195. številna
V LiuMjanl, v Hrtrtrt, Z6. aigusta 1915.
XLVIII. lelo.
.Slovenski Narod* velja ¥ LJubljani
na dom dostavljen:
ctlo leto naprej . • . .  K 24*—
poi leta     „ » • . •   . 12*—
četrt leta    „ • • • •   » 6*—
na mesec   .» • » • •   »   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej  • ,  • •  K 22-—
pol leta      „     • •  • •   » 11'—
četrt leta    „     • • . .   • 550
na mesec   „ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica &L 5 (v pritličju levo,) telefon ŠL 34.
Iskal« vsak dan »večer livzemsi nedelje in ur antike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. • Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t <L, to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
na mesec M
•Slovenski Narod* velja po posti:
za Avstrc-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto naprej     . . „ K 30-za Ameriko in vse druge dežele : celo leto naprej  . • • • K 35.—
celo leto skupaj naprej pol leta     „ „ četrt leta    „ «.
K 25'-„ 13-. 650 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Cpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica st 5, telefon št.85
Novi italii
i neuspehi.
MJR   PRED   GORICO IN TOLMINOM,  BOJI  PRED  BOVCEM IN RABLJEM.  — KRVAVI SPOPADI NA TIROLSKI MEJI.
Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 25. avgusta.
Italijansko bojišče.
V odseku Doberdobske visoke planote je bila včeraj italijanska pehota, ki se je vgnezdila ob južnem pobočju Monte dei sei Busi, od našega topovskega ognja prisiljena svojo pozicijo naglo zapustiti. Naša fronta jugozapadno od Sv. Martina se je zopet nahajala pod ognjem težke artiljerije. Opoldan so pričeli tu Italijani z novim napadom, ki pa smo ga kakor predvčerajšnje sunke, odbili blizu naše obrambne črte.
Pred goriškim in tolminskim mostiščem ter na Krnu je bilo razmeroma mirno.
Pred Bovcem in Rabljem pa traja živahno sovražnikovo delovanje.
V tirolskem obmejnem ozemiju se je razvilo več bojev. Pozno sinoči je pričela sovražna pehota prodirat1 proti severnemu odseku visoke planote Lavarone. Danes zjutraj je bil ta napad odbit. Na obeh straneh tonalske ceste napada od zore več italijanskih bataljonov. Tu se boj še vrši. Artiljerijski boji trajajo skoraj na celi meji.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
Napad na planoto Folgaria.
Iz Inomosta poročajo: Prvi večji napad na dan 18. avgusta na naše pozicije na planoti Folgaria se je izvršil ob pol 3. zjutraj, italijanski bataljon iz Maggio je napadal proti zapadu. Napad je bil odbit z artiljerijskim ognjem. Drugi napad z novimi rezervami smo tudi gladko odbili. Tretji napad so izvedli trije bataljoni, ali razbil se je pred našimi žičnimi zaprekami. Po kratki artiljerijski pripravi je ob 8. uri zopet napadla
italijanska pehota, pa tudi ta poskus se je ponesrečil. Ob 10. uri je bil mir. Mi smo imeli le majhne izgube.
POVSODI NEUGODNA SODBA O ITALIJANSKEM  VOJNEM POLOŽAJU.
Amsterdam, 24. avgusta. Vojaški kritik v »Tijdu« piše med drugimi :
Trije meseci so pretelki, odkar so napadli Italijani svoje bivše zaveznike z gorečim navdušenjem. Politični cilj te vojne je bil osvobojenje Istre in Tridenta. Napadi na Trident so bili le podrejenega pomena in so prinesli Italijani tudi le minimalen uspeh. Kako pa je z italijanskim glavnim napadom ob Soči? Ne obotavljamo se niti trenotek, da izjavimo, da je uspeh brezdvomno žalosten. Ta jako malenkosten uspeh, ki ga je dosegla italijanska armada, še popolnoma intaktna, nasproti razmerno slabim avstro-ogrskiin četam, je gotovo pobil popolnoma vse vojno navdušenje italijanskega ljudstva. Sodi se po pravici, da je Italija pretrgala vezi s svojimi zavezniki radi tega, ker je upala, da ona kot rešilni angel s svojim nastopom v kratkem Času pribori zavezniškim državam zmago in jo te potem kraljevsko obdarujejo. Ali kako daleč je še do te sijajne zmage!
Odstavljeni visoki italijanski oficirji.
Popolni neuspehi vseh dosedanjih poskusov, predreti avstro-ogr-sko fronto, so povzročili odstavlie-nje cele vrste visokih italijanskih oficirjev. Trije poveljujoči generali, pet divizijonarjev in brigadirjev je bilo kazenskim potom odstavljenih. Posebno pozornost je vzbudilo od-stavljenje generala Ragni, ki je veljal za enega najsposobnejših generalov v italijanski armadi. Ragni je vodil armadni zbor, ki je doma v Turinu in se ga smatra za nekak telesni zbor italijanskega kralja.
Ta general Ragni je imel nalogo, vzeti višino nad Podgoro, to je Kal-varijo. Italijanski kralj je prišel na povabilo Cadorne osebno pred Pod-
goro, ai namesto da bi bil od tu vkorakal ponosno v Gorico, je moral doživeti strahovito decimiranje njegovi hiši tako blizu stoječe brigade polkov 1. in 2. in brigade Pistoja polkov 35. in 36. Cadorna je bil zbog grozovitega poraza ves iz sebe, pozval je generala Rogni na odgovor, med njima je nastalo ljuto prerekanje in konec je bil: Ragni odstavljen.
Kakor poroča poseben poročevalec »Berliner Tageblatta«, sta padla doslej dva italijanska generala, eden brigadir, devet polkovnikov in okoli 40 drugih štabnih oficirjev.
Požar v vasi Sexten.
Iz Inomosta poročajo: Dne 12. avgusta so dosegli italijanski topovi prvič vas Sexten. Izstrelki so padali na tla ob cerkvi in veliki oblaki so se dvigali okoli cerkve. Italijani so streljali z vžigalnimi granatami. Najprvo je začela goreti okoli 3. ure popoldne neka hiša za cerkvijo. Tirolski strelci so bili takoj tu, da so šli gasit. Civilno prebivalstvo je bilo odšlo iz vasi že prejšnje dni, pustilo pa je tam vse svoje reči. meneč, da se ne zgodi kraju nič hudega. Požar se je oprijel tudi drugih hiš v par minutah, ker je pihal inočan veter. Pričela je goreti tudi streha na cerkvi. Priteklo je strelcem na pomoč še nekaj drugega vojaštva, ali ni bilo upanja, da se pogasi ogenj, ker so Italijani streljali vedno hujše. Nekaj reči so spravili iz hiš in iz cerkve, ali slednjič so morali vrli gasilci zapustiti kraj in bežati na varno, ker italijanski topovi niso mirovali. V nastopni noči se je moglo nadaljevati izpraznjevanje hiš, ali gorelo je dalje in hiše so se posule v razvaline. — Kulturno delo Italijanov!
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Dne 23. t. m. je imel italijanski ministrski svet sejo, ki je trajala dve uri in pol: prisotni so bili vsi ministri. Uradnih poročil o seji ni. »Seco-lo« pa poroča, da so se posvetovali o mednarodnem položaju in o potrebnih odredbah po napovedi vojne Turčiji.
Barzilai je odpotoval na fronto, te dni mu sledi tudi ministrski predsednik.
Iz Londona poročajo, da sta italijanski kralj in šef italijanskega generalnega štaba Cadorna z dekre-
tom angleškega kralja imenovana za feldmaršala Velike Britanije.
Plačilo  Italiji  za  napoved vojne Turčiji.
Preko Lodona poročajo, da je Italija stavila trozvezi celo vrsto zahtev za slučaj, da napove Turčiji vojno. Italiji se pusti povsem prosto roko v Albaniji, ravno tako v vprašanju Egejskih otokov, Anglija se obveže financijelno podpirati Italijo najizdatnejše in pomnožiti svoje bro-dovje pred Dardanelami. Na londonski borzi so že naznačili financijelno podporo Italiji na milijardo lir.
Iz bole« za Tolmin.
Dne 18. avgusta 1915.
Tri doline se stekajo tu. Z vzhoda Baška dolina, z jugovzhoda Idrijska dolina in s severozapada skonča se dolina s kolenom ob obe dolini. Italijanska meja je oddaljena tu samo dva do pet kilometrov od Soče in teče deloma po slemenih višin, ki spremjajo reko, tako, da bi se lahko kamen vrgel vanjo. Vendar pa smo na tej točki tam kakor začetkoma vojne in Tolmin je južno prost sovražnika. — V Sv. Luciji človek nima občutka, da bi se nahajal izven zone visokega gorovja, ker tiči relativna razlika v višini med dolino in slemeni tam med tisoč in dva tisoč metrov, torej je večkrat znatnejša nego na Tirolskem, kjer ležijo doline tako visoko, da je nadvišina često manjša. Zato pa se vidi slavni naš Krn od tu mnogo lepše in bolj impo-noje nego marsikateri višini nad 3000 metrov, skalnat je, gol, častitljiv.
