POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Vsebina • ^ vednost članom Kmetijske družbe! — Anketa o našem kmetijstvu. —- Primerjava nemškega' in bivšega avstrijskega " kmetijstva z našim. — Pridobivanje humusa v zemlji z apnenim dušikom* — Na prav)>peti. Obrezovanje koreninic na cepičih ter mandanje še pred cvetenjem grozdičkov. — Vpliv;širokega sajenja, :tft> v strnjenem) vinogradu na boljše uspevanje in. negovanje. — Kako zatiramo bramorje na vrtu? — Klajno apno. — Jogurt in kislo jrileko. — Pripovedovanje. izkušervega konjerej.ca Antona-Sla-viča iz Grab o vzreji svojih konj. — Sortiranje medu. — Nekaj nasvetov za malega ktmcerejca. — Zatiranje mrčesa pri perutnini. — O pripravah na vratih. — O konserviranju jajc. — Tržno poročilo. — Stroški v pravdah. — Društvene vesti. — Kmetijski šolski vestnik. Štev. 6. v ;. S ' Leto 55. V vednost članom Kmetijske družbe! ' • „ • Vi • . ..... i I. ».-.-,• Kraljeva banska uprava Dravske banovine nam je poslala pod TI/2, št. 786/3 z dne 2. V. 1938., sledečo odločbo. <■ - , z, • ^ . j - ('» p. -, . . '/>![""• Uprava policije v Ljubljani je z odločbo z dne ,28. januarja 1937, II. Rov. Št. 1/201/1, na obnovi § lO.^akona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931.. ukinila vse sklepe občnega zbora društva , Km^tijšk^ družba v Ljubljani z dne 8. junija 1932, ki so sledili na tem. občnem zboru sklenjeni jrvtakoj med občnim zborom ,pp banski upravi na znanje sprejeti izpremembi pravil, dalje vse društvene sklepe, ki so sledili temu občjiemu zboru in slednjič vse sklepe izrednega občnega zbora z dne 29. decembra 1932. Posebno je.ukinila .ižvoljtev novega,glasnega odbora na občnem zboru z dne 8. julija 1932, dalje sklep glavnega odbora ,z (Jne 10. decembra 1932, da .s,? skliče izredni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani in sklepe občnega zbora, z, dne 29. decembra 1932 o razidu društva Kmetijska družba v Ljubljani in sklep tega občnega zbora, da se postavijo likvidatorji, ki Izroče.vso društveno aktivno in pasivno imovino na novo ustanovljeni zadrugi'Kmetijska družba y .Ljubljani r. ž. z o. z. Na pravočasno proti tej odločbi vloženi pritožbi zadruge Kmetijska .družba v Ljubljani r. z. z o. z. in, predstavnikov društva Kmetijska družba v Ljubljani z dne 18. februarja 1937. je Kraljevska banska uprava z odločbo z dne 27. marca 1937, II. št. 239/12, odločila da se pritožbama kot neosnovanima ne ugodi in da se napadena odločba uprave policije v Ljubljani potrdi. ..., ,,.„ .., !;• -,>• V,v . .. , „ . ,. Proti tej odločbi Kraljevske banske uprave sta obe stranki vložili to?bo na upravno sodišče v Celjuj ki je s sodbama z dne 7. decembra 1937, št. A 89/37/15 in A 90/37/9, navedeno odločbo Kraljevske banske uprave razveljavilo radi nezakonitosti. jQ , ,, ,, .. .. . Kraljevska banska uprava se je proti sodbama upravnega sodišča v Celju pritožila na državni svet! vendar je državni svet z rešitvijo z dne 3. marca 1938, Št. 1511 iz 1938 pritožbo banske uprave odklonil kot neosnpvano- Z ozirom na navedeni sodbi upravnega sodišča in na rešitev državnega sveta ter na osnovi, čl. 34, zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih odloča Kraljeva banska uprava ponovno na pritožbi zadruge Kmetijska družba v Ljubljani r. z. z o. z. in predstavnikov društva Kmetijska družba v Ljubljani z dne 18. februarja 1937, tako, da se obema pritožbama ugodi in da se odločba uprave policije -z dne< 28. januarja 1937, II. Pov. št. i^Ol/l, razveljavi radi nezakonitosti in sicer iz razlogov že navedenih sodb upravnega sodišča in rešitve državnega sveta. Proti tej odločbi ni nadaljne pritožbe. Odločbo prejmejo;, . . ■ • ■,.. . . • . ,.! ■. ■. i 1. Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. v roke zastopnika g'. dr.;Goljarja Srečka odvetnika v Ljubljani, 2. Društvo Kmetijska družba v Ljubljani v roke predsednika g. Detela Otona, veleposestnika v. Preddvoru, 3. Uprava policije v Ljubljani. Ban. Dr Natla5en, r. Anketa o naše Ing. Amketa, ki bi naj temeljito ugotovila današnje stanje našega kmetijstva,, preiskala vzroke neuspehov v dosetdanjem pospeševanju, določila, m kmetijstvu. B. F. kje smo zaostali in kateri ukrepi .so potrebni, da se povzdignemo na vi* šino, ki odgovarja kmetijstvu kot glavni panogi našega gospodarskega življenja, je 3, t. hi. zaključila syoje delo. Kot strokovni list! kateri ima nalogo našega kmeta obveščati o vsem, kar je važno za kmečki stap in kmetijsko proizvodnjo, bi morali priobčiti obširen prikaz o, delu ankete. Na žalost znatiželjnosti čitateljev ne moremo ustreči, ker je bilo posvetovanje razdeljeno na več različnih sekcij, ki so zasedale istočasno in tako nikomur ni bilo mogoče udeležiti se ob istem času raznih važnih referatov. Sicer je imel podpisani referate nekaj dni poprej v roki, tako da je mogel površno pregledati gradivo, o katerem se bo razpravljalo in spoznati osebno gledanje referenta na razne probleme, ki jih je v referatu obravnaval, ni pa mogel slediti najvažnejšemu delu ankete, namreč debati, v kateri so strokovnjaki in praktiki kritično presodili, v koliko je gledanje referata pravilno. V kolikor pa sem mogel gradivo in delo ankete pregledati, podajam o njej le splošne utiske, ne da bi se spuščal v podrobnosti, ker za to bo še podana prilika, če bodo res izšli izsledki ankete v posebni knjigi, kjer bodo upoštevana tudi mnenja iznešena v debati. Razdelitev gradiva na razne referate je bila dosledna in dokaj izčrpna. Strokovni vsebini referatov pa bi gotovo mnogo koristilo, če bi večino referatov izdelali strokovnjaki in praktiki, ki z dotično stroko niso v direktni zvezi po svoji službi ali položaju pri kr. banski upravi. Prepričani smo, da je vsak od omenjenih referentov občutil to pomanjkljivost in da bi zelo rad referat prepustil osebi, ki ni vezana na oficielno gledanje na razne probleme, ker bi na ta način pridobil mnogo koristnih pobud za svoje delo. Tako smo pri večini referatov čuli zgodovino o do-tični stroki, nismo pa čuli analizo, koliko so bili dosedanji razni ukrepi javne in privatne iniciative koristni in uspešni. Takšne kritike se pač vsak rad ogne, ker bi eventuelno moral priznati neuspeh lastnega ali tujega dela ali pa govoriti o prilikah, ki so povzročile, da se uspeh ni mogel doseči. Ugotovitev sedanjega stanja je torej ostala brez onega predpogoja, ki opravičuje umestnost predlogov za bodočnost. Zato večina referatov ostavlja dojem, da je to, kar je referent ugotovil in predlagal, neoporečna resnica, ki se mora verjeti, eventuelno tudi volja odgovornih činiteljev. Ta dojem je povečala še pičla udeležba praktikov, posebno kmetov in pa debata, katere se večina udeležencev ni poslužila, ker pač brez poprejšnje temeljite proučitve referatov ni bilo mogoče pri debati sodelovati. Res stvarnih debat je bilo malo. Veliki nedostatek je bil tudi v tem, da statistični podatki, ki naj bi bili osnova ugotovitve sedanjega stanja, niso bili v vseh referatih enaki in verjetni. Tako trdi n. pr. neki referent, da znaša izvozni višek fižola v naši banovini 150—300 vagonov, a drugi 1000. Če se na oficielno statistiko za vso državo ne moremo zanesti, ali ima kr. banska uprava možnosti, da vsaj za našo banovino ugotovi pravo stanje? Tako pa se vsak referent zaveda te hibe naše statistike, kar se občuti tudi pri vsakem zaključku, ki ga izvaja, odnosno pri predlogih, ki jih stavlja. Naše mnenje je, da anketa še ni končana in da je bil to šele začetek. Pri pravilni organizaciji ankete, bi se moralo isto gradivo dodeliti vsaj dvema referentoma, tako da bi ko-referenti prikazali iste probleme tudi iz drugih vidikov ali vsaj glavni referat spopolnili. Za ista vprašanja treba zainteresirati čim večji krog strokovnjakov, praktikov in javnih delavcev s tem, da se jim referate pravočasno dostavi v proučitev in jim omogoči, da se na zasedanju za-morejo v debati tudi oglasiti. Seveda, celo anketo v tem okviru in istočasno, kot pri prošli, ne bi kazalo ponoviti, pač pa bi bilo koristno ponovno sklicanje manjše ankete po končanih poljskih delih za vse stroke. Predpogoj je seveda svoboden pristop in pravica govora vsakemu, ki želi nepristransko in koristno sodelovati. Le takrat bo ta zares pravilno zamišljena anketa v korist našemu kmetijstvu, ker brez sodelovanja široke javnosti, predvsem kmetov in složnega dela, se današnjih nevšečnih razmer ne bomo mogli rešiti. PnljetlelfttTJo. Primerjava nemškega in bivšega avstrijskega kmetijstva z našim. Ing. J. Teržan. Po priključitvi Avstrije Nemčiji se je tudi avstrijskemu kmetu zapove-dalo, da mora obdelovati in gnojiti svojo zemljo boljše kot jo je do sedaj. Kajti pridelki, ki so jih avstrijski kmetje dosegli po edinici površine obdelovane zemlje, zaostajajo za onimi v Nemčiji. Po M ceni so dobili avstrijski kmetje na razpolago selekcionirano seme krompirja. Cene umetnih gnojil so uravnali na isti način, kot so v Nemčiji, vsled česar so se cene znižale. Letošnjo pomlad so avstrijski kmetje uporabili mnogo več umetnih gnojil kot so jih prejšnja leta ozir. kot bi jih uporabili, če bi obstojala še samostojna Avstrija. Velika Nemčija