna Kirka se je pojavila tu ! — Neotesanec! Nesramnež! — Izražajte se dostojno, državljan, — je dejal knjigovodja strogo in izbočil svoje, upadle prsi. — Zaradi take besede lahko pridete tudi na policijo. Debeluh je zasopihal in se dvignil, toda v naslednjem hipu je legel nazaj na trebuh in dejal dobrodušno: — Prijatelja, čemu bi se prepirali? Po-glejta to lepoto, morje, solnce, jadrnice! Saj bi bil greh prepirati se. Sicer pa nisem rekel nič takega. — Vendar pa drugič bolj pazite na svoje besede. To je omožena žena, ne pa Kirka. — No, dobro, pa oprostite. Obrnem se proč in zatisnem oči, da ne bom žalil kreposti vaše Penelope. — Ermolij, že zopet začenja. — Tako torej, državljan, — je dejal knjigovodja, ko je vstal in si popravil kopalne hlačke. — Vidim torej, da hočete priti na policijo. Debeluh je zamahnil z roko, se molče obrnil na bok in jima pokazal hrbet. Nekaj časa so vsi ležali molče, potem se je pa debeluhu zahotelo zopet govoriti. Dvignil se je in dejal, ne da bi se neposredno na koga obrnil: — Vse to je lepo, toda usta imam suha kakor pustinja. Tu ni niti šotora z Urno-nado, niti užitnih školjk. Recite kar hočete, toda v reki je kopanje vendarle prijetnejše. Ležeš na pesek in kakor svila je pod teboj. Pihlja vetrič, šumi trstje, race stikajo po blatu na bregu.... In vode se lahko napiješ. Ce te pa zebe, se lahko se-gre ješ s šilcem..... — Aha, se že kaže, — je pripomnila Manusja strupeno. — Ti mošKi bo mislijo na ni*' drugima. \ teta pog!?Ju ko vsi enaki. Ko pridem v Voronež, — je nadaljeval debeluh, ne da bi ji odgovoril, — si po-isčem tam mesto ob reki, potem me pa pridite pogledat ob nedeljah! — Mar bivate tam? — je vprašal knjigovodja z napeto pozornostjo. — Preselim se tja. Imenovan sem za ravnatelja finančnega oddelka. Napotim se tja naravnost z dopusta. Knjigovodja je ležal nekaj časa nepremično in v zadregi mežikal z očmi, potem je pa naenkrat planil pokonci in jel rabur-jeno hoditi sem in tja. — Da, reka je reka! Reka je nekaj izrednega, kakor ste izvolili čisto prav omeniti. Jaz in moja žena hodiva vsak dan na reko, včasih tudi ponoči. Tam pihlja vetrič, šumi trstje in race stikajo po blatu na bregu. . . — In napijetc se lahko, — je pripomnil debeluh otožno. — Res je. Tam ni kakor tu ob morju. Sicer pa imava v steklenici prekuhano vodo. Ali vam smem ponuditi? Manusja! Manusja. ki ji je knjigovodja mežikal z očmi. se je hitro oblačila za grmom. Njen obraz je bil zbegan. Zapenjajoč si plašč še med hojo je pomolila debeluhu steklenico. — Da bi vam le ne popil vse vode. — je dejal debeluh in se obliznil. — Kar pijte, kar pijte! Kako prijetno poznanstvo! Raje sami ne bomo pili, samo da vi ne boste žejni. Debeluh se je nagnil nazaj in se žejno prisesal k steklenici. Videč to je Marik jokajoče vzkliknil: — Vse nam popije, saj nismo prinesli vode zanj! — Ti capin ti grdi, — je zakričal nanj knjigovodja in oči so se mu srdito zaiskrile. — Kje je jermen? Nasekam te! Križ božji, to so vam zdaj otroci! Kar pijte, ne dajte se motiti. Ce pa vode ne bo dovolj, skočim še po limonado. — Pa mi vendar ne boste stregli, — se je branil debeluh. — Ce bo premalo, stopim sam po njo. — Tega bi ne mogel dovoliti, spoštovani to skrb prepustite kar meni. In zakaj ležite na golem pesku? Saj se lahko prehladite. Manusja. daj sem rjuho. — Ni treba, ni treba, —.se je branil debeluh v zadregi in mahal z rokami. — Na čem boste pa sedeli vi? — Kar izvolite, saj lahko sedimo vsi. Vsi bomo zadovoljni. To bo takorekoč na podlagi komune. Čeprav nisem organiziran, stranko pa visoko cenim. Manusja, podloži spoštovanemu kaj pod glavo. Oprostite ji, če je vam rekla kaj nedostojnega. Saj veste, ženska je, živcev ne zna krotiti. Dovolite, da vam jo predstavim — moja Žena Marja Pavlovna. — Zelo me veseli. — je dejala Manusja samozavestno. — Ali imate radi prirodo? Midva z možem jo naravnost obožujeva. — Takoj, ko sem vas zagledal, — je dejal knjigovodja in skrbno razprostrl rjuho, — sem vedel, da se bom seznanil z vami. Vaš obraz je izredno mil. Ali vas ne peče v glavo? Izvolite vzeti tole ruto. Ali odpotujete kmalu v Voronež? — Morda v Ta m bo v. — Kako to v Tambov? — Kaj sem vam rekel v Voronež? Torej se mi je zareklo. V Tambov, dragi prijatelj, v Tambov. Tu se bom solnčil štirinajst oni, potem pa odpotujem tja. Tam me čaka mnogo dela. Oprostite, kar sram me je, ali bi mi dovolili še en požirek? Knjigovodja je pa odmaknil steklenico in odgovoril suho: — Kaj nas torej varate? Najprej potujete v Voronež, potem se pa izkaže, da ste namenjeni v Tombov. Zareklo se mi je. mar se je kaj zgodilo? — Zgodilo se je to, da se pretegujete na vsej rjuhi, — ga je nahrulila naenkrat Manusja, — Vi Hlestakov, vi slepar! In potegnila je izpod njega rjuho tako močno, da se je debeluh prekotalil na bok in zavalil na