Danes Italijani streljajo kar nepretrgoma, še tistega »odmora za polento« ni bilo. Pride telefonsko poročilo, ki pravi, da so se lotili naše čez Sočo raztegnjene pozicije. Torej gor! Peš! Streljanje je tako intenzivno, da spominja na dobre čase Rusov na Magieri. Po zraku žvižgajo in tulijo izstrelki, vejevje se lomi, na onem pobočju so se vgnez-dile zopet naše čete, kakor pač mogoče, ali to razumejo naši vojne navajeni vojaki. Opozori me vojak: Pazite tam na odprtini, tam letijo čez ... Razločujem vsak top, vsak kaliber in smer strela in odmev ne vara nikogar več. — Nič več poti,
hodimo po travi in pod nogami drči kamenje, navzgor strmo do naših pozicij. Major sedi gori s svojo gospodo, slika miru in zadovoljnosti, nikakega živčnega razburjenja se ne občuti. »Sedaj dobiš laho kvečjemu čaj ali malo črne kave, naša mlekar-nica je ravnokar dobila luknjo«, in pokaže na kravo, ki jo je granatni drobec ubil. Vse je na svojem mestu, vse v redu, kakor v vojašnici, disciplina vzorna, moštvo je dobro preskrbljeno in nikdo se ne pritožuje. Italijani rabijo tukaj skoro samo svoje elitne čete, naši vojaki ne govorijo zaničljivo o njih, dostavljajo pa, da Srbi so bili vendar hujši..,
Z opazovališča je krasen razgled daleč okoli po Soški dolini, samo en kilometer razdalje ležijo Italijani stisnjeni in niti ne zganejo se v strelskem jarku, ne daleč od njih so naši in tu notri vmes regljajo sedaj strojne puške s tretje strani. To so naše puške, in v italijanskem jarku se skrivajo in rijejo še bolj v zemljo, kadar krogle zadenejo, vidimo, kako se nekaj nemirno dvigne. Njihova artiljerija pa sipa velike množine municije na naše jarke. To doni in grmi, da ne slišiš več niti lastne besede. Oblaki prahu, kamenje leti po zraku... Največji pogum dandanašnji ni to, da ne maraš za kri j te, marveč pogum tiči v potrpežljivi vstraj-nosti pred razmerami, ki trgajo živ-vce, iz te vstrajnosti se porodi odrešenje. Naši vojaki imajo tako vstraj-nost. (Iz poročil iz vojnoporočeval-skega stana.)
Italijani poskušajo z vso silo, polastiti se južnega dela tolminskega mostišča, da dobe dohod v Idrijsko in Baško dolino ter si prisvoje planinsko železnico. Zato velja njihov ljut boj južno kraju Sv. Lucija. Boji na obmejnem gorovju nad Sv. Lucijo veljajo temu cilju. Ko se je vršil italijanski napad in so dospeli do naših prednjih pozicij in začeli z bombardiranjem odstranjevati razorjene žične zapreke, so naši vojaki na prirodnih in umetnih zavetjih na skalovju s strojnimi puškami ljuto obdelavah Italijane, ki so bili prodrli v nai-sprednejše strelske jarke. Za te jarke smo se borili z bajoneti in puškinimi kopiti, pa smo vrgli sovražnika nazaj. Tudi drugi napad je bil odbit, mostišče je v naših rokah.
Italijani so izgubili na tisoče mož. (Iz »Berliner Tagblatta«.)
LISTEK.
DdBBtniliova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
-Gospod odvetnik,« je zaklicala Ada Boldonova in vzlic svoji oslabelosti planila po konci. Iz oči ji je sijalo ogorčenje, vse je v njej plam-telo, a vendar je že v naslednjem trenotku zopet nad seboj zadobila oblast. Sedla je zopet na naslanjač.
-Gospod Feliks,« je rekla čez trenotek že zopet mirno, »jaz si ne morem Vaših besed drugače tolmačiti, kakor da se Vam je hipoma zmešalo. Bodite tako prijazni in zapustite to sobo.«
Navidezno je bila Ada že mirna, toda v njej je vse trepetalo. Njena užaljenost, že skoraj ne več razločljiva od preziranja, je bila pa vidna in je odvetnika hudo jezila, ob enem mu pa dala pogum, da je nadaljeval začeti boj.
»Za Vas, milostiva, bi bilo morda bolje, če bi me do konca poslušali,« je rekel nekako hladno in z nekoliko večjo samozavestjo, kakor jo je običajno kazal. »Jutri bo morda že prepozno za vsak pogovor med na-
ma. Prosim Vas torej, vzemite na znanje, da s prstom ne ganem za Vas. če ne sprejmete mojega pogoja.«
»Ne želim, da bi Vi kaj zame storili; vprašala bom drugega odvetnika za svet,« je hladno odgovorila.
»Prav,« je ravno tako hladno odgovoril odvetnik. »A nekaj naj Vam še povem. Će odklonite moj pogoj, bodete morali Robv Chase tisti dan zapustiti, ko se nehate imenovati Iady Boldon, in Vaš letni dohodek se bo od šest do sedem tisoč funtov skrčil na komaj tristo funtov. Jaz in edino jaz Vas tega lahko obvarujem.«
»Ali je v oporoki kaka besedica, ki dela njeno veljavnost dvomljivo?«
»Oprostite mi, če ne dam nika-kih pojasnilnih odgovorov. Vse, kar želim povedati, je sledeče: Če mi ne daste zahtevane obljube, bo jutri po pogrebu Vašega soproga njegova oporoka razglašena in predložena sodišču. V tistem trenotku je vse odločeno in če se drugič poročite, se tudi vse zgodi, kar je v oporoki določeno. Če pa vzprejmete moj pogoj, ne bodete nikdar več ničesar slišali o tej oporoki.«
»Kako to? Ali morda nameravate...? Ali ste mar mislili reči, da bi se Vi predrznih" ta testament uničiti?«
Misel, da bi odvetnik naposled storil hudodelstvo in oporoko uničil, je Ado silno zbegala. Z nekako grozo je gledala odvetnika, a ta je ostal miren in se je samo lahko nasmehnil.
»Uničiti oporoko? Ne! Gotovo ne! Toda, prosim, ne vprašujte me ničesar več.«
Ada Boldonova ni ničesar več vprašala. Njen bistri um je napel vse svoje moči in iskal v različnih smereh izhoda iz te silne zadrege, a ne da bi ga našel. Odvetnik Feliks pa je menil, da uvažuje Ada njegov pogoj in začel ji ga je priporočati z vso svojo zgovornostjo.
»Lady Boldonova, prosim Vas, poslušajti me. vsaj še nekaj trenot-kov,« je govoril Feliks. »Res, nisem več mladenič, a vendar dosti mlajši, kakor Vaš ... kakor moj umrli klijent Rihard Boldon. Nihče bi ne mogel reči, da bi bilo iz ozirov na mojo starost neprimerno, če bi se vi z menoj poročili. Vi bi tudi s tem ničesar ne izgubili. Zagotavljam Vas naj-slovesneje, da bi Vi z vsemi svojimi dohodki do zadnjega vinarja vedno razpolagali po svoji volji. Jaz Vas ljubim; tako vroče vas ljubim, kakor ni bila ljubljena morda še nikdar nobena ženska. Ljubim Vas že od tre-notka — a kaj to, od kdaj Vas ljubim! Ljubim Vas bolj kakor svoje življenje! Še ta primera ne velja. Ka|
pa je moje življenje brez Vas? Ljubim Vas še bolj, kakor svojo čast.«
»Sram Vas bodi, gospod Feliks, da mi pripovedujete take stvari in še pod to streho in danes, dan pred pogrebom!
Odvetnik je pogledal Ado in za nekaj trenotkov se mu je zdelo, da jo zdaj sovraži, da jo zdaj bolj sovraži, kakor jo je kdaj ljubil. Toda jeza ga je takoj minila, ko je videl, da se je Ada nekako hipoma preme-nila. Prej je bila ogorčena, zdaj pa je dobilo njeno obličje mehek izraz in njeni pogledi so postali prijazni.
»Pomislite, gospod Feliks, le eno,« je rekla s prikupnim glasom. »Vi niti ne veste, kaj je zakon brez ljubezni. Opustite torej to misel; za Vas bo to bolje; nesrečen zakon je največja nesreča. Sploh pa je iz Vas govorila le trenotna želja, skoro bi rekla, blazna misel.«
»Trenotna želja? Blazna misel? Vi ste zame živjenje in izveličanje in obenem moje proklet je! Ali si morete Vi misliti, da mi je mogoče, se odpovedati svoji ljubezni tako, kakor se na primer otrok odpove kaki igrači? Ne! Jaz se ne morem odpovedati upanju, da postanete moja. Vas dobiti — to je edini smoter mojega življenja.«
»Toda, meni se zdi Vaša želja samo smešna in jaz Vaše ponudbe ne morem sprejeti,« je odgovorila Ada.
»Raje ostanem vdova, kakor da bi se poročila s človekom, ki ga — zaničujem.«
Odvetnika so te besede tako v živo zadele, da je ves zatrepetal: Ada je to dobro zapazila.
»Pomislite, gospod Feliks,« je rekla, »da moža, ki snubi s takimi sredstvi in s takim nasiljem, kakor Vi, ne more poštena ženska spoštovati. Vi me hočete prisiliti, da naj se z Vami poročim, sila pa je v takih slučajih zaničljiva.
Feliks je stiskal zobe in pesti, a odgovoril ni ničesar.
Navidezno popolnoma mirna je Ada vstala s svojega naslanjača, ho-teč končati ta neprijetni razgovor. V njenem srcu pa je valovala bridkost, kajti videla je, da ji beži iz roke ded-ščina, sijajno plačilo za njeno velikansko žrtev, ki jo je doprinesla s tem, da se je poročila z Rikardom Boldonom.
»Ne odloči danes ničesar,< ji je veleval notranji glas »Počakaj do jutri; saj se do tedaj lahko še kat zgodi. Ne prenagli se, da ne izgubiš vsega.«
»Nocoj ne morem več govoriti,« je rekla glasno. »Če pa želite jutri zjutraj še z menoj govoriti, se kar oglasite. Toda — Vi ste neusmiljeni — strašno neusmiljeni.«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 25. avgusta 1915.
194. štev.
Od soške fronte.
Vojna pošta 254, 18. avgusta.
Cesarjev rojstni dan smo tudi v našem kritju slavnostno praznovali. Od vseh strani se sliši žvižgati staro, vedno lepo melodijo cesarske pesmi, nad nami pa žvižgajo granate in pojo topovi svojo monotono pesem, na katero se človeški živci tako težko navadijo.
Naš bataljon je v rezervi, kakih 300 korakov za strelskimi jaTki, na skrajnem levem krilu soške fronte. Slučajno je naša stotnija dobila naravnost izborno kritje, v katerem smo varni pred vsem zlom, le da moramo večkrat zapuščati to kritje in se izpostaviti granatam in šrapne-lom italijanskih topov. Pa to ni še nič! Bo še hujše čez par dni, ko ne bomo več v rezervi! Bataljon je kombiniran in sestavljen iz Primorcev, Kranjcev in Štajercev. Največ fe Slovencev, tudi »Janezov« je precej.