potrebuje hrane in si-rovine za svojo industrijo, zato je prva in glavna dolžnost tamošnjih kmetovalcev, pridelati na isti površini čim več in čim boljših pridelkov. Statistični podatki nam nudijo to-le sliko: Nemčija — brez Avstrije 67 6 milijonov prebivalcev Avstrija 6 7 milijonov prebivalcev milijonov v °/0 celokupne površine ha na 100 milijonov v °/„ ha na 100 ba prebivalcev ha prebivalcev celokupna površina 47-02 100 70 839 100 125 od tega obdelane zemlje 2875 61 43 4-34 52 65 od tega njiv 19-42 67 29 198 40 30 travnikov 8-54 30 13 2-2'i 51 31 vrtov, vinogradov 0-79 3 1 013 3 2 gozdov 12-91 275 18 3 14 37 47 ostale površine 5-36 11-4 8 0-91 11 13 Pridelki milijon t. kg po osebi pridelek po ha q milijon t. kg po osebi pridelek po ha q pšenice 5-0 76 20-5 0-38 58 151 rži 79 120 16-4 0-59 90 13-8 ječmena 34 51 193 028 42 155 ovsa 5-6 85 186 0-43 65 134 koruze — — 014 21 napolico 08 12 — — skupno žita 227 344 182 276 krompirja 43-5 659 144-9 2-53 383 124 8 sladkorne pese 9-9 150 267 3 1-11 168 2438 Avstrijski kmet je pridelal 7*—75 j rnanje kot nemški kmet. Vzrok iščejo v slabi uporabi umetnih gnojil. V Nemčiji so porabili v letu 1936/37: 606.000 t fosforne kisline, 941.000,, kalija, 570.100,- dušika, preračunano na 1 ha in kg: fosforne dušika kisline kalija v Nemčiji 19.8 21.1 32.8 v Avstriji 1.5 3.4 1.9 ali skupno v Nemčiji 73.7 kg na 1 ha, „ Avstriji 6.8 „ „ 1 „ Goring je v svojem plebiscitnem govoru na Dunaju omenil, da mora Avstrijsko kmetijstvo uporabiti od sedaj naprej 10 krat več umetnih gnojil kot jih je doslej. Če s tem v zvezi vprašamo, kako je Dri nas, na podlagi službene statistike kmetijskega ministerstva za leto 1936/37, dobimo sledečo sliko: v letih obdelane pridelek 1927—1936 površine po ha/q povprečno ha 11,562.660 zasejano z: koruzo 2,533.691 15.1 pšenico 2,533.691 11.0 ječmenom 431.618 9.5 ovsem 383.839 8.4 ržjo 245.481 8.3 mešanico 55.035 8.7 prosom 32.102 7.8 ajdo 4.620 6.1 rižo 2.197 13.8 ostalo 17.530 7.0 skupno žita 5,817.063 —. industrijskih rastlin 130.998 krompirja 248.296 65.6 vinogradov 192.486 20.3 pašnikov 3,882.265 — travnikov 1,802.847 22.3 komadov po drevesu sadnih dreves 62,335.817 18 kg V letu 1936/37 smo uporabili skupno 17.534 ton superfosfata, 396 ton Tomaževe žlindre, 292 ton kostne moke, 863 ton drugih fosfornih gnojil, 1007 ton apnenega dušika, 77 ton sečnine, 430 ton drugih dušičnih gnojil, 11080 ton kalijeve soli in 3004 ton nitrofoskala in KAS-a, Če preračunamo to na kg fosforne kisline, oz. čisteega dušika, ozir. kalija in razdelimo) na celokupno obdelano površino, (dobimo, da porabimo po ha okrog Va k;g fosforne kisline, 3 dkg dušika in 4 dkg kalija, ali skupaj 0.33 kg na ha. To je 20 krat manj kot v bivši Avstriji oz. 220 krat manj kot uporabil danes Nemčija umetnih gnojil na ha. Če analiziramo uporabo dušika na 1 ha obdelane zemlje pri nas In v Avstriji oz. v Nemčiji dobimo še po-raznejšo sliko. Pri nas uporabimo na 1 ha obdelane zemlje 50 krat manj dušika, kot so ga uporabili v bivši Avstriji oz. 600 krat manj, kot ga porabijo danes v Nemčiji! In vendar je dušik motor rastlinskega življenja. Ker se pri nas uporabi dušika ne poklanja nikakšna skrb, so tudi naši pridelki kakovostno in z ozirom na žetvene prinose temu primerni. Naša zemlja in podnebje je za pridelovanje ugodnejše kot v Nemčiji. In kaj vidimo? V Nemčiji pridelajo Po žetvi pšenice, ječmena in rži, je bilo izvršeno lansko leto v vseh srezih naše banovine okrog 100 poskusov, ki so imeli na* men praktično preizkusiti vpliv apnenega dušika na tvorbo humusa iz strnišča in rastlinskih odpadkov. Razpadanje strnišča in ostankov slame traja običajno leto in več dni. Pretvorba slame v humus se vrši v njivi zelo počasi. Vzrok je v slabem stanju bakterij, ki pretvarjajo organsko maso v humus. Delovanje teh bakterij pa lahko pospešimo z dodatkom bakterijske hrane. Takšna hrana je apneni dušik! Svojstvo apnenega dušika kot dobre hrane za bakterije so začeli izkoriščevati v Ameriki in na Angleškem na ta način, da po žetvi visoko pokošeno strnišče in odpadke potrosijo z apnenim dušikom ter jih na to plitko zaorjejo. V vlažni, topli zemlji začnejo bakterije predelovati slamo v humus, Apneni dušik, raztrošen po strnišču, krepi bakterije, ki ga asimilirajo, da se pretvorba vrši hitreje in boljše. Ker je naša slovenska zemlja siromašna na humusu, je opisani način bogatenja zemlje s humusom tudi za naše razmere velike važnosti. Povsod, kjer so se delali tozadevni poskusi, se je pokazala razlika v kakovosti in višini pridelka med parcelami, na katerih je na strnišče raztrošen apneni dušik in med strniščem preoranim brez apnenega dušika. Zemlja je posta- ji "Ifi Kakor sta bila inteligenca in preprosti živelj prav vse do danes na žalost dva nezdružljiva svetova, tako sta tudi teorija in praksa hodili vsaka svojo pot. Zato nimam niti najmanjšega povoda, da ne bi z veseljem sprejel kritike mojih zadnjih dveh člankov. Saj je to najboljši dokaz, da sta se nauk in delo končno le povprečno po ha 144 q krompirja, pri nas samo 65.6 q, t. j. več kot za polovico manj! V Nemčiji pridelajo po ha 20 q pšenice, pri nas samo 11 q! Ista porazna slika se nam kaže pri vseh drugih pridelkih! Z ozirom na težko stanje našega kmetijstva je „Pab" (Priviligirana agrarna banka) letos uvedla v svoje poslovanje tudi oddelek za dajanje cenenih kreditov za nabavko umetnih gnojil. Ta akcija „Pab-a" pa bi se morala intenzivirati in istočasno glede predpisov in formalnosti dajanje teh kreditov poenostaviti, sicer ne bo rodila zaželjenega uspeha! la bolj prhka. Strnišna repa je že lansko jesen pokazala učinkovitost tega postopka. Tako poroča Anton Vinko iz Lancove vasi, da je pridelal na 5 arov veliki parceli, na katero je po strnišču raztrosil 30 kg apnenega dušika, 2300 kg repe, dočim je na drugih 5 arih —: brez apnenega dušika — pridelal samo 1500 kg repe. Demšar Franc iz Zg. Bitnja pri Kranju poroča, da je pridelal na pognojeni 2650 kg, na nepognojeni parceli pa samo 2100 kg repe itd. Na parcelah, posejanih z ajdo je bil uspeh z apnenim dušikom zadovoljiv povsod tatn, kjer so dodali pred setvijo ajde še na 1 k. jutro po 100 kg superfosfata. Pridelek je bil dvakrat do trikrat večji kot na negno-jenem. V tem smislu poroča Janez Porenta iz Bitnja in Matevž Šifrer, Anton Draksler iz Mavčič in drugi. Pravi uspeh tega postopka, gnojenja visoko požetega strnišča z apnenim dušikom, pa bo viden še le pri letošnji žetvi. O tem bomo še poročali. Iz dosedanjih uspehov pa se že jasno vidi, da je ta način pridobivanja humusa v zemlji tudi za naše razmere zelo priporočljiv. Zato opozarjamo že sedaj vse, ki imate latilčo ozir. pretežko zemljo, siromašno na humusu, da izvršite opisani poskus in se prepričate na svoji zemlji, ali je postopek za Vašo zemljo prikladen in rentabilen. sešla na skupni poti. Povsem naravno je, da tako trčenje dveh doslej samostojno živečih svetov povzroči nekoliko trenja — to pa je najboljše jamstvo obojestranske trdnosti in zdravja! Upravičeno smemo upati, da je doba, ko je praktik — ki se ni strinjal s teoretikom z molkom izražal ne- Pridobivanje humusa v zemlji z apnenim dušikom. Na pravi poti. Val. Janhar. soglasje, pri krajU ift da še TO vš&ij polagoma, odstranilo š^pahSb tako $ teoriji kakor v ffraksr. Sij Se dbbr^ spominjamo, da Se hi 'minulo Več kot par desetletij, k}6 se je Veš olikani svet smejal krile tu, če hi 'dbšti skrivaj pogledal V pratikd itt v Stanje lune, — doeith se danes hajSlaV-nejsi znarištVeniki resrid trudijo kak'o bi vprav z astrologijo tfoštgli pravcate čudeže... •. Čeprav vnafrrej Vferh, da bo tudi današnja moja trditev ponovno dvignila lirah v marSik&tererH kotičku, kjer domuje teorija, mi bodrt praktični kmetovalci — žal le Z molkom — pritrdili, da se n. pr. beli in plavi krompir z vegetativnim (nespolnim) križanjem izprevrže v nekak barvni nestvor, ki ponovno pbMjeri, včasih to lastnost obdrži, včasih zgubi ih. postane zopet bel, še večkrat pa plav! čudno pri tem jie dejstvo, da niti ni potrebno človeške pomoči (bteplje-nje), ampak je dovolj, da le dve različni sorti posadimo v tiepošredno bližino ih že prvo jesen smo sigurni, da bomo pridelali riekaj šekastega krompirja! Če se vegetativno križa že z zraščenjerii koreHik ali stebel, žal niti sam nisem na jasnem — pač pa sem siguren v rfezultatu! Pač pa sem trdno uverjen tudi v tO, da riti bo prej ali slej tudi kmetijskb-stro-kovna veda pritrdila (če ne živemu pa vsaj tej pisani ugotovitvi) — pa Čeprav me bo sodobna znanost prištela med najbolj čudaške dohiišljaV-ce.:. V zadevi moje „nove" jabolčne sorte sem sicer tudi vnaprej pričakoval negativne kritike. Vsaj površno sem namreč tudi sam prebavil toliko teorije, da sem vedel, da se ista ne krije z mojo prakso, tako v opisanih kot še v nešteto drugih pogledih. Ker pa kot braktični kmetovalec, nimam niti časa in ne sredstev, da se pripravim za znanstveno nadaljnje raziskovanje, sem s svojimi navedbami hotel le vzbuditi potrebno pozornost med poklicanimi činitelji, ki naj bi zadevo podrobno proučili! V ta namen dam na razpolago potrebna sadna drevesa, pri krompirju