pesek. — Oprostite, kaj pa to pomeni? — je dejal in vstal. — Ničesar ne razumem. Menda se je vam zmešalo. — Ne razumete! Tujo vodo piti pa znate. Zavalili ste se na vso rjuho kakor velik gospod, otrok naj se pa stiska na pesku. Popili ste nam vso vodo. otrok naj pa trpi žejo kakor v puščavi. Ermolij, vzemi mu ruto z glave, morda je celo bolan. Da vas le sram ni nadlegovati ljudi! še požirek bi radi. Kaj bi pa še radi? Pokazala mu je osle in njeni rdečkasto lakirani nohti so se zasvetili na solncu. ZADNJE Sodni eksekutor lepi el'sekucijske znamke na zadnje za rubi jene predmete. — No, zdaj je menda vse. Ali imate še kaj? — vpraša trgovca in išče z očmi še nekaj. — Ne. razen tehle pisem, ki jib je treba še frankirati. NEPOTREBNO OPRAVIČEVANJE Gospa : Pozdravljeni, dragi prijatelj! Včeraj ste bi U pri nas, pa vas žal nisem mogla sprejeti, ker sem se kopala. Upam, da mi boste oprostili. Gost: O, gospa, zato se pa ni treba opravičevati. Saj vem iz lastne izkušnje, da se mora človek včasih kopati. Iz Maribora _ Gledališče. Jutri ponove opereto >Ba» ran Trenkc. V naslovni vlogi operete gostuje naš popularni tenor Marij Skamene. Predstava je obenem nepreklicno zadnja uprrzo* ritev >Barona Trenka<. V nedeljo popoldne uprizore Žigonovo izredno močno grajeno dramo »Kadar se utrga oblak« po znižanih cenah. Prva ponovitev Leharjevc operete >Dežela smehlja)a< pa bo ob 20. uri. — Bestialen umor 701etnega starčka- Na pustni torek je viornJ 351etni viničar Fer-dLnand Sm goc v hišo 70letnega Ivana Cior-janca v Rot.manc.ih pri Ptuju. Že na Sil* vestrovo noč je Ferdnand Snvgoe poskušal vlomiti v klet Ivana Gorjanca, pa ga^ je ta takrat k »reči s svojo ženo zasači U šmigoc je pobegnil ter se sedaj na pustni torek povrnili. S seboj je privedel tudi svojo 451etno ženo Elizabeto. Trkal je na okno in zahteval, da ga Gorjanc spusti v hišo. Gorjanc pa mu n: hotel odpreti, ker je slutil nesre, 00. Šmigoc je razbijal po vratih, tako da so se ta udala. SkoeM ie nato v sobo ter pričel s kolom, ki ga je trnel s seboj, udrihati po starčku. Ženi Gor anca ee je posrečilo priti na prosto. Odhitela je takoi klicat svojega s>na. ki je b:l 10 minut oddaljen od njihovega doma. Medtem je tudi Gorjanc poskušal zbezati. Ker pa ga je napadalec ie dohitel in ga udaril e kolom po glavi, je ©terček padel in obležal nezavesten. Žena in sin s>tia ga našla v mlaki krvi. spravila **ta ga v hiišo sa nae-lednji dan v ptujsko bolni* co. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman, ker je imel prebito lobanjo. Umrl je v «re-do. Istega dne so orožniki aretirali ubijalca- _ Vlomilec se je sam prijavil. Včeraj se je prijavil mestni policiji 4->letni pomožni delavec Avgust F ras iz Andrijancev v Slovenskih goricah. Izpovedal je. da je v sati* njem času izvrs 1 celo vrsto vlomov v Slovenskih goricah, da bi na ta način prišel zopet v kaznilnico, katero je zapustrl komaj 15. t. m. r.a podlagi amneMiie. — Obstrclila se je. V Peklen ci je snazi * la 351etna inženjer jeva soproga Elza Schnei-der nabiti revolver svojega moža. Orožje pa se je nenadoma sprožilo ter je krogla zadela gospo nad kolenom. Prepeljana je bila takoj v bolnico v Čakovec- _ Z davkarije. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo v prvem Četrtletru 1987 v plačilo dospele zgradarjne. pridobnine, pavšalni davek na poslovni promet :n luk: suz, rentnine, družbeni davek m vojnice a pripadflci do 15. februarja 1937. Po preteku tega roka se bo uvedio izvršilno postopanje odnosno prisilna izterjava. _ Kot prihodnjo novost priredi mariborsko gledališče ljudsko igro »Čevljar Anton Hiit«. ki jo jo napisal eden najboljših av-dtrjQSkih dramatikov H. H. Ortuer. PredMa, va bo drugi teden ter jo režira Malec. Večje vloge igrajo P. Kovic, Kraljeva. Gorin škova, Gorinšek in Košič. — Rdečekriiarji so zborovali. V Četrtek zvečer se je vršil >Pr4 orluc občni zbor gre* skega odbora Rdečega kria v Mariboru Zborovanje je vodil agilni predsednik g. dr. Jančič, udeležil pa se ga je tajnik banovin-skega odbora RK vis j, računski svetnik g Skalar iz Ljubljane. Vsa poročila so poka zala plodonosno delovanje te človekoljubne organizacije, ki Šteje 1103 člane. 