GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elan naša smučina LETNIK 18 ŠTEVILKA 6 12. JUNIJ 1979 Z zanimanjem smo spremljali potek republiškega prvenstva v jadralnem letenju, ki ie bilo v dneh od 18. — 26. maja v Lescah. Na njem je sodelovalo kar 23 tekmovalcev na različnih jadralnih letalih. 18 letal ie bilo izdelanih iz plastike, 2 letali sta bili kovinski in 3 letala lesena. 2e iz tega razmerja ie lahko potegniti zaključek, da je plastika prevladala, ne samo po kvantiteti, temveč tudi po kvaliteti. Najbolj nas ie seveda zanimalo, kako se bo na tekmovanju obnašalo naše novo jadralno letalo DO — 100 Elan, ki ga je vodil preizkušeni veteran jadralnega letenja Janez Pintar, sicer kapetan pri INEXADRIA. Edino on ie 7. našim jadralnim letalom opravil vsa tekmovanja v vseh disciplinah. V prvih treh dneh ie bil tudi dnevni zmagovalec, na koncu pa ie bila odločitev tesna, zmaga pa pridobljena. Oboje je bilo treba za zmago, dobro letalo in dober pilot. Sam tekmovalec Janez Pintar ie bil z našim letalom zelo zadovoljen, saj se je izkazalo popolnoma enakovredno ostalim letalom kot so STD — CERVS, STD - JANTAR in drugimi. S tem uspehom ie potrjena tudi tekmovalna afirmacija našega jadralnega letala. Saj se je odlično predstavilo tudi na tem področju interesentom, saj se ie takoj dvignilo zanimanje zanj in s tem tudi povpraševanje za prodajo. — Da se v Sloveniji letno poveča število smučarjev za toliko, da bi le-ti potrebovali nove naprave v merilu Krvavca. Torej bi letno morali zgraditi še en Krvavec — Da je na svetu 17.500 žičnic in 3000 zimskošportnih centrov, število smučarjev pa se ceni na okoli 45 milijonov. — Da ie največ smučarjev v deželi vzhajajočega sonca (9 milijonov). — Da v Avstriji pride na eno žičniško napravo 2400 prebivalcev, v Iranu pa 1,250.000. — Da francoski smučarski središči: Val d'Isere in Les 3 Valles sodita med največje na svetu. Obe imata po 80.000 prevozov na uro. — Da ie največ smučarskih učiteljev, in to kar 500 v švicarskem zimskošportnem središču St. Moritz. 0 smučanju in smučeh — Da je v bavarskem zimskošportnem središču Zvvies-sel na voljo kar 600 urejenih priključkov za zimske prikolice. — Da ima že omenjeni Les 3 Valles kar 330 km urejenih smučarskih prog. — Da je v že omenjenem Salzkammergutu (Avstrija) in Val d'Isere kar 200 oziroma 259 km urejenih tekaških (sprehajalnih) smučarskih stez. — Da ie v že omenjenem Salzkammergutu zimskim turistom na vol jo kar 320 km urejenih in očiščenih sprehajalnih peš poti. — Da imajo v že omenjenem švicarskem centru Davosu ljubitelji jahanja na voljo 50 dresiranih živali (konj). — Da je v letu 1976 smučalo v tujini 3.610.000 smučarjev (od tega samo Nemcev okoli 2 milijona, Jugoslovanov okoli 30.000). Od tega jih ie bilo samo v Avstriji 1,200.000. Rado Kočevar »Gorenjska« : Četrtletni obračuni ohrabrujoči ♦ ♦ J GLEJ STRAN 2 t * ♦ Naši elegantni jadralni letali Četrtletni obračuni ohrabrujoči OCENA POSLOVANJA V PRETEKLIH PETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA 1. Samoupravna in normativna dejavnost Na področju samoupravne in normativne dejavnosti je bi- lo preteklo obdobje izredno razgibano. V tem času smo poleg temeljitega obračuna za leto 1978, opravili pomembne naloge, s katerimi smo svoje poslovanje na vseh področjih uskladili tudi s samoupravnimi normativnimi akti z zakonom o združenem delu. Poleg ostalih, kot so: samoupravni sporazum o združevanju, statuti temeljnih organizacij in akt o medsebojnih razmerjih v združenem delu, naj posebej omenimo pomembne samoupravne akte, ki urejajo srčiko in namen našega dela t.i. dohodek. Ko smo na delovnih skupinah obravnavali to področje dela, smo večkrat zapazili, da vse premalo ali v določenih primerih skoraj nič ne polagamo pazljivosti tej problematiki. Pa vendar, s samoupravnimi sporazumi: — o celotnem in skupnem prihodku, — o dohodku in skupnem dohodku, — o čistem dohodku in njegovi razporeditvi za osebne dohodke in razširitev materialne osnove dela, določamo in odločamo o temeljni vrednosti svojega dela. Poskušali smo na primeru četrtletnega obračuna na kar najbolj primeren in razumljiv način približati te ekonomske kategorije združenega dela vsem članom naših temeljnih organizacij. Spremljajoči sporazumi: o posebni finančni službi, o računovodstvu in devizni problematiki, ki so bili tudi v tem času obravnavani in sprejeti, so neke vrste tehnična pomagala in vodilo, kako naj ustvarjeno vrednost v temeljnih organizacijah evidentiramo in plasiramo, da bo prinašala nove plodove. Naj ne prezremo tudi pomembnega akta t. j. samoupravnega sporazuma o planiranju, pa istočasno prvih korakov za pripravo novega srednjeročnega programa razvoja. Planiranju smo tudi v preteklosti posvečali posebno skrb, to bomo v bodoče nadaljevali in še bolj izpopolnjevali. Plan, ob istočasnem trženju nam postajata dve temeljnici našega delovanja. Lahko torej zaključimo, da je bila v tem obdobju v naslovu omenjena dejavnost izredno živahna, sedaj je torej na nas, da zapisano in sprejeto sprovedemo tudi v vsakdan. 2. Proizvodni in prodajni rezultati Ce ti dve dejavnosti sedaj poimenujemo s celotnim prihodkom, ki je končni cilj vsake proizvodnje in prodaje, ker ni zadosti, da je proizvod narejen in prodan, ampak mora biti leta tudi plačan, lahko zapišemo, da smo v preteklih petih mesecih dosegli 25,74 °/< letnega gospodarskega načrta. To je ob upoštevanju, da so vse naše temeljne organizacije, če ne neposredno pa posredno vezane na sezono, ugoden rezultat. Le-ta pa nam sam na sebi še ne pove vsega. Bolj pomemben je pokazaltelj dohodka, ki pa nekoliko zaostaja za rastjo oz. doseganjem celotnega prihodka. Močan odraz v porabljenih sredstvih imajo letošnja gibanja na področju cen, ki imajo svoj vzvod v naftni krizi. Bati se je, da bomo ob koncu leta močno presegli odstotek povečanja stroškov, ki so potrebni za opravljanje proizvodnje, kakor smo ga načrtovali. To iz razloga, ker se trend naraščanja cen še ni ustavil. Kaj narediti, da bodo rezultati kljub temu ugodni in zagotovljena varnost? Varčevati in varčevati, z materiali, časom in denarjem. Čeravno oguljen rek, pa drži, da imamo vsi in vsepovsod še zlate rezerve, ki jih moramo izkoristiti. Letni načrt, v vseh svojih postavkah mora biti izpolnjen, to nam mora biti cilj. Ob tem pa se velja posebej zamisliti nad našo kvaliteto dela, fizičnega in umskega, oboje je nujno, da pride do končne realizacije. Ce kdaj, potem prav gotovo v času kriz, ki zajamejo bodisi celotno gospodarstvo ali pa posamezne ekonomije, morata biti ti dve kategoriji dela zavzeti za kvaliteto. Z njo so tudi krizna obdobja lažje premagljiva. 3. Finančno stanje in rezultati gospodarjenja Letošnje leto je na področju financiranja izredno težko. Ne samo zaradi ukrepov, ki so sprejeti na zvezni ravni, ampak predvsem, ker smo v preteklosti premalo vlagali ali nismo mogli vlagati v poslovni sklad za obratne namene. Nesporno je, da je naša proizvodnja specifična, še bolj pa prodaja in z njo prilagajanje zahtevnosti trga. Efekti gospodarjenja zadnjih period, ki so bili dokaj ugodni, so nam omogočili, da smo spravili v red svoje zaloge, zmanjkalo pa nam je, ob neizogibnih investicijskih vlaganjih, sredstev za lastni obratni kapital. Kje je torej ključ za boljšo likvidnost in zmanjšanje za- dolženosti? Kakor smo v svojem programu ohranjevanja likvidnosti in zboljšanja finančnega stanja zapisali to velja! Najprej moramo preveriti vse in povsod, kjer so vezana naša sredstva. Tu so mnogi denarji. Odpovedati se bomo morali v bodoče investicijskemu dinarju in ga nameniti za obratne namene. Kar najbolj pa izkoristiti sedanje naložbe v objekte in strojno opremo, menimo, da so tu slutene in neslutene rezerve. V letošnjem letu bomo zaključili pomembno investicijsko naložbo v temeljni organizaciji smuči, predvidevamo, da bo to v drugi polovici leta. Zavedati se moramo, da to niso majhna sredstva, zato moramo še toliko bolj racionalno postopati, postopati tako, da nam bo le-ta naložba dala čimprej željene efekte. 4. Ukrepi za boljše gospodarjenje in zboljšanje likvidnosti To kar smo sprejeli v naši delovni organizaciji in vseh njenih temeljnih organizacijah, da bomo dosegli začrtane cilje, je podprto tudi z zveznimi in republiškimi predpisi. Vodje delovnih skupin na pripravljalnem sestanku Predvsem moramo v letošnjem letu posvetiti posebno skrb, da bomo spoštovali načela resolucije o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije. V njej je še posebna pozornost namenjena delitvi dohodka. Resolucija se v točki 3. in 4. zavzema za odločno uveljavljanje vzpodbudnih sistemov delitve sredstev za osebne dohodke v skladu z rezultati dela in preprečevanje teženj, tako po uravnilovki, kot tudi po prisvajanju osebnih dohodkov, ki ne temelje na delitvi po delu in rezultatih dela. V točki 4. Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije je določeno, da bo to področje še posebej nadzorovano. Temeljne organizacije, ki ne bodo spoštovale teh načel, bo zanje družbenopolitična skupnost odredila skladno s 622. členom zakona o združenem delu začasne ukrepe dužbene-ga varstva. Kaj to pomeni? Da bodo v to obravnavo prišle tiste temeljne organizacije, ki bodo: — dosegle višjo stopnjo rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od stopnje rasti doseženega dohodka; — pri katerih bo doseženi dohodek bolj zaostajal za planiranim dohodkom kot osebni dohodki za planiranimi; — pri katerih bo dosežena akumulacija bolj zaostajala za planirano kot zaostajajo osebni dohodki za planiranimi; — ki bodo povečale poprečne osebne dohodke kljub izkazani izgubi. Torej, osebni dohodki bodo v letošnjem letu še posebej na rešetu cele družbe. Nič, kar ne bo skladno z rastjo dohodka se ne bo moglo preliti v osebno potrošnjo. Vse pa, kar bo ime- lo svoje opravičilo v boljšem gospodarjenju bo imelo priznanje družbe kot celote. Poleg teh ukrepov, naj omenimo tudi sklepe poslovnih bank, ki se nanašajo na denarno in kreditno poslovanje. Nezadovoljiva gibanja, ki zaostrujejo probleme gospodarske uravnovešenosti se kažejo predvsem na področju investicij, osebne, splošne in skupne porabe, kreditno-denarne politike in gospodarskih odnosov s tujino. Ti ukrepi v mnogočem prizadenejo tudi vse naše temeljne organizacije. Predvsem investicijska sredstva, v letošnjem letu ne bomo v stanju v celoti zagotoviti. Pomanjkanje pa bo čutiti tudi pri kreditih za obratne namene, za nemoten potek proizvodnje in prodaje, ker se morajo tudi ti krediti znižati. Tem ukrepom moramo slediti tudi mi, zato so bili sprejeti tudi interni ukrepi, ki naj pomagajo voditi takšno politiko, da bo zagotovila kratkoročno, predvsem pa dolgoročno gospodarsko stabilnost. 5. Zaključek Pred nami je še sedem mesecev letošnjega gospodarskega leta, mnogo tega kar je bilo morda zamujenega, še lahko nadoknadimo. Ukrepi, ki so sprejeti, da se doseže gospodarska stabilnost, morajo biti tudi naši, in tako uspeh ne bo izostal. Podatek, da pri ustvarjanju rezultatov dela sodelujejo: 5.1. Temeljna organizacija smuči v celotnem prihodku s 36,9'?, porabljenih sredstvih s 34,0*7, dohodku 42,5 1, osebnih dohodkih z 39,51 in zaposlenimi s 44,7 1, 5.2. Temeljna organizacija športna orodja v celotnem prihodku s 17,81, porabljenih sredstvih z 19,31, dohodku 14,91, osebnih dohodkih 16,31 in zaposlenimi s 15,31; 5.3. Temeljna organizacija plastika v celotnem prihodku z 12,01, porabljenih sredstvih s 13,81, dohodku 8,51, osebnih dohodkih z 8,1 1 in zaposlenimi s 7,5 1; 5.4. Temeljna organizacija trgovina v celotnem prihodku s 17,6 1, porabljenih sredstvih 23,7 1, dohodku 5,96 1, osebnih dohodkih s 5,51 in zaposlenimi s 4,9 1; 5.5. Temeljna organizacija inštitut v celotnem prihodku z 2,01, porabljenih sredstvih z I,1 1, dohodku s 3,7 1, osebnih dohodkih s 4,3 1 in zaposlenimi 3,2 1; 5.6. Temeljna organizacija vzdrževanje v celotnem prihodku s 7,21, porabljenih sredstvih s 4,71, dohodku s II,9 1, osebnih dohodkih s 10,91 in zaposlenimi z 10,81; 5.7. Delovna skupnost skupnih služb v celotnem prihodku s 6,51, porabljenih sredstvih s 3,41, dohodku z 12,61, osebnimi dohodki s 15,4 1 in zaposlenimi s 13,6 1; Naj nam služi kot impulz, da ta razmerja vsak v svoji temeljni organizaciji še izboljša in poveča, skupaj pa težimo k cilju, ki ob zaključku poslovnega leta ne sme izostati: - 1,024.676.000,- celotnega prihodka, - 291.983.000,-dohodka, - 72.470.000,- akumulacije, - 9,830.000.-$ izvoza. To so dosegljivi cilji, kako se jim bližamo, in če bodo morda potrebni dodatni ukrepi, pa bomo sproti spremljali in ukrepali. Pavel KODER ^ P O S T,| ^ Vi $ * S ^ t * * S- l 6<^z7.r fl <£( f ■ Zenske — svetovni pokal: 23. 1. 1980 Maribor Moški — evropski pokal 19.— 20. 2. 1980 Kranjska gora 27.-28. 2. 1980 Kranjska gora 2.- 3.3.1980 Jahorina Zenske — evropski pokal 5.-6.1.1980 Bohinj 8.-9.3.1980 Mavrovo slalom slalom, veleslalom slalom, veleslalom slalom, veleslalom smuk, slalom smuk, veleslalom Referendum: DA BEKAPITULACI JA Izida REFEBENDUMA 9.6.1979 ZA SPREMEMBO SAMOUPRAVNEGA S POKA Z U HA 0 SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV OS IBM IH DOHODKOV V DO ELAN TOZD, DS Stavilo vpisanih volilcav (imenik) GLASOVALO % GLASOVALO ZA % GLASOVALO PROTI % NEVELJAVNIH * HI VOLILO s SMUČI % ,} J) V- ŠPORTNA ORODJA r / ft.i 1 s fo -9 A ■ PLASTIKA ■ 1C 1-r Y) u J n l 1,1 f - TRGOVINA Yf Xf — - ~ - - - IlliŠTITUT J} tv )6 Ki — - — - Lzdrževanji /■/y S(9 »,) 9* r,t\ / !>f s* SKUPNE SLUŽBE /io 9>,1 909 ff.t ■4 * f,> ? 4/ SKUPAJ 1 REKAPITULACIJA izida REFERENDUMA, J.6.1979 za POSLOVODNI ODBOI CO*j Ppjongjangcr GrAtheater «m DMAiggang, cine SUtte kUnstleriseher v Betrojftng NOVICE Razpored (predvidenih) tekem svetovnega in evropskega pokala v alpskih disciplinah — sezona 79/80 v Jugoslaviji TOZD, DS Število vpisanih volilcav (imenik) GUSOVALO * GLASOVALO Ik % GUSOVALO PROTI % NEVELJAVNIH NI VOLILO * SMUČI K6 /v ttr t) ?} ‘ii ŠPORTNA ORODJA Ar «9 fr 'C) % if ) 9,1 PLASTIKA 16 y.’9 K* 9 7 f* V.t f f ¥ TRGOVINA Yr b) t':, £t iu — - - - 't INŠTITUT ii 9‘,1 if '/,1 / >,• ~ - J 9,1 VZDRŽEVANJE /H m ‘h ■ t *>■ f 'f // SKUPNE SLUŽBE 9)0 '19 ft.t '91 til r ),> * f,9 f z , 9t • »UPAJ EL”’ Btcunja TOZD TRGOVINA SKIRACING - 23.3. 1979 ELAN se uveljavlja tudi med profesionalnimi smučarji, saj je Werner Mattle (Švica) zasedel 28. mesto in Manfred Grabler (Avstrija) 55. mesto v končni uvrtitvi letošnjega tekmovanja v Ameriki. NOVOSTI TOČKOVANJA ZA SVETOVNI POKAL: Šteje se samo polovica točk najboljših rezultatov posamezne discipline. Točke dobiva prvih petnajst uvrščenih tekmovalcev in sicer: za 1. mesto 25 točk za 4. mesto 12 točk za 2. mesto 20 točk za 5. mesto 11 točk za 3. mesto 15 točk za L5. mesto 1 točka štejejo tudi tri kombinacije. REKAPITULACIJA izida REFERENDUMA, 3.6.1979 tat SPREMEMBO 58. ČLENA STATUTA TOZD TR0CVINA - v zvezi z določitvijo dal in nalog vodja predatavniitva, kot dal a posebnimi pooblaatlll ln odgovornoatai TOZD, DS Stavilo vpisanih volilcav (iaenik) GUSOVALO * GUSOVALO c GUSOVALO ZA * PROTI % NEVELJAVNIH t NI VOLILO K TRGOVINA n tj Ui ' *v VA - - - ELA!-' Bepunje TOZD SMUČI REKAPITULACIJA izida REFERENDUMA 5.6.1979 zai - To:r s muci GUSOVALO % GUSOVALO ZA % GUSOVALO PROTI % NEVELJAVNIH , NI VOLILO * SMUČI Yti 9 trt /'* K Y,* Med kolektivnim dopustom -do zdaj največja rekonstrukcija tošnji rekonstrukciji se ne spremeni. Z montažo lokalnih odsesovalnih naprav na delovnih mestih lakiranja, bodo tudi delovni pogoji na lakiranju v skladu z zahtevami in v okviru dovoljenih koncentracij hlapov. Za dobro površinsko obdelavo se sprememba tehnologije predvideva z investicijskim programom v letu 1980. Novozgrajeni proizvodni prostori hale B 1 so namenjeni pripravi elementov in lepljenju alpskih smuči. V pripravi elementov je predvidena nova naprava za kemično obdelavo elementov. Z usposobitvijo nove naprave, v sklopu katere bo avtomatska transportna naprava za transport obde-lovancev in avtomatska naprava za čiščenje odpadnih voda, bo dokončno izločen vpliv človeškega faktorja na kvaliteto obdelovancev in nevarnosti onesnaževanja okolja. Samo lepljenje alpskih smuči bo po novem tehnološkem postopku teklo v večih samostojnih linijah. Prednosti delitve postopka lepljenja v primerjavi z obstoječim, se bodo odražale v boljših delovnih pogojih, večji fleksibilnosti celotnega postopka in preglednejši kontroli nad kvaliteto izdelkov. Iz postavljenega cilja, da se proizvodnja smuči prese- li med kolektivnim dopustom je razvidno, kakšen obseg del čaka pomožni obrat med 4 tedenskim ko- lektivnim dopustom. Verjetno vsega tega do podrobnosti ne bo možno glede na razpoložljive kapacitete, realizirati. Poleg del, katere bo opravil PO, bodo prisotni še zunanji izvajalci za razna inštalacijska dela. To so predvsem elektroinštala-cijska dela, za katere je predpogoj, da so opravljena v roku za katerega predvidevamo poizkusni pogon v posameznih delavnicah. Da bodo dela potekala po predvidenem programu in da bo možen poizkusni zagon posameznih delavnic 9. avgusta, je zelo pomembna lastna udeležba delav- Proizvodnja smuči bo v letošnjem kolektivnem dopustu doživela največjo rekonstrukcijo v zgodovini obstoja Elana. Ko smo pred časom sprejemali srednjeročni program proizvodnje in prodaje smuči, nam je bilo jasno, da sprejeti pro- — zboljšanju delovnih pogojev zaposlenih — povečanju produktivnosti — zagotovitev boljše kvalitete izdelkov — delitev proizvodnih programov v ločenih oddelkih gram ni možno realizirati z obstoječimi pogoji. Vsled tega in zelo ugodne situacije na trgu, je bil sprejet investicijski program, v sklopu katerega je bilo tudi prostorsko povečanje proizvodnih obratov v TOZD smuči. Glede na potrebe, razpoložljive prostorske možnosti in ugodno lokacijo, se je začela graditi hala B 1. Z dograditvijo se bo pridobilo cca 4300 m zazidalnih površin, kar pri obstoječih prostorih proizvodnje TOZD smuči predstavlja 70 % povečanja. Od novo pridobljenih prostorov je za neposredno proizvodnjo namenjenih 3500 kv. m, ostali del pa je namenjen sanitari-jem in garderobam. Vzporedno z gradnjo novih prostorov se je razvijala in projektirala nova tehnologija za posamezne delavnice. Cilji, kateri so bili postavljeni pri novi tehnologiji, slonijo predvsem na: Glede na novo tehnologijo po posameznih delavnicah in dela, katera so s tem pogojena, se odpira vrsto takih, ki morajo biti opravljena vzporedno s prenosom novih tehnoloških postopkov v novih prostorih. Vsled kratkega razpoložljivega časa in omejenih kapacitet delavcev, ki bodo opravljali dela, verjetno vse željene potrebe ne bodo realizirane. Na osnovi tega je bila sprožena akcija podaljšanja kolektivnega