zemljo, in če treba tudi sferne, gnbj in delo, pri vsem delu pa sem pripravljen pomagati tudi z vsemi dosedanjimi mojimi Skromnimi izkušnjami. Vse tozadevno prizadevanje pa bi bilo znatno olajšano, pe bi se javno oglasili vsi oni praktični kmetovalci in sadjarji, ki imajo v tem pogledu več ali manj izkušeni. Ni namreč dovolj, da naročene listb samo prečita-mo ali kvečjemu Še v zasebni družbi p redeba tiranih! Vsaka nova ugotovitev in ftfipordčilo bosta dobiti podrto vrednost Šele takrat, kadar jih borno ^ podprli aH izpodbili z vsemi našimi praktičhiini izkušnjami! Besedi* ift .prostor imate torej še drugi praktični kmetovalci in sadjarji, šfele hato "tiaj bi ,k'on'čho sodbo sestavili strokovnjaki in znanstveniki! Obrezovanje koreninic na cepičih ter ma še jpred cvetenjem grozdičkov. Traric Gombač. Cepljenke, vsajene spomladi..na stalno mesto; So dosedaj že toliko pognale,_ da jih jproti koncu meseca že lahko .odgreBemo do cepljenega mesta in pogledamo, če niso cepiči napfaVili svoie lastne kdFenihice. Če so te že odgnale, jih kratkomalo z ostrim nožem, ne s škarjami, tik lesa odrežemo, ter cepič takoj zopet zasujemo z rahlo zemljo, kakor je bil poprej, do zelenega dela, molečega iz zemlje. Zasuti se mora takoj, zlasti če sonce pripeka, da ne zažge odkriti nežni beli del poganjka. Zato je bolje to delo obaviti le zjutraj ali kd je oblačho in nevetroVno. Tako odstranjevanje koreninic iz cepiča, osobito močno rastočih sort, kot so posebno malvazija, pa tudi portugalka, plaveč, mozler itd:, je neobhodno potrebno, ker 6e se pusti take koreninice neovirano rasti, se haglo v globino razrastejo in cepič se potem sam hrani, postane od podloge neodvisen in se potem podlaga navadno zaduši ali celo zasuši. Cepljenke pa, ki imajo že rodne šparone (napnence) in čepe. aH palce, moramo sedaj še pred cvetjem skrbno ornandati, to je odstraniti vse nerodovitne in odvišne nove poganjke, skrajšati predolge pri 4. listu, nad zgornjim grozdičkom na šparonu ter odstraniti vse one male listke pod zadnjim najnižjim grozdkom na špa-ronskih poganjkih. Tako pridejo vsi grozdički bolj na jasno in hitreje ter bolje odevetejo, kar je posebnd pfi malvaziji in muškatu neobhbdiio potrebno. Seveda je treba tudi Vse na rahlo povezati. Kdor slučajno ni še škropil in žvepljal, naj^ tp važno delo vsaj sedaj še pred cvetjem takoj opravi, ker v drugi polovici t. m. bo že pričelo grozdje cvesti. Zgodnje sorte So pa ponekod že v cvetju. Ohranimo torej zdravo in lepo, kar ni aprilski mraz pokvaril. VpliV širokeget sajenja trt v strnjenem vinogradu na boljše uspevanje in negovanje. Franc Gombač. Vsak kmetovalec, sadjar, vinogradnik, vrthar je, Oziroma bi moral biti trdno prepričan, da čim več bro-stdra ima vsajena rastlina, tem buj-nejše se razvija, obrodi več lepšega in boljšega sadja, kot gOsto posajena. Osobito velja to pri trtah, cepljenih na primeru ameriške podlage. Zato moramo gledati, da pri vseh bodočih zasaditvah ne bomo s prostorom tako skoparili, kot se je v te-kU prve obnove vinogradov vršilo, ko nismo še temeljito poznali ne primernih podlag, ne pravega ražvoja posameznih žlahtnih trtrilh sort. Dolgoletne skušnje in zboljšanje podlag za različne lege in zemlje, različne vfste in sorte, nam kažejo pravb smer, ki jo moramo pri bodočem zasajanju strogo upoštevati, drugače boirio čez leta spet v prejšnji, večkrat prav neprijetni zagati. Kakor smo sadili poprej vse vprek, med .temi dosti tudi .prav slabih podlag, kot n. pr. .riparia s o vaz, tomen-toza, jork madeira jn slične, se držimo v hbVejšem času le 3—5 podlag, in sicer največ Hb&Ha.pOrtelisdli Ve-likoliste .riparie,- rijikrie berlaftdi-eri Kober 5 BB irl Teleki 8 ter Goethe 9. Te tri ozirbmd štl.H pbidlage močno raStbjo ter pHsilijb žlahtno trto ha večjo-rodovitnost, zgodnejše in bbljše zorenje groždja, osobitti V njim ptav- firikladniH zemljah. Zadnje tri sorte prenesejo tUcli močno apnerie iti bolj sUHfe lege in zemljfe, dočim za nizke lkže in prevlažtle zemlje niso tako sposobne. Zastanejo namreč v rasti m seveda tudi v rodovitnosti in v dozoritvt tolikof novih poganjkov, kot zarbda. Ravno iž tega vzroka jih moramo saditi na srednje in višje lege, širokb narazen vrsto 0;d vrste, osobito če so cepljene na nje š,e močno rastoče žlahtne sorte kot n. pr." portugalka, žametna črnina ali kavšcina (plaveč), deloma tudi zeleni silvanec in novejša sorta bela malyazija ter šlične. Zlasti kar se malvazije tiče, moram pripomniti, da napravi ta sorta v teku poletja po 4—6 m, pa tudi po 7 m dolge poganjke, šparone pa preobložene z lepim grozdjem. Ako se take trte prepogosto sadijo, t. j. izpod 1.20 m vrsto od vrste, in iriogo-če še na kratko na 2—3 očesa reže- jo, visoko vzgajajo, in pravilno ne čistijo (mandajo), nastane kaj kmalu neprodirljiv gozdič, kar potem jako otežkoči vsako važno delo, osobito škropljenje in žveplanje. Grozdje se v cvetju osuje in ostalo pa slabo dozori. Sajenje na vsaj 1.20 m, še bolje na 1.40—1.50 m je pri tej sorti neobhodno potrebno. Zgube ni, ker pri taki oddaljenosti se porabi manj cepljenk na oral in večje razdalje se izrabijo s poveznijo nekaj šparonov na 35—40 cm ob strani in 50—60 cm visoko nad zemljo nategnjeno žico. Tako se napravi nekaka malo po- dolgasta brajdi^a ali lat,aiček, ko,t kaže,' sli^a- Ta' yzppr$djn# yrsjja, cifer rodi 'etiakoj kaf glavna,. Špjarbni se p.ovei^o, in l^^žejp na žico šele potem, ko se po zajpop jenju opravi prva glavna, kop. Takšna izraba prostora opravičuje, da lahko toplio prip^očam bolj redko sajenje, ker se s tem tu^i doba «fa-sti celotnega vinograda podaljša. Tudi cepljenke ali bilfe in lesni cepiči za spomladansko cepljenje, marajo biti popolnoma dozoreli, drugače se v, teku poletja ne razvijajo po želji, v vlažni zemlji pa zaosta-nejo sploh in bledijo. Za vzgajanje pozneje zorečih ameriških ključev in bilf bi bili južnejši nemegleni, zato pa prav sončni kraji, pravi ideal. To so Italijani že po-gruntali, tako da nekateri večji trt-ničarji vzgajajo tak material v prostranih, peščeno ilovnih ravninah gornje Italije. Pri nas bi pa bili ba-natski in sremski kraji prav sposobni. Seveda bi morala započeti in voditi take nasade le država, da se ne bi dogajale zlorabe in zasajale lege, ki so sposobne tudi za druge kulture. S9. jim na poti. Značilni rovi, tik pod površjem ip. u^ehle rastline dokazujejo, da gospojdari v. zemlji požreš-ki, mu ne, najdemo para vicd vrt-nirr^i škodljivci, Bramorjje zatirajo, najuspešnejše v času, parjenja, t,, j. y, juniju. Takrat prijhjajajo ppgosto pojoči na površje in, jih lahko levimo, v, pasti. Po stenicah, rned vrtnimi, gredami zakoplje-i$o do," roba y. zemljo, pay§clflft cvetlične lončke, steklene: vaze i,n sploh posode z gladkimi stenami. Na teh nočnih, „ženitnih" sestankih pade marsikateri; bramor v nastavljeno past, iz katere se ne more yeč izko- * bacati. Ako se nam posreči uloviti samca, bo ta privabil s svojim' čvr-čanjem v past še marsikatera samico. Dostikrat najdemo zjutraj v loncu po več bramorjev. Še večji uspeh dosežemo, če se nam, posreči najti bramorjevo gnezdo, ki se navadno nahaja 10 cm globoko. Na trdo shojeni stezici med gredami najdemo zalego celo bolj pri vrhu, včasih samo 2—3 cm globoko. Gnezdo je izvotljena kepa zemlje, jajčne velikosti, v katero znese samica 200—300 rumenkasto belih kot konoplja drobnih jajčec, iz katerih se izvale v par tednih mravljam podobne živalice, ki so v začetku bele, pozneje pa temno rjave. Gnezdo se vedno nahaja na sončnem prostoru. Najlaže ga najdemo, ako zasledujemo z leseno palčico rov. Gnezdo se namreč nahaja na mestu, kjer se vodoravni rov lomi navpično navzdol. Ako so se mladi bramorji že razlezli, opazimo na tistem kraju usehle rastline. Na takšnem mestu napravimo v zemljo z lesenim drogom luknjo. Vanjo zlijemo 10—20 cm3 žveplenega ogljika, nakar luknjo pokrijemo z zemljo. Razvijajoči se strupeni plini uničijo vso golazen daleč na okrog. Namesto žveplenega ogljika uporabljamo lahko tudi petrolej, nafto, terpentinovo olje ali kaj podobnega. V rov nalijemo najprej nekoliko vode, nato pol kozarca petroleja in nato še toliko vode, kolikor jo more zemlja popiti. Kmalu bodo prilezli bramorji, omaščeni z oljnato tekočino, na vrh, kjer jih potem lahko uničimo. Bramorje zatiramo tudi na ta način, da jim nastavimo v rove zastrupljeno vabo. Iz ržene moke, medu in arzenika zamesimo testo, ki ga v Obliki drobnih kroglic potakne-mb po rovih. Namesto arzenika vzamemo lahko „švajnfurtsko zelenilo", namesto medu pa sladkorno i;azippi-no. Prav tako, zadovoljiv nspeh dosežena z rižem. Kilogram slabšega zdrobljenega, riža prosimo s % I vo- Vrtnnrutn. Kako zatiramo bramorje na vrtu? Leopold Paljk. Najčešče najdemo tega škodljivca v rahli, peščeni in suhi zemlji. Kjer se je enkrat razmnožil, ga je težko zatreti. Posebno v zadnjih letih se mnogi pritožujejo, da jim bramorji uničujejo nasade ter delajo na vrtih in poljih, veliko škodo. „Nad 200 sem jih našel samo v topli gredi! Vso setev mi je ta nepridiprav uničij", mi je zatrjeval' prijatelj. Drugi je dejal: „Na. tisoče sem jih že pobil, pa se mi zdi, da je te golazni