Mirno je v našem kritju, ampak šale vedno dovolj. Največ smeha se sliši iz kota, v katerem leži korporal Povirk, pristni ljubljanski okoličan, ki s svojo dobro voljo še druge razveseljuje. Dal sem mu ime »mali ka-prolček« in to ime mu je ostalo, kar ga nič ne žali, ker pravi: »Če sem majhen, pa se velikega ne bojim.«
*
Bil sem poveljnik straže. Straže sem imel na več točkah, najhujša točka je bila pa neki most, ki so ga Lahi skoro neprestano razsvetljevali z reflektorjem in kakor hitro bi zapazili koga na mostu, bi takoj priletela granata. Na vsakem koncu mostu je stal na straži po en vojak in oba sta imela dobra kritja, tako, da sta bila popolnoma zavarovana pred
NA      JUGOZAPADNI FRONTJ BRESTA  LITOVSKEGA  SO VRŽENI RUSI V UTRDBENI PAS TRDNJAVE.
Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 25. avgusta.
Rusko bojišče.
Čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda In generala von Kovessa pritiskajo skupno z zavezniki sovražnika med neprestanimi boji proti Lesni nazaj.
Zlomljen je tudi odpor Rusov, ki se še borijo jugozapadno od Bresta Litovskega. Divizija generala von Arza in nemške čete so jih vrgle v utrjeni pas.
Severovzhodno od Vlodave ženejo nemške čete sovražnike vedno globokejše v gozdno in močvirno ozemlje.
Konjenica fcm. Puhalla prodira na obeh straneh ceste iz Kovla v Kobrin. Honvedski huzarji so jurišali neko z okopi utrjeno vas ob železnici Kovel-Brest Litovsk.
Med Vladimirom Volinjskim in besarabsko mejo vlada mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, tal.
NEMŠKE ARMADE PRODIRAJO PRI BJELOSTOKU ČEZ NAREVV TER SO DOSPELE NAD BRESTOM  LITOVSKIM  DO LESNE.
Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 25. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-raaršala von Hindenburga.
Severno od Njemena smo v uspešnih bojih v okolici Piršov vjeli 150 Rusov.
Armada generalobersta von Eich-horna je med boji zmagovito prodirala proti vzhodu. 1850 Rusov je bilo vjetih, več strojnih pušk vplenjenih. Armada generala von Scholza je dospela do Basezovke, potem do Kni-žina ter je južno od Tvkocina prekoračila Narew.
Armada generala von Gallwitza fe izsilila prehod čez Narew ob cesti Sokali - Bjelostok. Njeno desno krilo je dospelo, potem ko je porazilo sovražnika, do Orlanke. Armada je v jela 4700 sovražnikov, med njimi 18 častnikov ter ugrabila 9 strojnih pušk.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Sovražnik je včeraj znova poskušal, ustaviti naše prodiranje. Napadli smo ga in vrgli v Bjeloviški les. Južno od lesa so dospele nase čete do okolice vzhodno od Vjerhovice. Vjetih ie bilo nad 1700 sovražnikov.
reflektorjem. Samo dohod na most je neroden, popolnoma izpostavljen svetlobi reflektorja in granatam. Ko so se straže menjale — vsaki dve uri — so se morale navadno plaziti po trebuhu.
Poučil sem vojake, kako se imajo vesti v vsakem posameznem slučaju, v dvomljivih slučajih naj pa mene pokličejo.
In teh »dvomljivih« slučajev je bilo vse polno. Komaj sem se vsedel, sem že zaslišal klic: »VVachkomman-dant!« In moral sem se za vsako malenkost plaziti po trebuhu na most. In to je šlo venomer, eno za drugim!
Sel sem z manjšim oddelkom ponoči iz kritja. Imeli smo ostati zunaj vso noč. Poučil sem moštvo, da se mora pred reflektorjem vreči na tla in posebno skriti obraz in roke, ker to se najbolj vidi.
Ko smo prišli na planoto, ki je bila posebno pripravna za razsvetljevanje in obstreljevanje, sem odredil, da se mora korakati posamezno in v razdalji 4—5 korakov. Gledal sem neprestano na italijanski reflektor, ki je razsvetljeval prostor desno od nas in ko sem zapazil, da se začenja premikati svetloba proti nam, sem zaklical takoj: »Na tla!« Ko je prišla svetloba do nas, smo že vsi ležali na tleh, ampak na mojo veliko jezo, so držali mnogi vojaki pokoncu glave in so zijali naravnost v reflektor!
Krepko sem opsoval neprevid-neže — pa bilo je že prepozno: v zraku smo že zaslišali žvižganje in prva granata je eksplodirala kakih 15, takoj nato druga kakih 8 korakov od mene. K sreči nihče ni bil zadet, ali oditi smo morali v varno kritje, ker Lahi so celo okolico vso noč obstreljevali samo radi radovednosti nekaterih. P.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Armadna skupina se je, zasledujoč poraženega sovražnika, približala višinam na zapadnem bregu Lesne (severno od Bresta Litovskega).
Na jugo - zapadni fronti Bresta Litovskega, pri Dobrinki, so predrle včeraj avstro - ogrske in nemške čete eksponirane pozicije trdnjave.
Na vzhodnjem bregu Buga, seve-ro - vzhodno od Vlodave, so prodrli deli armade generala von Linsingena med boji proti severu.
Vrhovno arrcadno vodstvo.
(Pirši se nahajajo kakih 60 km severo - vzhodno od Ponjeveža.)
Na severnem bojišču.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Konjeniki fcm. Puhalla so včeraj zasedli Kovel in sledijo umikajočim se Rusom. Kovel je eno najvažnejših železniških križišč Bele Rusije. Tu se steka pet železniških prog. S tem je pretrgana železniška zveza med Brest Litovskim in volinj-skimi trdnjavami Rovno, Dobno. Luck. Zasedenje Kovela je za bodoče operacije velike važnosti. Obleganje Brest Litovskega napreduje dobro. Pri Popytovu, 14 km pred mostom, so bile zavzete močne pred-utrdbe. Zdaj lahko težka artiljerija obstreljuje samo 9 km oddaljeni pas utrdb. Operacije severno od Buga napredujejo. Levo krilo bavarske armade se bliža že gozdovju Bielowicz.
»Magyarorszag« poroča: V tistem delu Galicije, kjer stoje še Rusi, vlada tako ob Zloti Lipi kakor ob Dnjestru mir: Rusi so poskusili spraviti z malimi napadi našo fronto iz ravnotežja, a ti poskusi so se ponesrečili. S protisunki smo Ruse povsod pognali v prejšnje njihove pozicije, tako, da imamo v rokah vse važne prehode, ki smo jih svoj čas vzeli Rusom.
Bukareški »Universul« javlje dne 19. t. m.: Po 24urnem miru so se vnovič vneli boji na celi bukovinski fronti, a se vodijo na obeh straneh brez posebnih naporov. Ljudje na meji so videli boj v zraku med dvema ruskima in enim avstrijskim letalcem. Končno so vsi trije letalci poleteli v smeri na Galicijo.
Iz Černovic javljajo: Ob besa-rabski meji severovzhodno Črnovic je opaziti živahno delovanje. Od 23. t. m. traja artiljerijski boj, ki se sliši v Černovice. Tik ob romunsko-besa-rabski meji koncentrirajo Rusi nove sile. Ena ruska konjeniška patrulja je pri vasi Cotul-Chotin stopila na romunska tla, pa je bila obstreljevana in pregnana.
Carski dvor in ruska vlada zapustita Petrograd?
Londonske »Times« poročajo: Z ozirom na opasnost,da bi nemški zra-
koplovi napadli Petrograd, je mogoče in celo priporočljivo, da se carski dvor in ruska vlada preselita drugam.
Ruska vojna poročila.
Iz Stokholma javljajo: Petro-gradska poročila pravijo, da je treba računati z opustitvijo vseh rusko-poljskih trdnjav in utrjenih krajev. Edini smoter ruskega vodstva je sedaj, da se ogne po možnosti izgubam na ljudeh in vojnem materijalu, kar je mogoče le tako, da se zapuste ogrožene pokrajine. Zavojevanje pozicij ob Bugu po zaveznikih je največjega pomena. Poudarja se, da je samo generalu Aleksejevu zahvaliti, da je bila preprečena katastrofa, namreč obkoljevanje velikega dela ruske armade. — »Ruskoje Slovo« piše, da Rusija ne sme zdaj misliti, ali naj to ali ono pozicijo drži, ampak mora gledati, da zavaruje linije svojega umika. Dvomljivo je, če ima ruska armada še moč za odločilen odpor. Tehnična premoč Nemčije je premagala rusko moč, a v Rusiji ne sme več ostati navada, izravnavati tehniške pomanjkljivosti s krvjo vojakov. Tudi nadčloveška vstrajnost ruskega vojaštva ima svoje meje. Dvomljivo je tudi, če bodo mogle ruske čete pri Rigi ustaviti nemško prodiranje.
»Novoe Vremja« pravi, da bo Riga važno opirališče tako za nemško armado kakor za nemško bro-dovje in da Riga ni sposobna za daljši boj.
Vesti o separatnem miru z Rusijo.
Kot zadnji se je sedaj izjavil tudi ruski zunanji minister Sasonov o vesteh, da je Rusija pripravljena skleniti separatni mir. Pozval je k sebi inozemske korespondente. katerim je rekel: »Med Rusijo in Nemčijo se ne vrše nikaka pogajanja o separatnem miru. Tozadevne vesti razna-šajo le oni, ki hočejo zasesjati med zaveznike nezaupanje.«
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
»Daily News« poroča, da je pri-bežalo v Moskvo, v Petrograd, v Kijev in v Harkov že štiri in pol milijona ljudi iz Poljske in iz ruskih se-verozapadnih gubernij.
»Times« poroča, da nameravata dvor in vlada zapustiti Petrograd baje iz ozirov na morebitne napade iz zraka.
Iz Stockhoima javljajo, da delajo Rusi velike priprave za obrambo izliva Neve.
Burni prizori v seji starešinskega konventa ruske dume.
Petrograd, 25. avgusta. (Kor. u.) V seji konventa senijorov so se pripetili burni prizori. Voditelj desnice Markov je zaklical liberalni opoziciji: »Rusije Vam ne bodemo izročili, temveč borili se bodemo do skrajnosti in ne bodemo varovali notranjega miru, ako bodete hoteli uvesti reforme v državni upravi.«
Budgetni odbor je odobril izdajo bankovcev za 1 milijardo rubljev.