dopusta za teden dni na račun dela v prostih sobotah. Akcija je bila z razumevanjem sprejeta. Tako bo za celotno selitev na razpolago 4 tedne. V tem času bo praktično potrebno vse obstoječe postopke v proizvodnji smuči urediti, opraviti potrebna gradbena dela in postaviti opremo po novih tehnoloških postopkih. S pridobitvijo novih proizvodnih prostorov v proizvodnji smuči, dejansko pri- dobijo na prostoru vse delavnice, oziroma oddelki. Tako bo po novem projektu obstoječa hala A v celoti namenjena obdelavi lesa, izdelavi lesnih elementov za alpske smuči in izdelavi polizdelka tekaških smuči. Namensko se program v hali A ne menja, bistveno se menja tehnologija z vključevanjem nove linije za izdelavo blokov. Montaža linije in s tem nova tehnologija, zahteva prestavitev celotnega postrojenja v hali A. Istočasno so za navedeno halo predvidene nove odsesovalne naprave s povratkom odvzetega zraka. S tem momentom bo izenačen tlak, tako da ne bo več problematičnega prepiha v zimskih mesecih. Največji gradbeni posegi z rekonstrukcijo obstoječih prostorov bodo v hali B, predvsem za zboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. Vsled stalne problematike vode v proizvodnih prostorih in ker se v bodoče uporaba vode pri obdelavi smuči ne bo dala izključiti, bodo izdelani posebni odtočni kanali v tistih delih, kjer se predvideva uporaba vode. V končni fazi se predvideva čistilni bazen za či- ščenje uporabljene vode, katera se bo potem ponovno vračala v proizvodnjo. Z realizacijo navedenega dela bodo v bodoče možne razne in večkrat neobhod-no potrebne spremembe tehnologije in s tem povezane prestavitve strojev, pri katerih se uporablja voda. Od gradbenih posegov je bistvena še razširitev sušilnic za lakirane smuči, katere v tej fazi onemogočajo povečavo proizvodnje. Na boljšo ureditev delovnih pogojev v hali B, bodo bistveno vplivale nove odsesovalne naprave. Tehnološki postopek — površinske obdelave po le- »»#* cev zaposlenih v proizvodnji smuči. V mislih imam predvsem stanje kakršnega bomo pustili na delovnih mestih zadnji delovni dan. Bodimo toliko prizadevni in vsak svoje delovno mesto uredimo do takega stanja, da bo vzdrževalcu prihranjen čas za čiščenje in bo svoje kapacitete lahko usmerjal v ostala potrebna dela. Po terminskem planu mora proizvodnja smuči steči normalno 11.8.1979, v ok- viru sedanjih kapacitet. Obdobje do 1. 1. 1980 bo namenjeno predvsem dograjevanju posameznih tehnoloških postopkov. Do tega se predvideva, da se posamezne detajle po potrebi dogradi in vskladi. S 1. 1. 1980 pa se bo, v kolikor bo prispel manjkajoči del uvožene opreme, zaključila I. faza rekonstrukcije in bodo tako na razpolago proizvodne kapacitete I. faze investicijskega projekta. ing. Jerala Vinko Z obiska na sejmu tehnike v Hannovru Asfaltiranje tal v novi hali B 1 Od 18. 4. do 20. 4. 1979 smo bili na sejmu tehnike v Hannovru. Nimam namena govoriti o fizičnih razsežnostih, ker so dejansko ogromne, ampak hi se omejil samo na par vtisov, ki predstavljajo verjetno osnovne usmeritve razvoja industrije, energetike in informatike v naslednjem obdobju. Kako deluje informacijski sistem in to računalniški, smo preizkusili na par primerih. V vsaki razstavni hali se nahajajo lepo oblikovane kabine, opremljene z mikroračunalnikom in pisalnikom ter enim uslužbencem. Iskali smo neko firmo in obenem želeli vsebino njihovega programa. Operater je izhajal iz naziva firme pod začetnimi črkami INTER (za INTERMODEREN), kar je že bila osnovna šifra. Iz seznama, ki smo ga dobili na ekranu, smo izluščili firmo INTERMODEREN, ki je imela svojo šifro. Operater je odtipkal šifro in dobili smo na ekranu željeno firmo z vsemi podatki in v osnovnih točkah opisan njihov program. Vsaka točka programa ima zopet svojo šifro, ki potem lahko v celoti analizira samo eno točko programa v detajle. Vsako posamezno fazo, na željo lahko izpiše tudi pisalnik na poseben obrazec. Te podatke lahko dobite od vsake firme in to izredno hitro in popolnoma točno. Lahko si mislimo, kako hitro in efikas- no bi lahko vršili marketing, razvojno in ostalo dejavnost z aplikacijo takšnega sistema v našo tovarno, še posebej, če bi ga kombinirali s sistemom mikrofilmske dokumentacije. Vse to je pri njih že vsakdanja zadeva in se vedno več uporablja. Tudi pri nas se določena podjetja že odločajo za takšne sisteme — kaj pa mi? Drugo področje, ki predstavlja v razvoju naše družbe izreden pomen, pa je energetika. Ogromna sredstva, izredno smeli razvojni programi, ogromno vloženega znanja in raziskav za doseganje optimalnega izkoriščanja energije. Izredno zanimivi pristopi k racionalizaciji porabe energije in izredna sistematika razvojnih programov z argumentiranim gradivom in prav tako uporabo mikroračunalniške tehnike. Če upoštevamo še poteze kreditne in davčne politike zahodnih držav, s ciljem popularizacije in uvedbe koriščenja sončne in termalne energije, ter izvedb izolacij, potem nam je takoj jasno, da je pristop k reševanju energetike oz. energet-skege krize mnogo bolj dolgoročen in mnogo bolj racionalen, kot pa je pri nas, ko smo izumili samo parne in neparne. Z gotovostjo lahko trdim, da nam na tem področju zadeva uhaja iz rok v celoti. Kljub temu pa smatram, da bi ELAN kot DO moral najti na tem področju tudi določeno mesto, ne glede na naravo sedanjih programov. Vemo, da smo sedaj prezasedeni, vendar pa je z ekonomskega vidika jasno, da tako ne bo vedno. Zakaj se ne bi že sedaj pripravljali tudi na tem področju, ki je tako zelo perspektivno, ne samo za našo družbo, ampak za celi svet. Na področju industrijskih postrojenj od kompresorjev, pnevmatskih in hidravličnih komponent, pogonskih sistemov, pomožnih elementov, kompleksnih postrojenj, strojev, naprav, orodij in podobno je ponudba izredno velika. Izredno je prisotna tendenca k tipizaciji in standardnizaciji čim večjega števila sestavnih elementov. Predvsem pa je zanimivo, da se pod geslom; »NOVO« običajno pod različno preobleko krije praktično ista stvar. Dejstvo je, da se vidi na vsakem koraku borba za tržišče, konkurenčnost. Izredno velik poudarek se daje na kakovost in zanesljivost, kar je eden od osnovnih argumentov ponudbe. Preseneča pa izredno velika ponudba istih komponent, kar pomeni, da so programi kon-junkturni, vendar pa je tudi konkurenca izredno huda. Vendar pa vse kaže na to, da je tržišče porazdeljeno med proizvajalce in se rodi borba za še neosvojeno tržišče ali pa tiste dele, ki s predhodnikom niso bili zadovoljni. Dejstvo je, da je delo konstrukterja ob taki široki ponudbi in tako veliki stopnji standardizacije vsaj 50 *? lažje, realizacija nekega stroja pa za toliko ali pa še več hitrejša. Ob tem se lahko samo vprašamo ali bomo kdaj dosegli vsaj enotne standarde in uzakonili tipizacijo istih sistemov, ki jih sedaj dela vsak po svoje in če ni drugače, še celo razvija in izumlja že razvite stvari. Ozko s tem področjem, je povezano področje krmiljenja in regulacije sistemov. To področje dosega najbolj viden skok. Mikroprocesorji in mikroračunalniki so na tem področju našli najbolj hvaležnega uporabnika. Danes praktično ni najti stroja ali naprave brez mikroprocesorja ali najmanj elektronskega krmiljenja. Vsakovrstni roboti kažejo sliko bodočnosti s svojo naravnost neverjetno sposobnostjo avtoregulacije, zanesljivostjo, hitrostjo in enakomernostjo kvalitete dela. Neverjetno veliko število raznih specialnih sistemov ali univerzalnih tipiziranih elementov vodi in krmili mikroelektronika. Možnosti na področju teh sistemov so praktično neomejene. Da bi razumeli kako je zadeva kompleksna, naj omenim, da mikroprocesor ali mikroračunalnik zagotavlja dejansko regulirane procese, kot so regulirani procesi pri fizičnem delu človeka. Človek vidi, roka otipa, pobere in postavi na določeno mesto. Robot lahko to naredi popolnoma enako, samo da njega ne peče, če je izdelek vroč ali pa ni problema, da dela v strupenem okolju ali pa če je kos pretežak. Za razliko od človeka pa se nikoli ne utrudi, niti se ne zmoti (teoretično). Tako smo lahko videli od mikroprocesorske tehnike v gospodinjstvu, do takšnih robotov, kot sem jih opisal. Pri vsem tem pa naj omenim še to, da cena rapidno pada in da postajajo ti sistemi vedno cenejši. Če pa vzamemo obdelovalni stroj, ki ga krmili mikroprocesor, pa lahko vidimo, da je prednost pred klasičnim avtomatom, da ne govorim o ročnem stroju, tako velika, da se je praktično ne da opisati. Lahko bi naštevali še druga področja, lahko bi našteli tudi razne neumnosti. Želel pa sem vas le na kratko informirati, kam pluje moderna industrija, energetika in informatika. Pa malo razmislite! Razvijalec strojev in naprav Faladore Vinko Kakšna je informiranost v združenem delu Vprašanje, na katerega naj bi si odgovorili delavci, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu V naši samoupravni teoriji in praksi je pomembnost pravilnega informiranja samoupravljavcev uvidena že zdavnaj, toda marsikje so ji pripisovali prevelik pomen. Mislimo na nekatere poenostavitve, da bodo avtomatično odpravljene tudi vse slabosti samoupravljanja, če rešimo problem informiranosti v združenem delu. Taka miselnost je kot prav vsako precenjevanje ali podcenjevanje, kot vsaka skrajnost pač škodljiva, je nevzdržna. Informiranost je sicer res pomembna sestavina samoupravljanja, toda