vedno več na vrtui. Zdaj res ne vem vec, kako bi jih zatiral." Nič boljše se ne godi njegovim sosedom, ki so prav tako kot on navozili na svoje vrtove mestne smeti, v katerih najde bramor najpripravnejše mesto za bivanje in razmnoževanje. Nimajo prav tisti, ki trde, da se bramorji hranijo samo z rastlinskimi kprenijiafni, ker žro tudi naj^aznovrštnejši mrčes, njjh ličinke in celo lastno, zalego. N'e-sitni ppžeruhi so, ki neprestano, rjje-jo, pod površjem, dolge rove ter iz-podjedajo korenine rn, koreninice, ki de in pustimo četrt ure, da se enakomerno namoči. Nato primešamo 50 g cinkovega fosfida (Lepit - prah) v prahu. Ker pa je cinkov fosfid hud strup, moramo z njim previdno ravnati. Najboljše je, da si mešanico pripravimo zunaj na prostem ter si pri tem delu zavežemo pred usta in nos ruto. Namesto cinkovega fosfida vzamemo na kg riža 10 dkg barium-silikoflurida. Zvečer natresemo s pomočjo papirnatega škrniclja zastrupljen riž v rove, kjer slutimo, da se nahajajo bramorji. En kg riža zadostuje za ca 500 m2 prostora. Seveda ne smemo trositi zastrupljenega riža Živinoreja. Temelj živinoreje je pravilna prehrana živine, posebno mlade. Napake, ki se pri tem napravijo, se pozneje ne dado zlepa popraviti. Potrebna ni samo hrana, ki je bogata na beljakovini, škrobu in na vitaminih, važno je tudi, da se v hrani dajejo tudi druge za življenje važne mineralne snovi, predvsem apno in fosforna kislina. Naša tla po večini v gornjem sloju nimajo dovolj apna, zato tudi trava, ki raste na takih tleh ne vsebuje apna. Pomanjkanje apna pride potem do izraza pri živini v slabi rasti, slabem izkoriščanju hrane in podvrženosti raznim boleznim. Posledica pomanjkanja apna v krmi je tudi mehkokost-nost pri govedu in svinjah ter slaba nesnost kokoši. . ' Za razvoj kosti je potrebna poleg apna tudi fosforna kislina, ki je tudi ni dovolj v naših krmilih. Zato se mora fosforna kislina dajati v obliki fosfornokislega apna. Klajno apno mora biti zelo fino zmleto, sicer ga živalski želodec ne more sprejeti, temveč ga neprebavljenega izloči. V Jugoslaviji se pod imenom „Klajno apno" prodaja bodisi fosfornokislo apno, ki je dobro toda drago ali pa ogljitkokislo apno (kreda ali zmlet apnenec). Slednje koristi odrasli živini nekoliko, toda za mlado živino pa je radi pomanjkanja fosforne kisline popolnoma neučinkovito. Naš živinorejec sploh ne ve, kaj prav za prav kupuje pod | Mlekarstvo. Veliki večini našega kmečkega življa je jogurt še vedno nepoznan. Po zvenečem imenu, kot zdravilno sredstvo in še posebno kot hrana, ki ' baje podaljša življenje celo na sto let, ga smatrajo na kmetih za nekaj prav posebnega, kar si lahko privošči samo mestna gospoda. Poleg o-.' sr a.« ftiž\*t"s» . -T* ffy>3Si ,1'i'iTr po vrhu zemlje, zlasti ne tam, kjer se pasejo podnevi kokoši. Pri Kmetijski družbi se dobe še razni drugi preparati za pokončevanje bramor-jev. Pozimi jih najlažje uničimo, ako skopljemo v jeseni na vrtu 50—60 cm globoke ter m dolge in prav toliko široke jame, v katere denemo svež konjski gnoj, ki ga nato dobro stlačimo ter z zemljo pokrijemo. Toplota razkrajajočega se gnoja privabi v te jame nešteto bramorjev, ki tu prezimijo. Proti koncu februarja jame prekopljemo ter bramorje uničimo. imenom „Klajno apno" in če kakovost blaga odgovarja ceni, katero je zanj plačal. Iz teh razlogov se je Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku odločila, da spravi na trg klajno apno, ki bo imelo vedno isto sestavo in bo najfinejše zmleto. To klajno apnO se bo prodajalo izključno samo v plombiranih juta vrečah po 50 kg. Tovarna jamči, da vsebuje klajno apno najmanj 60% ogljikokistega apna, 10% fosforne kisline v obliki fosfornokislega apna in 5% živinske soli. V svrho razločanja od drugih sličnih krmil je „Hrastniš>ko klajno apno" svetlo rdeče pobarvano. Kako in koliko klajnega apna se poklada živini? Množina apna, ki jo živina porabi tekom leta ni vedno enaka. Ravna se po krmi, ki se poklada živini. Tako n. pr. rabi živina, ki se hrani s kislo krmo, oziroma z zeleno hrano, dvakrat toliko apna, kakor če se poklada zrnata krma ali pa sladko seno. V splošnem naj bi se dajalo dnevno: velikim živalim in mladim (teletom in žrebetom) 2 polni žlici, prašičem pa po velikosti do pol žlice. Kokošim naj bi se dajala ena desetina dnevne krme v obliki klajnega apna. V svrho preprečenja izgub in razprašitve se priporoča, da se klajno apno pomeša z vodo in otrobi ali z drugimi krmili1. vsega poveča posebnost jogurta še posoda v kateri se jogurt prodaja v kavarnah in mlekarskih prodajalni-cah. Siromašnejši sloji si jogurta v mlekarnieah niti ne privoščijo in raje sežejo po kislem mleku, ki je mnogo cenejše. Pri nas je torej jogurt predrag, zato se nagiba večina k ,1 fiJi-O. .• trjs I (S VV- . 3 <,'; . ;• uživanju kislega mleka. Tudi v bodoče ni pričakovati, da bi se použi-vanje jogurta veliko razširilo. V južnih krajih naše države pa je glede uživanja jogurta ravno nasprotno kot pri nas. Tamkaj je jogurt važna hrana tako delavcu, kot gospodi, da o kmetu niti ne govorimo, saj mu je jogurt v poletnih mesecih glavna prehrana. V pripravi jogurta so mojstri kmetje sami in lahko rečem, da boljšega še nikjer nisem jedel, kakor ravno v njihovih planinah. Res je, da pripravljajo jogurt v glavnem iz ovčjega mleka, ki je gostejše, ali tudi iz kravjega mleka znajo prav okusnega pripraviti. Kakor že prej omenjeno, je pri nas v mestih udomačeno kislo mleko, ker je cenejše od jogurta. Na deželi se pa itak použiva le kislo mleko. Tudi le kislo mleko je lahko prav dobro. Ce smo polagali važnost na zdravje živali, ljudi, ki molzejo in pozneje ravnajo z mlekom, dalje na snažnost posode in prostora, kjer se mleko kisa, bo kislo mleko prav dobro. Če pa vsemu temu nismo ugodili, bo tako mleko vse prej kot dobro. Zato se mnogokrat čujejo tožbe češ, kislo mleko je pokvarilo želodec uživalcu. Ali ne kaže iz navedenega, da bi tudi v naših krajih, posebno na kmetih upeljali pripravo kislega mleka po načinu južnih krajev? Ta način priprave kislega mleka ali jogurta je ravno iz preje navedenih nedostat-kov, ki jih pri nas navadno ne manjka, zelo priporočljiv. V južnih krajih pripravljajo kmetje jogurt na sledeči način: Takoj po molži se mleko dobro prekuha na stopinjo vrenja. Če se želi, da bo jogurt ali kislo mleko pozneje gostejše, se kuha dalje časa tako, da čim več vode izhlapi. Med kuhanjem se mleko stalno meša. Navadno se povre ena petina količine mleka. Tedaj se mleko ohladi na 45 do 50° C, nakar se cepi z jogurtovo kulturo. Srbski kmet ne išče te kulture v mestu, temveč vlije na vsak liter mleka po par žlic navadnega kislega mleka ali pa kisle sirotke, ki jo dobi pri izdelavi sira. To cepivo dobro zameša v mleko, nato lonec pokrije in ga postavi nekam na primerno mesto. Da se ne bi mleko ohladilo, ovije lonec celo z volneno krpo. Po treh urah se mleko že dovoljno strdi, nakar treba postaviti lonec na prav hladno mesto ali v mrzlo vodo. Jogurt je na ta na-čim pripravljen in se ga použiva lahko takoj. Hladnejše je udržan, boljši bo. Od sedaj naprej se ponavlja pripravljanje jogurta od dneva do dne- i »f \ .v ..." , V . / / , .* 'i T i» •#• J I j Klajno apno. Jogurt in kislo mleko. Franc Pavlica. va tako, da se cepi mleko z ostankom prejšnjega jogurta. Še boljše se nam bo jogurt izdelal, če nabavimo od časa do časa pravo jogurtovo čisto cepivo. Kako se pripravlja jogurt, je bilo v ..Kmetovalcu" opisano že pred par VII. Ožrebitev. V začetku marca 1921. leta je kobila ožrebila veliko in močno žrebico. Novo rojeno žrebe moramo čuvati od mraza in zlasti od prepiha. Prehrana kobile je bila prve dni zelo previdno izbrana. Dajal sem ji po malem najboljšega sena in 1 do IV2 kilograma otrobov, napolnjenih z vodo. Ta hrana vpliva na čiščenje in povečuje pri kobili količino mleka. Oves sem začel dajati šele 10. dan po ožrebitvi. Novo rojeni žrebici smo dali ime »Pavlina". Po rojstvu se je hitro okrepila in začela marljivo sesati mater. Kobile ne smemo ločiti od žrebe-ta. Zrebe sesa po malem in zato kmalu postane lačno. Če ločimo kobilo od žrebeta za 1 ali 2 uri, se žrebe prehitro in preveč nasesa. Od tega ga lahko zaboli želodec pa tudi vime matere se lahko vname. Približno 10 dni po ožrebitvi sem že vodil kobilo z žrebico po solnč-nem vremenu na izprehod. Pet dni po tem sem pa začel s kobilo stop-njema zopet delati. Mala žrebica je tekala zraven in se igrala. Kobila je imela vedno dovolj mleka in lahko je bilo opaziti, kako mala Pavlina napreduje. Ko sem materi dajal hrano in jo čistil, sem vedno pobožal tudi žrebico, ravnal z njo mirno, brez kričanja in groženj. Šaliti se z žrebetom ni dopustno, ker se navadi grizti in brcati. Tako se je Pavlina sčasoma navadila roke in je bila zelo mirna. Ko se me je popolnoma navadila, sem jo pričel učiti vzdigovati noge. Vsak dan izmenoma sem- vzdi-goval eno, potem drugo nogo in jo na ta način pripravljal za bodoče kovanje. V starosti 4 do 5 tednov, je pričela žrebica izbirati seno in oves iz materine hrane. Prvo leto konjskega življenja je najvažnejše, če hočem vzrediti močnega in zdravega konja. Zato sem