Ruska domnevanja o vojnih ciljih Nemčije.
Petrograd, 25. avgusta. (Koresp. urad.) Petrograjska brzojavna agentura prijavlja govor nemškega državnega kancelarja pri otvoritvi drž. zbora in dodaja naslednji komentar: Kancelar je s popolno odkritosrčnostjo razkril prave cilje nemške politike. Ta govor izpopolnjuje izjavo državnega kancelarja začetkom vojne, v kateri je kancelar rekel, da nimajo mednarodne pogodbe več vrednosti kakor cunje papirja. Takrat je državni kancelar priznal, da odklanja Nemčija vse moralne ozire v mednarodnih stikih. Zdaj je slovesno izjavil, da stremi Nemčija po svetovnem gospodstvu, ki naj nadomesti zastareli sistem Bilance of Power (ravnovesje moči). Nasprotniki Nemčije lahko pozdravijo take izjave, ki so najboljši poziv za njih boj na korist svobode.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 25. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 25. avgusta.
Zapadno bojišče.
V Chatnpagni smo z uspehom razstrelili več min.
V Vogezih smo z ročnimi granatami odbili sovražni napad na Schratzmannle in jugozapadno od Sondernacha zopet osvojili del naših 17. avgusta izgubljenih delov jarkov.
Nemški bojni JjBtalec je predvčerajšnjem pri Nieuportu sestrelil francoski dvokrovnik.
Vrhovno armadno vodstvo.
Položaj na zapadu.
>✓ Lokalanzeiger« javlja: Nemško bombardiranje Vanquoisa v Ar-
gonskem gozdu je bilo nadvse uspešno. Za danes 23. avgusta se pričakuje nadaljevanje včeraj začetih artiljerijskih akcij na važnih delih doline Aisne in v Champagni. Pri Artoisu se francoska infanterija ni upala iz svojih zakopov. Nemci imaj(i tam dobre pozicije.
Zeppelini nad Londonom.
Bazileja, 24. avgusta. (Kor. ur.) Iz Londona semkaj došli sotrudnik »Nationalzeitung« potrjuje, da je naval Zeppelinov na London provzro-čil znatno Škodo, zlasti na vzhodu, kjer so doki. Tam je več hiš porušenih. Tisti večer je bilo v onem okraju videti svit gorečih hiš. Prebivalci niso Zeppelinov videli, ker je biio mesto temno; slišali so samo ropot propelerjev.
Bombe na Offenburg.
' Berolin, 24. avgusta. (Kor. ur.) Sinoči je sovražen letalec metal bombe na mesto Offenburg, ležeče zunaj operacijskega ozemlja. Pro-vzročena škoda je neznatna. Več civilnih oseb je bilo deloma težko poškodovanih.
Novi vpoklici na Francoskem.
Pariz, 24. avgusta. (Kor. urad.) Prej kot nesposobno za orožje spoznano moštvo je bilo vnovič pregledano in tisti, ki so bii zdaj potrjeni, so dobili povelje, da nastopijo med 7. in 9. septembra vojaško službo. Uvrstili jih bodo v infanterijo.
Kanadske izgube.
Amsterdam, 24. avgusta. (K. ur.) Semkaj došli ameriški listi poročajo, da znašajo kanadske vojne izgube 10.580 mož. Mrtvih je 1877, ranjenih 6738. pogrešanih pa 2065.
Krupp in Birminghain.
Nemški listi poročajo: Maršal French je pooblastil poslanca Jamesa O' Gradija, naj angleškemu narodu sporoči: Moji vojaki so glava za glavo boljši kakor nemški, tako glede bojevanja kakor glede vztrajnosti. Moji topovi so boljši kakor nemški. Tako n. pr. so moje 13 palcev močne granate ravno tako izdatne kakor nemške 17 palcev dolge. Boj je med Kruppom in Birminghamom.
Kolonije in Francija.
Francoski kolonijalni minister je o podpori kolonij podal sledeče podatke: Kolonije so poslale na Francosko 900 oficirjev, 1800 podčastnikov, 15.000 evropskih vojakov in veliko število kolonijskih vojakov, med njimi 68.000 Senegalcev. Dalje so poslale veliko število topov vseh kalibrov, 110.000 izstrelkov. 40.000 pušk in 10 milijonov patron. Vojnih stroškov so prevzele kolonije šest milijonov frankov, a poslale so tudi velike množine riža in žita, Madagaskar pa povrh 1,200.000 cigaret za voiake.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 24. avgusta. (Kor. ur.) Ribiški parnik »Olimpio« je izkrcal tu štiri može angleške ribiške ladje »Boybert« iz Lovastofta. Ta 950 ton obsežna ladja je bila včeraj popoldne 54 milj od Lovastofta od nemškega pomorskega čolna potopljena.
London, 24. avgusta. (Kor. ur.) Reuter javlja: Ribiška ladja »Com-mandeur Reyle« je bila potopljena; 9 mož osobja je bilo rešenih; štirje možje so se potopili.
London, 25. avgusta. (Kor. ur.) Reuterjev biro poroča: Ribiški parnik »Integritv« se je potopil; posadka se je rešila.
*
POINCARE, KRALJA JURIJ IN ALBERT NA SKUPNEM SESTANKU.
BeroHn, 24. avgusta. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kopen-hagna: Poincare in angleški in belgijski kralj so prispeli dopoldne v Chantilly pri Parizu. Kmalu nato sta prispela tjakaj French in Jofire, nakar se je vršil dalj časa vojni svet.
Francoski ministrski svet.
Pariz, 25. avgusta. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Ribot je predložil ministrstvu pred kratkim z angleškim zakladnim kancelarjem sklenjeni dogovor. Ministrski svel je pooblastil Ribota, naj napravi zakonski načrt glede obravnavanja alkoholskega vprašanja in ga predloži zbornici. Ministrski svet je sklenil dalje, da se prenese od 1. septembra dalje na prefekte in župane in kraje, ležeče izven te bojne zone, zopet kakor v mirnih časih postavna policijska in oblastvena pravica.
Nobenih meja.. •
Londonska »Times« beleži z zadovoljstvom, da preprečuje ruska vlada očitanja, da Anglija in Francija za vojno nič ne storita. List pravi;
Če bi bila znana vsa dejstva, hi se videlo, da Rusija nima vzroka se pritoževati zaradi svojih zaveznic. Anglija in Francija zasledujeta zadnje dogodke na vzhodnjem bojišču z največjim zanimanjem in zaupata, da pride končno nepremenljiv sklep zaveznikov do veljave. Ruska vlada to že ve in ruski narod bo kmalu izvedel, da zasledujejo vsi zavezniki skupno stvar z isto odločnostjo. Vojna napoved Italije Turčiji je dokaz, da ni meje ne za čas, kateri bo trajala vojna, ne za obseg, dokler niso Nemčija in njene zaveznice poražene. Tudi zapadni zavezniki ne postavljajo meja za žrtve, ki jih hočejo doprinesti.
Boj za Carigrad.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 24. avgusta. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Milli«. Glavni stan javlja:
Dardanelska fronta. Dne 23. avgusta se na fronti Aunaforte ni nič posebnega prigodilo. Zdaj smo dognali težke izgube, ki jih je imel sovražnik v bitki 21. avgusta. Samo na središču pred našimi strelskimi zakopi smo našteli nad 3000 mrtvih. Plen, ki smo ga napravili, se še ne more natančno navesti. V oddelku Ariburnu je poskusil sovražnik dne 22. avgusta po hudem ognju infante-rije in strojnih pušk in metanju bomb napad na Kanlisirt. Naše čete so s krepkim protisunkom uničile velik del sovražnikov. Ostanku se je posrečilo pobegniti. Dne 23. avgusta je sovražnik ponovil ta poskus pri Ješiltepu in Sungabairju, a ie po velikih izgubah moral bežati v svoje strelske zakope. V oddelku Sedil-bar je prisilila artiljerija našega desnega krila privezan sovražni balon, da se je moral spustiti na tla. Na drugih frontah nobenih prememb.
Carigrad. 25. avgusta. (Kor. u.) »Aerence Milli<-: Veliki glavni stan javlja: Z raznih front ni javiti ničesar pomembnega.
Bojj ob Dardanelah.
Bazileja. 23. avgusta. (Kor. ur.) Glasom »Nationalzeitung- porocr posebno izvestilo z Dardanel, da Turčiii ne manjka municije. Streljanje je celo od tedna do tedna huje. Izkrceyališče pri kanu ffellas in pri Sedilbahru sta neprestano nod var-stvom ngnia iz azijjatskfh in evropskih baterij, tako da so imeli sovražniki izredno velike izgube.
Padel general.
Hag, 24. avgusta. (Kor. urad.) »Nieu\ve Courant^c poroča, da je v bojih ob Dardanelah padel brigadni general Bald\vyn.
M OiMO H IMffll!.
BOLGARSKO - TURŠKI DOGOVOR PODPISAN.
Nemški listi javljajo: Bolgarsko poslaništvo v Berlinu je izvedelo, da je novo bolgarsko - turško sporazum-ljenje že podoisano.
»Vossische Zeitung poroča iz Sofije: Dogovor je bil najbrže v petek v Carigradu podpisan.
Vsebina turško - bolgarskega sporazuma.
Kakor se poroča, je prepustila Turčija Bolgariji odrinsko predmestje Kaagač in od neke gotove točke naprej oba bregova Marice. Nova meja gre ob Tundži do izliva v Marico, nato ob Marici do Dimotike, od tam pa kakih 5 do 10 kilometrov vzhodno od Marice do morja. Bolgarija pa se je zato odrekla Kirkilisu (Lozengradu).
Pomen bolgarsko - turškega sporazuma.