šele skupaj z drugimi činitelji determinira uspeh samoupravljanja: če up-ravljalec ni informiran, kot naj bi bil, ne more uspešno upravljati. Lahko pa je tudi najidealneje informiran, pa je vendar zelo slab samoupravljavec, Če na eni strani ni usposobljen informacijo sprejeti in razumeti, ali pa na drugi strani, če enostavno ne želi sodelovati v samoupravljanju. Namesto komentarja h gornji trditvi naj rabi ugotovitev raziskave o tem, kako je videti informiranost samoupravljavcev v praksi. Pred skoraj petimi leti so v nekem velikem zagrebškem podjetju v slučaj-nostni vzorec zajeli četrtino zaposlenih, približno tisoč delavcev, da bi posamezniki odgovorili na tri skupine vprašanj: poslovno-ekonomska, kadrovska in o delovanju delavskega sveta. Odgovore so dihotomno klasificirali v pravilne ali napačne — in kaj so ugotovili? O rezultatih na vprašanja poslovno-ekonomskega področja poročajo kot o kata- skem skladu 0,81 7; izjema je bilo poznavanje poprečnega osebnega dohodka 20,7 7. Zadeva pa se je pokazala v še slabši luči, ko so odgovore kategorizirali po kvalifikacijah. Prav nobeden med NKV, PKV in KV ter VK delavci in delavci z nižjo strokovno pripravljenostjo ni znal povedati, kolikšen je dohodek podjetja ali kolikšne so njegove investicije. Seveda pa situacija ni bila skoraj v ničemer boljša z ostalimi kategorijami zaposlenih. Normalno se zdi, da bi zaposleni v neki delovni organizaciji poznali vodilni kader — rezultati so pokazali drugače: glavnega direktorja pozna 81 7 zaposlenih, predsednika delavskega sveta 25 7, predsednika sindikalne organizacije 14 % in svojega takratnega odbornika v gospodarskem svetu skupščine mesta 12 %■. Tu so sicer odgovori boljši od poznavanja posl ovno-ekonomskih kazalcev. Zanimivo pa je, da kar 19 7 ljudi ne ve niti za ime glavnega direktorja in kako vpadljiva je velikanska razlika med njim in predsednikom najvišjega organa upravljanja, predsednikom delavskega sveta, ko zanj ne ve kar 3/4 zaposlenih: skoraj devet delavcev jih med desetimi zaposlenimi (natančneje 84 7) ne ve, kdo je predsednik sindikata itd. Seveda pa tak podatek vsiljuje dodatna vprašanja, med drugim tudi to, ali ni takšna tudi dejanska razporeditev njihovega vpliva v delovni organizaciji? (Zadeva nehote izsiljuje primerjavo s podatki iz še vedno aktualne raziskave dr. Bogdana Kavčiča: Razvitost samoupravnih odnosov — center RS ZSS za raziskavo javnega mnjena, december 1968). Ce pa zadevo podrobneje pogledamo po kategorijah zaposlenih, vidimo, da ve za ime glavnega di- Glede informiranosti o delovanju delavskega sveta naj bi vprašani med drugim povedali tudi ime tistega člana delavskega sveta, ki so ga takrat volili — samo 15 % jih je vedelo zanj. Na vprašanje, kakšen je bil dnevni red na zadnji seji delavskega sveta, je odgovorilo samo 4 % vprašan-cev, da vedo sicer le načelno, delno. Potemtakem je vse, kar je bilo na dnevnem redu delavskega sveta, pravzaprav »tajnost« za večino zaposlenih in zato tudi ni čudno, da ljudje tako malo vedo o poslovnih problemih delovne organizacije. Pa še več: komaj vsak peti (22 7) je odgovoril pritrdilno na vprašanje, ali je kdaj zahteval informacijo od člana delavskega sveta o stališčih ali sklepih najvišjega samoupravnega organa. Nazadnje so v zvezi z informiranostjo zastavili še četrto vprašanje: kaj jim je namreč glavni vir informacij o delovanju delavskega sveta? Skoraj polovica (48 7) vpra-šancev je odgovorila, da je to tovarniško glasilo, občutno manj, samo 11 7, pa jih je odgovorilo, da so zvedeli od tovarišev (neformalna informa- cija!), in komaj 5 7, da jih je o tem informiral njihov predstavnik v delavskem svetu. Manj kot 1 7 vprašancev pa je trdil, da so jim sestanki družbenopolitičnih organizacij in drugih teles vir informacij o delovanju delavskega sveta. Dober samoupravljalec mora biti informiran ne samo o dogodkih v njegovi delovni organizaciji, ampak tudi o tem, kaj se dogaja v njegovi skupnosti, v občini in sploh v njegovem ožjem in širšem družbenem okolju — izkazalo se je da nad polovico vprašancev redno spremlja osrednji tisk in RTV informacije. Brez dvoma pa je, da samoupravljavci, ki ne vedo veliko ali ničesar o najosnovnejših ekonomskih dejstvih svoje delovne organizacije, ki ne poznajo vodilnih in ki ne vedo, kaj se dogaja na sejah samoupravnih organov, pač težko dejansko vplivajo na samoupravno odločanje. Ne bi bilo slabo, če bi podoben preizkus poskusili napraviti tudi pri nas, da bi se ga morda v poenostavljeni obliki lotili sami delavci, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, in bi se o teh problemih potem pogovorili v okviru osnovne organizacije sindikatov. Jože Ropotar Vzrok požara vrabčje gnezdo strofalno slabih: pravilnih odgovorov na vprašanje o bruto dohodku delovne organizacije je bilo 5 7, o dohodku 2,5 7, o investicijah 0,4 7 o stanovanj- rektorja samo 56 7 NKV proti 98 7 VKV, za ime predsednika delavskega sveta pa komaj 7 7 NKV in 47 7 VKV ter 52 7 delavcev z visoko izobrazbo. Pred slabim letom dni je nedeljskega popoldneva javil kurjač Najžar Avgust dežurnemu gasilcu Mikič Vladotu, da se v slemenu sušilne lope nekaj kadi. Ugotovila sta, da je požar, ki se lahko zelo hitro razširi. Napeljala sta cevi, jih priključila na hidrant in požar pogasila. Vzrok požara je bil po vsej verjetnosti vrabčje gnezdo, ki je bilo na mestu, kjer je nastal požar in da je vanj padla iskra s tovarniškega dimnika in povzročila požar. Le hitri intervenciji se imamo zahvaliti, da ni bila povzročena večja materialna škoda. Kaj vse lahko povzroči požar nam ponazarja gornja slika. Nov POSLOVNIK glasila NASA SMOCINA SPREJET NA DS-TOZD, DSSS in DO ELAN 18. V. 1979 Izmed možnih oblik informiranja se v Elanu poslužujemo posrednih informacij, kot so glasilo delovnega kolektiva, TEDENSKI POROČEVALEC (redno), interne informacije in oglasne deske (občasno) ter neposrednih, kot so razgovori, seje in drugo (delovne skupine, zbori delovnih ljudi, predavanja). Glasilo izhaja redno vsak mesec. V njem je objavljeno vse, kar je pomembno za širši kolektiv (delavce, upokojence, štipendiste, delavce ki služijo vojaški rok, poslovne partnerje in zunanje institucije, občinske, republiške, upravne in politične organe). Koncept glasila se prilagaja razvoju podjetja. Vzporedno z rekonstrukcijo in modernizacijo podjetja se je moderniziral tudi časopis. Pod pojmom informiranje si ne predstavljamo samo obveščanja članov delovne skupnosti o pomembnih zadevah, ampak jih želimo aktivno vključevati v proces, tako da bi sodeloval čim širši krog ljudi. Poznavanje ekonomskih pogojev in njihovih posledic, je eden izmed odločilnih faktorjev, da bi delavci lahko uspešno opravljali svoje naloge in bili tudi primerno stimulirani za dobro opravljeno delo. Mnenja, ocenjevanje in opozarjanje na razne napake, morajo biti objektivna, konstruktivna in javna. Ce so podana v pismeni obliki, jih morajo avtorji oddati podpisana. Anonimnih prispevkov ali takih pod psevdonimom, uredništvo Naše smučine ne sprejema. Zakon o združenem delu zadolžuje DO, da mora zagotoviti delavcem redno, pravočasno, popolnoma resnično ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način informiranje delavcev. Ce se dolžnost obveščanja ne izpolnjuje, se šteje to za kršitev pravic delavcev. Poslovodni organ pa v tem primeru odgovarja tudi materialno. HONORIRANJE SODELAVCEV NAŠE SMUČINE 1. člen Delo članov uredniškega odbora je lahko enkrat letno pavšalno nagrajeno. 2. člen Honoriramo vse prispevke v obliki pismenih sestavkov, fotografij ali risb, ki so objavljeni v glasilu delovne skupnosti Naša smučina. Izjema so le oglasi, prepisi, pozivi in službena obvestila. Kriterij honoriranja je enak za člane ali nečlane delovne skupnosti Elan. 3. člen Sistem honoriranja za prispevke ali enote prispevkov temelji na množenju osnovnih tarif z določenimi stimulacijskimi faktorji za: — kvaliteto — domiselnost — izvirnost — rok prijave — način podajanja — itd. 4. člen Vse tarife za honoriranje prispevkov so navedene v neto vrednostih. 5. člen Osnova za honoriranje prispevkov, ki so v glasilu objavljeni kot besedilo, je vrstica. Le-ta je široka 10 cicero ali 47 mm. Ce je besedilo natisnjeno v glasilu v dvokolonskih vrsticah 20 do 22 cicero ali 89 do 92 mm široko, se šteje vsaka vrstica dvojno. 6. člen a) lektorski honorar se obračuna urno, po OD korespo-denta jezikov, b) prepisovanje tekstov in gradiva za glasilo izven rednega delovnega časa, velja kot nadurno delo in je plačano po kategoriji delovnega mesta prepisovalca. 7. člen Honorarji za prispevke: 1. prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva, kot napr. izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v podjetju in razprave ter vsi prispevki delavcev, zaposlenih na NK, KV in NS delovnih mestih 1,00 din vrstica. 2. Samostojni prispevki, oz. komentarji o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, članki o problemih življenja in dela kolektiva ali občine, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd. 0,80 din vrstica. 3. Prispevki, ki zahtevajo delno samostojno obdelavo gradiva kot npr. poročilo o poslovanju podjetja, poročila s sestankov samoupravnih organov, poročila o življenju in delu kolektiva na samoupravnem in družbenopolitičnem ter športnem področju 0,60 din vrstica. 