se na vse načine trudil, da leti. Sedanji način je pa namenjen v prvi vrsti kmečkemu ljudstvu z namenom, da opusti navadno kislo mleko in se oprime kmečkega načina priprave jogurta. dosežem ta cilj. Dajal sem žrebici najboljše seno, včasih pa prgišče stolčenega ovsa. S tretjim mesecem je Pavlina že jedla seno in travo na paši. Od tega časa sem ji dajal sena kolikor je hotela, stolčenega ovsa pa majhne porcije. Ko se je žrebica navadila, sem počasi prešel na celi oves. Dajal sem ji ga 100 gramov na dan; ko se ga je dobro navadila, sem do jeseni stopnjema povečal porcijo do 1 ^ kg na dan. » Brez dolbre krme, zlasti pa brez ovsa je nemogoče zrediti čvrstega konja. Oves je za konja vse in ga ni mogoče zamenjati z nobeno drugo hrano. Točnejše povedano, lahko hranimo tudi brez ovsa, toda tega, kar pričakujemo, ne bomo dosegli. Lahko dajemo za hrano kruh, koruzo, krompir, rezanico posipano z otrobi. Konja lahko pitamo s čemer koli hočemo, postal bo masten, toda moči ne bo imel. Le oves mu daje moč, ker so v njem takšni sestavni deli, kakršnih ni v nobenem drugem zrnu. Rast povečuje tudi seno iz mešanice grahorice in ovsa. Toda velike količine takšnega sena ne smemo pokr-miti, ker tudi od njega postane konj masten in ima slabo razvito mišičevje. Ko je bila Pavlina stara 4 mesece, sem začel dodajati ovsu drobno nasekanega rdečega korenčka. Ta krma je važna zlasti za žrebeta, ki so še pri materi. To je prehodna hrana od materinskega mleka na samostojno hrano, ker je namizni rdeči korenček zelo sočen in sladek. Toplo svetujem konjerejcem, da sejejo rdeči korenček za rejo svojih žrebet. Rdeči korenček je cenjen ne samo kot prehodna hrana, temveč tudi zato, ker žrebeta lažje prenašajo smo-liko. To dodatno krmo sem dajal Pavlini dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Deveti teden po rojstvu se je žrebica začela drgniti bodisi ob mater, bodisi ob zid. Do takrat je bila kos- mata; sedaj pa je nastopil čas izmenjave žrebečje dlake s konjsko. Vzel sem krtačo in z njo prav previdno drgnil po telesu žrebice. Ni se upirala, očividno jo je srbelo in ji je bilo krtačenje prijetno. Na ta način sem zelo hitro privadil Pavlino na čiščenje. VIII. Kako sem privadil žrebico k privezu? Celo poletje se je kobila pasla v prostem času z žrebico na travniku. Ko se je začel približevati čas ločitve žrebice od matere, sem naredil mehko uzdo s povodcem, dolgim ne več kot 1 meter. Nataknil sem ga Pavlini na glavo in ga pustil na njej ves dan. Žrebe se navadi uzde ravno s tem, da stopi na konec povodca in tako drži samo sebe. Od tega časa se love žrebeta za povodec, ne smemo pa žrebe prijemati za vrat ali ušesa, niti smemo za njim teči. temveč se približamo tiho; mirno in nežno. Kadar sem peljal kobilo na pašnik ali nazaj domov, sem pričel stopnjema navajati Pavlino k vodenju za uzdo. Kmalu se je temu privadila in je voljno sledila materi na povodcu. Čim se Pavlina ni protivila, če sem jo držal za povodec, sem jo začel privezovati k jaslim, v katere sem nasipal ovsa. Na ta način se je žrebica navadila priveza. Tudi ko je Pavlina pojedla oves, sem jo držal privezano še kakšno uro, potem pa sem jo, ne da bi snel uzdo, zopet odvezal. IX. Ločitev žrebice od matere. V septembru je Pavlina dopolnila 6 mesecev. Mati še ni bila izčrpana in je imela še dovolj mleka. Zato sem ločil Pavlino od matere šele koncem tega meseca. Sklenil sem pustiti Pavlino v hlevu, kjer je do sedaj stala z materjo, mater pa prevesti v popolnoma ločen oddelek zraven hleva. 25. septembra sem izvršil ločitev. Kobila se je v novem prostoru prva dva dni vznemirjala, potem pa se je privadila. Na Pavlino ločitev skoraj ni vplivala. Le prvi dan se je nekoliko vznemirjala, toda že drugi dan je postala popolnoma samostojna, poslušna in pametna kakor stari konj. Tako se je od 25. septembra pričelo za Pavlino popolnoma samostojno življenje. Približno tretji dan poTočitvi sem ostrigel žrebici grivo in rep. Prvič zato, ker sta bila umazana, drugič pa, da bi zrasla gosteje. Pavlino sem čistil obvezno vsak dan s krtačo in snopom slame, čistil gnoj in polagal suho steljo, da bi vlaga ne omehčala preveč mladih kopit. Hranil in napajal sem žrebico trikrat na dan; ob 6. uri zjutraj, opol- Konjereja. Pripovedovanje izkušenega konjerejca Antona Slaviča iz Grab o vzreji svojih konj. Sestavil A. D. Dimitrijev. (Nadaljevanje.) dan in ob 6. uri zvečer. Zjutraj in zvečer je dobila'po 800' gramov ovsa; opoldne 1,20 kg nasekanega^ rdečega korenčka'. Sena sem ji dajal kolikor ga je hotela. Vsak drugi dkft sem vodil Pavlino 'na povodcu. Po-^ zimi sem po Šprfehbdu pustil' PaVlinO ob mirnem vremenu tekati po dvorišču kakih 15.dp 2$. minut. Za žjebeta je tekanje po snegu želo koristno! posebno šp, če je visok. Tekajoč po debelem sloju snega, vežba žrebe dihanje in kretanjd'Z januarjem sem' povečal Pavlini p-orcijo ovsa, in sem ji začel dajati l2Vz'kilograma na dan, zjutraj in zvečer pa še po' i do T ^'kg rdečega korenčka; sena sim ji1 pri- voščil v neomejeni količini. Včasih sem za spremembo dajalžrebici tudi malo Ovsene slame. Za boljši razvoj kosti, sem dodajal krmi čajno žličko soli in krede. Dobro je dodajati tudi zmes enega dela soli in treh delov presejanega pepela trdih dreves (hrast,-""bukev,-"breza). "Te pospeši" prebavo in okrepi žrebetu kosti. Priporoča se tudi hranjenje 1 kg pšenič-nih otrobov na dan. K,o' je korenček. \Fsfed dofgfegaležknja lžgu&if' okusih' ga je kobilica nefacla-jedla,-sem ji,' povečal količino ovsa na 4 kg dnevno, katerega sem delil na tri efiake obroke. (Konec sledi.) PSPi CTWt tli Sortiranje ni^u, Dr. M. >.•> r:. Čeprav predstavljajo vse domače vrste -našega medu dragoceno- 'hranilo in zdravilov jih moramo- vendar pravilno-ločiti po njih izvora ter glede barve, okusa; gostote ' in drugih svojstev,po katerih inta med. razM& no ceno. ~ ■•■■•'"<■" ■ Na slovenskih tleh pridobivamo medu v''Radostnih količinah, ter 'ga pil- trčanju lahko sbrtrranio ifi po vp-stah ločim6'M':( •'• • ' : cvetličm med s travnikov in pašnikov ^eh;!Bapr'i3tedeioy;,: - « "SST" akacijev med od' robinije zlasti v vzhodnih in južnih dpjih banovine;, smrekov in hojev (jelpv) med v goratih'' kr&jjH dOtjčrlim' dreVjem, koštanjevec od, domačega ' Opijanja' povsod, razen na 'Gorenjskem'' in Notranjskem, ajdovec v vseh večjih nižinah ožje domovine. Posebno pozornost pri, sortiranju, moramo posvetiti kostanjevcu in ajdovcu. Prvi ima znani, grenko-ostfi okus, ker vsebuje strojilp* tanrn, je pa vabljive barve in dober tudi kot hrana za čebele, razen za zimo. Ajdovec pa ima svojevrsten močen Podgornik rwt rt okus, ki napravi iz potic in medičar-skega peciva" imenitne slaščičarske izdelke, ni, pa drugače vselej tako priljubljen/ Za čebele- predstavlja imenitno zimsko hrano. Obe ti Vrsti medu je tretja pri tfčanju satja vestno ločiti od, ostalih vrst medu, ker s svojini okusom že v malih količinah; lahko je ml je ta, ostalemu medu njegovo splošno uporabnost za oddajo in za trg. Čebelar, ki je v tem pogledu malomaren, bo kaj,lahko izgubil odjemalce in njih zaupanje. Zato je važno; d^ satje iztrčamo tako pred po-četkom kostanjeve oziroma ajdove paše, kak,or tudj. takoj,po prenehanju te paše, ako ji sledi še paša, od. katere pričakujemo še sladkega medu, kot na otavi ali če hoja medi itd. Iz--trčano satje dajemo takoj, čebelam za okenca panjev, da ga popolnoma očistijo, prpden ga polnijo z drugovrstnim medpm. — Le kdor je v tem dovolj skrben, bo lahko tekmoval pri prodaji medu in na razstavah ter lahko izpolnjeval želje svojih odjemalcev po prvovrstnem pridelku brez neugodnega priokusa in vonja. S- tem pa bo -dpsežal. višjo čeno za med, kot, ostali, čebelarji. Rnncereia. nasvetov z^ raaj^ kuneerejca. Gerdol Ivan. Skupno z ostalo živino gojijo marsikje po naših kmetijah tudi mnogo kuncev. Radi okusnega iti cenenega mesa bi mofal: biti, kunec pri vsakih hiši. Pogostoma uspešha feja odpove, zato bom skušal v par vrsticah dati nekaj1 praktičnih nasvetov, kar' upam, da bo marsikateremu rejcu dobrodošlo. ' ■ Kdor ima malo prostora, sredstev in časa, naj redi dve, kvečjemu štiri, samice' in enega, samca. Ta reja bo lfthka in brez'Večje zgube. Dvem ali: trem rejcem zadastujft 'tudi en sa-' mec. Na ta način prihranimo nekaj stroškov. Gojiti kunce prosto v hlevu z ostalo živino, ni gospodarsko. Pri terri'načinu reje se kunci preveč parijo v sorodstvu, kar ima za posledico, da jih' napadajo' razne bolezni. Iz zabojev si lahko vsak pripravi čedne kletke. S par deskami' hr nekaj kvadratnih metrov mreže imaš že kletko za vse kunce. Za rejo izbiraj, samice? ki izvirajo od dobrih staršev, to je od samic z šfevilhimr mladiči.' Sescfe lWaj imajo , dobro razvite, da bo dovolj mleka za ves naraščaj. Tudi samec imej ' dobre lastnosti. Pri parjenju ostane samica pri samcu v kletki, in ne obratno, 1—2 'dHlI Ne pari kuncev v zimskih mesecih. Mladiče odstrani od matere;1 ko imajo vsdj' ^5 dni. Do treh mesecev so lahko samci in samici skupaj'. Od'tega časa naprej jih je freba ločiti. Ako'-gojiš kunče radi krzfia;''fiie smeš'jih prej Zalklati, dokler nimajo mesecev'. Zdkftl izvrši v zimskfh irieš^cih, kfer ravno v tferh času dobiš najlepše kožice. Pazi pri žhkMu,- ffi dlafe'ne žatnažeš' š krvjo. Posebno je to' važno pri pasmah z belo dlakdi/ Tu ši'.!p6fhagaš- na ta način1,': da kuncu namenjenemu ta zakpl, Nategneš vhtf! da; mu s tem pretrgaš hrbtenico. 