0 dedovanju podmladka RK je poročal strokovni učitelj g. Ravtar, ki je ugotovil, da ima ma riboraki Podmladek RK 76 pododborov z 2354 Mani. Po referatih posameznih funkcio^ narjev je povzel besedo g. Skalar, k» je v svojem izvajanju podčrtaval vzorno udej-stvovanje tukajšnjega RK za njihovo m* umorno delovanje Pri volitvah jc bil po; novno izvoren za predsednika g. narodn poslanec dr. Jančič. kar so zt>orovalei V7^1 z velikim odobravanjem na znanje _ Službo dobe. Borza dela v Mariboru išče za takoj prikrojevalca za gornje dele usnja, kovaškega Pomočnika. avtomehanikn strojnika jn dva viniOarja. Natančnejše informacije dobe interesent; med uradnim' urami- _ Občinske ladeve. V četrtek se je VfiUa v Maril>oru seja mestnega sveta, ki i«- s[nv jel proračun v iznosu 57,210 170 dinarjev Proračun je nekoliko višji od lanskega, n pa uveden n.kak nov davek. Tudi letos je sprejeta 40% doklada na direktne davke Na seji so odločno zahtevali avtonom jo mestnega gospodarstva in so se v tem rpcai štinju priključili sklepom Zveze mesJ. ki je imela nedavno svojo anketo v Zagrebu. Mej drugim so mestrv; očetje sklejKili o regulu ji Kralja Petra trga. Glavnega trga jn Ta" tenbachove uhce. o gradnji dsisssfcs kolon* je na desnem bregu Drave, o novi carinar niči in prepotrebni tržnici. V POSREDOVALNICI Fant, ki bi se rad oženil: — Rad bi imel lepo, inteligentno, bogato, marljivo in pošteno ženo. Lastnik posredovalnice: Človek božji! Vi bi morali biti mohamedan, da bi jih lahke imeli pet naenkrat. PRAVA LH^BKZEN —Ali se imata Janez in Metka rada ali sta srečna? — Pa še kako! Rada se imata tako, dn ona pazljivo posluša, ko Ji on opsuje no goenet. on jo pa posluša, ko mu opisuje obleke svojih prijateljic. Iskrena zahvala vsem, ki so našega JANKOTA tolažili v njegovem trpljenju, ga spremni na njegovi zadnji pati in obsuh s cvetjem. Bog povrni vsem! LJUBLJANA, dne 13. februarja 1937. Rodbina HAMOVA in ostalo sorodstvo MALI OGLAS! Beseda 50 para, davek Din 3.—. oeseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede muun oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. !3QGOQQQQ - ■ a PRISTEN NEMEC poučuje nemščino Za zmeren honorar. Cen j. ponudbe pod značko *Ue*peh«. 523 B-r^da 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din H "Th/ ^—^1—- AJLl IV GOSTILNO rs periferiji Ljubljane damo v najem Naslov v upravi lista. 494 NOVOSTI lepe vzorca za pumuarce, športne obleke« nudi ceneno Presker, Sv Petra ce^ta 14- 2. L. :><> PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, (>eri_ la. monograrnov. gumbnic- Veh* ka zaloga perja Po 6.75 Din >.Iu|iianar. Gosposvetska 12. . • NEMŠČINO in latinščino instruiram; uro po 3 Din. .legljčeva 10. pri hišnici- 518 TRUOVEC-PODJETMK ki ie dal v delo od 26. I. — 4. II. 6 Parov hlač (gradi) neki /.enski. naj sporoči 6VOj naslov uprav; rSlov. Naroda«. 510 SODE vseh velikosti poceni izdeluje ■ sodarstvo Homan. Stražjece pri Kranju. 500 POSEST VINOTOĆ pri »Rotovžu« MESTNI TRG ŠT. 3 toči pristna dalmatinska vina po znižanih cenah in sicer: črno Din 8.— opolo 3. 8.— belo > 8.— dingač » 12.— Tam se dobi tudi pristni prošek ter vse vrste žganja. HLADNA JEDILA ! STAnOVATUA Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE trisobno, se odda s 1. marcem Cigaletova 11 (poleg sodni je) Vprašati h;šnika. 528 MALO SOBICO opremljeno išče takoj ali s 1. marcem ves dan odsoten boljši gospod- Ponudbe na upravo >Slov. Naroda< pod >Cietosk. 504 HI5A na periferiji Ljubljane, z dobro vpeljano gostilno, prikladno za vinskega trgovca, se proda. Naslov v upravi lista. 493 TRGOVSKO HIŠO enonadstropno z izvrstno vpes ljano trgovino z mešanim blagom na deželi vsled selitve ugodno prodam. Ponudbe na upravo lista pod >Prometen kraj< 482 DOPISI PRIJATELJICO • v zakonu nezadovoljno, redne postave, ne nad 35 let. i Vem. Ponudbe po možnosti s sl&o, katero se vrne, in s polnim naslovom na upravo »Slov. Naro-da< pod >Febrnar 117« 507 INTELIGENTEN GOSPOD s stalno službo želj resnega mama e« samostojno damo. starost 20—28 let. ločenke al, vdo; ve niso izključene, prednost s svojim stanovanjem Neanon m ne ponudbe na upravo lista pod >Srečac. Tajnost strogo zajamčena. 505 SLUŽBE KUHARICO mlado, ki zna samostojno kuhati, išče trgovska hiša. Pismene Ponudbe 7 7ahtevo plače poslati na Vera Toniič\ Petrinja, savs ska banovina. 525 ABSOLVENT trgovskega tečaja, ki zna tudi perfektno nejnSfco «®ee službe kot začetnik v Pisarni, trgov* . Rkem obratu. aLi kjerkoli- Cenj. ponudbo pod značko >SMa<. 52"1 I Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din KUPIM Dieselov tovorni avto, 2 do 3* tonskii. malo rabljen. Simon VVeisz, Sombor. 463 AVTO GUME stare, v vseh dimenzijah, kupu-iemo stalno po najvišjih cenah. Ivan Presern, Kranj. 508 KUPIM ■ Diesel tovorni avto 2—3tonelci, ma/lo rabljen. Simon WeL*. Som bor. 521 ŽIVALI Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din MLADE PSIČKE majhne pasme poceni proda hišnik Cesta 29. oktob-a 1(> 473 PRODA Reseda 50 par. davek 3 Din Kaimaniši znesek 8 Din TRD LES rezan. suh. po več mi ore nov, cea t5 kub. m po ugodni cen; proda Bauerheim. mizar. Hrast* nik-_ ~ DALJNOGLED >Zeias< Trieder 6X30 prodam. H,Šn*k, Glince, Tržaška cesta 12. . 527 KNJIGE in fliigelhom ^e\o ugodno naprodaj. 258 ntznih knlig za bi* Mioieko. Dopise pod >Lterat m muzikant< upravi. 