Vesti, da je bolgarsko - turški dogovor že podpisan, sicer še niso uradno potrjene, vendar pa zelo verjetne, saj niso dospele le v Berolin in na Dunaj, temveč tudi v London. Bolgarsko - turški dogovor je največje važnosti, kajti on dokazuje, da je Bolgarija trdno odločena, se upreti vsaki intervenciji v prilog ententi. — Berlinski listi poudarjajo zlasti modrost bolgarskih politikov, ki so prvi med nevtralci spoznali, da je Rusija že sedaj popolnoma in definitivno poražena in da balkanske države nimajo več povoda, se pri svojih ukrepih ozirati — proti Petrogradu. Da se je Bolgarija odločila, skleniti sporazum s Turčijo v najkritičnejšem momentu ententine akcije na Balkanu, preje, nego sta Srbija in Grška odgovorili, ali sta pripravljeni, pristati na kompenzacije, s katerimi je hotela plačati četverozveza bolgarsko intervencijo proti Turčiji, mora biti dokaz, da je doživela politika en-tentnih držav na Balkanu popolen fiasko. — Na uradno potrdilo te di-plomatične katastrofe pač ne bo treba dolgo čakati.
Pred Brestom Litovskim.
195. Štev.
t6LUV£NbrU isaKOU", dne zo. avgusta i»io.
oiran o.
Demisija  bolgarskega ministra železnic.
Iz Sofije poročajo: Bolgarski minister železnic Apostolov je demisijoniral. Apostolov je intimus Genadijeva. Njegova demisija kaže, da je Genadijeva stambulovistična frakcija prešla v opozicijo. .Vlada je s tem sicer izgubila večino v sobranju, vendar pa bo svojo politiko nemoteno nadaljevala. Sobranje se v bližnjem času ne sestane.
m
Zaupnica   srbske skupštine ministrskemu predsedniku Pašiču.
Iz Niša javljajo: Pašičev eks-poze v skupštini je temeljil na naslednjih principih: Srbija je pripravljena odstopiti Bolgariji makedonsko ozemlje, vztraja pa pri tem, da si ohrani skupno mejo z Grško in da ozemlja ne izroči takoj. Za sporna vprašanja je Srbija pripravljena akceptirati razsodišče četverozveze pod pogojem, da se mu tudi Bolgarija podvrže.
Skupština je v o t i r a 1 a v 1 a -di po dolgi debati zaupnico s 103 glasovi proti 24 ter sprejela rezolucijo, ki prepušča Pašiču v makedonskem vprašanju popolnoma proste roke.
Nova ruska nota Srbiji.
Dunajski listi poročajo, da je poslala Rusija srbski vladi novo noto, s katero zahteva, da naj Srbija končno vendar nastopi na bojiščih, sicer da bo Rusija pretrgala diploma-tične zveze.
Novi grški kabinet.
Iz Aten poročajo: Novi kabinet je sestavljen sledeče: Predsedstvo in zunanje zadeve: Venizelos; vojna: general Danglis: mornarica: iregatni kapitan Imiaulis; narodno gospodarstvo: Michalokopulos; finance: Repulis; promet: Diamanti-dis; uk in bogočastje: Tsirimokos; notranje zadeve: Kafantaris; justi-ca: Raktivan. Izvzemši vojnega ministra Danglisa pripadajo vsi ncvi ministri bivšemu Venizelosovemu kabinetu. — Kabinet Venizelos je bil že zaprisežen. Velikanska množica je aklamirala Venizelosu.
Novi kabinet se je najbrž včeraj, v sredo, predstavil grški zbornici in poročalo se je, da bo Venizelos pri tej priliki podal obširen ekspoze.
Novi vojni minister Danglis je študiral v Franciji in velja za prijatelja en t en te.
Angleži so zasedli Kreto?
Iz Aten poročajo: Angleške in francoske ladje so prispele v zaliv Suda na Kreti. Angleži so se izkrcali ter odstavili tamkajšnje grške oblasti. (Pred par dnevi je bilo čitati podobno vest o izkrcanju angleških čet pri Solunu.)
Postopanje Romunije.
Kakor javlja »Vossische Zeitg.«, je romunski ministrski svet sklenil, zadržati vse nemške vagone, ki se nahajajo v Romuniji. Ta neprijazni korak romunske vlade kaže najjasneje, da so bile vse odredbe glede prostega izvoza žita le pesek v oči romunskim agrarcem, kajti če ne smejo niti tuji vagoni, ki se nahajajo v Romuniji, zapustiti državnega ozemlja, ne smejo seveda tudi romunski vagoni čez mejo. Romunska vlada je v zadnjem času dobila iz Francije 30 aeroplanov, iz Amerike več stotisoč čevljev in je sedaj, kakor javlja »Berliner Tagblatt«, prepovedala tudi prodajo avtomobilov in motornih vozil. Nobeden avtomobil ne sme čez državno mejo brez posebnega dovoljenja romunskega vojnega ministrstva.
Pesimizem v Rusiji.
Petrograd, 25. avgusta. (Kor. u.) >Rječ« konstatira, da je celo rusko časopisje mnenja, da je prišla nota četverozveze na Balkanu po 13 mesecih vojne prepozno. Sazonovu je treba očitati, da je bila njegova balkanska politika popolnoma nedostatna. Krivi so tudi panslavistični krogi, ki so Srbiji vedno govorili, da bo Makedonija ostala njena. Vsiljivo poudarjanje panslavističnih idej je Rusiji vedno le škodovalo.
Ni še izrečena zadnja beseda.
Budimpeštanski »A Nap« javlja iz Bukarešte: Poloficijozna »Inde-pendence Roumaine« izjavlja z o^i-rom na različna poročila, da v zade-,vi Makedonije še ni bila izrečena zadnja beseda. List opozarja romunsko javnost, naj ne verjame vestem, da je že vse odločeno. Treba je še nekaj časa počakati, da se bo videlo stališče balkanskih držav, potem se bo moglo šele govoriti, kako se Romunija odloči. Na tiste dogodke, ki zdaj Romunijo interesirajo, ne bo treba dolgo čakali.
m m m
NEMČIJA  IN NEVTRALNE DRŽAVE. Zaupnica VVilsonu. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev biro poroča iz Bostona:
Konferenca 20 držav je sprejela resolucijo, v kateri se izreka predsedniku Wilsonu zaupanje v teh trenot-kih velikega mednarodnega vznemirjenja in se zagotavlja, da so pripravljeni slediti mu, na katero kot primerno pot tudi krene.
Manifestacija   ameriških Nemcev v San Francisco.
Berolinski listi poročajo: V svetovni razstavi v San Francisco so priredili ameriški Nemci »nemški dan«. Vršil se je slovesen sprevod po mestu, mnogi tisoči so peli »Deutschland iiber Alles<. Vest o padcu Varšave je bila sprejeta z veliko radostjo.
Nemško-norveški spor.
Kakor poročajo iz Kristijanije. bo tudi nemško-norveški spor skoraj poravnan. Nemčija je vrnila vse na parniku »Hakon VIL« konfiscrane poštne vreče, katere je le v toliko preiskala, da se je prepričala, ali vsebujejo kontrebando ali ne. Pisma so nedotaknjena.
Kristijaniia, 25. avgusta. (Kor. urad.) Pošta s rlakona VII. je prispela opoldne sem.
Nemško-danski   incident poravnan
Nemška vlada je poslala danski noto, v kateri se opravičuje radi kršenja danske nevtralnosti povodom uničenja angleškega podmorskega čolna »E 13« ter obljublja, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Nemška nota je napravila v danski javnosti najboljši vtis in incident je definitivno poravnan.
* •
*
Nemiri na Portugalskem.
Iz L i s a b o n e poročajo: V Al-madi blizu Lisabone so izbruhnili veliki nemiri. Velika množica je plenila po trgovinah radi previsokih cen živil. Odposlane so bile čete, da napravijo mir.
*
Anarhija v Perziji.
Kodani, 24. avgusta. (Kor. urad.) Kakor javlja petrogradska brzojavna agentura, je glasom lista »Novoe Vremja<: stranka takozvanih demokratov v Teheranu izdala oklic na perzijski narod, naj se reši jarma entente in se dvigne v varstvo domovine. Iz vseh delov Perzije poročajo, da je zavladala anarhija.
Novi perzijski kabinet.
Carigrad, 25. avgusta. Tukajšnje perzijsko poslaništvo je dobilo obvestilo, da je sestava novega kabineta poverjena Mostavzi - Ul - Memaliku, ki prevzame portfelj notranjega ministrstva. Večina ministrov je že imenovana, izvzemši ministra za vojno in zunanje zadeve. Osebnost novega ministrskega predsednika se smatra za zmago demokratov nad angleško - ruskim vplivom, ker Mostavzi - Ul - Memalik velja za sovražnika Ruije in predbojevnika za neodvisnost in svobodo Perzije. Tukajšnji perzijski krogi upajo, da Perzija opusti nevtraliteto, da nastopi proti Rusiji in Angliji.
Mi iz pilonu! lezel.
Padel je na bojišču pri Podgori Ivan Č e n č i č iz Kreda pri Kobaridu, star 38 let.
C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Nekateri učenci še niso vprašali po letnih spričevalih. Opozarjajo se ponovno, da se dobe izpričevala v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Prinesti je seboj ali pa poslati kolek 30 vinarjev in znamke za poši-jjatev po pošti. O pričetku prihodnjega šolskega leta bodo starši pravočasno obveščeni pp časopisju.
Smrt med begunci. Na kolodvoru v Ljubljani, kamor se je pripeljala s svojimi starši, je umrla 16Ietna Josi-pina Konjedic, delavčeva hči iz Plavi pri Gorici. Kot vzrok smrti so konstatirali črevesni katar.
V Gorici umirajo otroci v nežni starosti za grižo. Krivo je največ sveže sadje.
Primorski begunci na Češkem.
V kraj Mlac na Češkem je odšlo začetkom avgusta iz Lipnice 67 beguncev in begunk z Goriškega; so iz krajev: Gorica, Števerjan, Volče, Sv. Lucija, Libušnje, Cerkno, Bovec, Du-tovlje, Tržič. Ločnik, Brestovica; največ jih je iz občine Opatjeselo. V kraj Ledec jih je odšlo 45, iz krajev: Gorica, Vermelan, Krmin, največ jih je iz Trsta.
V Pulju pregleduje komisija, ki jej je poverjena revizija javnih lokalov, pridno vse gostilne in zapira vse, ki ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Tako so te dni zaprli zopet dve gostilni, ki sta bili škandalozno umazani. Kadar jih očistijo, jih zopet pregleda komisija in potem jih smejo otvoriti, ako to dovoli komisija. Po puljskem vzgledu bi trebalo postopati marsikje.