'Odtok krvi pospešiš, ako zaklanemu kuhtuizdereŠ eno" oko.1 Ko 'kunca' devaš iz1 kaze, prerezi mu kbžo ob stegnu počez rti rikvzdol,-ftdlpči jo bd re|>a in spolovil tef jo liki Vrečo poteghfdo glaVe. V od rto kožo Vt&knes Ukrivljeno 'prožno palico- ih ' Vse 'Škhpaj obesiš' iia zračen ~pr6|tori;: Ne suši ' 'nikdar kunčjih kožic1'na1 soniiu! oinoe o [.•:.; hi ■' .'il: Pri odiranju kunca pazi, da previdno odstraniš.me.^ur.in dankp. Neprijetni duh', ki( zadpb'i kunčje meso)' izvira skoraj vedno od, tega,'ker se. pri.-površnem odjranju vsebina mehurja razi j)e in osmradi mesp. Pripet ročljivo je mehur prej izprazniti. To^ dpsežeš, na ta način, da zadanega kunca, predno si mu slekel,kožo, položiš, na-l^rbet in. s prsti pritjs^aš na mehur proti spolovilom. Kunčja krma naj bo mešana. Zelenjava,r"ki je' pfesočna, ni za kunca. Prav izb Orna krma je1 kopriva;1,katere' je v'edrf6 v! izobilju. Kakor ostala živina, potrebuje tudi kuhec vodo, ki tfaj bo vsak dan sveža. Mešana krma, dnevno čiščenje kletk in, parjenje izven sorodstva je edino iis_pešno sredstvo, ki te obvaruje pred. kunčjimi boleznimi, saj so" vedno, samo te bolezni vzroji, da v začetku navdušeni rejec kmalu, izgubi vsako veselje do te reje. \ ♦:>t!fch m-, lir Peru trt in a rut i" . r tj^ rj Zatiranje mrčesa pri perutnini. G.erdol tvan. Snaga je lepa reč, potrebna.je povsod in brez nje tudi v kbkOŠjereji ni uspeha. Kaj nam koristijo 'izbrane kokoši z visoko 'nesnostjo in' lejio urejeni kokbšnjaki, ako v' njih kar mrgoli kurjega mrčeš'a, ki tako močno ovira nesnost naših kur, da ima 3amo riaša banovina vsled. tega vsako leto večmilijonskp škodo? Med številnimi kurjimi zajedavci so pršice najbtilj škodljive, ker sesajo kokošim kri ter; so* tako odporne, da s samo metlo, in z običajnim mrčesnim praškom jih ne moremo zatreti. Ta škodljivec se v poletnem času zelo hitro-mnoli. V treh dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki! so v enem tednu že spolno godne. Značilno je pri tem žajedavcU, da živi brez hrane tudi več mesecev. Krvava kurja pršica, ki živi le v kokošnjakih in to najrajši' y''fenezdih ter v špranjah na stojalih' in gredah, napada kokoš ponoči in ji sesa kri. Predstavljamo si sedaj muke, katerim so podvržene naše kure v „kur-nikih", kjer se nikdar tre1 čisti In hb-kužuje. Le s temeljitim čiščenjem nam bo uspelo zatreti ta nadležni mrčes, zato se lotimo tega dela sedaj, ko se pršice in drugi zajedavci najbolj množijb1.1' ' ;')fTr : ■ • ' Pfi 'temeljitem čjščenju iznese.mo iz kokošnjaka vse, kar je premičnega. Gne'2daf: stojala,' gredie', ' 'kofit4;, avtomate'i: t. d.': dobro izmijemo' s topiti vodo, kateri smo dpdall pre-cejšhjo količino sqh0ai^'ižpbstaviiho vse'za nekaj urNeposrednim:' sončnim žarkom. V praznem kpkpsnjaku temeljito pometemo pod, Strcip! irl stene ter nato'libbelinltf '^ beležem, kateremu smo dodali nekaj lizola ali kreolifia. Poenostavimo Si to'' delo, ako se poslužimo škropilnice, ki jo rabimo, za škrpplljbnje' sadja. Po jpr-šicah močnd napadene kuhiik'6,' je priporočljivo dvakršt'beliti. Predno pošta viriio grede nk sivp^a'itiestar jih namažemp' še"'š; petrolejem.' t>uh te! tekočine'1 pršiearh/itt ftrav nič; všeč, zato se; izogibajo. Mnogo Škode nam napravlja tudi pršfca, kj ie povzročiteljica kurjih garij. 2jvi' j)0d liiskami/na.' kurjih no-gah, kjer napravijakrašte. Nevednfe gospodinje 'mislijo, fia ko garjevfe/no-ge fe, znak 'starosti, kar £eyeda M, rl r v i AVAVriTTMA1 o/-v +aJ čes in nam odnaša dobiček. Kokoš, ki je napadena 6d kateregakoli mrčesa, slabo ali sploh ne nese. ' Garjeve noge zdravimo tako, da v topli vodi, kateri"šmio dodali nekaj kisa, omehčamo kraste, jih po možnosti odstranimo ter noge namaže-mo z zmesjo, ki'si jo napravimo iz enega d'ela'Žvepla in dfevet delov masti. Ceneno protisfedštVo je tudi kolomaž, ki ga' debelo' namažemo na noge ter nato odrgnemo s pepelom. Manj nevarna, ali nič m.anj, nadležna je kurja uš, ki se hrani od kože in perja. Ta frirčes živi izključno ni kurjem telesh in se na njem 1 tudi množi. Leže svoja jajčeca f gnezdih na' koten perja, iz katerih se. 'izyaif v poletnem času ogromna m noži ti a uši/ ki, kokoš, tako- nadlegujejo,1 da 'rer vica nima miru ne podnevi :in'ne1 polnoči. Posebno nadležne sd, ko kokoš miruje v grifezdu, ali kadar kvoč^. Nič čudnega; ako. v takih slučajih koklja zapusti gnezdo aiPako jč brez- vestna, na njem tudi pogine. Učinkovito sredstvo proti temu mrčesu je mrčesni prašek, ki ga potrosimo kuram med perje, največ na zadek, kjer se nahajajo ušna jajčja gnezda, nato pod, peruti in na glavo. Znebi se kokoš tega mrčesa tudi sama, ako ima na razpolago dobro prašno kopelj. Posebna vrsta uši je glavna kurja UŠ, ki živi izključno na glavi in nam pri piščancih povzrpča znatno škodo. Napadena piščeta klaverno hodijo okrog, zaostajajo v rasti in mnogo jih tudi p,ogine. Če si takega revčka pobliže ogledamo, opazimo, da ima na glavi več uši nego perja. S kapljico italijanskega olja, ki jo razrtiaženm po vsej glavici, rešimo l)Lsc;ahce nadležnega mrčesa. Isto dosežemo, ako glavo namažemo z mastjo. Ves zgoraj opisani pi^čes, ki najbolj napada naše ktire, ima v tem č^su najugodnejše pogoje za svoj razvpj, zato iz lastne koristi sezimo po sredstvih, kj na,m na cenen na-čhj nudijo možnost osvoboditi naše kure nadležnih""*! škodljivih zaje-dalcev. Gospodinjstvo in gospodarstvo. ,/^Vvfk.l O pripravah na vratih. Mnogo od tega, o čemer bo govora v tem članku, že poznamo, vendar pa včasih ne vemo, kako bi razne pripfave' v praksi pravilno namestili. Izdajamo denar za razne novodobne naprave, ki so komplicirane in "ki jih mciramo žavreči, kadar sS pokvarijo.'Zato uporabljamo raje cenene, 'in praktičrie domače, ki tudi pri ne ravnci "pazljivi'rabi V kmetijskih obratih pbpolnoma zadostujejo. ..... ■=r-i----afi^cj- < F= ft- -9- •i 1 ^ M-- šr" " šibka vrata ne kaže natovoriti težko železo. Križni spojki morata doseči dve tretjini vratne širine, če naj vrata dolgo drže V' ravnovesju. Navadno jih pritrdimo z žeblji, Toda to je ravno tako napačno, kakor če bi jih pritrdili iznad ali izpod last, oziroma desk, ki vežejo vrata po širini. 2 vijaka z matico, s katerima pritrdimb na lato križno spojko 5—LO cm od kraja, bosta več noge vedno zhafc pomanjkljive:Čisto-č^ v kokosjijaku, kjfeFgos^ri r|r- Predvsem. nekaj o. vratpih. nih sponah: t. j. o tečaju in tfiM spojki (pantih). TO zeiezje se mora prilagodil j velikps;t'i' ip teži Vrat> vzdržala kot pa 5 do 6 žebljev. Križne spojke, naj se; Vrte 'iiH:it^ajih^lci so" na šfrbdnjem' delu spiosččhiV kot se. to. iz slike 2 vidi. Popolnoma na- •■ .- i... L J ' . ' ,17 :77t' P,:' pačno je, ako se za tečaj uporabi okroglo železo, ki je le v pravem oglu zakrivljeno. Zelo se mora paziti pri nameščanju tečajev talkrat, če je vratni okvir v zidu vdolben. Tečaji morajo v tem slučaju toliko štrleti navzven, da se vrata zamorejo, kadar so popolnoma odprta, pritisniti do zida. Kot kaže slika L, mora biti na križni spojki razdalja a—b večja od razdalje b—c. Zato pa se križne spojke toliko zakrivijo, da je omogočeno popolno odpiranje vrat, ker če se spojke radi treskamja z vrati same izkrivijo, ne zapirajo več popolnoma.. Pri vratih na pregradah za r-tU , tet trjeno na obojih vrat (slika 8). V tem slučaju je prečka bolj priročna kot rigel. Prav priročne so razne naprave, ki same od sebe pričvrste vrata. Za zapiranje vrtnih in dvoriščnih vrat se priporoča kavelj na sliki 6. Nasprotno, če naj vrata ostanejo odprta, pa pribijemo kavelj gibljivo na zid, a na vratih pritrdimo zanjko, v katero se zatakne kavelj, kadar so vrata odprta (slika 7). Če v bližini ni zidu ali česa drugega, da bi se kavelj mogel pritrditi, se pritrdi na dolnji okvir vrat železna palica (slika 9), ki se z upiranjem v zemljo zo- perstavi zapiranju vrat. Seveda mora biti železna palica za 10 cm daljša kot razdalja med vrati in podom, ki mora biti iz trdega materijala. Bolj sigurna je naprava po sliki 8., ki je tudi bolj pripravna tam, kjer ni trdih tal. V zemljo zabijemo drog, na katerem je gibljivo pritrjena lata, ki ima daljši kraj (30—40 cm) napram vratom. Kadar vrata odpiramo, spol-zejo čez lato, ki se vrne zopet v prvotno lego vsled teže daljšega kraja late, kakor hitro so vrata prešla čez njo. Pri tej napravi je seveda pogoj, da je med vrati in tlom vsaj 10—15 cm prostora. III -j_r xJ . \ V \ \ \ \\ e d \> S svinje in žrebeta se priporoča, da štrli tečaj na vrhu čez križno spojko in da ima luknjico, v katero se vtakne zagozda, da živali vrat ne morejo sneti. (Slika 2). Ako se vrata sama zapirajo, se spodnji tečaj pusti za 3 cm daljši od zgornjega, in sicer proti strani, kamor se vrata odpirajo, Seveda se morajo križne spojke z različnim za-krivljenjem tako uravnati, da stoje vrata navpično kadar so zaprta. (Slika 2.). Oblike naprav za zapiranje vrat se menjajo po navadah