535 PRODAM ali zamenjam lično posestvo v Kočevju za hisrco na periferiji Ljubljane. Dopise pod >7000 mt svetac 536 Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete noseći enakega učinka, kakor a časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen, časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspe&nej&a investicija, ki prinese korist trgovcu in kupcu. 1 AKVTZITERJA za nabiranje oglasov dobro vpeljanega, marljivega in inteligentnegra išče proti dobri proviziji odlično vpeljan časopis. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Iniciativen in delaven«. Ot roški vozički Dvokoiesa. a I v m 1 n ■ najnovejših motorji, a t roj 1 m o d e I o v trloikljl pogrezljivl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO : TRIBUNA" F. BATJEI LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4 — Podružnica MAKIKOK, Aleksandrova cesta 26 99 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Rnaflfeva ulica štev. s LIPSKI SP0MLADNI SEJEM I037 (Leipziger Frahjahrsinesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA _ 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vas pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. O. TttNNIES. Ljubljana, Tyrseva 33. telefon 27-61' JOSIP BEZJAK. Maribor, Gosposka ul. 25. telefon 20-97 in ZVANICM BIRO LAJPC14KOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1, telefon 24311. Urejuje Josip Zupančič — za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo In tnaerauu del lista Oton Chrurtof. — Vsi v LJubljani. Nad pol milijona ljudi išče dela ia podporo pri borzah dela v naši državi Ljubljana, 13. februarja. Zadnja seja centralnega odbora bon dela v foeogradu nam nudi po svoj-h poročilih zelo nazorno sliko o splošnih soojalnh in gospodarskih razmerah v naši državi. Na seji co sklepali o proračunu borz de»Ia za leto* in bavtti so sc z računsk m zaključkom za leto 1*^35 Pr proračun.h t>orz dela morajo se* veda predvsem upoštevati splošne gospodar, -ska razmere ter obseg nezaposlenosti, zaio seja centralnega odbora ob tskšnh prfJikah nudi prerez naš h socialnih razmer. Iz predsednikovega poročila posnemamo naslednje [omembfip Podatke. ZAČETEK GOSPODAR S K t: KONJUNKTURE Lami «o sc gospodar-ke razmere v naš dr* žavi začele normaj.ritali, kar ec je Izkazalo predvsem v |k>vevani mduBtriJBk delavnosti in večjih investicijah kap;4ala v Lndu; sirijska podjetja. Pa tudi v naraščanju cen prdelkov lo poročil; Uh Narodne lxmke je bilo v prvem polletju ian? ustanovljenih "23 akcijskih družb 6 kap/ta!om 115 milijonov Pin- Razen tega je pa 11 družb povečalo kapital za 11? mikior.ov D"yn, doČm je bilo v L I9C-52 do iyH6 vloženega v akcujske družbe samo po 50 do 83 milijonov Dim na leto. of*;W>;ere družbe «o pa povečale kap tal samo po 43 do 102 milijona Din. Leta 1930 je bilo Se normalno n tedaj je hilo investira, do 2 jc število zavarovancev za 6.313 veojs kakor 1. 1829, za 22.008 manj še kakor |. 1930. za 4-785 večje kakor lota 1931. v pr meri z \. 1933 za 89.093 večje jsi za 07.7t>4 večje kakor 1 19H4 DELAVSTVO PA SE NE MORE GOVORITI O IZBOLJŠAŠ JU Značilno ie* da je nezaposlenih delovnih moči veČJe levilo kakor zaposlenih (zava rovamh) V 10 mesec h lanj se je prijavilo ..jam dela 348.724 nezaposlenih, celo 50.033 reč kakor |. 19351 K temu bi bilo treba prišteti £e družinske člane nezaposle»-ter bi število ljudi, ki iščejo dela Ji .odpor ua borzah dela preseglo pol miljos Rasen tega pa ©e delavstvo toži nad stalni padanjem mezd. Po SUZORjevih podat-;apo" n enoflt? in redakcij še tem bolj trpelo ker -nu nihče ni nadomes.Ml v podporah kar je :zgubilo. Proračun Ix>rz dela znašajo na le to 1*» *20 milijonov Din. Cent rahli odbor BD js sklenit, da je treba ta znesek podvojiti* kar se pa n> uresničilo. Nova uredba o podpiranju nezaposlen; h predpisuje podal žanle podorne dobe na 16 tednov, toda ta določba sama na seb] ne more ničesar spremeniti, ker nj sredstev Borze dela niso prejele leta 1936 iz državnega proračuna za podpiranje nezaposlenih nobene dotacije. KOUKO PODPOR SO IZPLAČALE BD V LETIH KRIZE Leta je podpinancev prejelo I>n podpor 1930 45.494 3.308.5S3 1931 65.185 5,101.574 1932 147.669 10,319.272 1933 168.190 10.4S6.636 1931 124-887 11.323 900 19&-> 131.779 12.402.009 1936 122591 12,274.665 li'-iko začasno podaljšane podporne dobe v določenem razmer u STAVBNI PROGRAM BORZ DELA haloga občin bi b la. da b: z dale delavske azile, javne kuhinje, delavske domove un druge socialne ustanove, toda zelo redke so obcfnc\ke uprave, k. se tega zavedajo V nekaterih večjih občinah so borze dela skupno z občinskim: upravam sez dale nekai so? c ajn h ustanov, in sicer je bilo doslej sezis danih 17 poslopij v vrednosti 30.050 000 Diin. Dve poslopji sita last borz dela v vrednosti 7.750.000 Dn. Skupm torej 4.G60 000 Din. V celoti je znašal sklad za posredovanje dela in podpiranje nezaposlen ih 31 decembra 1985 23 milijonov 614.633 Dni. LETOŠNJI PRORAČUN Za letos je