Dnevne vesti.
— Ministrska posvetovanja na Dunaju. V torek se je mudil ministrski predsednik grof Tisza na Dunaju, kjer je konferiral z zunanjim ministrom in grofom Sturgkhom. Popoldne o se sestali avstrijski ministri k posvetovanju, ki se je bilo pričelo že v ponedeljek.
— Tri mesece italijanske vojne. Minilo je četrtletje, kar je nezvesta zavzenica začela vojno proti naši monarhiji. Na to vojno se je Italija pripravljala deset mesecev, imela je torej dosti časa, da vse do zadnjega gumba pripravi in si vse preskrbi, kar je potrebno. S svežimi armadami je začela vojna, z velikansko premočjo ie planila na naše meje in pod-žigalci na vojno so oznanjali, da bo kmalu slovesni vhod italijanske armade na Dunaju. Eno četrtletje je od tedaj minulo in vse velikanske sile Italijanov so se razbile ob nedosež-nem junaštvu na meji stoječe avstrijske armade. Vojna zgodovina morda ne pozna enakega popolnega neuspeha, kakor ga je doživeli italijanska armada, ki so jo povrh že zadele strahovite izgube. Minoii trije meseci vojne z Italijo so nam živo pokazali nepremagljivost naše armade.
— Zopetna podelitev šarž 43 do SOicinim. Ogrsko deželnobrambne ministrsU o naznanja, da morejo zopet potrjeni-vojaki iz letnikov 1865. do 1873. dobiti šaržo, ki so jo imeli, ko so služili aktivno, ako jo doku-mentaricno dokažejo. Za Avstrijo je to naznanilo važno, ker mi šc nimamo take objave, pričakovati pa smemo, da jo dobimo, kakor jo ima Ogrska.
— Trikrat odlikovan. Kakor je bilo že objavljeno, je bil rezervni poročnik Henrik Matija Dolenc, ki je 28. junija t. L podlegel v boju ob Dnjestru zadobljenim ranam, že dvakrat odlikovan in sicer s srebrno hrabrestno medaljo I. razreda in z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo, ter da je bil za svojo zadnjo bravurozno izvršeno nalogo, pri koji je zadobil smrtno rano, predlagan v zopetno odlikovanje. Naredbeni list št. 126 za skupno armado prinaša sedaj to odlikovanje, namreč cesarsko pohvalno pripozna-nje za hrabro vedenje pred sovraž-kom. Slava mlademu junaku!
— Odlikovanje. Poročnik 53. pešpolka dr. Adolf S al b e r g e r iz Tržiča, ki ie zdaj v ruskem vjetm-štvu, je bil odlikovan s Signum laudis.
— Padel je dne 18. t. m. na iuž-no-zapadni fronti poročnik Milko Naglic, sin mestnega blagajnika gosp. Ivana Naglica. Pokojnik, ki je bi! jako nadarjen in agilen in je že v dijaških letih tudi literarno deloval, je lani, teden dni pred mobilizacijo, dovršil juristične študije z drugim državnim izpitom. Že julija meseca je bil mobiliziran, udeležil se je bojev v Galiciji in se v karpatskih bojih, kjer je bil tudi lahko ranjen, tako odlikoval, da mu je bila podeljena srebrna nrabrostna svetinja prvega razreda. Še dne 18. t. m. je pisal svojim staršem dopisnico, v kateri je sporočil, da je prišel v svojo pozicijo na jugozapadni fronti, ter dostavil, da spiše zvečer obširnejše pismo. A zvečer tistega dne je bil že mrtev! Nesli so ga pet ur daleč v dolino in ga pokopali z vojaškimi častmi. Z Milkom Nigličem so starši v sedanji vojni izgubili že drugega sina. Prvi sin, jurist Slavko Naglic, je bil pod Karpati pri Przemvslu ranjen in je potem v bolnici umrl dne 17. marca. Izgubiti v petih mesecih dva nadebudna sina, vzgojena s težkimi žrtvami in skrbmi, to je pač strašen udarec. Spoštovanim staršem naše iskreno sožalje!
— Tovariši vojaki! Kdor ve kaj o Jožefu Matjašu, c. kr. domobr. peš-polk št. 4, 5. stot., 4. voj, Feldpost 48, naj blagovoli sporočiti njegovi materi Mariji Matjaš, Rateče 140. pošta Bela peč. Zadnjič ie pisal dne 26. avgusta 1914.
— Pozdrav iz vesele družbe kranjskih fantov od težkih havbic.
Pošiljamo ne-broj pozdravov na vse bralce Vašega cenj. lista. — Franc Šturm: Franc Fidel; Franc Logar; Martin Remec; Ribič Alojzij: Ivan Petrič; M. Po-savec; Fr. Poje: Nikolaj Fajdiga; Fr. Dolgan; Adolf Singer; Fr. Ant-loga.
— Dalmatinec brez noge. V neko tukajšnjo rezervno bolnišnico so prinesli z južno - zapadne fronte vrlega dalmatinskega vojaka. Granata mu je razbila nogo, šrapneli so ga poškodovali. S strahom je gledal Dalmatinec na razmesarjeno nogo in mislil na smrt. Ne, umreti pa ne še, sem še premlad, imam ženo in deco. In poprosil je lepo prisrčno vojaškega zdravnika, naj mu odreže nogo in mu reši življenje. Odrezali so mu nogo in mu rešili življenje. Kdo je bil bolj vesel in bolj srečen človek na
svetu, kakor ta naš Dalmatinec. Kar ni mogel nehati, zahvaljevati se doktorju; kadarkoli se je prikazal doktor v njegovi sobi, vselej se mu je z nasmehom srčno zahvaljeval, da mu je odrezal nego. Samo da ozdravi in še vidi svojo ženo in svojo deco, on bo že živel in redil svojo družino, kaj noga, samo da je zdrav, pa . . . »fala bogu!« Taka življenjska sila tiči v naravnem dalmatinskem ljudstvu.
— Za vojne pohabljence na Koroškem je nabral »Karntner Tagblatt« dosedaj 7554 kron.
— Mesingasti kuhinjski možnarji. Pri predzabeležbi mesingastih kuhinjskih možnarjev se je često pripetilo, da nabiralci niso dobili stranke doma, katere pa imajo take možnar-je in ki so pripravljene jih darovati v vojne svrhe proti zameni z železnim možnarjem. Vse take stranke se vljudno vabijo, da svoje nameravane darove priglase zaradi razvidnosti na osrednji nabirahrici mesingastih kuhinjskih možnarjev na magistratu, ki bo potem v zmisltt darovalčevih želja ž njimi razpolagal.
— Važnost odrezkov krušnic. Od sedaj dalje imajo odrezki krušnih kart posebno važnost za vse one obrtnike in trgovce, ki dobivajo moko iz mestnega aprovizačnega skladišča. Moka se jim bo namreč oddajala samo v oni izmeri, za kolikor.se izkažejo z odrezki krušnic. Kdor bo tedaj prodajal kruh ali moko brez krušnih kart, bo brez moke.
— Uradno določene cene mora imeti vsak trgovec z moko na vidnem kraju nabite v svoji obrtovalni-ci, oziroma prodajalni. Posamezne vrste moke morajo biti posebno označene. Nemešana pšenična moka št. 0 stane 76 v, št. 1 — 66 v, in št. 2 48 vinarjev. jVsešanje te moke je prepovedano in kaznivo. Vsak slučaj naj se nemudoma naznani mestnemu magistratu.
— Gostilničarji, ki dobivajo pšenično moko št. 1 v mestnem aprovi-začnem skladišču, ne smejo te moke rabiti za kruh svojim gostom, sebi ali svoji družini. Ta moka je samo za kuho, kruh pa si morajo dobavljati v pekarnah. Prestopki se ostro kaznujejo: tudi se jim nadaljna dobava moke od mestne aprovizacije popolnoma ustavi.
— Oddaja pšenične moke št. 0. Stranke, ki imajo posebno uradno dovolilo, da smejo rabiti moko št. 0, jo lahko dobe vsak petek od 4. do 6. popoldne v mestni vojni prodajalni v M ali rovi hiši.
— Uradne ure za mestno apro-vizacijsko skladišče, v cerkvi sv. Jožefa, se določajo: za skladišče samo: od 8. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldne; za pisarno tega skladišča: od S. do V-tlO. dopoldne in od 3. do 4. popoldne.
— Jenkova pekarna bo poleg J. Schreyjevega podjetja še nadalje nckla vojni kruh za mestno občino ljubljansko. V to svrho se je tozadevna pogodba podaljšala.
— Ljubljanske branjevke pred sodiščem. V torek se je vršila pred ljubljanskim vzklicnim senatom razprava proti 11 ljubljanskim branjev-kam, ki so prodajale svoj čas češnje po izredno visokih cenah. Prvo sodišče jih je bilo oprostilo, vzklicno sodišče pa jim je sedaj prisodilo prav občutne kazni, od 2 do 8 dni ter povrh še globe od 20 K do 100 K. Dotičnim branjevkam bo služila ta obsodba pač kot dobra lekcija za bodočnost in obljubljale so, da se hočejo poboljšati.
— Obsodba radi navijanja cen v Ribnici. Pred okrajnim sodiščem v Ribnici je bil obsojen neki kmet na 500 kron globe ali 50 dni zapora, ker je nenavadno visoko prodajal drva in vožnjo še posebej zaračunaval. Eksemplarična kazen, ki pa spravi menda vsakega k pameti, da se bo ravnal po maksimalnem ceniku. — Kmet je denar takoj odštel, da mu ne bo treba 50 dni v zaporu študirati maksimalni cenik.