v raznih krajih. Najnavadnej^a je naslikana kot prva v sliki 3. Če bodo tečaji sčasoma popustili, kar je vedno slučaj pri vrtnih vratih, naj bo prečka premakljiva, da se lahko prilagodi spremenjenemu položaju vrat, kadar se bodo povesile (vidi sliko). Rigelne lahko izdelamo iz lesa ali železa. Slednji so seveda trajnejši, mora pa se jih od časa do časa namazati, da se lažje premikajo. Uporaba rigelnov se olajša, če se jih poševno namesti (slika 3, b in c). Da ne bo težkoč, ko se bodo vrata povesila, moramo skrbeti za dosti veliko odprtino v katero porinemo rigel pri zapiranju. Pri svinjskih hlevih in oborih za žrebeta se priporoča dvojni rigel, kot je naslikan v sliki 4, ker sicer svinje z rilci, a žrebeta s kopiti, preveč razmajejo vrata. Pri dvojnih vratih zapremo najprej eno polovico vrat z navpično prečko, ki pritisne vrata na lato, pri- O konserviranju jajc. Leopold Paljik. (Konec.) V apnu konserviramo jajca ta-ko-le: V primerni posodi — lahko je steklena, lesena, kamnita ali pločevinasta — raztopimo v 10 litrih vode % kg ugašenega apna in pest kuhinjske soli. Z dodatkom soli se namreč okus po apnu izdatno zmanjša, vendar ne popolnoma odstrani. Tudi izgube rumenjaki v apno vloženih jajc lepo rumeno barvo. Ko je apno v vodi popolnoma raztopljeno, vložimo jajca previdno v posodo, ki jo nato zavežemo in shranimo na hladnem prostoru. V 1—2 dneh se apne-na voda očisti, apno se vsede na dno, a na vrhu sfe napravi tenka plast, podobna ledu. Da pa ne more v posodi voda izhlapevati, je dobro, če nalijemo na vrh še nekoliko olja. Ta način konserviranja je zlasti na kmetih še precej v navadi. Jajca se sicer ohranijo v apnu več mesecev sveža, vendar imajo poleg zgoraj navedenih še razne druge hibe. Lupina postane v apneni vodi hrapava in jajca navadno pri kuhanju počijo. Iz takšnih beljakov tudi ni mogoče napraviti „snega". Da jajca pri kuhanju ne počijo, jih moramo pristaviti k ognju v mrzlo vodo. Še prej pa ji'h z iglo prebodimo na topem koncu, da more iz njih uhajati zrak, ki se vsled toplote v jajcu razteza. Duh in okus po apnu sicer nekoliko zmanjšamo, če denemo jajca en dan pred uporabo v čisto vodo. Veliko boljše pa je konserviranje jajc v vodotopnem steklu, ki je spojina kremenove kisline in natrona in tvori z apneno jajčno lupino neraz-topno plast kremenovokislega apna. V tej raztopini ostanejo jajca do 9 mesecev popolnoma sveža. Tudi ne izgube dobrega okusa in iz beljakov moremo narediti „sneg". Za konserviranje jajc v vodotopnem steklu uporabimo lahko vsako primerno posodo, n. pr. steklene vaze, kamnite lonce, lesene čebre in sodčke itd. 1 liter vodotopnega stekla, ki ga dobimo v vsaki drogeriji, raztopimo v 9 litrih vroče. vode. Ko se tekočina popolnoma ohladi, položimo vanjo jajca ali pa zalijemo s to tekočino že vložena, vendar tako, da so vsa jajca pokrita in je nad jajci še 5—8 centimetrov raztopine. Napolnjeno posodo zapremo, odnosno pokrijemo s pokrovom, da ne more tekočina izhlapevati. Sčasoma se pa vendar voda kolikor toliko posuši in tedaj jo naknadno dolijemo. Posodo z jajci hranimo na hladnem prostoru. Tudi ta jajca moramo, predno jih kuhamo, prebosti z iglo, da nam ne raz-pokajo. Kdor pa ima na razpolago zračno in hladno klet (5—10° C), lahko konservira jajca tako, da jih pusti v vodotopnem steklu le 14 dni. Nato jih vzame ven, posuši in shrani na policah v kleti, ki jo pa mora dobro zračiti. Najboljše pa se obnese konservi-ranje jajc v „garantolu", ki ga dobimo v vsaki drogeriji v originalnih zavitkih. Vrečica tega praška, ki zadostuje za približno 120 jajc, stane okrog 6 din. V „garantolu" konser-viramo jajca na sledeči način: V pO-sodo, ki drži približno 10—12 litrov, nalijemo do polovice vode. Nato stresemo vanjo približno tri četrtine garantolovega praška in mešamo 5 minut. Del garantola se v vodi ne raztopi in sede na dno. Nato vložimo polovico jajc, posujemo zopet nekoliko praška, nakar vložimo še ostala jajca. Nad jajci pa mora stati tekočina vsaj 5—8 cm visoko. Ko smo vložili vsa jajca, potresemo po vrhu še ostali garantol in pokrijemo tekočino z antikarbonatnim papirjem, ki je priložen vsaki vrečici. Nato pokrijemo še s pergamentnim papirjem in dobro zavežemo ter shranimo na hladnem prostoru. Na ta način ohranimo jajca sveža tudi eno leto in še več. V garantolu shranjena jajca se pri kuhanju ne razpočijo, zlasti če dodamo vodi nekoliko octa. Poleg navedenih preparatov pa imamo še razne druge, n. pr. angleški preparat „oteg". Konserviranje s tem aparatom je kaj enostavno. Suho jajce pomočimo za trenutek v raztopino in ga nato posušimo. Tanka plast „otega" obda jajce in s tem neprodušno zapre dostop zraku in glivicam v jajce. Jajca položimo nato v primerne košare, škatle, zaboje itd. ter shranimo v suhi, hladni in zračni kleti. Pri konserviranju moramo predvsem paziti na sledeče: 1. Jajca morajo biti popolnoma zdrava, čista in sveža ter brez najmanjših razpok. 2. Shranjevati jih moramo v zračni, suhi in hladni kleti. Tržno poročilo 10. VI. 1958. Borzne cene: fco vagon nakladalna postaja za 100 kg. Pšenica: Na svetovnem trgu so sedanje cene najnižje v zadnjih 5 letih. Procene svetovne žetve so vsak dan večje, ker se stanje pšenice skoro povsod odlično razvija. Govori se tudi o izredno dobrih izgledih v Rusiiji, ki bi se pojavila letos z večjim izvozom kot pretekla leta. Tudi pri nas so iz- gledi prav dobri, nimamo pa še kupca za njo. Govorilo se je sicer, da bosta večji del pridelka prevzeli Francija in Nemčija, toda kot se vidi iz poročil o trgovinskih pogajanjih, ki so se te dni zaključila, obe državi še nista od nas nič kupili, niti odredili uvozni kontingent, ker čakata na izhod lastne žetve. Vest, da se bo uvozila za domače potrebe do žetve inozemska pšenica, ni imela na ceno posebnega vpliva. Mlini težlko pokrivajo svojo potrebo, kar dokazuje, da večih zalog pšenice res ni več. Okoli 20. junija se bo pričela žetev najgodnije vrste, tako-zvane leganjsike pšenice. Zato je verjetno, da se inozemska pšenica ne bo uvozila. Cene: baška 220—222.50 din, potijska 225—227.50, banatska 214—220. Za novo pšenico pri dobavi od avgusta-decembra se plača 170 din. Koruza: Situacija se je umirila ter so cene po izrednem skoku sredi maja popustile na din 116.— paritet Indjija. Setve koruze dobro napredujejo, ker je zemlja dovoljno vlažna. Prvo okopavanje je vsepovsod izvršeno in začenja se že drugo okopavanje. Moka: Ponudbe niso velike, ker so nekateri mlini inletev vsled pomanjkanja pšenice ustavili, a drugi meljejo le toliko, kolikor so obvezani dobaviti. Cene so ustaljene na din 330—340 za bačko-banatsko pekarsko moko, oziroma din 325—330 za mer-kantilno vrsto', vse na bazi 0. Krompir: Za slovenski krompir je bilo pred nekaj tedni veliko povpraševanje, ki pa je z dovozom novega krompirja popustilo. Plačevalo se je za rožnik din 1—1.05, a za beli din 110—115. Izjemoma so se dosegle tudi višje cene, ko je bilo vsled poplav bolj živahno povpraševanje po semenskem blagu. Seno: Nekaj povpraševanja je še bilo za izvoz in domače potrebe v gorskih krajih. Plačevalo se je sladko seno v prešanih balah po din 65.— za 100 kg. Živina in svinje: Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Večjega izvoza tudi ni bilo. Konji: Na ptujskem sejmu so se dosegle cene od 600—5000 din, a za žrebeta 1000— 2000 din. V Ljubljani so bili konji po din 400—3500 din komad. Zadnje čase sta kupovali po Vojvodini konje vrste Nonius Nemčija in Poljska. Rabita jih za vojaške svrhe. Plačevalo se je dokaj dobro po din 7—8000 za komad. Vino: Stanje vinogradov je po toplem vremenu zadnjih dni razmeroma prav dobro, ker je nastavek lep in mu mrazovi niso toliko škodovali, kot se je strahovalo. Seveda je rast napram lanskemu letu zaostala, kar pa ne bo bo imelo glede količine in kakovosti slabih posledic, če se bo trta sedaj po-voljno razvijala, Zaloge se hitro manjšajo, ker je bil tudi konzum v naših krajih za 20% večji. V Slovenskih goricah se plačuje namizno vino po din 6.50—7.