4. Manj pomembni prispevki, ki ne zahtevajo večjega angažiranja avtorja, kot npr. izvlečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov 0,40 din vrstica. 8. člen Honorarji za slikovno gradivo: — originalne fotografije 25 din in faktor 2 in 3, — odškodnina za uporabo fotografij in slike, povzete iz revij, brošur ali razglednice 1.00 din, — risane glave za posamezno rubriko 40 din, — preprosta karikatura ali risana šala 60,00 din, — slikanica na celi strani 120 din, — slikanica na pol strani 60 din, — shema stroja ali strojne naprave 60 din, — samostojno pripravljeni grafikoni in diagrami 40 din, — modna ilustracija 20 din, — sestava križanke, vretena, satovnice (1 kvadrat) 1.00 din in faktor 2, — šala s poljubno tematiko 20 din, — zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic 10 din. 9. člen Fotografije strojev in naprav morajo odobriti vodje dejavnosti (proizvodnje). 10. člen Nagrade pri žrebanju: V vsaki številki glasila je lahko objavljena nagradna križanka, uganka, magični lik ipd. Nagrade za pravilne rešitve podeli žreb, ki ga opravi ko- misija, le-to pa imenuje uredniški odbor. — Križanke: 1. nagrada din 100 2. nagrada din 70 3. nagrada din 50 — Uganke, magični liki, rebusi: 1. nagrada din 30 2. nagrada din 20 3. nagrada din 10 Honorar oz. nagrade za sodelavce lista obračunava glavni in odgovorni urednik mesečno. 11. člen Za ponovno objavo člankov, slik itd. sodelavcem ne pripada več honorar, ker si uredništvo z enkratnim izplačilom honorarja pridobi poleg pravice do objavljanja tudi avtorsko pravico. 12. člen Uredniški odbor ima pravico sani ali na predlog urednika posamezne celotne prispevke ocenjevati izjemno tudi pavšalno. 13. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dni po njegovem sprejetju. Naši prostovoljci za športna igrišča Delovna akcija pri urejanju športnih igrišč ob Begunjski šoli To smetišče pa nam ne dela posebne časti Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski Predsednik (j. Thomas Keller in (lani mednarodnega ko-miteta svetovnega prvenstva v veslanju, na obisku mb ■ ■ n iz Brnce Lep poletni dan in pa vedro razpoloženje delavcev iz naSe tovarne v Brnci, ki so v četrtek, dne 24. 5. 1979 obiskali ELAN je bil vzrok, da je bilo vzdušje v času njihovega kratkega bivanja pri nas, kar se da sproščeno in prijetno. Po krajšem pozdravnem govoru tov. Bogataja so si prisotni najprej z zanimanjem ogledali obrate za izdelavo smuči in čolnov, ter se seznanili z načinom dela v naši tovarni. Poleg Begunj so člani kolektiva naše nove tovarne iz Brnce obiskali tudi Radovljico in Bled, ter si ogledali obrat za proizvodnjo jadralnih letal na Fortuni pri Gorjah. Kratko družabno srečanje s piknikom, ki smo ga ob tej priliki pripravili našim gostom iz Brnce v testnem centru Moste je bila lepa priložnost za izmenjavo koristnih mnenj in izkušenj, ter možnost za boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Ivo Arh ZAHVALA Spoštovani tovariši! Iskreno se zahvaljujemo za prisrčen sprejem članov našega kolektiva ob obisku matičnega podjetja, dne 24. maja 1979. Predvsem bi se želeli zahvaliti vsem predstavnikom podjetja, ki so nas pričakali in tudi Se pozneje žrtvovali svoj dragoceni čas. Nad ogledom tovarne smo bili vsi navdušeni, posebno pa Se tisti člani kolektiva, ki so bili prvič v matični hi Si. Izlet in pogostitev v čolnarskem-testnem centru sta bila presenečenje in dokaz izredne gostoljubnosti. Zanimiva novost je bil ogled obrata za izdelovanje jadralnih letal. Kot zaključeli -ogled Bleda in okolice iz Blejskega gradu, je bi/ Se zadnji člen verige presenečenj tega čudovitega dne. Želimo se še enkrat zahvaliti za vaše gostoljubje, ter upamo, da se bodo takšna srečanja še večkrat ponovila — tudi pri nas na Brnci. Predvsem pa vam želimo obilo delovnega uspeha in vas n o pri sr č n e j še po z d ra i '/jo m o. Kolektiv Tovorne smuči — ELAN, Brnco Obisk v ELAN-u — zahvala Otroci iz okolice Vinkovcev v Elanu dojenci šole za miličnike Vojaki iz Boh. Bele so obiskali ELAN kot gostje naše mladine Komite za organizacijo svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu, se v imenu medn. veslaške federacije zahvaljuje delavcem vašega delovnega kolektiva, ki so z veliko prizadevnosti razkazali delovni proces v vaših obratih. Vaša sodobna tovarna je na vse napravila zelo ugoden vtis, kar je Se posebej poudaril, predsednik Thomas Keller. Sekretar: Božo Benedik DELAVCI BRNCE ZA ČRNO GORO Pohvale vredno je darilo delavcev iz Brnce, saj so zbrali prostovoljno 8.800 O Sch. za potresno področje v Crni gori. Avstrijske oblasti pa so njihov zbrani znesek podvojile! Naše tekmovalke RK-CZ, odlične sedme Naša otroška zvirala Ekipa prve pomoči pri delu TELESIFfiF Tekmovalna ekipa naše prve pomoči CZ Poročali smo že, da so na letošnjem občinskem tekmovanju rdečega križa v okviru Civilne zaščite, naše tekmovalke dosegle odlično sedmo mesto izmed 60 tekmovalnih ekip. Vendar same niso zadovoljne. Pravijo, da so bile pri ocenjevanju prikrajšane zaradi različnih kriterijev posameznih ocenjevalcev. Pa nič zato! Bile so dobre in so se temu primerno tudi odrezale in dodale svoj delež afirmaciji Elana. Za to tekmovanje pa so se tudi vesno pripravljale. Največ zaslug za dosežek tega znanja ima nedvomno Tea Anderle, sestra iz naše zdravstvene ambulante, ki jim je nudila vso strokovno pomoč. Cestit amo! Sedežnica tip Delta firme Pomagalski iz Francije, za katero ima Elan zastopstvo. V zimski sezoni 1979/80 bosta v obratovanju že dve taki dvosedežnici tipa Delta. Ena bo nared na Jahorini, druga pa na Platku nad Rijeko. Tudi letos je Bojan Križaj prejel priznanje Sportskih novosti kot naš najboljši smučar Izpiti za polkvalifikacijo V mesecu maju se je v letošnjem letu prvič izvedel seminar in izpiti za polkvalifikacijo. Zaradi velikega Števila delavcev je bilo v prvo skupino delavcev, ki so bili vabljeni na seminar, vključeno 57 delavcev iz TOZD Smuči. Seminar je bil organiziran v obliki 3-dnevnega predavanja iz tem: delovna razmerja, plastični materiali, les, stroji in naprave in varstvo pri delu in poučevanje iz vseh lesno obdelovalnih strojev in naprav v DO Elan. Udeležba na seminarju je bila obvezna, kakor tudi opravljanje izpita. Iz rezultatov je razvidno, da nekateri delavci le niso resno upošteva- li navodil oziroma obiskovali predavanj in ogledov lesno obdelovalnih strojev in naprav. Od 56 delavcev je uspešno opravilo izpit 30 delavcev, 14 delavcev pa pri izpitu ni bilo uspešnih. Neopravičeno se ni javilo k izpitu 5 delavcev, opravičeno (zaradi bolniške odsotnosti in porodniške) pa ni prišlo na izpit 7 delavcev. Posebno so se pri izpitu izkazali in jih pohvalimo naslednji delavci: GLUHAR Drago, IVANKOVIČ Jasna, MARKOVČIČ Mihaela, MO-HORC Janez in MOŽINA Srečko. Popravni izpiti bodo 13. junija in opozarjamo delavce, ki niso uspešno opravili izpita v prvem roku, ali niso prišli na izpit, da se tega dne udeležijo izpitov. Naslednji seminar, za ostale delavce, ki še nimajo izpita za PK, bo predvidoma takoj po kolektivnem dopustu. M. Z. V letošnjem letu smo počitniškim enotam v Selcih, stanovanjem v Cervarju in prikolicam v Vrsarju ter Pakoštanih priključili še dve novi prikolici v Pakoštanih. Tako smo lahko razporedili skoraj vse, ki so se prijavili za letovanje. Ker je bilo med prijavljenimi več zanimanja za letovanje v Vrsarju in Pakoštanih in manj za letovanje v Selcih, smo poskušali s prijavljenci doseči sporazumno spremembo kraja letovanja, da bi lahko letovalo čim več delavcev. Cene nočnin v vseh naših počitniških enotah so ostale iste kot so bile lansko leto in to v Selcah 75,— din za dan, v prikolicah v Vrsarju in Pako-štanih po 105,— din in v stanovanjih v Cervarju po 140,— din oz. 180,— din na dan, odvisno od velikosti stanovanja. Tudi cena oskrbnega dne v Selcah, bo verjetno ostala nespremenjena in to 70,— din za odraslo osebo in 50.— din za otroke do 10 let. Morda bo v Selcah treba doplačati le turistično takso, ki je bila dosedaj upoštevana v oskrbnem dnevu in to po 6.