— Kolera v Ljubljani. Gospej Mariji Škrabar se vrača zdravje in je skoraj že prosta vibrijonov, ostane pa še v bolnici za kolero, dokler popolnoma ne ozdravi. — Delavec Ivan Cijan je tudi že skoro brez vibrijonov, Alojzij Kaštelan še ni izgubil vseh vibrijonov, ni pa bolan na koleri. — Umrl je za kolero praporščak Šorejs iz Vvskeša na Češkem, črnovojnik Stjevo Belic iz Virgin-mosta pri Zagrebu. — Na koleri je umrl tudi 39Ietni topničar Josip Fiihrer, prideljen delavskemu oddelku, in ne na legarju, kakor je bilo v izkazu navedeno. Obolel je na koleri pešec Imre Szabo, v bolnico je došlo tudi 10 vojakov, ker imajo vib-rione. Z
— Zdravstveno stanje v Ljubljani od 15. do 21. avgusta. Novorojencev je bilo 11; umrlo jih je 63, med njimi 53 tujcev. Za legarjem je umrlo 13 vojakov, za grižo 2 vojaka, za kolero 4 vojaki in 1 tujec, za jetiko 5 eseb (3 tujci), za nezgodo ena oseba, za različnimi boleznimi 24, zaradi dobljenih ran pa 13 vojakov.
— Kdo kaj ve? Edvard Blažič, 97. pešpolka, dodeljen Ldst. - Wach-Baon. 1, 1. stot., v Thalerhoiu pri Gradcu, išče svojo mater Amalijo Blažič s 3 hčerami, doma iz Lokvice, pošta Opatje selo, in prosi, da kdor kaj ve, sporoči na naslov: E. Blažič, Ldst. - Wach - Baon., 1. Komp., Zett-ling - Thalerhot, Steiermark.
— Poskušeno zastmpljenje. Sno-či se je neka tuja dama v stranskem delu Zvezde poskusila zastrupiti. Slučajno je prišel mimo neki vojaški zdravnik, ki je slišal njeno ječanje. Popeljal jo je v vojaško bolnišnico v minskem samostanu, odkoder so jo odpeljali v deželno bolnišnico.
Jabolka je klatilo par večerov po vrsti nekaj žensk na poti na Viču. Opazil jih je redar, prijel in našel nabranih že 17 kilogramov jabolk.
Okoli 400 kilogramov krompirja so izkopali neznani tatovi iz njive Ivana Žitnika na Karolinški zemlji. Tatove iščejo.
Vlak je povozil pri Logatcu 36-letnega vojaka Antona Brenkoviča iz Pobreže pri Ptuju. Vlak mu je zmastil obe nogi. Brenkovič je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici.
Požar. Pogorela je hiša posestnika Antona Pivca v Perovem-selu; zgorelo je tudi gospodarsko poslopje s krmo in slamo in raznim orodjem. Škode je 1400 K, zavarovan je Pivc za 600 K.
Lehen pri Ribnici. Mali šolarčkl kaj marljivo prinašajo učiteljici razne milodare za naše vojake, osobito za vojaške bolnice. Skrb za vojake, ki jo imajo ti malčki, je nepopisna. Kakor mravlje prilezejo dan za dnevom s kakim milodarom do šole, eden prinese gobe, ktere je med potjo nabral, drugi črnice, tretji zopet nese pod pazduho velik šopek kakega zdravilnega zelca — vse za vojake, kar mali šolarček učiteljici še posebno poudarja. Rekli bodo lahko, da so tudi oni, kot še mali sodržavljani naše lepe Avstrije, sodelovali do zmage in se žrtvovali za svojo milo domovino. Kot odrasli se bodo kaj radi spomnili na mlada leta, pa bodo tudi tembolj znali ljubiti in ceniti svojo domovino. Tako so nabrali, posušili in seveda tudi že odposlali v skupni teži 10 in pol kilograma raznih zdravilnih zelišč, kakor arniko, rman, bezeg, pelin, slez, kamilce, lipovo cvetje, črnice, pa tudi suhe gobe. Pred kratkim pa so odposlali so-čivja za kako vojaško bolnico na okr. šolski svet v Maribor v teži 18 in pol kilograma? in sicer tikve, kumare, novi krompir, novi čebul in česnik, stročni fižol in velik jerbas poln lepe solate. Ko so bile dozorele črnice, so namesto- domače naloge nabrali čez nedeljo črnic, iz katerih se je pripravljal sok. Sedaj se že pripravljajo za nabiranje bezgovih jagod, iz Katerih se bo napravil tudi sok.
Nove predpise za peko kruha na Štajerskem je izdala štajerska na-mestnija. Uporaba pšenične moke za peko je še vedno prepovedana; kruh se sme peči tudi zanaprej le v obliki hlebov in štruc, težkih 140, 70 in 35 dekagramov po 80, 40 in 20 vinarjev. Primesi so dovoljene, vendar se pa morajo pri cenah vpoštevati. Pri prebiranju teh novih predpisov pač zavidamo Štajerci Ljubljančane za njihov dobri kruh. Kdaj bo tudi na Štajerskem bolje?
Stavka živinskih trgovcev na graškem trgu. Kakor smo že zadnjič poročali, je določil vladni komisar na1 graškem magistratu maksimalne cene za graški živinski trg. Posledica te odredbe je pravcata stavka živinskih trgovcev. Dne 12. avgusta je stalo na graškem živinskem trgu komaj 44 glav; dne 19. avgusta pa — 12 glav (1 vol, 1 bik in 10 krav). Živinski trgovci pravijo, da po maksimalnih cenah v Gradcu ne morejo prodajati, ker kmetje po teh cenah živine ne dajo. Na graškem magistratu se vrše sedaj živahna posvetovanja, kako bi se dalo odpomoči. Nekateri zahtevajo prepoved živinskega izvoza za celo deželo (izvzemši seveda za vojaške vrhe) in vzdržanje maksimalnih cen. Več graških mesarjev je obrat ustavilo.
Rožne stvari.
* Nemški državni zbor je sprejel predlog vlade, da se odgodi do 30. novembra.
* Turški veleposlanik na naših bojiščih. Z Dunaja poročajo: Turški veleposlanik Hilmi paša je odpotoval na bojišče.
* Kolonija Hindenburg. Kakih* 1000 nemških farmerjev, ki so bili začetkom vojne izgnani iz Kanade, hoče v Novi Mehiki pri Santa Fec ustanoviti nemško farmersko kolonijo, ki ji bo ime Hindenburg.
* Pastor in rabinec. V Modosu na Ogrskem je umrl veletržec Aleksander Krauss. Mož je bil židovske, vere in pokopati bi ga bil moral židovski duhovnik. Ker pa ta ni mogel opraviti svoje dolžnosti, je opravil pogreb — protestantski pastor, ki je imel na grobu prav lep in prave tolerantnosti navdahnien govor
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD", dne 26. avgusta iyi5,
195. štev.
* »Posebna izdaja« za Italijane.
Z južno - zapadnega bojišča: Danes opoldne je bilo pri nas veliko veselje. Brigada je telefonirala, da je padla Varšava. Naredili smo, da našim prijateljem napravimo veselje, lepak rz štirih rjuh z velikanskim napisom: iVaršava e nostra. En kilometer pred sovražnimi pozicijami smo pritrdili ta velikanski plakat na odprtini, da je bil viden daleč na okoli.. Italijani so ga kmalu opazili in začeli so streljati nanj kot bi zbesneli. Nam je delalo to veselje, njih je stalo to dosti municije.
* Iz nemškega državnega zbora. Specijalni odbor nemškega državnega zbora je sklenil premembo društvenega zakona. V prihodnje bodo veljala za politična društva le taka društva, ki imajo namen razpravljati na zborovanjih o političnih vprašanjih. Za nepolitična društva pa bodo veljale strokovne in stanovske organizacije, tudi če se na svojih zborovanjih v dosego svojih namenov bavijo s političnimi vprašanji. Ta sklep državnozborske komisije pomeni koncesijo socijalnim demokratom, ki so že dolgo let zahtevali, naj se strokovne organizacije osvobode vtesnitev, izvirajočih iz tega, da se te organizacije uvrščajo med politična društva. Tudi se je določilo, da sme biti član političnih društev vsak, kdor je vsaj 18 let star. Končno je komisija • sklenila, naj se odpravi tisti paragraf društvenega zakona, ki določa, da morajo društva poslovati in zborovati v nemškem jeziku. To velja za koncesijo Poljakom in Dancem.
Govori se, da je za nakup varnih In priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Darila.