—, boljše sorte tudi več. V drugih vinorodnih okoliših je vino za din 1 do 1.50 ceneje. Tudi v ostalih krajih Jugoslavije so cene porasle, v Dalmaciji celo za 40% ter tako dragega vina tamkaj že dolgo ni bilo. Po trgovskih pogajanjih z Nemčijo je naši državi dovoljen uvozni kontingent 800 tisoč hI vina letno, a od tega je za naša vina rezervirano 50.000 hI. Tako lahko pričakujemo neko večjo stalnost v ceni, če se bo ta količina tudi res izvozila. Bojimo se le, da 'to ne bo mogoče, ker inozemstvo zahteva tipizirana vina, a takšna se morejo pripraviti le v zadružnih kleteh, katerih pa nimamo v dovoljnem številu. Posebno za haloški in šmarski okoliš bi takšne kleti nujno rabili. Tržna poročila za ljubljanski in mariborski trg še nismo prejeli, ter jih tokrat ne moremo objaviti. Kmečki pravnik. Si roški v pravdah. Dr. Srečko Goljar. Skoro nobeni stranki, ki se pravda pred sodiščem, ni dobro znano, kako je s pravdnimi stroški, kdo jih nosi, iz česa sestoje, kdaj in komu jih je plačati. Naj popišem v glavnih potezah zakonita določila o teh vprašanjih. Iz česa sestoje stroški. V glavnem nastanejo stroški: a) iz sodnih taks — kolekov, b) iz pričnin, zvedeniških mnenj, c) raznih drugih gotovinskih izdatkov, kakor komisij, ogledov in d) iz nagrad pravnih zastopnikov. Za svoj osebni trud navadno stranka ne dobi stroškov. V pravdah, kjer je oseben prihod stranke potreben, zlasti če je izrecno vabljena k zaslišanju, pa sme sodišče prisoditi stroške za izgubo časa in potnino. Kadar sodišče odloča o povračilu stroškov, zajame z njih določitvijo vse stroške, ki so jih bili za vodenje pravde potrebni in izreče, kdo jih mora plačati. Načela za prisojo stroškov. Načelno nosi vse stroške stranka, ki je v pravdi popolnoma propadla. Sodišče jo v sodbi sami obsodi, da mora nasprotni zmagoviti stranki poravnati stroške, ki so bili potrebni za uveljavljenje kakega zahtevka ali za obrambo pred neupravičenim zahtevkom. Ne izpade pa vsaka pravda tako, da bi ena od strank čisto dobila ali čisto izgubila. Pri raznih obračunskih tožbah se prav pogosto pripeti, da delno zmaga vsaka stranka. V takem primeru se stroški pobotajo ali v sorazmerju z uspehom porazdele, tako, da mora včasih plačati stroške cele pravde tožnik, ki je uspel le z majhnim delom zahtevka, ali toženec, ki je le z malim delom podlegel. Zlasti se pojavijo taki primeri naložitve stroškov tam, kjer je izid popolnoma odvisen od izreka izvedencev. Dolžnost vsake stranke je, da sodišču čimpreje in čim izčrpneje naznani okolnosti in dokaze, ki so važni za proceš. Zato sme sodišče stranko, ki je sicer zmagala, a je s prepozno navedbo dokazil zavlačevala postopanje, obremeniti s stroški v korist podlegle stranke. V enem primeru celo toženec lahko zahteva popolno povračilo svojih stroškov. Ako namreč takoj pri razpravi prizna tožniku zahtevek, obe-nerm pa izkaže, da s svojimi postopanjem ni dal povoda za tožbo. Taki primeri so bolj redki. Kadar sestoji stranka, ki mora drugi povrniti štroške, iz več oseb, se dele ti po glavah, deležu pravda-nja ali tudi nerazdelno, to je, da vsi jamčijo za enega in eden za vse. Stroški tekom pravde. Dokler ne, pride do končnega izreka o glavni stvari, trpi vsaka stranka, začasno svoje. Tako mora tožnik zalagati kolekovino za tožbo, zapisnike in sodbo, denar za priče, čijih zaslišanje je predlagal ali za sodni ogled, če ga je on sam zahteval. Ako pa obe sporni stranki zahtevata ogled ali izvedence, morata založiti vsaka f6to^icfo~Tfi~'~šefe na koncu odredi sodišče, kdo je plačnik vsega. Stroški sodnih poravjiav. se smja-trajo za pobotane, če se kaj drugega izrecno ne dogovori, to se pravi vsaka stranka nosi svoje. (Konec prihodnjič.), Društvene vesti. Vabilo k letnim občnim zborom podružnic^ Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o Pije junija 1938,: Podružnice: Tjurnišče ob^ 9. uri v ljudski. šoljV Kočevje, oj) 10. urj( v. Pisarni, podružnice; štrjjirlioD, j, žei. ob 8. uri. v ob; črnski fiiši; Metlika ob "8. 'uri, v, gostilni Pe-carijl; I^ž ob 9. u.r,i,'v prostorih Gasilnega oi£ ova SLADNA KAVA MODRA GALICA »SOLNCE« - CELJE ——^—_____________ je za zatiranje peronospore in škrlupa ter raznih paležev neobhodno potrebna! Vinogradnik, sadjar in vrtnar, ki ne škropi pravočasno in pravilno Švojih kulturnih rastlin, ne more pričakovati obilnih in zdravih pridelkov. Uporabljajte v ta nameri lfe domačo modro galičo znamke „Solhce", ki vsebuje 993|a0|o bakrenega sulfata. V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljaiii in njenih skladiščih. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d« Hrastnik Rlajrao Jamčimo, da vsebuje najfineje zmleto hrastniško klajno apno 60% ogljikovo-kislega apna, 10% fosforne kisline in 5% živinske soli. — V promet se stavlja samo v plombiranih originalnih vrečah po 50 kg. Naroča se pri Kmetijski družbi; r. z. i b: ž:, Ljubljana in pri njenih podružnicah. v Čistite Vaše žito samo z originalnimi žitočistilniki HEID" ovimi ■MMIMnBHBMHBMHBBHBIHi^HBNHHBBBHMR* trijerji Stockerau bei Wien. Stalno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih. Vabilo na XII. redni občni zbor zadruge „Kmetski hranilni in posojilni dom" v Ljubljani reg. zadr. z neom. zavezo, ki se vrSi v četrtek, dne 23. junija 1938 cb 9. uri dop. v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 1., pritličje. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poroč'lo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskegi poročila. 4. Odobritev računsuega zaključka za 1.1937. 5. Poraba dobička. 6. Proračun osebnih ia. stvarnih izdatkov. 7. Volitev načelstva. 8. Volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. Pri jomba: 1. Ako bi ta občni zbor ne bii sklepčen, se vrši čez pol vre drug ob^ni zbor v istih prostorih z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število za-topanih članov. 2. Računski zakl uček in pred'ogi ter poročilo nadzorstva so osem dni p-ed zborom razpoloženi v zadružni pisarni članom na vpogled. V Lj ubij ani, dne 15. junija 1938. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani reg. zadr. z neom zavezo Alojzij Tršan, I. r. Malenšek, 1 r. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTI JN ki pospešuje rast, odebelitev, in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTiNA"so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Oin, 10 škat. 80 Din Lekarna THNKOCZV LJUBLJANA, Medni li(i 4 (Zraven Roto>i«) Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to strt kn spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC ZANKL tovarna olja, lalov in barv družba z 0.7., lastnik FRANJO MEDIČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Sadonosnike In vinograde boste varovali bolesti« in škodljivcev, ako uporabljate priznana škropila: Nosprasit, ki vsebuje bakra in arzenika in zatira istočasno glivične bolezni (škrlup, gnilobo) ter živalske zajedalce, ki objedajo zelene dele trte in drevja. Aresin, apne ii arzeniat, kot dodatek bordoški, kalifornijski ali solbarjevi brozgi proti grižočira zajedalcem. S O I b a P, barijev polisulfid proti kodri na breskvi in vinski trti, proti plesni in gnilobi obče. A f i d o n, olinato-nikotinsko sredstvo proti listnim ušicara, krvavi uši in kaparjem. Arbocol-lepilo proti mravljam i. t. d. Zello-pasta za zatiranje voluharja. Obširna navodila daje: Vsa ta in druga sredstva se dobe pri Kmetijski „JUGEFA" k. d. oddelek za zaščito rastlin, družbi in vseh njenih skladiščih. Zagreb, Preradovičeva 16. so najboljši! V zalogi pri Kmetijski družbi in njenih skladiščih MODEL 1934 z lijakastim gornjim delom in prevozna škropilnica na visoki pritisk medeninast kotel ca 75 1. 15—20 atmos. pritiska, j V ■ za regulirati do 10 m višine so najbolj zmožne škropilnice na svetu » Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladišč* Univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATI K E VREČICE ZA SEMENA Ljubljana, Breg 10-12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni razpršilnik za gnojnico Razprši isto v širini 8 metrov. Prospekte razpošilja in praktično predvaja, zastopnik Posestvo Ed. Suppanz Pristava Odlična sta naša domača slovenska izdelka HUBERTUS milo in PERION pralni prašek Vsaka perica bo nadvse zadovoljna če ju bo uporabljala! Uporabljajte ju tudi Vi! Sadjarji! Pioti škodljivcem in boleznim, (Taktično in poceni, zato najbolje za škropljenje z apnenim arsenatom (Meritol S) ali z oljnatim arsenatom „Schering" kot dodatek bordoški ali kalifornijski brozgi. Za uničevanje oidiuma, grint in pajkov na cvetju uporabljajte E R Y S I T. Za uničevanje plevela na polih v vrtu, parku itd. uoorabljajte FORMI T. Zahtevajte prospekte! — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih. Schering A. G. Berlin, Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Mr. Draško Vilfan, Zagreb, Srebrnjak br. 55 " \ Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska Lastne rezerve nad Din 26,000.000*— Prirastek novih vlog v januarju 1938 Din 14,0750ttb;- „ februarju 1938 _ marcu 1938 10,694.000'-10,572.000-- Vloge vsak čas razpoložljive. Za vse obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska Najboljše sa in vrtata r skd birbdjfe! i Dresden Le kakovost odloča. Dobro orodje, dobro delo! | V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih ^ skladiščih. Kreditni zavod sa trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila", predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tuzemstvo in inozemstvo, Safe - deposits itd. » SLAVIJ A cc jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani Zavarovanja: požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja automobilov, na življenje, posmrtnine itd., prevzame po ugodnih pogojih. Centrala v Gosposka ulica iz. Telefon 21-76 in 22-76. je največji sovražnik vinograda. Okužen vinograd ne moremo več ozdraviti, samo z modro galico zamoremo pojav bolezni preprečiti. Uporabljajte v to svrho „Modro galico" znamke ZORKA V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka 2'50 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. Novi trp 5tev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Ti*li J f' I a«ti i V a nasl Univerzitetna tiskarna in IHngraflia, d. d. v Ljubljani. — Odeovoren L. Miku*