— din na osebo za dan. O tem bo odločeno v nekaj dneh na sestanku članic te počitniške skupnosti. Vsi prijavljeni in razporejeni prosilci za letovanje so do- bili obvestila s potrjenimi datumi za letovanje. Z napotnicami, ki jih bodo še dobili v splošnem sektorju pa bodo poravnali nočnine na blagajni, v za to določenih urah. Ključe za letoviške enote bo vsak z napotnico dvignil pred letovanjem v splošnem sektorju, le v času kolektivnega dopusta bodo ključi po recepcijah posameznih campingov oz. letovišč. V Selcah so prejšnji teden, ko so pripravljali hišice za letovanje spet nekoliko izboljšali njihovo notranjo urejenost. Te dni pripravljajo prikolice v Vrsarju in stanovanja v Cervarju za letovanje. Naslednji teden pa bodo urejevali in postavljali prikolice še v Pakoštanih. V lanskem letu je v naših počitniških enotah letovalo skupaj 162 družin. V Selcah jih je letovalo 62, v Vrsarju 42, v Cervarju 39, v Pakoštanih pa 19 družin. Po posameznih delovnih enotah so letovali takole: 1. TOZD Smuči 35 družin 2. TOZD Telovadno orodje 24 družin 3. TOZD Plastika 5 družin 4. TOZD Trgovina 5 družin 5. TOZD Institut 2 družini 6. DS Spremljajoče službe 7. DS Skupne službe 28 družin Poleg teh so letovale v naših počitniških enotah še 3 družine naših upokojencev, nekaj mest, ki so ostala nezasedena pa smo odstopili delavcem drugih delovnih organizacij.Z. P. J Kje in kako bomo letovali MESTA ZA LETOVANJE V NAŠIH POČITNIŠKIH ENOTAH SO RAZDELJENA Jadralec, poklicni pilot Janez Pintar, je na našem letalu DG 100 postal nov republiški prvak Naše nove pomične tribune Prve montirane pomične tribune v športno rekreativnem centru ILIDŽA v Sarajevu, z 824 sedeži. Vrednost tega projekta je bila 1,890.000,00 din Maks Jelenc, tekač — odličen maratonec, ob prejemu na šega priznanja Tradicionalno srečanje z našimi tekmovalci Leto izrednih uspehov naših alpskih smučarjev Prvi večji uspehi naših tekačev po dolgih letih Tone Vogrinec, Bojan Križaj, Boris Strel, Janez Zibler in Naši najboljši smučarji alpske, tekaške in skakalne repre-Filip Gartner, naši gostje zentance na srečanju Izmenjava mnenj in izkušenj med tekmovalci in Elanovimi strokovnjaki 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 5,5 4.5 4 3.5 Kokalj Rudi Dolar Milan Bilič Jože Blažič Franc Resman Andrej Praprotnik F. Hegedič Lado Omejc Vinko Op. Prva kolona pomeni točke osvojene na sindikalnem prvenstvu, druga pa točke za tekmovanje za najboljšega športnika in šahista Elana za leto 1979. Praprotnik Filip 4675.6 4513.3 4513.3 4351,1 4188,9 4026.7 3864,5 3540,0 REZULTATI ELANOVEGA SIND. PRVENSTVA V ŠAHU Humor 1. Vrečko Maks 12 2. Dragan Milan 10,5 3. Langus Mirjan 10,5 4. Potočnik Zvone 9 5. Jauh Darko 9 6. Benedičič A. 7,5 točk točke 6784.4 6297.8 6297.8 5811.1 5811.1 5324.4 Neki starejši kmet je prišel v mesto in prvič videl v veliki stolpnici dvigalo. Starejša ženska je vstopila in se zapeljala gor, kmalu pa je dvigalo prišlo nazaj in iz njega je stopilo srčkano dekle. »Prekleto,« je zagodel možakar, »tu sem pa moram pripeljati mojo staro.« »SODELUJ NA TEKMOVANJIH ALI PA VRNI SMUČI« Za nami so občinske sindikalne tekme — v veleslalomu in smučarskih tekih. Z uspehom vseh, ki so nastopili, smo lahko zadovoljni, zadovoljni pa ne moremo biti z udeležbo oz. z neresnostjo vseh tistih, ki se niso prijavili, imajo pa doma smuči, ki so jih dobili za bora dva tisočaka pri alpski ali tekaški sekciji. V tem prispevku naj bi ta problem podrobneje opisal, ter obenem nakazal rešitev le-te-ga. Kot je znano, vsako leto alpska in tekaška sekcija razdelita določeno število smuči članom kolektiva, ki poravnajo članarino — 20,— din za članstvo v sekciji. Tako pre-nekateri mislijo, ko plačajo to članarino, da so že poravnali vse obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe in da jim smuči lahko ležijo doma, ali pa jih podarijo drugemu, nekateri pa celo prodajo. Take stvari počenjajo nekateri vsako leto in se tako okoriščajo na račun sekcije. Mislim pa, da ho sedaj tega konec. V. TURNIR 11 Vodje alpske in tekaške sekcije so sklenili, da bodo z letošnjim letom začeli akcijo za pregled udeležbe vseh, ki so prejeli smuči, na raznih tekmovanjih v okviru ELAN-a in izven njega, ki so bila razpisana. Tako bodo oh končani letošnji sezoni pregledali udeležbo posameznikov in na osnovi tega in pogodbe, ki jo je vsakdo podpisal ob sprejemu smuči zahtevali vrnitev smuči, ali pa plačilo le-teh v določenem roku vseh tistih, ki se niso udeležili nobene tekme. Ob naslednji delitvi pa bodo smuči dobili le tisti, ki so se v prejšnji sezoni udeležili vsaj enega tekmovanja, ki so bila razpisana. Moralna obveza vseh, ki so in bodo prejeli smuči pa je bila in naj tudi bo, da se udeležijo ELAN-ovega in občinskega sindikalnega prvenstva, kjer je predvsem važna udeležba, ne pa rezultat. Ta akcija bo pokazala, koliko aktivnih smučarjev imamo in koliko tistih, ki so le na papirju. Omogočila pa bo tudi razdelitev smuči tistim, ki jih do sedaj niso mogli dobiti, so pa zastopali ELAN na raznih tekmovanjih. Praprotnik Filip V. 1979 I II . . "’*i ’ I ‘ 2 i - - 1 = ! e " 1 s 5 it , : i i!V r PRAPROTNIK 11^ ^ 0 0 0 0 0 1 0 1/2 |i/a 7 2 JERAJA 1 > * -v 1 1/2 0 0 1 i 1 Pl/2 IV. 3 JAUH 1 0 v ✓ 0 0 0 1 i 1 II * 5. u DRAGAN 1 1/2 1 0 1/2 1 i 1 II 6 III. 5 VREČKO 1 1 1 1 jv 4 1 1 i 1 II 8 I. 6 LANGUS 1 1 1 1/2 V 4 > * 0 1 Ih e. 8 BENEDIČIČ 1 0 0 0 0 0 > * 1 Ih e. 9 MARKELJ 1/2 0 0 0 0 0 0 0 V<\ III* 9. lo 1 ulil Cetveroboj: ELAN prvi TRADICIJA SE NADALJUJE ELAN PRVI V soboto — 26. maja 1979 je Sindikalno športno društvo ELAN organiziralo III. tradicionalni športni čet-veroboj delavcev Postaje milice Jesenice, Universala Jesenice, Hladne valjarne Bela in ELANA. Tako kot leta poprej, ko sta bila organizatorja Hladna valjarna, od koder izvira ideja o tem Cetveroboju, in Universal, smo se tudi letos pomerili v štirih disciplinah in sicer: mali nogomet, odbojka, streljanje moški, ženske in kegljanje moški in ženske. Po krajši otvoritveni slovesnosti so se pričela tekmovanja v malem nogometu na igrišču v Begunjah in streljanju v stari osnovni šoli v Poljčah. Nekaj kasneje pa še odbojka v O. S. Begun je in kegljan je v »Jelovici« na Bledu. Ze po prvih srečanjih v malem nogometu se je videlo, da se bo letošnji vrstni red bistveno razlikoval od lanskega. Najprej je ELAN premagal Postajo milice Jesenice — lanskoletnega prvaka, nato pa sta Hladna valjarna in Universal, ki lani ni imel ekipe, remizirala. V naslednji tekmi je Universal premagal ELAN in tako pokopal naše upe na prvo mesto. Ker pa je naša ekipa izgubila tudi s Hladno valjarno je na koncu zasedla tretje mesto. V vseh drugih panogah so naše ekipe dosegle prva mesta in to s prepričljivo prednostjo ali pa z dosti boljšo igro od ostalih. Pohvaliti je potrebno kvaliteto strelcev in strelk, ki so tik pred lesariado v odlični formi. Tudi odbojkarji so se pokazali v dobri luči in se že sedaj vidi, da jim je sodelovanje v medobčinski ligi pripomoglo k sigurnejši in kvalitetnejši igri. Kegljači in kegljavke so kljub povprečnim rezultatom slavili. To pa predvsem zaradi slabše kvalitete drugih ekip. V skupni razvrstitvi je s prednostjo 4 točk pri moških in 3 točk pri ženskah slavil ELAN in tako ponovno prejel prehodna pokala. Pri moških je to drugič, saj smo bili lani drugi. Pri ženskah pa so naša dekleta slavila tretjič in tako prejela prehodni pokal v trajno last. Po končanem tekmovalnem delu je bila na Šobcu zaključna slovesnost, s podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem. Ob tej priložnosti naj se zahvalim v imenu SŠD ELAN vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tekmovanja, še posebej pa se zahvaljujemo OZD ELAN za denarno in materialno pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovan ja. Filip Praprotnik B. KEGLJANJE: Ekipno — moški: 1. ELAN Begunje 2. POSTAJA MILICE Jesenice 3. HLADNA VALJARNA Bela 4. UNIVERSAL Jesenice Ekipno — ženske: 1. ELAN Begunje 2. HLADNA VALJARNA Bela 3. UNIVSERSAL Jesenice 4. POSTAJA MILICE Jesenice 785 podrtih kegljev 4 točke 769 podrtih kegl jev 3 točke 729 podrtih kegljev 2 točki 719 podrtih kegl jev 1 točka 518 podrtih kegljev 4 točke 445 podrtih kegljev 3 točke 380 podrtih kegljev 2 točki 340 podrtih kegljev 1 točka Moški — posamezno: 20 tekmovalcev 1. 2, 3. 4. 11. 20. Jekler — P. M. Jesenice Legat - ELAN Kolman — ELAN Šlibar - ELAN Hanžič - ELAN Hrovat — ELAN Zenske — posamezno: 14 tekmovalk 1. Jelševar — HI. valjarna 2. Košir - ELAN 3. Bulovec — ELAN 4. Bec - ELAN (S. Gosak — ELAN C. MALI NOGOMET: 1. HLADNA VALJARNA Bi 2. UNIVERSAL Jesenice 3. ELAN Begunje 4. POSTAJA MILICE Jesenice la 3 Rezultati: P. M. Jesenice : ELAN 1:3 Hlad. valjarna : Universal 1:1 ELAN: Universal 1:2 P. M. Jesenice : HI. valjarna 0:3 Hlad. valjarna : ELAN 2:1 Universai : P. M. Jesenice 2:6 231 podrtih kegljev 203 podrtih kegljev 201 podrtih kegljev 201 podrtih kegljev 180 podrtih keglje'’ 151 podrtih kegljev 183 podrtih kegljev 181 podrtih kegljev 169 podrtih kegljev 168 podrtih kegljev 161 podrt ih kegljev 2 1 0 6:2 5 4 točke 1 1 1 5:7 3 3 točke 1 0 2 5:5 2 2 točki 1 0 2 7:8 2 1 točka REZULTATI III. TRADICIONALNEGA ŠPORTNEGA CETVEROBOJA D. ODBOJKA 1. ELAN Begunje 2. P. M. Jesenice 3. HI. valjarna Bela 4. Universal Jesenice Rezultati: HI. valjarna : ELAN 0:2 Universal : P. M. Jesenice 0:2 ELAN : P. M. Jesenice 2:0 HI. valjarna : Universal 2:0 Universal : ELAN 0:2 P. M. Jesenice : HI. valjarna 2:1 0 6:0 3 1 4:3 2 2 3:4 1 3 0:6 0 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka A. STRELJANJE — moški ekipno: 1. ELAN Begunje 687 krogov 2. POSTAJA MILICE Jesenice 653 krogov 3. UNIVERSAL Jesenice 617 krogov 4. HLADNA VALJARNA Bela 483 krogov Zenske — ekipno: 1. ELAN Begunje 435 krogov 2. UNIVERSAL Jesenice 298 krogov 3. POSTAJA MILICE Jesenice 273 krogov 4. HLADNA VALJARNA Bela 224 krogov Moški — posamezno: 19 tekmovalcev 1. Kozinc Boris — ELAN 2. Pangerc Vester — ELAN 7. Kokalj Rudi — ELAN 9. Horvat Jože — ELAN 12. Podobnik Anton — ELAN Zenske — posamezno: 15 tekmovalk 1. Podlipec Malči — ELAN 2. Mrak Angela 3. Jesenšek Vera — ELAN 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka E. MOŠKI EKIPNO - skupaj: 182 krogov 178 krogov 164 krogov 163 krogov 136 krogov 151 krogov 148 krogov 136 krogov strel, kegli. mal. od-nog. bojka SKUPAJ 1. ELAN Begunje 4 4 2 2. P. M. Jesenice 3 3 1 3. HL. VALJARNA Bela 1 2 4 4. UNIVERSAL Jesenice 2 13 F. ZENSKE EKIPNO - skupaj: strel 1. ELAN Begunje 2. UNIVERSAL Jesenice 3. HL. VALJARNA Bela 4. P. M. Jesenice 14 10 9 kegli. SKUPAJ 3 Filip Praprotnik Medobčinska liga v odbojki Naši odbojkarji v akciji V prvih dneh maja so bila odigrana