Za ranjene in bolne vojake v belgijski vojašnici so od 27. julija do 20. avgusta 1915 darovali: Ga. Rohr-mann 2 srajci; gosp. Stacul 3 kg moke za V. objekt; ga. Neuberger 2 srajci, 4 hlače; mestni magistrat 100 kilogramov mila; ga. Klein sladkor, češnje in obveze; Neimenovani po ge. Klein za V. objekt češnje, sladkor in obveze; baron Liehtenberg 25 K za V. objekt za nakup citronove kisline; gosp. Mencinger 5 steklenic konjaka za V. objet; gosp. Emil Ton-nies 1 voz drv; gdč. Balb. Smole tobak; ga, Klein borovnice; ga. Agnola mnogo posode; ga. Klein mnogo borovnic; gdč. Satner 6 blazin; ga. Marija Konda 6 blazin in obveze; ga. Klein borovnice; ga. sodnega svetnika Rekarja v Tržuču, 30 blazin, mnogo perila in obvez; ga. Stacul škatljo bisvitov; Neimenovani po ge. Klein borovnice; gosp. S. S. Benedikt 1 par čevljev, 4 srajce in 1 hlače; več gospodičen po ge. Kleinovi 14 žepnih robcev, 3 strajce, 1 brisačo, sladkor, mnogo borovnic, knjig in časopisov; ga, Jelica Areto jabolka za V. objekt; ga. Polak, Glavni trg, 24 velikih blazin in za V. objekt sladkor in 500 cigaret; ga. nadporoč. Egerjeva 500 cigaret; ga. Agnola 4 krožnike; ga. Klein borovnice; lekarna Piccoli mnogo kisika; gosp. Šiška 1 voz drv; ga. polkov. Zofija Dorosuličeva 1000 cigaret za V. objekt in 500 cigaret za Marijin dom; gosp. veletržec Lillek 100 kg sladkorja za V. objekt; ga. stavb, nadsv. Hanuševa 1 košaro ja^-bolk za V. objekt; ga. Stacul mnogo surovega masla, čokolade in caces; ga. st. nadsv. Hanuševa 2 košari jabolk in mnogo časopisov; ga. Klein 2 litrov borovnic; ga. Češnovar mnogo biskvitov, 1 steklenico vina, več brisač in 1 par copat; ga. Schumi po ga. Kleinovi sladkor in pecivo za V. objekt; ga. Češnovar steklenico vina; ga. bar. Rubida-Zichy 110 obujk, 55 srajc, 57 hlač, 124 žepnih robcev, 41 nogavic. 10 brisač, 2 obvezi in mnogo mila; neimenovana učiteljica 1 blazino, 1 srajco in šarpijo; kavarna Tonejc 1000 cigaret za V. objekt, 500 cigaret za Marijin dom; gosp. veletržec St. C. Tauzher 10 K za drva; ga. stavb, nadsv. Hanuševa 6 košar jabolk za V. objekt; ga. plem. Pacher Altmiinster 50 K za jestvine; ga. pl. Cornides Altmiinster 50 K za jestvine; ga. Bertkv pl. Drachental, jestvine; ga. Bertky pl. Drachental-Altmiinster 30 K za jestvine; cesarja Franca Josipa azil 10 steklenic želez-natega vina, 8 steklenic kompota, 13 steklenic malinovca, 5 steklenic jane-ževega soka, 50 brisač, 1 kozarec; žensko pomožno društvo Rdečega križa 20 rjuh. 5 palic, 10 bergelj; šivalnica nemške gimnazije je zopet darovala: 35 blazin, 63 prevlek, 1 odejo, 5 srajc, 31 hlač, 8 žepnih robcev, 4 ducate žepnih robcev, 21 parov obojk, 1 prsni ovoj, 3 prte, 6 parov copat, 1 par čevljev in je popravila 312 srajc, 396 hlač, 61 parxw BOH
gavic, 4 rjuhe, 4, blazinske preobleke, 4 žepne robce, 3 jopce, 1 namizni prt, mnogo robcev in več drugih stvari. Deželni odbor je daroval od 1. junija do 18. avgusta 1915. 1012 litrov vina in poleg tega še za 18. avgust 60 litrov vina posebej; gosp. ritmojster Fischer 5000 cigaret; g. polkovnik - brigadir Staufer 5000 cigaret; trgovec Sušnik nekaj steklenic malinovca in peciva; ga, dr. Triller-jeva 1 zaboj češpelj, 1 vrečo suhih hrušk za VI. objekt; ga. dr. Triller-jeva 1 zaboj sliv, 3 steklenice konjaka, 6 steklenic malinovca; ga. nadporoč. Egerjeva mnogo cigaret; ga. Ivanka Rekar v Tržiču, nekaj blazin in rjuh; Neimenovani za L objekt 1 zimnico; gosp. dr. Mahr 1 žimnico; gdč. Zupan 8 blazin; tvrdka Kane 1 steklenico špirita in 1 zavojček obli-ža; tvrdka Lassnik 1 steklenico Flo-rijana, 2 steklenici konjaka, 1 zavoj prsnega čaja in drugo; ga. Mayer roj. Samassa 32 K; ga. Samassa perilo in pecivo; ga. Agnola 10 K; ga. dr. Mahr 6 kron. — Za vse gori navedena darila se v imenu ranjenih in bolnih vojakov najsrčneje zahvaljuje polkovni zdravnik dr. H e r z m a n n, 1. r.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. avgusta: Fran Črnagoj, posestnikov sin, 7 mesecev. Ilovica št. 57. — Zofija Jamnik, hči tobačne tovarne delavca, 3 mesece, Marije Terezije cesta 13. — Josip Lampa-cher, lovec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Helena Petek, hiralka, 60 let, Radeckega cesta 9. Anton Vadnov, železniški nadspre-vodnik v pokoju, 71 let, Cegnarjeva ulica 4. — Ana Jenko, narednikova hči, 18 dni. Kolodvorska ulica 35. — Stevo Bjelič. črnovojnik, 31 let, v mestni zasilni bolnici, Pokopališka cesta 19.
Dre 25. avgusta: Marija Zrim-šek, hči jetniškega paznika, 14 let, Stara pot 4.
Proda se
Današnji list obsega * strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
iesrfni ob-nk n nik pitsretkn. dobitnifa lista 5 km.
Ako naročite
mummm in to nemudoma storite,
1 srečki infrijstep rdežtgi križi
1 mlU ognit« rietga krin
l irtfto fcrtiBeftmsfce tolike
1 fcjjkj fist 3% mg. STtS iz Mi 1180
1 fifi list 4% ogrst. kip, srca iz UMI
-12 žrebanj vsako leto. glava! dobitki 630000 K.
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
Jo 4.000 franko* popolnoma zastonj!
Pojasnila ln Igrala« aaort paiUJa brezplačno
Srečkovno zastopstvo l#v Ljubljana.
Neteorolosično poročilo.
ViilM nad BJMjeai SM*2
Sred. I rrtčnl tlak 7U mm
avgust |	čas opazovanja	Stanje barometra t mm	o.* E S £3	Vetrovi	Nebo
25.	2. pop. 9.2V.	737-6 7381	235 164	sl. jzah sl. zah.	del. oblač brezoblač
26.	7. zj.	738*4	110	sl. jvzh.	megla
Srednja včerajšna temperatura 16*c9. norm. 17*8°. Padavina v 24 urah mm 00.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2094
se takoj sprejme pri
Th. Novotny, Dunajska c. 9.
Kupim vsako množino
suhih gob
Ponudbe pod „Gobe" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2067
Sprejme se takoj
2071
gospodično
izurjeno v knjigovodstvu. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Zanesljivi
a hlapci a
za prevažanje piva. Dalje
polnilec steklenic
oziroma kletarski pomagalec, ki se razume na elektromotorje in na druga v to stroko spadajoča dela SO sprejmejo takoj. Obrniti se je na zalogo piva 2077
Reinlnghans - Pnntigam,
Ljubljana, Martinova cesta.
Odličen
izobraževalna in gospodinjska šola
za mlade deklice od 14. do 18. let. Lastna vila. Vrt. Telefon Štev. 1.795. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo.
Gradec, Ruckerlberg, Blumengasse 1.
Internat za učeče se deklice (liceja, gimnazije, trgovske akademije).
Gradec, Krolsbachgasse št 1.
BLUZE
IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3528 pla&če, jopice, krila, kostume, nočne halje,
perila In modne predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg S. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
n in krstni opravi, n
Zahirala.
Zahvaljujemo se v prvi vrsti preč. g. kaplanu za zadnje tolažilo in za vso ljubav v bolezni in smrti ter preč. gosp. župniku Zabretu za pogrebno opravilo; osobito bodi izrečena zahvala slavni Šišenski Čitalnici za podarjeni krasni venec in za častni sprevod članov z zastavo ter vsem drugim darovalcem prekrasnih vencev in udeležencem pogreba. Zahvaljujemo se torej še enkrat vsem skupaj ter še vsakemu posebej, ki je po svoji moči pripomogel, da se je ranjkemu izkazala zadnja primerna čast
Bog povrni! 2097
ZGORNJA SISKA, 26. avgusta 1915.
Rodbina Rojina.
spi*e|me 2096
Franjo Pnngerčar
krojaški mojster ¥ Trbovljah. Sprejme se
prodajalka tobaka
starejša zanesljiva oseba, ki tudi lahko položi kavcijo. Prednost imajo take, ki so že služile v tej stroki. 2095 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
KONJ
cn
Proda se lep konj, 5 let star, 15
pesti visok, siguren in krotak. Več se poizve tu na Karlovski cesti št. 11.
se radi smrti 2081
pod usodnimi pogoji proda.
Dopisi na upr. »Sl. Nar.« pod ,slatina(.
Dovršeni
2069
šeslošolec
se sprejme kot aspirant v lekarni
i. Šusteršič v Krškem.
£epi spominski oficijelni
vojni kozarci
!
Pri nobeni hiši se ne sme pogrešati takega kozarca, ker je res nekaj posebnega. Razstavljeni so v izložbi
tvrdke F. ČUDEN
Prešernova ulica 1.
2093
s substitucijsko pravico in večletno advokatsko prakso išče službe. Naslov na uprav. »Slovenskega Naroda« _pod „300/2074". 2074
trgovski sluša
zmožen  slovenščine in  nemščine, se
takoj sprejme. 2090
Back & Fehl Ljubljana, Stani trg štev. 8.
Proda se lep velik
po nizki ceni. 2092 Stara Loka 45. Skofja Loka.
Sprejme se takoj
špecerijske stroke, vešč samostojnega vodstva, vojaščine prost. Ponudbe pod »Samostojen 2076" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2036
. ližol, vinski kamen.
laneno seme in
sploh vse deželne pridelke kakor tudi prazne dobro obranjene vreče kupi ANTON KOLENO v Celju, Graška cesta 22. 1686
Skladištar
vojaščine prost, za veletrgovino kolonialnega blaga in deželnih pridelkov se po dogovoru sprejme* Vstop takoj. Zahteve: Krepak, trezen, zmožen špe-cerije, ter vešč slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe ali osebno na tvrdko 2047
Iv. A. Hartmanna nasl.
A. Tomažič, LJubljana.
-vi
O
ON
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
1 OblastveDO koncesijoDiiana prodaja stninov.
Ustanovljena leta 1897.
$nt©n r^ane
Ljubljana, Židovska nlica 1.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
Danes v četrtek ob pol 9. uri zvečer nad dve uri trajajoči izredni spored
v Kino Central y deželnem gledališču.
psr-    Dve veliki drami na en večer. "SSJ
Evinrude — dogodek pustolovca.
SenzaČna drama v 3 dejanjih in predigro.
Razbito ži^rljezije.
Ganljiva drama v dveh dejanjih in predigro.
Dre veseloigri! — Najnovejše kinematograllčno vojno poročilo. — Življenje bučel. Izredno zanimiv posnetek !
Jutri v petek — specialni večen. Skrivnost bančnih prostorov ali Skrivnost tresorja.
Skrajno napeta drama v 4 dejanjih. Ulanske burke. Vesela epizoda iz vojne. 2091
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očim i se 11 vplačili.
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. tonil K 71,Me.3tl-aa. — Iislaftans odškodnina ln kapttali|e B 145,150.178-29.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -- Vsa pojasnila dajei--
čigar pisarne so v lasmi ban-
Gocraln zastiBlit i Ljuljali
čni hiši
1 Gosposki ulici itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
58
99
29528^
4978
5523
6466472955
MM6
0663044749