določenih za vse borze dela, osrednjo upravo, državno kontrolo n delavska zavetišča 22311.288 Din. Na podpore odpade 14 861.547 Din. Borze dela smeo tu, di prekoračtj vsoto, k je določen* za pod po re. toda presežek mora*o kriti iz svoje ra zerve. Proračun Ijubljamske BD znaša 3 milijone cS.633 Din. Čebptmo te vsote sme porabit za i^T^redovan5*. upravne in druge stroške, dočim i i za podpore ostane 2 m* l»iona 317 225 Din- 3P6 MR D * vec kakor lani. Vajenci in socijalna zakonodaja Zanimivi poaatki iz poročila dr. A. Raismana, ki b3 poročal na vajenski anketi Ljubljana, 13. februarja Iz porodila zuaiega strokovnjaka za socijalno zakonodajo, dr. A. Reismana. ki bo r->roča! na vajenski anketi, posnemamo naslednje zanimive podatke o socijalni zakonodaji ter soc. zaščiti vajencev. Vajenci so že glede na svojo mladost in kot otroci po večini revnih staršev posebno potrebni stroge zakonite zaščite. Določila o socijalni zaščiti vajencev so po večini prisilnega značaja, tako da se vajenec niti sam niti po svojih zakonitih zastopnikih ne more odreči zaščite. Kot temeljni zakon vajenske socijalne zaščite lahko šroenujemo »zakon o zaščiti otrok in mladine« izza 1. 1922. Po tem zakonu uživajo državno zaščito in spadajo pod skrbstvo ministrstva za socijalno politiko vojne sirote, in vsi otroci in mladina, ki niso dovolj zaščiteni po roditeljih ali varuhih. Ministrstvo za socijalno pohtike opravlja vse zakonodajne in upravne posle vzgojnega, pravnega in ma*erijalneija skrbstva otrok in mladir»e, in sicer po oblastnih in krajev-il državnih organih. Naloga krajevne zaščite ie, da neposredno nadzira mladino, ki »c izročena v oskrbo obrtnikom in trgovcem Woga državne in zasebne zaščite po tem zakonu pa je skrbeti, da /aščitenci končajo osnovno šolo in se potem izu Če kakr->-"2a koli pokHca v poljedelstvu, obrti, tekovini ali industriji Posebno nadarjeni otroci oŽTvajo državno zaščito, imajo pravico do šolanja na višjih šo'ah po odobritvi roiTisrrsrva za socijalno politiko Hkrati z zakolom o zaščiti otrok in mla-dae je izšel zakon o zaščiti delavcev, ki ^reja tud: socijalno zaščito mladostnih de-i'.vcev do 18. leta. Pod ta zakon spadajo vsa cbrtoa. mdus'mska, trgovska, prometna, ru-^arsk» m niim oodobna podjetja Zakon izrecno določa, da spadajo k poni ozn emu osobiu rud' vajenci Po tem zakonu sme tra-'att delovni čas v tovarnah 8 ur v drugih nodretjiTj pa največ ° do 10 ur na dan Za vaience oed 16 leti jc dovoljen v splošnem le 8-nrr?! delovni čas Vajenec v starosti izpod 16 let. mor? prejeti za nadurno delo ^r*'« poviška ne glede na učno pogodbo. Med delom mora imeti pomožne osobje. iOt**-* *-"di varenet. ako *raja drtovn? čas ^aimamj S ur. eno uro počitka, poleti pa ^armani 2 uri na prostem Ob nedeljah je prepovedano vsako delo pomožnega osobja ▼ *seh podjetjih. Minister za soeijaino po- litiko lahko izjemno odredi za posamezna i podjetja in obrate tudi drugi dan odmora, ki pa mora trajati najmanj nepretrgano 5o ur Lastniki obrti, ki se pregreše že trikrat poti predpisom o zaposlovanju pomožnega osobja. mlajšega izpod 18 let, se kaznujejo s tem. da se jim odvzame pravica ime:i vajen ce za leto dni ali za vedno. Mladostni delav ci izpod 18 1. starosti, in ženske ne glede na starost, se ne smejo zaposlovati ponoči. Podjetnik sme zaposliti mladostne delavce in ženske izjemno, v primerih višje sile ali če se dela s surovinami, ki se rade kvarijo, toda največ ie 30-krat na leto Delo ponoči pa mora javiti najpozneje v 24 urah Inspekciji dela Izjema velja tudi za primere višje državne potrebe, kar pa ugotovi ministrstvo za socijalno politiko. Otroci izpod 14 let sploh ne smejo biti zaposleni r podjetjih. Lastniki podjetij morajo zaradi nadziranja nočnega dela ženskih in mladostnih delavcev voditi register. Pomožno osobje sme biti zaposleno v obratih samo če pros ori niso nevarni za zdravje in življenje delavcev — Pomožno osebje se sme organizirati v posebnih društvih za zaščito svojih tfmotnih. kulturnih in socijalnih interesov Vajenci smejo biti član» delavskih društev. Vaienci izpod 1R feta starosti -*c pridejo v no'tev pri voli van v Delav&ko zbornico Prav tako nima;o pravice voliti delavskih zaupnikov, dokler niso stari 18 let Pritožbe zaradi kršenja zakona o zaščiti delavcev je treba vlagati na Inspekcijo dela v Ljubljari. Navesti ie treba točne podatke in priče Po obrtnem zakonu spadajo vaienci med pomožno osebje ter uživajo enako socijalno zaščito. — Za vajenca sme biti spreiet po tem zakonu le oni. ki ie že rajmani 14 let star tn ki ie končal osrovno solo sli se je drugače naučil pisanja m če je šolski zdravnik ugotovil, da je sposoben zp izbrani poklic. Vajence vrnejo spre i c mati samo ohrrr.ik'. trgovci in indusrriici. ki lahko zajamči io vajencu strokovno iaobrazbo Kdor bi 'aooslova! vajence, ne Ja bi