zadnja srečanja medobčinske lipe v odbojki, ki sc je pričela oktobra lani. O poteku prvih Štirih kol smo v naši smučini že pisali, zato tokrat nekaj o ostalih srečanjih. Kot smo že napisali je Elanova ekipa nastopala v tej ligi le zaradi nabiranja novih izkušenj in uvajanja v podobna ligaška tekmovanja. Ze na pričetku te lige nismo mogli pričakovati kai več kot zadnje mesto, glede na kvaliteto ostalih ekip, vendar smo si zadali nalogo boriti sc proti vsaki ekipi in poskusiti dobiti čim-več setov. To nalogo smo skoraj v celoti izpolnili, saj smo šli v tekmovanje z novo mlado ekipo, ki sc je odločila igrati moderno odbojko sistemov in kombinacij. Ubadamo pa se predvsem z neizkušenostjo igralcev, pri katerih večina rekreativno igra odbojko šele eno leto. V tem pogledu so nam bili v veliko pomoč nasveti Borisa Kozinca, ki se aktivno ukvarja s treniranjem odbojke. Njegova pomoč nam je dajala nove volje, da smo lahko prebrodili prenekatero krizo. V primerih njegove odsotnosti pa smo prenekateri set izgubili brez kakšnega koli večjega odpora. Pohvaliti je treba zainteresiranost vseh igralcev in pa voljo vodic odboikaške sekcije, da kljub denarnim težavam izpelje samo zamisel sodelovanja v ligi in podobnih predstoječih tekmovanjih. Nadaljna pozornost ekipe je sedaj usmerjena na športni četveroboj koncem meseca maja in pa na Lesariado v juniju. Do takrat pa bo potrebno odpraviti še prenekatere pomanjkljivosti v igri naše ekipe. Za Elan so nastopali: Toman, Legat, Hrovat, Kozinc, Kajdiž, 01 ip, Praprotnik, Stroj M., Stroj Z. REZULTATI PRVEGA DELA: 1. kolo: Triglav 11 : Elan 2. kolo: Elan prost 3. kolo: Elan : Lubnik 4. kolo: Radovljica : Elan 5. kolo: Elan : Bled 6. kolo: Gumar : Elan 7. kolo: Elan : Kamna gorica 8. kolo: Triglav I : Elan 9. kolo: Elan : Bohinj LESTVICA PO PRVEM DELU LIGE: 3:1 0:3 3:0 0:3 3:0 0:3 3:0 0:3 1. Kamna gorica 8 8 0 24: 7 16 o Triglav II 8 7 1 23:11 14 .1 Bohinj 8 6 2 19:10 12 4. Lubnik 8 5 3 18:14 10 5. Triglav I 8 3 5 16:16 6 6. Radovi jica 8 3 5 14:16 6 7. Bled 8 3 5 13:17 6 8. Gumar 8 1 7 5:21 2 9. Elan 8 0 8 1:24 0 REZULTATI DRUGEGA DELA: 1. kolo: Elan : Triglav II 2. kolo: Elan prost 3. kolo: Lubnik : Elan 4. kolo: Elan : Radovljica 5. kolo: Bled : Elan 6. kolo: Elan : Gumar 7. kolo: Kamna gorica : Elan 8. kolo: Elan : Triglav I 9. kolo: Bohinj : Elan 0:3 3:0 1:3 3:0 1:3 3:0 0:3 2:3 Ko se je lani končala občinska liga v malem nogometu, smo pisali o drugem mestu Elanove ekipe in o nadaljnjem tekmovanju v razredu drugo-ligašev. Po sestanku vseh vodij ekip, ki nastopajo v občinski ligi, pa je prišlo do razširitve I. občinske lige na 12 ekip. S tem se je odprla možnost Elanu za uvrstitev v prvo ligo s kvalifikacijami, ki so bile na sporedu tik pred pričetkom spomladanskega dela lige. V kvalifikacijah so se pomerile drugo uvrščeni ekipi 11A in IIB lige z zadnjeuvrščenima ekipama I lige. Zreb je določil, da se srečata Elan in Begunje ter Gorje in Podnart. Elanovci so šli v te kvalifikacije z okrepljeno ekipo, saj so poleg standardnih igralce' nastopili še Vojvoda Vojko, Legat Božo in Tonejc Jože. Ze po prvem polčasu se je videlo, da ima Elan s tako ekipo velike možnosti, da se kvalificira v prvo ligo. Vendar se je ponovila stara slabost ekipe, da po vodstvu zaigrajo slabše in tako so tudi tokrat le s težavo obdržali neodločen rezultat, kljub možnosti da zmagajo v zadnji minuti, ko so zastreljali enajstmetrovko. Ker se je tekma v regularnem času končala neodločeno, se je moralo dobiti zmagovalca s streljanjem enajstmetrovk. Tu pa so bili Elanovci le boljši in tako končno slavili s 5:3. Tako se je Elan uvrstil v skupino prvoligašev. S tem pa ni bilo rečeno, da bo v novi sredini prav tako z lahkoto opravil z nasprotniki, kot lani v drugi ligi. Ze prvo kolo je prineslo katastrofalen poraz v Vrbnjah proti istoimenovani ekipi z 9:1. Pokazalo se je, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da ima ekipa premalo skupnih priprav in treningov in da se bo že v prvih kolih poznala odsotnost vratarja Debeljaka, ki je zapustil ekipo Elana in se vrnil k Vrbnjam. V drugem kolu so igrali na domačem terenu proti ekipi Žita in nesrečno izgubili po vodstvu 2:0. Za poraz je delno kriv tudi sodnik, ki je priznal nepravilno dosežen gol gostov. Rezultat 2:4 pa ni realen prikaz moči na igrišču, saj bi ob malo boljši realizaciji priložnosti lahko slavili Elanovci. V tretjem kolu so gostovali v Vrbi pri ekipi Stola in izgubili s 4:1. Tudi tu rezultat ne bi smel biti tako visok, če bi primerjali priložnosti. Vendar je tokrat zatajil Elanov vratar, ki je slabo posredoval pri akcijah domačega moštva. Četrto kolo je prineslo novo razočaranje. Poraz na domačem igrišču z ekipo Elmonta s 3:4. Ponovila se je igra proti Stolu, saj so bili tudi tokrat napadalci netočni in obramba nesigurna. Peto kolo je prineslo prvo veselje in pa tudi prvi točki za našo ekipo. Točki sta prišli prav nepričakovano z gostovanja v Radovljici pri ekipi JLA Radovljica. To pa predvsem zaradi dobrih realiza-torskih sposobnosti naših napadalcev in pa slabe obrambe (predvsem vratarja) domače ekipe. (Nadaljevanje na 14. strani) KONČNA LESTVICA MEDOBČINSKE LIGE V ODBOJKI: 1. Triglav II 16 13 3 44:20 26 2. Kamna Gorica 16 13 3 42:21 26 3! Lubnik 16 11 5 38:24 22 4. Bohinj 16 10 6 37:28 20 5. Radovljica 16 8 8 33:32 16 6. Triglav I 16 7 9 32:32 14 7. Bled 16 6 10 25:36 12 8. Gumar 16 4 12 19:39 8 9. Elan 16 0 16 5:48 0 Filip Praprotnik * Elanovi nogometaši Nogometaši se borijo žilavo (Nadaljevanje s 13. strani) Šesto kolo se je igralo na Prevalu z ekipo Plamena, ki je po petih kolih zasedala odlično tretje mesto. Tudi ta nasprotnik je bil premočan za našo ekipo kar priča rezultat 0:8. Slaba obramba obeh vratarjev naj bi bila odločilna za tako visok poraz. S tem porazom so se Elanovci usidrali na zadnjem mestu s samo dvema točkama od možnih dvanajstih. Če po šestih kolih ocenimo prikazano igro Elanove ekipe, lahko ugotovimo, da je z odhodom Debeljaka postala obramba slabši del moštva. Vendar pa bi se to slabost dalo kaj hitro odpraviti ob večji zainteresiranosti posameznikov, ki kljub obljubam, da bodo prišli na pomembnejša srečanja, tega niso storili. Pri tem pa ne mislim hvaliti napadalcev, ki razen na eni tekmi, na nobeni drugi niso izpolnili pričakovanj. Ravno pri napadu se pozna neuigranost, ki pa bi se lahko odpravila pri vsakotedenskih treningih in pri več odigranih prijateljskih srečanjih. Mogoče se bo s pričetkom med-TOZDnega tekmovanja v malem nogometu tudi to odpravilo. Zato lahko v nadaljevanju pričakujemo boljših uspehov, ob borbenosti ki jo je imela ekipa v lanski sezoni in ob taki kvaliteti igralcev kot je sedaj. NEPOPOLNA LESTVICA PO SEDMIH KOLIH: 1. Vrbnie 6 5 1 0 41: 7 11 2, Stol 6 4 2 0 19:10 10 .1 Merkur 7 4 0 3 27:14 8 4. JLA Radovljica 6 4 0 2 32:20 8 5. Plamen 5 4 0 T 20:11 8 6. Kamna gorica 7 3 1 3 22:30 7 7. Donat 6 2 1 3 11:17 5 8. Mošnje 6 2 0 4 19:32 4 9. Elmont 6 2 0 4 16:33 4 10. Žito 5 1 1 3 11:24 3 11. Gone 6 1 0 5 15:26 2 12. Elan 6 1 0 5 14:35 2 Praprotnik Filip Občinski sindikalni prvaki v šahu 1979 Tekmovanje je bilo v nedeljo, 13. maja 1979, v osnovni šoli A. T. L. v Radovljici. Na njem je nastopilo 55 moških in 5 žensk ali skupaj 60 članov sindikata iz 35 OOS ali KOOS v radovljiški občini. Vrstni red — posamezno ženske: 1. Lidija Gomboc Elan 4 točke 2. -Julka Ferk Elan 3 točke 3. Malči Podlipec Elan 2 točke 5. Ivanka Goričan Elan Otočke Vrstni red - moški posamezno I. II. in III. kategorija: 1. Slavko Mali Združ. obrt. Radovljica 2. Maks Vrečko Elan Vrstni red - moški IV. kat. in brez kategorij: 1. Anton Železnikar LIP Bled 4. Milan Dragan Elan 5. Zvone Potočnik Elan 6. Vinko Jerala Elan 7. Darko Jauh Elan 8. Andrej Resman Elan 10. Milan Vrečko Elan 11. Jože Bilič Elan Od 13. do 20. mesta so se plasirali: — Tone Benedičič — Mirjan Langus — Filip Praprotnik — Simon Markelj Od 21. do 28. mesta so se plasirali: — Franc Blažič — Lado Hegedič 15,5 točk 11 točk 10 točk 7 točk 7 točk 6.5 točk 5.5 točk 4 točk 3.5 točk 2.5 točk Elan Elan Elan Elan Elan Elan Od 29. do 34. mesta so se plasirali: — Alojz Šiško Elan — Jože Korošec Elan Ekipno ženske: 1. Elan Begunje 65 točk Ekipno moški: 1. Elan Begunje 61 točk Ekipno skupaj: 1. Elan Begunje št. nast. 20 tč. ž. 65 tč. m. 61 skupaj tč. 126 Skupno smo osvojili tri pokale OSZS Radovljica in sicer: ženske ekipno, moški ekipno in moški in ženske ekipno skupaj. Tone Benedičič Za ekipo Elana so nastopili: Gračnar D., Kocjančič J., Tonejc N., Toneic J., Gašperšič M., Cerar -j., Dolar M., Legat B., Kokalj R., Kolman B., Dežman J. Praprotnik Filip šah ELAN prvi na turnirju Dneva mladosti 23. V. 1979 je bil v organizaciji OO ZSMS Lesce turnir v počastitev dneva mladosti, v družbenem centru v Lescah. Vrstni red: 1. mesto OO ZSMS ELAN Begunje 2. mesto OO ZSMS Lesce 3. mesto OO ZSMS Gorje 10 točk 10 točk 4 točke Za Elanovo ekipo so točke osvojili po deskah od štirih možnih, Milan Dragan 4, Darko Jauh 1, Tone Benedičič 3 in Jože Korošec 2. Nedvomno pa je levji delež k zmagi na turnirju prispeval Milan Dragan, saj ie premagal vse nasprotnike. Osvojili smo pokal OK ZSMS Radovljica. Tone Benedičič DOMISLICE • Poredni otroci in majhna plača naredijo pridno gospodinjo. • Ne žugaj s prstom, kadar te želijo pobiti s pest jo. • Abonent je človek, ki sovraži