bil upravičen i?m mora povrniti vso Škodo, ki bi s tem ^a«rrara Ministrska naredba o števihi vajencev v primeru s *tevi!om pomočnikov v obratih. Pb tej naredbi sme imeti lastnik sam ali. če zaposluje enega pomočnika, enega vajenca, 2 vajenca, če je aaposlecnh 2 do 5 po- močnikov, 3, če je zaposlenih 6 do 10 pomočnikov tn 4 vajence na 10 in več pomočnikov Vse vajencev ne sme biti zaposlenih v enem trgovskem m obrtnem obratu. — Poskusni čas sme trajati samo mesec dni Učna doba je predpisana aa trgovske obrate na 2 leti na obrtne 2 do 4 leta — Vajencu pripada po končanem prvem letu učno dobe odškodnina za delo. Minister is trgovino m industrijo bo predpisal po zaslišanju delavskih in delodaialskih zbornic posebno odredbo o najmanjših odškodninah Zbornice so že dale svoje predloge. — Po obrtnem zakonu je določeno, ds mora podjetnik zaposlovati pomočnika najmanj 3 mesece po izučitvi. Te obveznosti pa podjetnika lahko razreši upravna oblast prve stopnje, če so za to dovolj tehtni vzroku To da v tem primeru ne sme najeti v treh mesecih drugega pomočnika ali vajenca. Vajenec, ki še ni 16. let star. m živi v delodajalčevem stanovanju, se mora podrediti gospodarju, ki pa ne sme uporabljati kazni, ki bi vajencu škodovala fizično ali moralno ali da bi po nji bil prikrajšan v oskrbi. — Lastnik obrata je odgovoren, za to, če osebje obrata slabo ravna z učencem sli gs uporablja zs zasebne posle. Dolžan je rudS skrbeti zs vajencev© zdravje, o vsem pa vsaj vsakega pol leta obveščati vajen-če ve roditelje ali njegovega varuha. Del od a-S jalec mora dati učencu med delovnim časom prosto zs obiskovanje nadaljevalne sole. — Vajenec sme tudi brci tehtnega razloge vsak čss razdreti učno razmerje po 14 dnevni odpovedi, 6e izjavi, da prestopa v drugo stroko ali da zaradi družinskih razmer namerava ostati v gospodarstvu staršev. Če se je učno razmerje pred časom razdrlo, delodajalec nima pravice zahtevati odškodnine izjema je le, če se jc pogodba razdrla po krivdi polnoletnega vajenca. Učenec pa sme zahtevati od>4codnino če se je pogodba razdria pred časom po krivdi delodajalca To odškodnino lahko zahteva do pol leta po prekinitvi službenega razmerja. Razmerje med vajencem in delodajalcem nadzira predvsem prisilno strokovno združenje, kot oblastvo je pristojno zi medsebojne pritožbe sresko načelstvo, v avtonomnih mestih pa mestno pog'a varstvo in kot druga instanca banska uprava. I Polkovnik Alfonz žerjav | aaaVHBBaaaaBBaaaaaaBaaaa^ Dane« dopoldne |e preminil v Ljubljani polkovnik v p. g. Alfonz Žerjav, brat pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava in varuh njegovih otrok Brezposelnost inteligence in gospodarstvo Brezposelne učiteljske abiturijente bi lahko s pridom zaposlili v kmetijstvu Ljubljana, 13. februarja Vprašanje, če ima ziani, brezposelnost uči telj^kh moči znatne škodijMve Posledice za gospodarstvo, predvsem za kmetijstvo. Gotovo, da moralno pritrditi, da je zaradi nezaposlenosti Skoda za kmetijstvo bas sedaj največja. Vse gospodarstvo je v krizi, posebs no pa največja naša gospodarska panoga, t. j. kmetijetvo. Drugi gospodarski krogi « lažje pomagajo, manj atevidni eo, bolje orga-niz.rani, pa povprečno tudi gotovo jšobraže-nejši kot naše kmetstvo, med katerim je treba za vsak važmejšj podv g trdega misijonskega (propagandnega) dela. Učitelju je z zakonom zaukazano, da se mora udejsivovatj na gospodarskem polju na deželi, torej predvsem v kmetijstvu. Zad* njih 5 do 6 let učiteljišče posveča pouku kmetijstva žn gospodinjstva posebno pozor* no* in goienee manj muči s raznimi tso" retsk m* razglabljanji, nego jih seznanja i danaOnj m stanjem (krize) doma ia drugod ter o sredstvih za omiljenje iste. T.jp skxven ske kmetije je žšvdnorejski in zato se gojence posebno pripravlja za delo zunaj v tem srnjslu, da bj mogli med ljudstvom da* jati Pobudo in sodelovati prj vseh podvigih, ki gredo za tem, da se naše ne promoderno kmstij&tvo prilagodi Času. Zlasti je važno lir jen ?e seiekeisk h rodovnikih zadrug, v katerih delu je učite!]" neobhodno potreben jntel gent. Roko v roki s ton gre potreba po izboljšanju travn <štva in pridelovanja krme na poliu. kar naj omogoči res svrhi rjstre./aiočo možnost ospesnega krmljenja. Razna organi zatožna vprašanja čakajo in kT če jo inteligemte, ki bi bili voljni ui sPsoob" ni zakad iti se v podrobno krajevno delo. Naj- več trpi naše kmetijstvo vsled slabega vnov-čeivanja ne samo ž vine, nego tudi vseh poljskih, vinogradn škuh, sadiarekih, vrtnarskih in gozdnih pr>de*Lkov- Z organizacijo bi se doseglo zelo veliko, tako na domačem kakor na svetovnem trgu. Tudi za to delo je dohd mlad: učitelj dragocenih navodil na svojo življenjsko pot. Uč.jteljice bi imele na vas; peteg drugega mnogo prih'ke pomagati v moderni neg: dojenčkov, krojenju oblek ju izholjS-tnju hra ne kmečke družine iz domač h sredstev. Toda baš tisti absolventi učiiteljiišča, ki so bih v omenjenih Pogledih najbolj vzgajani, baš sedanjemu go^Podairsko kritičnemu čas su odgovarjajoče, bai t^sti num&jo rzgkda da bi kmalu dobili prlke za službo narodu ne samo v šoli. nego tudi izven nje. Ce jih čas m razmere strejo. 