spremembe. • Tudi na poti v svetlo prihodnost so pogostni obvozi. • Čas mineva, in vendar je edini, ki ostane. • Nekateri so že tako kratkovidni, da lahko prepoznavajo samo še denar. • Monogamija je ženitveni sistem, ko morajo udeleženci igre vrniti ženo, preden si vzamejo drugo. • Roka pogosto pograbi, kar srce ponudi. • To, da je kdo na koncu moči, še ne pomeni, da je na koncu poti. • Kaj pomeni levu zaščitna barva, ko pa je v kletki. • Denar nam pomaga prenašati uboštvo. • Zakonska tragedija je v tem, da ne znamo živeti z ženami, za katere bi nekoč umrli. • Bedak zna več vprašati kakor sedem modrijanov odgovoriti. • V cirkusu igrajo živali kot ljudje in ljudje kot opice. • Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo. • Plašč se ne dela samo za en dež. • Ljubezen se rodi naglo, brez pomisleka. • Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. • Narod brez narodnosti je telo brez kosti. • Ljubezen je nerazložljiva skrivnost. • Pes, ki molči in nič ne laja, globoko zobe zasaja. • Kamor koli greš, pojdi z vsem svojim srcem • Starost ie prisiljena modrost. • Proti staranju smo brez moči, toda proti temu, da bi ostareli, se lahko branimo • Kesanje je poskus iti vase, potem ko smo bili ravno od vsega sladkega čisto iz sebe. • Devica je tista, ki je še nihče ni prosil. • Kolikor starejši smo, toliko teže najdemo v zgodovini slavna imena, ki v naših letih še niso nič pomenila. • Diktatura je oblast, ki tisto, česar ne prepove, ukaže. • Sedanjost je čas, ko gladimo preteklost za bodočnost. • Obstojijo očitki, ki hvalijo, in hvale, ki obrekujejo. • Pri življenju v dvoje je neogibno, da zahteva žena moža popolnoma zase, kakor tudi mož zahteva ženo izključno zase. ffl u V mescu aprilu in maju so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: 1. Drstvenšek Anton, KV mizar, za dela in naloge mizar I v lesnem oddelku 2. Banjac Lazo, KV str. mehanik, za dela in naloge ključavničar II v pomožnem obratu — vrnil iz -JLA 3. Trplan Simona, KV frizerka, za dela in naloge priučeni ročni delavec III v TOZD Smuči 4. Palovšnik Silvo, PK delavec, za dela in naloge priučeni ročni delavec I v TOZD Smuči — vrnil iz JLA 5. Šimac Marija, KV frizerka za dela in naloge izdelovalec laminata v TOZD Plastika 6. Mali Janez, PK delavec, za dela in naloge lepilec I v TOZD Smuči — vrnitev iz JLA 7. Ališič Muhiba, NK delavec, za dela in naloge izdelovalec laminata v TOZD Plastika 8. Zupanc Marija, KV kuharica, za dela in naloge priučeni strojni delavec III v TOZD Smuči 9. Rupar Stane, str. tehnik, za dela in naloge samostojnega tehnologa v TOZD Smuči Delovno razmerje ie v aprilu in maju prenehalo naslednjim delavcem: 1. Kaufman Rezka, ki je opravljala dela in naloge prodajalke v TOZD Trgovina — sporazumno prenehanje del. razmerja 2. Legat Boris, ki je opravljal dela in naloge pomožnega razrezovalca lesa — odhod v JLA 3. Rodman Roman, ki je opravljal dela in naloge skladiščnika smuči — odhod v JLA 4. Zilih Franc, ki ie opravljal dela strojnega delavca v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje delovnega razmerja 5. Gale Milan, ki je opravljal dela in naloge rezkalca I v TOZD Vzdrževanje — sporazumno prenehanje delovnega razmerja 6. Klemenčič Lado, ki je opravljal dela in naloge se-stavljalec čolnov v TOZD Plastika — poklicna rehabilitacija v drugi delovni organizaciji 7. Hrovat Igor, ki je opravljal dela sedlarja v TOZD Športna orodja — odhod v JLA 8. Virag Viktor, ki je opravljal dela in naloge tesarja II v TOZD Vzdrževanje — sporazumno prenehanje delovnega razmerja 9. Justin Aleksander, ki je opravljal dela in naloge mizarja II v TOZD Športna orodja — odhod v JLA 10. Pogačnik Emil, ki je opravljal dela in naloge mi- zarja I v TOZD Športna orodja — odhod v JLA 11. Legat Janez, ki je opravljal dela in naloge pomožnega analitika v PAS — invalidska upokojitev. 12. Zerovec Marjan, ki je opravljal dela in naloge pomožnega razrezovalca lesa v pripravi lesa — samovoljna zapustitev dela 13. Krašovec Bernarda, ki je opravljala dela in naloge priučenega ročnega delavca III v TOZD Smuči — sporazumno prenehanje delovnega razmerja 14. Gašperin Cecilija, ki ie opravljala dela in naloge revizorja v gospodarskem sektorju — sporazumno prenehanje delovnega razmerja 15. Cvikič Ružiča, ki je opravljala dela in naloge prodajalca v trgovini v Zagrebu — sporazumno prenehanje delovnega razmerja pred potekom dela za določeno dobo 16. Globevnik Darko, ki je opravljal dela in naloge samostojnega tehnologa v TOZD Plastika — sporazumno prenehanje delovnega razmerja M. Z. DOMISLICE • Plemenite sadove si pridobiva učenje z naporom, slabe obira brez truda. • Človek brez značaja je mlin na veter. • Cas, ki krepi prijateljstvo, slabi ljubezen. • Včasih je dovolj, da človek opazuje druge, da bi videl sebe. • Nekateri ljudje so zoprni kljub zaslugam, drugi pa prijetni z napakami vred. • Laže je živeti z eno žensko ali enim moškim kakor z več ženskami ali moškimi. • Veliko jih je, ki jih niso učili pameti, pa vendar po pameti žive. • Duhovno sorodstvo ie najboljša žlahta. Šah REZULTATI REZULTATI ELANOVEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA ZA ŽENSKE ZA LETO 1979 Gomboc Lidija 3 točke Ferk Julka 2 točke Podlipec Amalija 1 točka Goričan Ivanka Otočke 6341,6 točko 5447,2 točke 4552.8 točke 3658,4 točke Praprotnik Filip če&titamo za cOan k&tcci U. julij ZA VROČE POLETNE DNI Strelec Anton Podobnik na tekmovanju Zelenci — izvir Save Dolinke awy“' sm™ Občinski prvaki v streljanju v vseh kategorijah Tekmovanje je bilo v nedeljo — 22. aprila 1!)7!) v dvorani Osnovne Sole v Bohinjski Bistrici. Tekmovanja v streljanju z zračno puško se je udeležilo 66 žensk in 225 moških ali skupaj 291 strelcev iz 41 00 ZS. Rezultati so bili naslednji: 1. Stariha Darja 2. Podlipovee Malči 4. Jesenšek Vera 11. Mrak Angela 16. Kapus Stanka 29. Ilc Juriča 35. Lavrič Marija 37. Kelih Nataša 42. Sturm Jelka 46. Košir Majda 50. Pristavec Jolanda (nastopilo 52 tekmovalk) (Ostali tekmovalci so dosegli mani kot 90 krogov; v tej kategoriji je nastopilo 154 tekmovalcev.) Moški posamezno nad 40 let: 1. Gros Leopold LIP Bled 2. Mencinger Oton ELAN Kemična Podnart 166 krogov 6. Resman Andrej ELAN ELAN 141 krogov 9. Kolman Janez ELAN ELAN 137 krogov 11. Kozamernik Stane ELAN ELAN 122 krogov 12. Albinini Anton ELAN ELAN 111 krogov 16. Ga te j Štefan ELAN ELAN 86 krogov 28. Škofič Florijan ELAN ELAN 76 krogov 44. Hrovat Janez ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN Zenske posamezno nad 40 let: 1. Gantar Ana VEZENINE Bled 9. Mrak Jožica ELAN 10. Hrovat Vida ELAN (nastopilo 14 tekmovalk) Moški posamezno do 40 let: 1. Bešter Stane 2. Pangerc Vester 4. Hrovat Jože 7. Kokalj Rudi 17. Vidic Anton 19. Vrečko Maks 21. Kelih Jože 26. Peinkiher Matevž 27. Praprotnik Filip 29. Podobnik Anton 32. Zupan Tine 33. Luznar Janez 45. Hegedič Lado 54. Hrovat Brane 61. Toman Slavko 73. Dežman Jože 80. Olip Boštjan 83. Lombar Marjan 89. Tonejc Jože 97. Debeljak Milan 101. Legat Toni 103. Stroj Miloš ISKRA Lipnica ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN 74 krogov 60 krogov 50 krogov 41 krogov 160 krogov 158 krogov 142 krogov 141 krogov 136 krogov 136 krogov 128 krogov 117 krogov 95 krogov (Ostali tekmovalci so dosegli mani kot 90 krogov; v tej kategoriji je nastopilo 71 tekmovalcev.) EKIPNO — ženske: I. mesto ELAN Begunje 1. Podlipec Malči 2. Jesenšek Vera 3. Mrak Angela 400 krogov (v postavi); 141 krogov 137 krogov 122 krogov 126 krogov 62 krogov 61 krogov 177 krogov 175 krogov 160 krogov 154 krogov 147 krogov 146 krogov 145 krogov 141 krogov 141 krogov 140 krogov 137 krogov 136 krogov 132 krogov 125 krogov 122 krogov 115 krogov 113 krogov 111 krogov 109 krogov 104 kroge 102 kroga 101 krog EKIPNO — moški: 1. mesto ELAN Begunje — 794 krogov (v postavi); 1. Pangerc Vester 175 krogov 2. Hrovat Jože 160 krogov 3. Mencinger Oton 158 krogov 4. Kokalj Rudi 154 krogov 5. Vidic Anton 147 krogov EKIPNO — skupaj: 1. ELAN Begunje 216 točk 2. VERIGA Lesce 156 točk 3. VEZENINE Bled 143 točk Vse Elanovce, ki so se udeležili tekmovanja, velja pohvaliti, kajti le s tako množičnimi udeležbami bomo pripomogli do zmage za celotno uvrstitev na Občinskih sindikalnih igrah za leto 1979. Vrstni red OOZS po 4 panogah, vštevši tekmovanje kegljanja borbenih partij; 1. ELAN Begunje 660 točk 2. VERIGA Lesce 470 točk 3. LIP Bled 369 točk 4. VEZENINE Bled 255 točk 5. ISKRA Lipnica 254 točk Rudi Kokali ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očka Peinkiher Antona se vsem skupaj zahvaljujem za sožalje, posebno pa sodelavcem polizdelka smuči za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča sina Peinkiher Matevž Peinkiher Alojz ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta SIMONA MARKLJA se zahvaljujem sodelavcem Komunale za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči sin Simon Markelj ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta Avseneka se iskreno zahvaljujem sodelavcem metalne delavnice, kakor tudi gasilcem za denarno pomoč namesto venca na grob in vsem tistim, ki ste mi izrekli sožalja ter ga spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoča hčerka Anka Avsenek UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno— Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Jesenšek Vera niza kroge