5e jim ubijejo voljo yii za delo med narodom potrebno ener. gi*>, pomeni to. škodo se posebej N koli nase kmetijstvo r±i tako nujno potrebovalo podpore in pouka od strani učitel*v*tva, sodelujočega s kmetijskim oddelkom banske uprave in Kmetijsko družbo kot sedaj, ko je gosPodarska stiska silna. Dm je državj danes za denar ravno tako težko kot vsakemu Posamezniku, hi se za nameščanje teh mladih, za tlelo med naro= dom prav specialno času pr-memo pripravljenih učiteljev moralo kako iztolčj potrebna sredstva V*n;ih namestitvi ne vd m *a5 mo nekega «oc>»lnega akta. nego če se nh dobro pr regne k gospodan^keimu delu — nič manj kot ukrep za melioraoijo obupnega stanja našega kmetijstva. Dipl. agr. A. .lammik Nove skladbe LJubljana, 13. februarja Kii.^. Adamič: Eno pesem pojmo mi! „j u aro inih pe Kak?ne pasro! z napevi sem aapJsel med slovenskim aa rodom. Slede ruNifce >Xs delovanja Pev- ske zveze, Naše priloge, Iz uredništva m upravništK a. V glasbenem delu je prispeval Anton Jobat koračnico za mešan zbor ,Bratje v kolo se vstopimo«, Vinko V°do-pjvec prinaša netežak, uCinkovit, v tempu koračnice zložen mešan zbor. >NaroCi-lo< na Fr. Gre^trunovo besedilo, Matija Tome pa podarja mešan zbor »Moč ljubezni« na besedilo S. Jenka, v prvem delu umerjeno, v drugem delu živahno skladbo. »Sedem veselih narodnih«, vence k, ki ga je sestavil Anton J«>b*t bo zelo dobrodošel moškim zborom. — »Pevec< izhaja kot mesečnik v dvojnih zvezkih in stane na leto z glasbeno prilogo 30 Din. SPORT kombinaciji Prvenstvo LZSP v alpski Ljubljanska znoskosportna pod z; veza pr -redi v izvedbi Adcadeukakega športnega kl u ba 20. in 21- L m. na Onnem vrhu nad Je* sanicam; tekme za prvensrvo LZSP v a4ir skd kombinaeji (smuk, slalom) združene z medklubskimi tekmami v alpski kombinaciji- Tekme v smuku bodo v ©oboto 20. t. m. s stari o m točno ob 15. uri popoldne, tekme v slalomu pa v nedeljo 21. t. m. s stamtom ob 10. ur; dopoldne. Pravico nastopa na med klubskih tekmah imajo verifioirani tekmo? va4ci klubov iz področja JZSZ. Za naslov prvaka LZSP pa morajo tekmovati le člani ia moštva klubov Lj^bHanake sitnskoaportne podzveze- Tetme v alpski kombinaciji za prvenstvo LZSP veljajo za poedjnce in moštva. Moštvo vsakega kluba je sestavljeno iz poljub* aega števila tekmovalcev, od katerih ae kla-*irie»ra le najboljša četvorica. K tekmam v slalomu bo piipuščona le prva polov ca tekmovalcev po rezultatih tekem v smuku, toda v vsakem primeru najmanj 20 tekmovalcev. Tekme se vrže po pravilih in pravilnikih JZSZ. Prijave z natančno navedbo mošWa in poedincev je treba poslati najpozneje do 17-februarja na naslov: Akademska športni klub, Ljubljana, univerza. Za Prijave v rednem roku se ne bo pobirala prijavnma. Naknadne prijave se bodo sprejemale eno uro pred startom proti prijavni ni 10 Din za tekmovalca Tn 2q Din za moštvo- PrToplaeirane moffrvo in prvoplasirani po~ c*lner dobi naslov »Prvak LZSP v alpski kembinar*r za lete 1957«. T>ariTa bodo raz-nr^a^a naknadno. Priredi*e\\ m pridržuje pravico za more-bšbjo potrebne tpreateatbe tega Vremensko poročilo po stanju 13. februarja ob 7. uri zjutraj Rateč*. — 0, jasno, mirno, 40 pršlca. Dom Ilirija v PUuucl: —10, jasno, mirno. 12 pršića na 40 podlage, mala in srednja skakalnica in dr*abece uporabno K°6a na PetelinJku: —8, jasno, mirno, 15 pršića na 30 podlage. Kranjska gora: —9, barometer se dvi ga, jasno, mirno, 40 pršića, ssnliališce uporabno. Erj)avce>-a koca na VršKSo: —6, 120 snega, pršić, jasno. Bohinjska Bistrica: —S, jasno, mirno. 15 srena. DK>m SPD na Komnl; —6, jasno, 180 snega, pršić. Dom na Kofcah:. —3, 16 suhega snega na 70 podlage. Dom na Krvavcu: —3. jasno, sapadnik. 50 pršića. Velika planina: —1, 15 pršića na 90 podlage. Polževo: —6, barometer se dviga, jasno, mirno, 10 pršića, smuka možna Po stanju 1'2. t. m. ob 7. ur« zjutraj: Pokljuka: —5. jasno, 15 pršita na 70 podlage, mala in »srednja t^akalmra uporabni-Gorjuše; —2, jasno, 8 priiCa na 90 podlage. Mojstrana: —2, jasno, irrlrno. 12 praiCa na podlasri. skakatnica uporabira- Po stanju 13. t. m.; Pesek; _H 2<> pršifa ns 46 podlage. Senjorjev dom: —8, jasno, mirno, 2T3 prVh* ca na r»0 pod'a je. Rimski rrelec: —11, 10 pršics na 15 pod lage- Nase gledališče D R A M A Zaćetek ob 20. url Sot>ota 13-: Simfonija 1937. Izvan. Nedelja 14-: ob 15. uri Kepo^tev. Mladinska predelava. Izven. Izredno zniane cene od 14 do 2 Din. Ob 20 Korajža vel a. Izveo. Znižane re* ne od 20 Din navzdoL Ponede'jek 15.: Zaprto OP t R A Začetek ob 20. uri. Sobota 13.: pod lo goro leleno... laven. Znižane cene od 24 Din navzdoi. Nedelja 14.; ob 15. La Bohemc Izven. Ztn- iane cene od 30 Din navzdol Ob 'JO. Baletn.1 večer. Izven. Zniiane eern* od 30 Din navzdol- V sredo se izvaja prvič ▼ t»j sezoni C*m ~ kovskega opera >Pikova dama« z go Kogc-jevo v naslovni partiji. Ljzo poje gdć. Olj< dekopova, Hermana p. Marcec. V ostalih par tijah: fZ^e; R.biče»va, Golobova, Spanovn ter gg.: Jaruko, Pr.iuožiO. Ko a o. o Nova asass nacija po načrtih g. arh. Franza. ReSMer: prof. Se&t. Dirigent A. Neffat. S to predstavo je zdruŽPtna konieinoracija A. S. Puškina na našem odru. Predstava se vrši za prem>>rvki abonma. SOKOL — Sokolska >Proleta«, gladilo prosvetnega odbora SSKJ. Prva ItevrUta te odlične sokolake revije je izšla te dni iz tiska. Tudi ta Številka ©e odl.kue po peetru vsebini, ki je naslednja: UvodnJc *Ob zadetku leta«, Miloš Stani >ević: Kompas mladine, Radcr mir D. Gaeić: Mladost, Jov&n Udiclcj.; Beseda sokoUki ni lud MiBogoljub Krejčšk: Organ^zaoja teleanc vzgoje v inozemstvu (XV- del), Z. V.: Sdike iz našega iivljernja. Sakoteko življenje in delovanje: gledališče kn sokolska glasba. lutkovno gledališče. prosvetna propaganda, treznost in štednia, beuežke. 6okok»ke vesti, alužbana poročila SPO, knjige Ln casopsj. na kaj je Potrebno da milimo. Revija zasluži, da jo vaj bratje prosve>car)i temeljito prečiftajo. ne sme pa manjkati v nobeni sokolski knj .' n ci in &r talnJci. Naix>ča se pri Savezu SKJ v Beogradu, letna naročnina le 30 Don. Topio priporoča mol _ SokoL vestnik Inp LJubljana, Maribor in Novo mesto. Pred navml js druga stevdlks vestnika. ki je postal skupno glasilo prej imenovanih žup. Uvodni Manek >Na#« besedam razpravlja o stali^Ću sokoislva do raz" ni h -tuj. v drugem Članku »Slovanska misel na pohodu« posvečenem pod psu pogodbe večnega pr jateljstva med Bolgar jo *n Jugosl^ijo. podi>a br. Franjo Lubej kratek zgodovin^vi Pregled odnosajev med Bolgari in Srbi. Propagandi zadrugarstva v so" kokxvu je posvečen čHanek br. ini. Teriana >Sokol«*rvo in zadružništvo«- Br- Franjo Lu bej podaja v nadaljnem *Nekaj misli k našemu petletnemu načrtnemu delu«, br. dr. Derganc nadaljuje >Fd02Jofcika drobil«, br. Stane Trček pa svoj Člane*: >Olimp*je« V Člariku >Da se razumemo« razpravlja iu£>na nacelimca s. Jelica Vazzazova o vprašanju osamosvojit/ve žeme v Sokolu, br. Lojze Lubej priobčuje za prednjake flančic »O odkoe kebu«. Slede rubrike knjige in kati, Župa Ljubljana, župa Mar bor n razno- V tiskovni fond so nabrali zavedni braAje 346 Din, ki naj bj maŽli mnogo posnemalcev. Natrocaj te isi širite >Soikola«- Nu.rouu.na l&tno samo S4 Din. _ Z.et Unije francoskih gimaasrov v Pa rizu l'f'i"' Ob pribki medrsarodne razstarve v Parizu bo v dmeh 13-, 14. «i 15. avgusta zlet francoskih gimnarfov. Na t« z.let >s povabljen tud-, Save« SKJ. Iz Ormoža — Odprta noč ln dan so groba vrata. Bolestno je odjeknilo v srcih vseh domačinov, ko se je raznesla po Ormožu žalostna vest, da je bela Žena pretrgala nrt življenje splošno spoštovanemu in priljubljenemu 39 letnemu veleposestniku g. Val terju Dirmajerju ki si js pridobit veliko zaslug za naše mestece. Kako priljubljen je bil, je pokazal pogreb, ki ss je vršil lz hise žalosti pretekli torek na mestno pokopališče. Velike množic« pogrebcev so prihitele iz bližnjih in daljnjih krajev ta tako počastile spomin rajnega Dirma erja. Tako veličastnega pogreba Že dolgo nismo videli v Ormožu! Naj v miru počiva! žalujočim iskreno sožalje! — Predavanje o domaSOi sdrsvilla. V nedeljo je imel živino zdravnik g. Nardtn zanimivo predavanje o domačih zdravilih v narodni Soli na Humu. katerega se Js udeležilo precej hvaležnih poslušalcev. Razna strokovna kmetijska predavanja se bodo vršila tudi 13. t. m. na kar opozarjamo nase javnost. — Nova auMalf. Občina Rum pri Ormožu js kupila noro občinsko tehtnico ki je bila nujne potrebna. Vzidali jo bedo v sebi poleg raalbveffa doma v Loperilčah. % njo se bedo lahko tehtati predmeti težki do Sira o .5 »SLOVENSKI N A R n T)«, sobota. 13. februarja 1937. Globoko užaloščeni naznanjamo, dopoldne umrl naš ljubljeni soprog, svak, gospod da je danes brat, stric in Alfonz polkouitfk o p. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Marmontova ulica št. 1. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1937. IVA ŽERJAV, roj. ŽAGAR, soproga; BERTA POČKAR, roj. žEfJAV, sestra; Rodbine ŽERJAVOVA, POČKARJEVA, PEHANIJEVA in LAVRENČIČEVA. Upravni svet Narodne tiskarne naznanja tužno vest, da je danes po kratki bolezni umrl njegov velezaslužni član, gospod Alfonz Žerjau POLKOVNIK V P. Svojemu neumornemu sodelavcu, ki si je stekel velike zasluge za razvoj našega zavoda, bomo ohranili najsvetlejši spomin. LJUBLJANA, 13. februarja 1937« UPRAVNI SVET NARODNE TISKARNE.